Slovenski dom Prefs - cena - prezzo L 0.50 Lelo VIII. Schriftleiter, urednik. rtdattoi«: Mirko Javornik. - Harau*90bar, txda-j a teli. aditore: ing Sodia - *0. iJucUk* tiskarna, za lludsko tiskamo, oar la Stamp^ria popolar*.* Joža Kramailč — t|ubi(ana. Kopitarjeva a. — lei. 4001-400S. - Abonnomam. naročnina. abboaanr>«nlo: t- *»• Ljubljana, sreda, dne 6. oktobra 1943 ■ St. 224 Andauernde schwere Kampfe am Pripjet und bei Smolensk In Siiditalien: Gegenangriff starker deutscher Verbande -Gelungene Raumung Korsikas und Besetzung der Insel Kos im Mittelmeer - Vor Nordafrika: 8 Schiffe versenkt und 8 grossere schwer beschadigt Aut dem FUhrerhauptquartlar, 5. Oktober. Das Oberkommando der Wehrmacht glbt be- kannl: Am KubanbrUcksnkopf wurd«n itarks Durchbruchtangriffo der Sowjett blutlg ab- gawi«ton. Am mlttleren Dnjeper, In der Mitte und an einigen Slellen Im Nordon der Ott-front scheiterlen artlich« Angrlffo de» Falndet. Dabei kam e> besondort Im Cebiet der PrlpJelmUndung und we*tlieh Smolontk zu holllgen KSmpfen, dle zurzeit noch anhallen. In SUdltallen vorttarkte der Felnd tei-nen Druck gegen den Oitabschnitt der Front und landele glolchzeitlg dlchl hlnter unierer Fronl bel Termoll. Starke deutsche KrilMe >lnd lum Gegenangrlfl angetreten. Im Antchlutt an dle Uberfiihrung sčimtlichor aul Sardini en elngatotztan deuttchen Trup-pen nach K o rti k a wurde nun auch dleie Insel bofehltgemSJst geriiumt und alle Truppen •Intchllettllch Ihror >chweren Wallen, Ge-•ehUtze, Panter, Kraftfahrzaug« und allen Ge-rtiten auf dat Festland Ubergeietzt. Unter FUh-rung det Generalieutnantt von Senger und Etterlln, der alt letzter mit telnem Slabe dle Intel verllett, ist hler In ttHndlgem Kampi gegen nachdrlingond« Badogllo-Truppen, Gaulli-tten und Amerikaner und gegen elne ttarke leindliche Uberlegenheit zur See und In der lult erneut elne einzlgartlge lelttung voli-bracht worden. Nleht elnmal dl« Eintchlffung unierer letzten Sprengtruppt konnte der Gegner verhindern. Ebento wle dle unter FUhrung von Kontraadmiral Meendten-Bohlken und Kapltlin zur Se« Engelhard! ttehenden VorbSndo der Krl«gtmarln«, dle meltt mit Kleintchifltraum dl« g«waltlge Uberietzleittung vollbrachten, haben tich TransportverbKnda der lultwafl« betondert autgezeichnet. Dle eigenen Verlutta bei der getamten Operation tind VuDertt gering. gering. Am dritten Oktober begann Im fittlichen Mittolmear eine landungtoperation aller Wehrmachtttelle gegen dle n&rdlich Rhodot golegenen Intel Kot. In zweltHglgen KSmpfon wurde der Wldentand det Feindet zertchlagen und dle Intel betetzt. Sechthundert Mann der brilitchen Botatzung und 2500 Mann Badogllo-Truppen wurden gelangen genommen, vierzig GetchUtze, 22 Flugzeuge und eln Schifl er-beutet. Die SSubcrung der Intel von letzten vertprengten Tellen det Feindet ist im Gange. Dcuttche Unterseoboote vertenkten Im Mlttelmear vor dor nordalrlkanltchen Kiltle aut geticherten lelndlichen Geleitziigen tieben Schiffe mit 59 000 BRT und elnan Z«r-tttirer. KamplfllegerverbVnde griffen Im glal-chen Seegeblet elnen Geloltzug an und b«-schadlgton nach bither vorliegenden Meldun-gen acht grottere Schilfe tchwer. Feindllche FMegorvorbSndo unternahmen w Mirand det Taget und In der NacM T«rror-angrill« gegen Orte im Rh«ln-, Maln* und Saargeblet. Betondert tchwer wurd«n dl« Wohngeblet« der Stadt Frankfurt am Maln getroffen. Weitere Zerit&rungen werden aut Offanbach, Mannhelm, Ludwigtha-f«n, Wormt und Saarlautern gemeldet. Von luftvertsldlgungtkrliften wurden gettern 41 feindlich« Flugzeuge, vorwiegend tchvvera Bomber, abgetchotten. Die deuttche Luftwaffe liihrte tn der ver-gangenen Nacht eine Relhe von Einzelangrlffen gegen wichtige Objekte in England durch. An der wottl>anz8tlichen K Ut te kam at in der Nacht zum 4. Oktober zu alnem Gelecht zwltch«n leichten deuttchen SeailraltkrlifUn und brltitchen Zorttorern. Eln lelndllcher Zer-storer wurd« torpediert und aul alnlgan ande-ren zahlrelch« Artlll«rietr«lfer arzlelt. Det deul* tche Verband kehrte mit gerlngen Schlden In telnen Stutzpunkt zurUck. Moskva steguje roke po Sredozemskem morju Povsod se za Angleži in Američani pojavljajo moskovski komisarji Stockholm, 7. okt. DNB. Kadar gre za vojaška vprašanja, je angleško in ameriško časopisje zelo pogumno, ker se pač lahko posveča razpravljanju o vojni, ko je bojišče sorazmerno daleč. Nbbenega »ledu pa ni o odločnem stališču do prav tako perečih vojno političnih