plačana v eefovTnT
Maflbor, pepele Ž7. favmar^a fdU
MARIBORSKI
Stav. 22 Lata Vfi: (XIV.)
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo In uprava: Maribor, Ooapoaka id. 11 / Telefon Uredništva 3440, uprave 34U tahaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 10. uri / Velja aiaseSno prejeman v upravi ali pa poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po eanika t Oglase aprejema tudi oglasni oddelek »Jutra" v Ljubljani « Poitnl čekovni račun ČL 11409
11
JUTRA!
11
W
Vrenje v republikanski Španiji
PO NEUSPELI REVOLUCIJI ANARHISTOV.
Med vsemi številnimi narodi naše sta-fe Evrope je španski najbolj nemirne kr-V|' Vzrok .temu bo primes afriških elementov, ki so jih prinesli na Apeninski Polotok že narodi pred Mavri, zlasti pa j1 Poslednji, ki so dolga stoletja vladali tMn, kakor Turki na Balkanu, samo s to razliko, da so bili Mavri element kultu-£®> Turki pa konservativnega nazadnjaka. V tej čudoviti mešanici zgodovine, krvi, kulture, in deloma tudi v toplem Podnebju, moremo torej najti razlago za yse, kar se je v Španiji zgodilo doslej M za vse, kar se dogaja sedaj. Veliki ganski srednji vek in začetek novega, * le prinesel Španiji j>oložaj svetovnega imperija, obenem pa tudi najmračnejšo ■ntrvizicijo, ki je morda prav ona upropa-stila velike načrte ter z njimi moč in slavo, sta ustvarila prvo podlago za oko-stenelj konservativizem Španije pred zadnjo republikansko revolucijo, kateri 16 Pripravljal pot odpor mlajših liberalnejših sil. Ta odpor proti petrificirani f&rkciji je pa pospešil še bolj diktatorski *ežim generala Prima de Rivere ter l*bil naposled sodu dno.
Revolucija, ki je nenadoma zrušila ne Sa®o diktaturo, temveč tudi monarhijo s Potomci degenerirane veje Habsburžanov, je zrdela že takoj spočetka na dva resna in nevarna nasprotnika, na reak-
ne latifundije. Letošnja revolucija 8. januarja je bila dosti resnejša in nevarnejša in le za las je manjkalo, da ni uspela.
Za svojo zmago se mora sedanja vlada zahvaliti samo dvema dejstvoma, ali prav za prav okolnOstima: da je po golem naključju odkrila tajno barcelonsko tovarno za bombe in da so jo organizirali samo anarhisti na lastno roko! Odkritje barcelonske tovarne bomb in dela načrtov za revolucijo, je dalo vladi priliko pripraviti se t;a liagel protisunek. Vlada je revolucijo pričakovala takore-koč z nastavljenimi bajoneti! Pa ttidi ta pripravljenost najbrže ne bi bila veliko koristila, če bi se bili anarhistom pridružili tudi vsi ostali levičarji, levičarski sindikalisti in komunisti. Toda ti so pustili čiste anarhiste, da gredo sami po kostanj v ogenj, ostali levičarji so bili pasivni; zmerni levičarji, socialisti in drugi, ki tvorijo skupaj z meščanskimi republikanci podlago sedanjemu režimu, so pa posegli celo aktivno v boj proti nameri anarhistov. Prav to je preprečilo generalno stavko in omogočilo vladi, da je zatrla tudi tiste stavkovne in sabotažne pokrete, ki so se pojavili, prirejeni po ekstremni levici, zlasti po anarhistih, S tem, da je republikanska vlada sedaj zmagala, pa še ni rečeno, da je definitivno utrjena. Nasprotno, najrazličnejša zna-
Monarno desnico in ekstremistično levico, menja kažejo, da se najresnejši naskok asi nimata absolutno nobenih skupnih j šele pripravlja. Sedanji neuspeh anarhi-"M&rnic, sta si vendar edini v enem, v j stov je namreč opozoril ekstremne sindikaliste in komuniste, da ne morejo računati na zrušitev meščanske republike dokler bodo korakrii in napadali ločeno. Zato kažejo že sedaj razna znamenja, da se snuje skupna fronta vseh ekstremnih levičarjev za generalni poizkus nove revolucije. AH se bo tudi ta izjalovila? Bo tudi pri tej zmagala republikanska me-ščansko-socialistična vlada. Prognoza je težka in nesigurna reč. Zlasti če pomislimo, da se bliža nova Španija prav sedaj nevarnim dnem dveh voHtev: občinskih in naknadnih parlamentarnih. Tn‘ prav občinske volitve so bile tiste, ki so zrušile monarhijo! Sovražniki sedanjega režima se pripravljajo nanje z vso vnemo in imajo med prebivalstvom, ki ga je prva revolucija razočarala, močno onoro. Vsa Znamenja torej kažejo, da v Španiji še vedno vre in da dokončna oblika režima še vedno rti tako utrjena in ugotovljena, kakor bi se komu utegnilo zdeti po za-tretju revolucijskega poizkusa anarhistov.
■JfigativneM, v rušenju demokratske republike. Reakcionarha desnica bi hotela Jrniti Španiji prejšnji, predrevolucijski red, ekstremistična levica pa stremi po Ustvaritvi nekakšne z anarhizmom prenovljene komunistične diktature. Nič Čudesa ni tedaj, če je mlada španska derno-Kratska republika doživela v enem sanjam kratkem letu celo vrsto revolucijskih poizkusov z ene in z druge strani, hnela pJ fc doslej skoraj neverjetno srečo, da je vso te poizkuse v kali in teme-• t0 zatrla. Z dr?koniČnlmi sredstvi, ki nas spominjajo francoske meščanske revolucije na eni ter boljševiške fuske rta arugi, ie uveljavila svojo voljo in sledi neizprosno smernicam svojega progra-uta.
Kljub temu bi j« bilo zelo napačno, če istovetili tudi sedanji najnovejši po---us levičarske revolucije s poizkusom
Stiske desničarske, v katero so bili zaleteni monarhisti, zlasti častniki in irt-airektno tudi zastopniki cerkve cerkve-
HLADEN SPREJEM DE JOUVENELA V ITALIJANSKEM TISKU. ITALIJA SE NA NOBEN NAČIN NE BO IZJAVILA SOLIDARNO S POLITIKO JUGOSLAVIJE IN MALE ANTANTE.
RIM, 27. januarja. A. A, NoVi francoski poslanik v Rimu Henry de Jouvenel je bil s strani italijanskega tiska sprejet izzivalno hladno, čeprav je že prvi dan po svojem prihodu v Rim obiskal razstavo fašistične revolucije. Italijanski vladni listi izražajo svoje nezadovoljstvo nad tem, da so »Temps« in ostali francoski Usti proglasili, da je razčlščenje italijan-sko-francoskih oduošajev odvisno od pogoja, da se Ha noben način ne Oškodujejo in zanemarijo francoski prijatelji v mali antanti. Uradni Ust »Giornale d’Ita-lia« piše med drugim: »Mi takoj odgovarjamo »Tempsu«, da se z ozirom na njegove rezerve ne da govoriti o razčiščevanju odnosa jev med Francijo in Ita-
lijo o priliki prihoda francoskega poslanika v Rim. Pred vsem bi morala Italija svoj položaj in svoje pravice v Evropi podrediti jugoslovanskim. Toda Italija se ne namerava na noben način izjaviti solidarno s politiko Jugoslavije in ostalih članic male antante. V tem primeru gre za politiko vojaških zvez, ki jih Italija smatra kot dvorezne elemente v razoro-žitvenem problemu in kot nevarnost za mir.«
DUNAJ, 27. januarja. A. A. Davi Je odpotoval francoski poslanik na Dunaju Clausel na krajše bivanje v Pariz. Pred svojim odhodom je imel Clausel daljši razgovor z jugoslovanskim poslanikom na Dunaju Nastasljevičem.
Razkol med episkopatom
ŠKOFA UCELLINI IN DOBREČIČ NE ODOBRAVATA PASTIRSKEGA LISTA PROTI SOKOLU KRALJEVINE JUGOSLAVIJE.
BEOGRAD, 27. januarja. Današnje »Vreme« objavlja izjavo kotorskega škofa Uceliinija, ki izjavlja, da je bil škofovski pastirški list proti Sokohi kraljevine Jugoslavije preuranlen. Končno pravi škof, da so mnogi vladike podpisali pastirski list, Čeprav se z njOgovo vsebino niso Strinjali.