vprašanj, temveč je vse previdno in silno oprezno tipa okrog kočljivih vprašanj, ki ao se pojavila v spletu zavezniškega vojnega vodstva. Mnoga vprašanja so še sedaj zagonetna, pa zato, ker so se listi dali preveč slepiti od domače vojne agitacije. Odločilno dejstvo Je, da je imelo prodiranje Angložev in Amerikaeev v Sredozemsko inorje ali na Bližnji Vzhod za posledico, da si je boljševizem povsod tod utrl pot. Kar se tiče Sredozemskega morja, je prav tako kakor v Alžlra, ko so se tam pre- pirali Darlan, Giraud in De Gaulle, medtem so se pa počasi pojavljali na prizorišču sovjetski zastopniki. Danes Imaino v franco. skl Severni Afriki pravo komunistično organizacijo. pred katero ima De Gaulle takšen strah, da nikoli ne Izda nobenega ukrepa, ne da bi se poprej posvetoval s komunisti. Angleške vojaške oblasti bo pred nedavnim vse egiptske radijske postaje stavili na razpolago komunistom za lastno vojno agitacijo. Vse to je le začetek. Kmalu se bo v francoski Severni Afriki pojavil uradni sovjetski zastopnik Višinski s svojimi sodelavci, da bi branil sovjetske koristi v skupnem zavezniškem sredozemskem odboru. Pri vsem tem pa ne gre več le za francosko Severno Afriko, temveč za vse sredozemske države, ki ležijo na dosegu zahodnih velesil. Totem-takom gre tudi za zasedeno dele Italije in za sredozomske otoke. Kjer koli se danes pojavijo vojaki zahodnih velesil in zasedejo nove dežele, se za njimi prlmaje moskovski politični komisar. Tegu dejstva ni mogoče izpodbiti. Gre pa 8e naprej. Kar so politiki v Londonu In Washingtonu s posebno ljuboznijo in trudom gojili kot sredstvo za svojo bodočo politično Igro in za podjarmljevanje zasedenih krajev, torej organizacija v »logu Amgota, na drugi »tram pa uporabljali begunske vlade za figure v šahovski igri, vse tisto je Moskva jasno odklonila. Nobenega dvoma ni več o namerah boljševlške politike do tistih dežel, ki »o prišle pod nadzorstvo zahodnih velesil. Za to je na dlani veliko primerov, in ne poslednji je ta, da je Stalin imenoval za generala nekega tolovajskega voditelja na Balkanu. Se nedavno *o v Londonu na ves glas trdili, da na Balkanu ni nobenih komunističnih tolp. temveč bo vsi skupaj le rodoljubi. Sedaj jim je pa Moskva sama prekrižala račune in je vsemu svetu dopovedala, da med temi tolovaji in Moskvo ni nobene razlike. Begunske skupiDe, katere so v Londonu in Washingtonu tako prijateljsko negovali, so začeli Sovjeti psovati z izdajalci, ki so izdali skupno stvar. Postavili «o jih kot Izdajalce na sramotni oder in si prepovedali, da bi »e ti politiki Bploh še smeli vtikati v zavezniško vojne posle — II — Spori zaradi angleško-ameriške uprave v zasedenih ozemljih Trajni hudi boji ob Pripjeiu in pri Smolensku V južni Italiji: protinapad močnih nemških oddelkov — Posrečena izpraznitev Korzike in zasedba otoka Kosa v Sredozemlju — Pred severno Afriko: 8 ladij potopljeih in 8 večjih hudo poškodovanih Hittarjev glavni ttan, 5. oktobra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Pri kubanjskem mostišču to bili prodorni napadi (ovjattkih fot krvavo zavrnjani. Ob tradnjem Dnjepru In na nekaterih totkah tevsrnaga dola vzhodne fronta to te Izjalovili krajevni napadi. Pri tem J« prišlo zlatil v področju Izliva Prlpjata In zahodno od Smolentka do hudih boJ«v, ki deloma še trajajo. V juini Italiji ja tovrainik ojačil tvoj pritisk na vzhodni odtok ter t« obenem iz-krcal tik za našim bojiščem pri T«rmollju. Močnejša nemške tile »o na.topll« v proti, napad. V zvezi . prevozom vteh na S a r d 1 ni j I delujočih nemških čet na Korziko Ja bil ta-daj tudi ta otok po povelju Izpraznjen, vte čete pa vključno z njihovim telklm orožjem, topovi, oklepnimi In drugimi avtomobili tar z vtem orodjem prepeljane na kopno. Pod vod-ttvom generalnih poročnikov Sengarja in Etter-lina, ki J« t tvojim štabom kot zadnji zapustil otok, ao te tu nemške čet« v ttalnem boju proti prltl.kajočim četam Badoglljevcav, Do-gaulovcev in Američanov ter proti močni to-vrainikovi premoči na morju In v zraku znova •dinstvano Izkazal«. Sovražnik ni mogel preprečiti nfti vkrcanja naših zadnjih č«t, ki to razbijale naprave. Enako kakor pod voditvom kontroadmlrala Meendten-Bohlken In kapetena Engelhardta ttoječl oddelki vojne mornarice, ki to pretežno z najmanjšimi ladjami Izvršili ogromni prevoz, to ta potebno odlikovali prevozni oddelki letalitva. Lastne Izgube pri celotni operaciji to izredno majhne. Dne S. oktobra te ja začela v vzhodnem Sradozemlju izkrcevalna operacija vteh de-16* oboroienlh til proti otoku Kotu, ležečem teverno od Rod o ta. V dvodnevnih bojih J« bil odpor tovrainika razbl* In otok zat«d«n. 600 mož britantke potadke in 2SOO mož Bado-glijavih čet je bilo ujetih. 