SPLIT, 27. januarja. V nedelio so bile v Baru pred tamkajšnjo Škofijsko palačo velike nacionalne manifestacije, ker tam-
kajšnji knezoškof dr. Dobrečič znanega pastirskega lista proti Sokolu ni dovolil čitatl v cerkvah svoje škofije. Škof je Izjavil, da hi nobene podlage za ustvarjanje dvomov o korektnosti Sokola. Zvečer so se zbrale pred škofijsko oa»ačo velike množice manifestantov, na katere je imel z balkona palače vikar Antonič nagovor, v katerem je naglašal vertk pomen Sokol-stva v vzgoji naše mladine.
Anoleška nota na ameriško vab5lo
Tifu'escu za podonavski sporazum
&OLJŠO BODOČNOST BI DOŽIVELE PODONAVSKE DRŽAVE SAMO V TRD
NI SKUPNI ZVEZI.
.BUDIMPEŠTA, 27. januarja. V senza.
®*°nalnem interviewu s posebnim poročevalcem »Az Esta« v Bukarešti je užo-l°vil romunski zunanji minister Titules-da ni niti ena izmed držav mšle an*
*ante sovražno razpoložena napram Majorski In da hočejo vse trt države vo-napram Madžarski praktično prijateljsko politiko. Praktično se da ta prodam izvesti izključno le z antanto petih »ednjeevropsklh držav, In sicer Avstri-Madžarske, Češkoslovaške, Jugosla-'Je in Romunije. Ta antsnta naj bi se sradlla s spoštovanem trgovinsko-poli-•cnih pravic vseli držav po orlncipu naj-- «f?odiio«5tf, pri čemer bi se morali lotevat! tud! specialni Interesi srednle-Jfo^sklh držav, čeprav Tardleujev na-rt ni prodrl, je vendar ostal važen tudi a ro*f>*„ost. o‘ribata le dve možnostli
alt
dlni!
sp «rpd«*eevro*»ske države ze-e v sodelovanju, ki bi jih privedlo k
blagostanju, ali pa se bodo razjedle v medsebojni borbi, ki jih more privesti le k bedi. Titulescu je končal svoje iziave s tem, da je poudarjal potrebo madžar-sko-romunskega prijateljstva. Romunija e Pripravljena ponuditi Medžarskl roko sprave In je Titulescu prepričan, da bi se z medsebo^fm spoznanjem skupnih Interesov in pravičnem postopanjem z narodnimi matPSfnaml mogla ustvariti at-mosfera, ki bi bila zmožna rešiti tudi najtežji problem, t. j. poduhovijenje (spiri-uializacljo) mej.
DEMARŠE RADI HIRTENBERGA.
PARIZ. 27. januarja. Pertlna* trdi včeraj v »EcnO de Parts", da bo ati-gleško-frartčoska detnarša zaradi tihotapstva ordžia ti a Madžarsko izročena ne le ha Dunaju in v Budimpešti. temveč tudi v Rimu.
ANGLIJA SE UDELEŽI SESTANKOV V WASHINGT0NU, ŽELI PA, DA SE PRITEGNEJO VSE INTERESIRANE DRŽAVE.
LONDON, 27. januarja Včeraj zjutraj je bil objavljen tekst note, s katero je angleška vlada odgovorila na
vabilo ameriške vlade, da pošlje 4, marca v Washington svoje delegate z namenom, da se prično neposredna pogajania glede ureditve vprašania vojnih dolgov in drugih aktualnih finančnih vprašanj. V noti se predvsem naglasa, da angleška vlada prav rada sprejema ameriško vabilo, izražajoč pri tem željo, da izmenja z novim pred sodnikom Rooseveltom misli o gospo-
darskih In finančnih vprašanjih, ki niso le velikega skupnega pomena za obe državi, temveč tudi za ves ostali svet. Na drugi strani smatra angleška vlada, da se rešitev vprašanj, o katerih bo razpravljala svetovna gospodarska konferenca, ne bo dala doseči v direktnih pogajanjih med njo In ameriško vlado. Prav tako oa se ne bo dela doseči končna odločFev tudi v vseh ostalih vprašanjih, dokler še ne bodo obravnavala med vsem! zainteresiranimi državami.
Zmaga de Valere
DUBLIN, 27, januarja. Štetje prt vrnitvah oddanih glasov vedno bolj kaže zmago de Valere In njegove republikanske stranke, Doslej so prejeli: de Valera SO, Čosgrave 24, LaboUr Party 6, centrum 6, neodvisni pa 7 mandatov. Skupno število mandatov znaša 152. Kakor se poroča iz Londona, se tamkaj z bo>aznljo pričakuje absolutna zmaga de Valere. V tem primeru le pričakovati popolno državno oddelitev Irske od Anglije.