40 topov, 22 letal in ona ladja pa Je bilo zajeto, čiščenje otoka zadnjih razpršenih delov sovražnika Je v teku. Nemške podmornice .o v S red oz«m-tkem morju pred teverno afriško obalo iz zaščitenih ladijtklh tprevodov potopile tedem ladij t »kupno 59.000 tonami tar an rušilec. Oddelki bojnih letal to v litem mortkom področju napadli ladijski sprevod ter po dotedanjih poročilih težko poškodovali otem večjih ladij. Sovražni letalski oddelki to Izvršili v teku dnova in noči ttrahovalne napade na kraje v področju Rena, Mena in Saare. Potebno težko to bili prizadeti ttanovanjiki deli metta Frankfurt ob Meni. Nadaljnje oputtošenje te javlja Iz Otfenbecha, Mannhelma, Lud w i g t h af e na, Wormta In Saarlau-terna. Silo zračne obrambo to včeraj tettr«-llle 41 tovrainih letal, po večini težke bombnik«. Nemško letalttvo je Izvršilo preteklo noč niz potameznlh napadov na važne cilja v Angliji. Na zahodni francotkl obali Ja prišlo v noči na 4. oktober do boja med lahkimi nemškimi pomorskimi bojnimi tilami In britan-tkimi rušilci. En sovražni rušilec Je bil torpediran, na nekoliko drugih pa je bilo dotatenlh mnogo topniških zadetkov. Nemški oddelek te jo z neznatno škodo vrnil na tvoja opori)««. Stockholm, 6. okt. Kaže, da Amgot (Al-lied Military Goverment for Ocupited Teritories — Zavezniška vojaška vlada Za za. sedena ozemlja), ki je podrejeu generalu Eisenhowerju kot oddelek zavezniškega vrhovnega poveljstva in ima nalogo izmoz-gavati »osvobojene« pokrajine po vseh pravilih angleško-amerikanske tehnike, ni izpolnil vseh pričakovanj. Žo dalj časa se slišijo obsodbe o delu AMGOT-a ne le v angleškem tisku, temveč tudi med člani zgornje in spodnje angleške zbornice, češ da so Združene države Angli. jo očitno prehitele in pritisnile ob zid. Posebno ostro napadajo angleško-amerikansko roparsko družbo, tako namreč imenujejo Amgot, sovjetski Usti. Za pred nekaj tedni je politični sotrudnik angleškega komunističnega lista »Dally WorkerJa«, ki jo Stalinovo trobilo v Angliji, posvetil Amgotu poseben članek, v katerem je bilo rečeno, da je Amgot stvor in urad amerlkanskib ve-rižnikov In pomeni pot, po kateri hoče amerikanski kapital podjarmiti vso Evropo. Sedaj pa je londonski dopisnik šved. skega lista »Dagens Nyheter« napovedal, da bo Amgot najbrž odpravljen in ga utegne nadomestiti nova organizacija pod imenom Malt (Military Administration for Libera-ted Teritories). Beseda Administration, tako pravijo v Londonu, no zveni tako strogo kakor beseda Govornment, a izraz Libera- ted Teritories (osvobojena ozemlja) je manj izzivalen kakor za Occupled Teritories (zasedena ozemlja), fevedski Ust pa ne ve povedati, ali bodo spremenili tudi dosedanji delovni način Amgota. Po vsem videju je nova preobrazba le plašč, da bi pomirili prenapete živce in pod novim, manj sumljivim imenom po starih zgledih in z istimi sredstvi nadaljevali z izmozgavanjem zasedenih ozemelj. Medtem je a sovjetske strani prišel nov sunek proti Amgotu. Tako navaja v Londonu izhajajoči boljševlškl list »World Ncws ■\Veekly« članek nekega sovjetskega pisca, ki pravi, da iz strastnih izjav o Amgotu stopa vedno jasneje na dan resnica, da mora ta organizacija po zamisli in po izvedbi biti povod za upravičen strah v tistih krogih, ki razumejo pomen izkoreninjenja fašizma v krajih, ki so bili fašistične oblasti rešeni. Sovjetski pisec ugotavlja, da Am got ni storil ničesar, da bi izkoreninil fa šizem in da se. njegovo delovanje v glavnem opira na načela, ki nimajo z demokra' oljo nič opravka. Vse skupaj dobiva videz, da pri kritiki Amgota igra glavno vlogo komunistični boj. Britanski in ameriški kapital se tepeta Siciliji, kjer je delovanje Amgota na.ižlvah nejše, dočim kaže, da Sovjeti niso nič za dovoljnl s političnim naziranjem teh an-gIeško-amerikan»k!h izuiozgovalnih organi zacij. Uspešna nemška obramba na vzhodu bo odločilna v nadaljnjem razvoju Madrid, 5. okt. DNB. Vojaški sotrudnik | Španski častnik, ki je napisal te vrstice, španskega lista »Hoja de Lunes« J« napisal na koncu članka občuduje mojstrstvo nem. daljši članek o položaju na vzhodnem bo- škega vojaškega vodstva ter navaja vse ko. jišču. V njem pravi, da je