Obi*b kralja v Sinaji fn Franci a
PARIZ, 27. januarja. Pariški tisk Je objavljal h Bukarešte In Beograda vsa poročila o obisku jugoslovanskega krakovskega para na romunskem dvoru, ki ga »e nanravi! v spremstvu zunanjega ministra dr. Jevtiča. VčeraRtifi »Temos« »e ozira na ta obisk In v nek! f*»e*kl o*1*1 med drueimt	tujine	za ta
obisk se poJ"snjuJe z dejstvom, da Je ta-
koj po konferenci zunanjih ministrov male antante v Beogradu nastopilo znatno izboljšanje položaja v srednji Evropi. To izboušanm Je nedvomno posledica miroljubnih Izjav, kt Jih je podal Jugoslovanski zunanji minister dr. Jevtič v Jugoslovanskem e<‘«*tu o nrihki inrtdeotov v T rotim. V tem izboljšanju je treba gledati »udi konkretne rezultate akcHe male antante, ki bo svo»o politiko razumevanje ‘udi še nadaljevala.«
GALSWORTHY UMIRA.
PARIZ, 27. januarja. Po zadnjih vesteh iz Londona je stanje slavnega angleškega pisatelja Johna Galsworthy-ia zelo kritično in smatrajo zdravniki: da je vsako upanje na njegovo ozdrav Ijenje izgubljeno.
VRNITEV KRALJA IN KRALJICE
BFOORAD. 27. januarja. Včeraj nonoldne ob 15. uri sta se kralj in kraljica vrnili s svojega obiska v Romuniji
Dnevne vesti
Nov predsednik Pokojninskega zavo-1 Avtobusne vožnje v Košake. Na splo-da. Dolžnosti predsednika Pokojninskega šno željo občinstva Košakov podaljšuje zavoda za privatne nameščence v Ljub- samo ob delavnikih mestno avtobusno Ijani je bil razrešen g. Vekoslav Vrtovec.: podjetje vožnje proge I. z odhodom z Glav-Za novega predsednika je imenovan g. nega trga ob 12.06 in 19.06 v Košake do
dr. Vilko Baltič, bivši veliki župan in državni svetnik v pokoju.
Iz prometne službe. Premeščeni so: po-stajenačelnik Fran Pavšer iz Veržeja v Poljčane, prometnik Fran Fatur s Pesnice v Št. Ilj v Slovenskih goricah in pomožni vlakovodja France Pretner z Rakeka v Mursko Soboto.
Poroka. Poročila sta se Jože. Probst, tkalec s Pobrežja in Ruperta Strucklova, tkalka. Bilo srečno!
Smrt kosi po mariborskih samostanih.
V tukajšnjem frančiškanskem samostanu je umrl za pljučnico v starosti 72 let duhovni svetnik P. Klarus Rottmann. Blagega pokojnika, ki je bil znan kot dober pridiger, bodo pokopali jutri v soboto ob pol 15. uri na frančiškanskem pokopališču.
V samostanu šolskih sester pa je v sredo zvečer preminula 721etna sestra Marija Beatrice Teršavec.
Smrtna kosa. V zadnjem času so umrli v Mariboru Emilija Lauferjeva, zasebnica, 84 let; Anton Smodej, nadpreglednik finančne kontrole v p., 751et; Štefan Zo-renč, natakar, 31 let; Ana Novakovska, zasebnica, 61 let; Ivan Neubauer, sin služkinje, 3 leta; Ivan Visočnik, posestnik, 50 let; Amalija Kušerjeva, kuharica, 50 let; Marija Šuntner, šivilja 68 let; Konrad Fras, delavec, 48 let; Anton Seršen,
Počehove. Voziti prične jutri 28. t. m. in bo trajala poskusna doba 2 meseca, v primeru pa, da se ne bi pokazala v tem času povoljna frekvenca, se bodo vožnje zopet opustile.
Muzejsko društvo v Mariboru bo imelo svoj redni letni občni zbor v nedeljo 5. februarja ob 10. uri v čitalnici Študijske knjižnice. Dnevni red: 1. Otvoritev. 2. Predavanja društvenega tajnika o »Mariborskem ozemlju v prazgodovinskih dobah«. 3. Poročilo odbora. 4. Poročilo preglednikov računov. 5. Raznoterosti. Vsi društveniki vljudno vabljeni. Pred in po občnem zboru more vsakdo poravnati društveno članarino!
Prisrčna prošnja. Podutadnik, ki je brez svoje krivde zašel v hude stiske, ker je brezposeln, prosi dobrosrčne ljudi za podporo, ki se naj blagovolijo poslati na upravo »Večernika«.
Rdeči križ na Pobrežju priredi svoj 'etni občni zbor in proslavo zimskega »Dneva Rdečega križa« v nedeljo, dne 29. januarja ob 10. uri dopoldne v šoli.
Natečaj za uradniške pripravnike in-ženjersko-agronomske stroke. Ministr stvo financ, oddelek za kataster in državna posestva v Beogradu razpisuje pod št. 1300/V-33 natečaj za 5 mest urad. niških pripravnikov inženjersko-agro
Tombolo v prid Počitniškega doma kraljice Marije na Pohorju priredi mariborsko Slovensko žensko društvo tudi etos v jeseni, in sicer 17. septembra. Prosimo ostala društva, da izvolijo vzeti to na znanje.
V Šmartnem na Pohorju, v tem idiličnem kraju, bodo od 28. I. naprej do nadaljnjega smučarski tečaji pod strokov-im vodstvom. Dostop iz Slovenske Bistrice, Ker je Šmartno na Pohorju lahko dostopen kraj in ima nešteto lahkih terenov, priporočamo, da se tega tečaja udeleže vsi začetniki. Tudi ostali že iz-vežbani smučarji in turisti bodo v Šmartnem dobrodošli! Vse informaciie daje g. Furman, Šmartno na Poli Zbirališče pri gostilni Furman v Šmartnem, kjer je tudi vse ostalo preskrbljeno za tečajnike.
delavec, 52 let; Agata Šajnova, žena1 nomske stroke, ki bodo po obstoječih za-
orožniškega stražmojstra, 49 let; Ludvik Weniger, delavec, 63 let; Ana Deučma-nova, vdova, 40 let; Marta Rojkova, žena posestnika, 31 let; Brigita Juršetova, učenka osnovne šole, 12 let in France Jakopin, davčni uradnik. 48 let. — N. v m. p.!
Poslovilni večer g. Antona Petelna.
Združenje gostilničarjev vabi svoje članstvo na poslovilni večer, ki ga priredi 31. t. m. ob 20. uri v lovski sobi hotela »Orel« svojemu odhajajočemu dolgoletnemu in velezaslužnemu tajniku g. Antonu Petelnu, ki odhaja te dni na svoje novo službeno mesto. Gostilničarji in ka-varnarji naj se udeleže poslovilnega večera v čim večjem številu.
Nagrajeni mariborski akademiki. Ob priliki praznika sv. Save je rektor Aleksandrove univerze v Ljubljani razdelil nagrade, ki jih je ustanovil kralj Aleksander. Med drugimi so bili za svoja znanstvena dela odlikovani sledeči akademi-ki-Mariborčani: g. Rudolf Trofenik, cand. iur. za razpravo »Modema teorija o omejeni suverenosti«, g. Ivo Humar, cand. iur. za razpravo »Karteli, njih razvoj, vrsta in vloga«, g. Vlado WoIf, cand. med. za razpravo: »Površina sluznice, gastrointestinalnega trakta«, in g. Martin Horvat, cand. med. za razpravo: »Kvantitativna določitev sladkorja v krvi«. Vsi imenovani gospodje so istočasno absolvvrali mariborsko klasično gimnazijo. Čestitamo!
Na svetosavsko proslavo, ki bo drevi ob pol 9. uri v veliki unionski dvorani, vabimo občinstvo, ki naj se je udeleži v čim večjem številu! Program je pester in »atiimiv.
Dijaško predavanje. Jutri, v soboto ob 15. uri predava pod okriljem Združenja mariborskega učiteljskega naraščaja g. prof Živortnlk. Naslov predavanja je: »Nekaj pogledov v socialno vprašanje«. Socialna vprašanja so najbolj pereča, ker od njih izvedbe zavisi materialna in duhovna kultura. Posebno dijaško mladino morajo taki problemi zanimati, zato je iskreno vabljena. — Odbor.
Ljudska univerza v Mariboru. Danes v petek 27. januarja ob 20.15 predava o pravilni negi ušes, oči, nosa in grla g. primarij dr. J. Dernovšek na podlagi projekcij. V ponedeljek 30. januarja predava o beneških Slovencih g. dr. Henrik Turna iz Ljubljane. Projekcije!