nemško vojaško I rlstl, ki jih je nemgka vojska po svojem vodstvo sovjetsko poletno ofenzivo spreme nilo v nemški uspeh, ker je Stalina prisl lilo, da je vrgel v napade vse razpoložljive sile, s katerimi je hotel streti nemške bojne črte. Toda ti napadi so mu prinesli le strahotne krvave izgube, pri vsem tem pa je osvojil samo ozemlje, ki je zanj gospodarsko in vojaško brez vsak^a pomena. Nemško vodstvo, ki je vse dosloj imelo pobudo v rokah, je mojstrsko izrabilo presku. Seno strategijo ln zemljepisne okoliščine ob. širnega prostora imenitno obvladalo. Nemško vojaško poveljstvo je v zadnjih treh mesecih izvedlo najtežavnejše vojaške opo. racije, s katerimi sta imela kak »trateg in armada kdaj opravka. Premagala je vso težave umika, pri katerem je bilo treba nadvse natančno računati b časom in prostorom, kar jo bil pogoj uspešne operacijo. To veliko nalogo je nemško vojaško vodstvo izpolnilo čudovito in mojstrsko. Zgodilo se je, da ni trpela morala umikajočih se čet, marveč napadajočih sovražnih skupin, ki so dobro občutile, da ho odnesle Plrovo zmago; saj je zahtevala obupne napore in strahotne žrtve. Nemška vojsk« pa so je mirno odločila za obrambo, v kateri je z majhnim Številom moštva in orožja dosegla odločilno zmago. umiku dosegla in ki bodo odločilnega pomena za nadaljnji razvoj vojne. Tekma med voditeljema »svobodnih Francozov« Stockholm, 6. okt. DNB. Da Gaulle. ki je v zvezi z vprašanjem Korzike začel novo ofenzivo proti svojemu tekmecu, naglo izpodriva G i ra uda. De Gaulle, ki so na eni strani predvsem opira na levičarsko usmerjene radikale, na drugi strani pa naraščajoči sovjetski vpliv pri razpravljanju o političnih vprašnjih, je zdaj, kakor poroča agencija Reuter iz Rima, velel pravnemu komisarju alžirskega odbora Francolsu do Monthonu, naj Ima govor, ki bo ga prenašali tudi po radiu. Monthon je v tem svojem govoru med drugim dejal, da De Gaulle sam vodi vladne posle. Nedopustljivo je, delati razliko med vojaškim poveljnikom, torej med Giraudjem, ter avtoritativno vlado, t. j. De Gaulleom, in trditi, da je vojaško poveljstvo podrejeno avtoritativni vladi. General De Gaulle vodi dolo odbora, odločuje o njegovem programu ter siulK zu \zi>ore-ditev komisarjev. Judovska prizadevanja za popolno osvojitev Palestine Stockholm, 6. okt. DNB Angleški in ameriški judje se zadnje čase posebno živahno trudijo, da bi prodrli e svojimi zahtevami, ki jim sami pravijo judovske pravice. Ne le, da skušajo Angležem dopovedati, da je judovstvo prava vojaška pomoč, kakor je dejal rabin osme angleške armade v svojem radijskom govoru, pri čemer je ve. del navesti le to, da sodeluje v bojih tudi nekaj palestinskih judovskih oddelkov, tem. voč Bo spravili v pogon vse sile, da bi si končno zagotovili posest Palestine. Zato je ameriška zlonlstlčns zveza ustanovila poseben palestinski odbor, katerega naloga je. podreti zidove, ki so bili postavljeni okrog Palestine. Ameriški zionlstt Imajo za seboj vse, kar ima zveneče ime ln zagotovo upajo. da bodo prihodnjo pomlad izsilili po. sebno ustavo za Palestino, In sicer zaradi močnega vpliva, ki ga imajo v Angliji in Ameriki. Ti judje se zaletavajo v britau-sko judovsko belo knjigo lz leta 1!M9, ki je prav za prav nokaka pogodba, po kateri naj hi se do pomladi prihodnjega leta do. cela ustavilo judovsko priseljevanja v Pa. lestlno. Hkratu pa vsebuje ta bela knjiga zagotovilo, da bo ustanovljena skupna ju- zahodnih velesil in Sovjetske Rusije. Zadosti zgovoren je primer Poljsko. Pred šest meseci "so bili lz znanih razlogov pretrgani diplomatski odnošaji med londonsko poljsko vlado In Sovjetljo. Spodleteli so vsi poskusi, da bi spor izgladlll. Sedaj je Moskva odkrito prešla v napad proti tem poljskim politikom. Kremelj je začel podpirati radijsko agltaoijo v poljskem jeziku, v kateri obmetavajo z najtežjimi očitki Poljake, ki so stali doslej ob strani Angležev. Predvsem jih psujejo kot izdajalce lastne stvari in jih označujejo za predstavnike prejšnje poljsko reakcije. Moskovski napad se končuje z ugotovitvijo, da jo nezaslišano, kako more Anglija danes takšne ljudi sploh šo podpirati. dov.ko-arabska država, in sicer v prihod ujili desetih letih. 1’repovedl o vseljevanju judje sploh niso spoštovali, kajti vtihotap-ljanje judov je bilo v preteklih vojnih letih večje kakor kdaj koli prej. Na tucate begunskih ladij so jo skrivaj pritihotapilo do palostlnske obale. Judovski upi so se zelo povečali tudi po nedavnem Churchillovem obisku v Ameriki, kajti judje sami poudarjajo, da so zlonistični zastopniki naleteli s svojimi zahtevami pri Churchillu na veliko razumevanje. Eoliko ima Chur. chlll prosto roko, da brez odpora pritrjuje in ustreza judovskim željam, je postranske, ga pomena. Ako misli britanska vlada prihodnjo spomlad odpraviti prepoved o doseljevanju, uamesto du bi jo poostrila, potem je treba računati z novim arabskim uporom v Palestini. Ako se bo britanska vlada zve. sto držala določil bele knjige in bo še naprej strogo prepovedovala naseljevanje ju. dov, potem bodo najbrž judje tisti, ki bodo zgrabili za orožje in skušali z nemiri in upori prisiliti Angleži nr popuščanje. Kakš. na sredstva Ima britanska vlada, da hi za-vrla takšen razvoj dogodkov pa za zdaj šo ni moči vedeti. — II — Madžarski list proti preziranju malih držav Budimpešta, 6. oktobra. DNB. >A mai nap« se v svojem uvodniku bavi s konferenco ameriških držav za obnovitev šolskih knjig v Ameriki ter svojo pozornost posveča zlasti mnenju čilenskega zastopnika, naj bi predlogov malih držav ne upoštovall, ker da za te po vojni ne bo več prostora. List nastopa z zelo ostrimi besedami proti tej trditvi In poudarja, da bodo vse male države, ki so stoletja ohranile svojo narodno samobitnost, z,vso odločnostjo nastopile proti temu, da bl kdo kratkomalo dejal, da so odveč. Obisk newyorškega nadškofa v Moskvi Moskva, 6. okt. DNB. Reuter poroča iz Kaira o zanimivi izjavi, ki jo je dal new-yorški nadškof, ki se je na svoji poti nazaj v Anglijo ustavil tudi v Kairu, o svojem sprejemu, ki ga mu je bil priredil v Moskvi Stalinov patriarh. Britauski cerkveni knez je v svojem govoru, ki ga Je Imel med službo božjo v Kairu, povedal, da ga jo bil patriarh pozdravil i naslednjimi besedami: »Imam čast, da vam kot svojemu gostu smem izreči dobrodošlico. Prišli ste k nam, da nam poveste, kako zelo cenijo naše prijateljstvo in kako bi radi okrepili našo bratstvo orožja.« Ta, nekoliko nenavaden pozdrav kaže tudi smer, v kalori so se gibali razgovori o cerkvenih vprašanjih. Lavalova delavnost Berlin, G. okt. DNB. Na vpražnjc, ali sc iz delavnosti francoskega rainlstr. predsednika Lavala sme sklepati, da je njegov položaj omajan, so na tukajšnjih pristojnih mestih rekli, da to nikakor ni res, pač pa se vse bolj zdi, da je ta Lavalova delavnost dokaz, da hoče poučiti širše franooske kroge o politiki sedanje vlade ter jih pripraviti do njihovega aktivnega sodelovanja. Vprašanje nadaljnjega obstanka monarhije v Italiji Stockholm, 6. okt. DNB. Na angleškem poslaništvu v Stockholmu pravijo, da je vprašanje monarhije v Ituliji treba imeti samo za odloženo. Protifašisti, ki sodelujejo z zavezniki, sodijo, da odgovornost za fašizem nosi delno tudi savojska vladarska hiša. Njihovi voditelji so po večini republikanci. Ti menijo, naj o monarhiji v Italiji odloči ljudsko glasovanje. Vojni zločinci v Badoglijevi vladi Stockholm, 6. okt. DNB. V londonskem listu »Times* diplomatski dopisnik silovito obsoja sprejem generalov Ambrosla in Roa-ta v Budoglljevo vlado. Ainbrosio je do januarja 194U poveljeval II. italijanski armadi, ki je zasedla Slovenijo, Dalmacijo in del Hrvatske. Roata je bil njegov naslednik. Oba Bta obdolžena, da sta proti ljudstvu na ozemljih, ki sta jih zasedla, nastopala z brutalnimi strahovalnimi ukrepi. Zbrano je o tem dokazilgo gradivo, ki je na potu v London. Roatovo ime je na seznamu vojnih zločincev, ki ga je jugoslovanska begunska vlada sestavila pred nekaj meseci. Dopisnik Timesa so sklicuje na sodbo nekega jugoslovanskega uradnika in pravi, da generala nimata v Italiji nobenega ugleda, tako da ni od njunega članstva v Badoglijevi vladi treba pričakovati nobene koristi. Testi 6. oktobra Večje število italijanskih vinokih častnikov se je stavilo na razpolago Mussoliniju. Med njimi sta tudi veliki admiral Thaon dl Hevel in maršal Cavlglia. Za poveljnika karabinjerskega zbora v Italiji je bil Imenovan general armadnega zbora Mlsi. Finančni položaj Finske je trden, je ugotovil pred finskim parlamentom finančni minister Tanner, ko je predložil nov proračunski osnutek za prihodnje leto. Sovjetsko delavsko odposlanstvo, ki se jo udeleževalo zborovanja angleškega delavstva, je obiskalo tudi predsednika vlado Churchilla. Churchill se je pri tej priliki zavzemal za čim tesnejše vojno zavezništvo med Sovjetljo in Anglijo. Grški listi razpravljajo o sovjetskih propagandnih