Iz društva »Nanos«. Ker sta v nedeljo 22. t. m. poslednji dve točki dnevnega reda občnega zbora odpadli in se v nedeljo 29. t. m. vršijo v mali dvorani Narodnega doma še volitve novega odbora in slučahiosti, se poziva članstvo, da se v nede':o vohfev udeleži. Vsak č'an naj prinese s seboj društveuo izkaznico.
konskih. predpisih klasirali zemljišča. Predpisno kolkovane prošnje, opremljene z listinami v smislu člena 3 zakona o uradnikih se morajo predložiti do 10. februarja 1933, oddelku za kataster in ar žavna posestva v Beogradu. Tisti, ki so v službi, jih vlože po svojih uradih, osta' li pa naravnost. Razen fakultetske strokovne izobrazbe morajo imeti kandidati po možnosti tudi ekonomsko prakso, zlasti iz poljedelstva.
Krajevni odbor Rdečega križa v Kr čevini priredi v nedeljo 29. t. m. točno ob pol 10. uri v krčevinski šoli redni letini občni zbor po naslednjem dnevnem redu: 1. Otvoritev in čitanje zapisnika o tretjem občnem zboru. 2. Nagovor pred' sednika in čitanje »poslanice«. 3. Poročila: tajnikovo, blagajnikovo in nadzornega odbora. 4. Sprejemanje članov in članarine. 5. Volitev predsednika, naj' manj 6 odbornikov in nadzornega odbO' ra, sestoječega iz 3 članov. Volitev delegata na oblastno skupščino R. K. 6 Predlogi, nasveti in raznoternosti. 7 Predavanje banovinskega okrožnega zdravnika dr. Turšiča. K polnoštevilni udeležbi vabi vse redne člane in članice odbor.
Sirovo maščevanje divjih lovcev. Kako globoko je že ukoreninjena strast divjega lova na Dravskem polju in kako nevarni so divji lovci že za javnost, nam priča nečuven primer njihove posirovelo sti, ki se je dogodil včeraj popoldne Skokih. Okrog 17. ure se je pojavila prec hišo lovskega paznika, ki čuva lovski revir bančnega ravnatelja g. Bogdana Pogačnika, skupina divjih lovcev in pri belem dnevu zaklala z noži Pogačnikovega lovskega psa, ki je bil vreden okrog 5000 Din. Lovski tatovi, za katerimi je zaradi tega dejanja uvedeno zaslodova' nje, so storili to iz golega maščevanja nad g. Pogačnikom, ki je kot predsedni Slovenskega lovskega društva zače energično akcijo proti divjim lovcem, k ogrožajo varnost na Dravskem polju. Ob neki priliki so napadli njegov avto s kamenjem in mu pošiljajo celo grozilna pisma, v katerih mu sporočajo, da bodo zaklali najprej njegovega psa in čuvaja in nato še njega. Nedvomno bodo naše varnostne oblasti, ki doslej niso posvečale toliko resnosti divjemu lovu na Dravskem polju, energično posegle tned divje lovce in jih eksemplarično kaznovale.
Vremensko poročilo mariborske meteo-rološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal tlakomer pri 14.2 stopinjah 748.7, reduciran na ničlo pa 747; toplomer je kazal ob 7. uri 6.8 stopinj pod ničlo; minimalna temperatura je znašala davi 7 stopinj pod ničlo; reRtivna vlaga 73; vreme je oblačno m tiho; tla pokriva 30 centi-* metrov debela snežna plast. '
PLANINSKI
1, li. 1933
SUN
ION
PLES
$8a* odn® sEegfl@!:$i€
Repertoar.
Petek, 27. januarja. Zaprto.
Sobota, 28. januarja ob 20. uri »Nevihta« Zadnjič. Znižane cene. Izročitev odlikovanja ge. Štefi Drsgutinovičevi. Nedelja, 29. januarja ob 15. uri »Viktorija in njen huzar«. Gostovanje tenorja Petra Burje. — Ob 20. uri »Pri belem konjičku«.