oddajah kairskega radia in ugotavljajo, da so Sovjeti Izpodbili angleški vpliv v Sredozemskem morju ln na Balkanu. Lakote indijskega ljudstva je kriva nemarna ln okorna angleška uprava, je izjavil nek član angleškega spodnjega doma. Švicarska juvnost zahteva od vlade, da od. ločno protestira pri angleški in ameriški vladi zoper stalno kršenje švicarske nevtralnosti. Zadnje dni se je ponovno dogodilo, da so ne le angleška, pač pa tudi ameriška letala preletela švicarsko ozemlje in zmetala na čvicamka tla več bomb. Dnevni obrok kruha bodo s 6. oktobrom zvišali tudi v Franclji, kakor je te dni sklenil francoski ministrski svet. Kruha pa ne bo samo več, temveč bo tudi boljši. <00 novih mest za študlranje narodnega go. spodarstva je po poročilu z Dunaja praznih v Nemčiji ln jih bodo lahko zasedli kmečki sinovi z visoko Solo ali višjo strokovno šolo. 5* francoskih teroristov bo ustrelili, ker so jim dokazali, da bo sodelovali pri sabo-tažnlh dejanjih To je prvi odgovor na delovanje londonskih in moskovskih plačancev, ki se je zadnjo časo povečalo. S hrastovim Ustom k viteškemu križu je Hitler odlikoval majorja nekega grena-dirskega polka Hansa Frltscheja. Fri-tsebe je S07. vojak s tem visokim odli. kovanjem. Indija le dežela lakote, pravi londonski list »Daily Herald«. V Kalkuti se gnete cel veletok ljudi protf bolnišnicam, pa večinoma pridejo vsi prepozno. Policijski šef v Delhiju je objavil, da je tam doslej od izčrpanosti umrlo 2700 ljudi. V Kalkuti se od izčrpanosti zgrudi in unuo po 70 ljudi dnevno. ]apontk« in amariik« latal.k« Izgub« so v razmerju 1:4 ali c«lo 1:5, j« dajal t« dni načelnik tlikovnaga urada Japontk« mornarice na Kltajtkem. Nov vrhovni poveljnik. Angleško pomorsko poveljstvo jo objavilo, da je odstopil vrhoMii poveljnik angleško vojne mornarice, prvi admiral sir Dudley Pound, in sicer iz zdrav-slveiiili razlogov. Za njegovega namestnika jc bil imenovan admiral sir Andrcw Cuu-ninghani, do sedaj povoljnik zavezniške mornarice v Sredozemskem morju. — Tudi pomorsko oporišče na Malti jc dobilo norega poveljnika v osebi nekega admirala, lijete italijanske mornarje ali pa takšne, ki ao stopili na zavezniško stran, so začeli Angleži in Amerikanci že uporabljati za ladijske spremljavo po Sredozemskem morju. V Linzu ob Donavi so v nedeljo odprli novo visoko tehnično šolo. Strin 2 »SLOVENSKI DOM«, dne 6. oktobra 1943. Štev. 224 'H Ob perečem stanovanjskem vprašanju Nekaj stvarnih in mirnih prlpomh sl dovoljuje napisati lokalni reporter, ki ae zanima za vsa dnevna lokalna dogajanja in vpraSanja. Kdor prebira oglasne rubrike po dnevnih časopisih, pač lahko in to na prvi pogled ugotovi, da je postala »stanovanjska rubrika« zanimiva in da ljudje skušajo dobiti stanovanje tudi na ta način, da obljubljajo posredovalcem visoke nagrade. Posredovanje stanovanj je poglavje zaso, toda znano je, da so bile pred leti v Ljubljani pisarne, ki so se temeljito bavile * posredovanjem stanovanj. Te pisarne sedaj nekam životarijo. Ne objavljajo pred svojimi pisarnami kratkih oglasov in obvestil, kakšno stanovanje jo oddati in tudi ne, koliko jih lahko pisarna odda. Mnogi stanovanjski najemniki, ki jim je bilo stanovanje sodno odpovedano in ki so jim gospodarji grozili celo z deložacijo, vedo reporterju povedati svoje križe in težave, kako so se mučili, trapili, kako so dirjali od enega konca do drugega konca mesta, da bi si priborili novo stanovanje, čutili so se naposled počaščene, da jih je kak prijatelj sprejel za silo pod streho. Nekateri »vračajo krivdo, da ni dobiti stanovanj, na hišne lastnike. Ta očitek pa je prehudo posplošon. Res je, da se nekateri gospodarji, ki so doživeli razna razočaranja i najemniki, branijo v naprej še oddajati stanovanja v najem, pa raje vidijo, da stoji stanovanje prazno. So Pa tudi gospodarji, ki Imajo veliko potrpljonje z najemniki, čakajo, da jim poravnajo najemnino, a jih vendar ne mečejo na cesto, ker imajo to- Ljubljana Koledar Sreda, I. vinotoka: Brunon, opat in usta. novitelj reda; Fides, devica in mučenica; Franč. od Jezusovih ran, devica. četrtek, 7. vinotoka: Kraljica rožnega venca; Marko, papež; Sergij, mučenec i;*. Obvestila Pripomba. V našem včerajšnjem poročilu pod naslovom »Zg-odovinskl odloki Osvobodilne fronto« sta navedeni tudi imeni dr. Zorana Poliča in inž. Lojzeta Dularja. Pripominjamo, da točne identitete teh dveh gospodov, t. j. kaj sta po poreklu, še ni bilo mogoče ugotoviti. Držita pa imeni, ki sta posneti točno po letakih, s katerimi je OF omenjena odloka razglasila. Več služb pri policiji. Državna policija v Ljubljani potrebuje večje število moštva ter zato poziva vse, ki se čutijo poklicano, naj se osebno javijo v upravi policije v Šubičevi ulici in prineso s seboj vse podatke. — Slovenski Rdeči križ poroča: V skladišču paketov Kotnikova 16 se naj javijo naslednje osebe: Blatnik Vida, Berlogar Ani. Pelo Marija, Piškur Josip, Klemenčič Slavko, Florjančič Jožefa, Berčnik Zdenka, Jeraj M., Prezelj Neža, Dajčmaa Miel; na-daljo osebe, ki so oddale paketo za nastop-internirance: Ljubič -Vinko, Tomšič Alojz, Praznik Josip, Centa Alojz, Fuks &u8ta»4«A . in niiJnrvnlnla Zlata je zibka škrabača: Jelena ziblje Jezusa na sredi polja ravnega. Začull so jo zidovi, tekli so hitro k Jolcni: •Dajte, Jelena, Jezusa...« Ko je sonce tonilo za goro, jo stopala Marija v večer po Beli Krajini. Tomnovljo-ličasta barva je priplavala v doline in zagrnila vinske gričo, zeleno šume in belo vasi v svoj mehki plašč. Vse jo zspalo. Zaspalo pa je tudi dete Jezus v Marjinem naročju. Le Marija sam ni zaspala, čeprav je že stopala čez pokrajino ves dolgi božji dan. Tako je bila utrujena ln njeno nuročje je omahovalo. Želela si je spanja in nebeških podob, j ki bi jih prinesel sen. Marija je morala naprej In naprej po globoki dolini in je dospela na široko polje, čeprav bo bilo njene globoke črne oči polne žalosti. Pa so zagledale hišo sredi polja. Na oknu je stala luč in sipala svetlobo Mariji na stozo, žarko svetlobo, kakor bi bila to sama mesečina. ^ Za oknom je sedela Jelena, najlepša do-klica Bole Krajine. Stara je bila komaj šestnajst let. Oblečena je bila v belo haljico. Težke kite so ji padale do tal. Oči so ji bile tudi v večerni luči sinje kot popoldansko poletno nebo. Vendar so se ji točile iz njih ( grenko solze, kakor vsak večer že mesec dni ka. Marko je odšel v zelene Sume s sulico in mečem. Sulico so našli zlomljeno, meč so našli v medvedovem srcu, medveda pa bo našli nad Markom. Njegovi ostri zobje so bili zasajeni v Markov vrat. Tako so ugasnile mlade sanje v Jeleninih mislih in samotna, prazna jo stala zlata zibka škrabača sredi sobe. Jelena bi hotela dete, dete tako lepo, kakršnega še ni bilo na svetu. Stkala jo čipke z belimi in zlatimi nitmi, ki so se prepletale kot bele in zlato stezico med, seboj, stezice, po katerih naj bi stopalo dete v sanjah. Ljudje bo rekli: »Prekrasna je ta zibka in čudno ni, saj jo j® opravila sama Jelena, najlepša deklica vse Bele Krajine.« Samotna in prazna jo samevala zdaj zibka škrabača. Jolena se ni voč učila pesmi uspavanke, ki bi pripeljala dete na bele in zlate stezice. Le vse noči je strmela na gomilo, ki se je dvigala nad Markovim truplom. Ko je tako strmela v noč, je zagledala Marijo, ki je stopala po svetli stoži proti oknu. V njenem naročju je videla dete, lepše kot ono iz njenih sanj. Marija je potrkala na okno in Jolena jo tekla odpirat. »Dajte, dajte prenočišče ubogemu otroku in utrujeni materi,« je zuprosila Marija, in že je Jolena razgrnila svoje naročje in sprejela nebe-škoga otroka na srce, v katerem je zaigralo ugasnile. »Jezus mu je ime,« je zašepetala Marija in stopila za Jeleno v izbo. »Ajaj, ajaj, ajaj, kaj naj mu piti dam?« je spraševala Jelena in pozibavala otroka na belih rokah. »Mleka mu piti daj,« je odgovorila Marija. Jolena je pripravila mleka in napojila otroku. Marija so je nasmehnila. Težka in dolga je bila pot Iz Judovske deželo, polna truda in velikoga strahu, da bi ji Židje ne ugrabili otroka. Vso dolgo pot so hitoli za njo, pa jim je lo ubežala. »Jaz bom varovala otroka; ti, Marija, od težko poti utrujena, pa se odpočij. Lezi na mehke blazine v moji postelji.« »Tako si lepa,« je vzkliknila Jelena, ko so se Mariji lasje v širokem, črnem slapu razgrnili po blazinah. »In tl si lopa, Jelena, kot da mi je Bog poslal na pot angela, ki naj bi ga srečala,« je odgovorila Marija, ko je videla, kako se je Jolena sklonila nad zlato čipkano zibko in varovala njenega otroka. Potem so je Marija utopila v nebeške sanje. Jelena pa jo sedela ob otroku do zgodnjega jutra. Nasmeh na ustnicah j! ni mogel usahniti in do jutra jo tiho prepevala: Zlata je zibka škrabača, • 'a, aja, aja, aja, aja, uja, V - ,elcna ziblje Jezusa... Dalje. drobnosti, je prav Evno Azev, čigar življenjepis bomo začeli prinašati te dni. Iz njega bomo v drastičnih podrobnostih spoznali šolo, v kateri so so učili slovenski poklicni revolucionarji, najusodnojši sad povojnega časa za nas. Toda če je že poklicno revolucionarstvo v gornjem smislu najstrahotnejši socialni, torej narodni zločin, kakšna brezmejna propadlost in podlost se nam razodene potem še ob nekem spoznanju, ki ga doživimo ob neverjetni zgodbi Evna Azeva. Evno Azev ni bil samo revolucionnr v najčistejšem smislu imenovano ideologijo, on jo vso to ideologijo in njeno izvajanje in vse gorjo, ki ga je rodil s svojim delom, izkoriščal, da si jo pomagal do razkošnega, brezskrbnega, uživaškega življenja. Ker mu tega ni, kakor je pričakoval, omogočilo rovolucionarno delo samo, se je vrgel zaradi zaslužka — na izdajo. Deset let je bil voditelj levičarskih revolucionarjev, hkratu pa glavni zaupnik carske policijo. S hladnokrvno odločnostjo je organiziral atentate na vidne zastopnike tedanje vladavine, jutri pa ljudi, ki jih jo nagovoril k temu, nič manj hladnokrvno poslal na vislice. Vse zaradi denarja, vse zaradi golih koristi. Postal je veleum izdaje, hkrati Pa večni simbol političnega revolucio-narstva, za katerim v ogromni večini, primerov liži kaj prav sramotno otipljive, ga, no pa ideja. Kdor uničuje ali brezobzirno mori ter družbo ali narod peha v uničenje, ravna iz pokvarjenosti «11 — po navadi — zaradi koristi. Celo za najprcpvič-ljivejšo nasilniško idejo se običajno skriva osebna korist. O vsem tem nam porazno priča dvojno življenje Evna Azeva. In kdo ve, če ne bomo tudi za blaznim, uničevalnim delovanjem slovenskih poklicnih revolucionarjev nokega dne ugotovili prav tako sramotne in borne nagibe. Vsakdo, ki bo bral to zgodbo, bo na vsaki strani lahko zasledil vzglede sleherno de- janje. ki so ga ti poklicni revolucionarji storili pod krinko osvobodilnega hoja. Irt nehote bo zaradi enakih okoliščin, enakih ali še manj vrednih značajov moral priti do enakih zaključkov. Razdeljevaje marmelade Pokrajinski prehranjevalni zavod v Ljub. ljanl poziva vse trgovce ln zadruge mesta Ljubljane, da dvignejo nakazila za marmelado na Novem trgu štev. 4-II, ln to dne 6. in 7. oktobra 1943. Potrošniki naj pri svojih trgovcih dvig. nejo v dneh 8. ali 9. oktobra 1943 na odrezek št.* 911 po 150 gr marmelade. Izšel je »1VANH0E« svetovno znani roman v slikah Knjiga velja: broširana 35 lir, t polplatno vezana 45 Ur. T cel° Platno vezana na naj-finejšem papirju 80 Ur. Broširani ln vezani izvodi go na razpolago v veži Ljudske tiskarne in v knjigarnah. Naročila sprejema urodnlštvo »Slovenca« gllHlIlllBllinuiiiiiiiig Dve, tri iz lokalne kronike Na kirurgični oddelek splošno bolnišnice so bili včeraj iu prejšnje dni prepeljani nekateri ponesrečenci in poškodovanci, tako: Andrej Prudeč, delavec, stanujoč na Uncu pri Rakeku, poškodba na glavi. — Končan Josip, 23 letni posestnikov sin iz Horjula, poškodovan v glavo. — Bratina Alojzij, delavec, stanujoč na Miklošičevi cesti, star 53 let, si je poškodoval desno nogo. — Zasebnik Josip Sancin na Miklošičevi cesti jo bil sprejet v bolnišnico; zastrupi jen je noge. — Milan Fine, 12 letni delavčev ein, jo padel z drevesa in se hudo poškodoval po glavi. — Mlakar Ana, 54 letna šivilja, je dobila Pri padcu poškodbe po glavi. — Go-ljar Terezija, 60 lotna gostilničarka, si je pri padcu zlomila desno nogo. — Kuralt Boris, 6 letni sin policijskega stražnika, si je prav tako pri padcu zlomil desno nogo. Narodni muzej jo bil v nedeljo odprt za javni obisk. Bil je velik naval občinstva, posebno šolske mladine, ki se je v prvi vrsti zanimala za prirodoslovne zbirke, a tudi za druge zanimivosti je kazala veliko zanimanje. Sedaj je narodni muzej za javni obisk zaprt do nadaljnjega. Pet mesecev je bil muzej vsako nedeljo in praznik odprt in vedno je Imel mnogo obiskovalcev. Pravijo, da je muzej v tej sezoni obiskalo do 20.000 ljudi. Tudi starejši Ljubljančani so kaj radi zahajali v muzej, da «o lahko ugotavljali, kako se je muzej od njih mladostnih let do danos obogatil na raznih zbirkah in kako so je razširil, Ljubljančani so z zadovoljstvom sprejeli odredbo o cenah, ki jo je objavil poveljnik nemških čet v Istri in Sloveniji in s katero ostanejo v veljavi oene, ki so bilo 8. septembra. Mnogi pripomanjajo, kaj bodo ukrenili ljubljanski gostilničarji, ko so od 8. septembra že večkrat poljudno zvišali ceno vinu. Ali bodo sedaj vino točili po cenah, ki so bile 8. septembra? Nekateri gostilničarji so cene vinu zvišali za 50 odstotkov v. prav kratkem času.