Iz gledališča: Poslednja predstava drame ruskega klasika A. N. Ostrovskega »Nevihta« bo v soboto 28. t. m. Ob te’ priliki bodo zaslužni umetnici ge. Šteij Dragutinovičevi izročili odlikovanje, ki ga je bila pred kratkim deležna. Navzoč bo tudi gospod župan dr. Lipold. Znižane cene. Zadnjič. — Gostovanje Petra Burje, priljubljenega tenorja, ki je po odhod« iz bivše mariborske opere z odličnimi uspehi deloval v tujini, bo v nedelio 29 t. m. ob 15. uri. Nastopil bo kot Štefan Koltay v Abrahamovi uspeli opereti »Viktorija in njen huzar«. To bo prva letošnja popoldanska predstava te operete. — »Pri belem konjičku, revijska operet3 Ralpha Benatzkega, vedno znova polni gledališče. Velezabavna vsebina in melo-diozna glasba tega dela sta se mariborskemu občinstvu na moč prikupili. De-
Zimsko-sportni odsek SPD v Mariboru
priredi svoj III. turni smuški tečaj v nedeljo 29. t. m. Odhod v soboto ob 13.18 j in 18.30. Sestanek zvečer v koči na Klopnem vrhu, od koder sledi drugi dan kr- veta uprizoritev »Belega konjička« bo v marska vožnja čez Pesek. Roglo. Vitanj- nedeljo 29. t. m. zvečer, ske bajte, Volovico, Glažutsko in Bre-
šarjevo planino v Mislinje. Povratek Živčno bolnim in otožnim nudi mila na-preko Dravograda ob 21.16. Prijave in ravna »Franz Josefova« voda dobro pre-informacije v pisarni SPD, Aleksandrova bavo, jasno glavo in mirno spanje. Po cesta 35 (telefon 21-22). Vodja izleta inž. izkušnjah znamenitih zdravnikov za živ-Rungaldier.	čne bolezni je uporaba »Franz Joseio-
Kino Union. Samo še danes v petek in ve« grenčice pri težkih obolenjih možga-utri v soboto velika veseloigra iz voja- nov in hrbtnega mozga najtopleje pripo-škega življenja »Huzarji gredo«. V glav- ročati. »Franz Josefova« grenčica se do-nih ulogah Fritz Schulz, Uršula Grabley, bi v vseh lekarnah, drogerijah in spece-rians v. Schlettovv, Ida Wiist in 5letna | rijskih trgovinah.
Petra Unkel. Od nedelje dalje izborni dunajski film »Straussov valček« z Gustavom Frohlichom.
Grajski kino. Od danes dalje največja športna senzacija, kar jih je do danes bilo v Mariboru: »Alpski raj« (Ljubezen v snegu ali pustolovščina v Engadinu.) Krasen film bujnih zimsko-naravnih posnet kov in srčkane vsebine, v kateri sredi stoji mlado, lepo dekle. »Alpski raj« je film, ki nam kaže in pripoveduje o krasnem zimskem športu, zabavata pa dva zimskošportna umetnika, ki nam predvajata stvari, da gledalcu zastane sapa. Za povzdigo športa daruje Grajski kino pri vsaki predstvi dne 26. in 27. po enemu obiskovalcu krasno športno darilo. V
Danes
Petek
ISVENGAU!
Velika
kavarna
Ogenj v tvornici Doctor in drug. Kmalu po 5. uri je včeraj popoldne jelo biti plat zvona v tukajšnji stolnici. Čuvaj v stolpu je opazil gost dim v bližini koroškega kolodvora in o tem alarmiral mariborske gasilce, ki so bili že obveščeni, da je neki oddelek tekstilne tvomice Doctor in drug v plamenih. Ogenj je nastal na doslej še nepojasnjen način v
srednjih objektih velike sušilnice poleg to svrho so vstopnice žigosane na zsdnji I strojnice. Vnele so se bombaževe polsi-strani, s številko, ki se bo izžrebala v | rovine, ki jih je bila v skladišču bogata
odmoru.
Kratka ljubezen. Marija K. iz Rošpoha se je pred štirinajstimi dnevi seznanila v frančiškanski cerkvi z nekim mlajšim moškim, ki je prisedel k njej v klop in ji jel med molitvijo razkrivati svoje srce. Fant je govoril tako sladko, da je Ma-
zaloga. Ogmeni zublji so naglo objeli vso zalogo, toda radi železobetonske konstrukcije objekta niso mogli planiti na dan. Prvi so prihiteli na kraj požara studenški gasilci, ki so takoj stopili v akcijo, kmalu za njimi gasilci delavnice državnih železnic, nato mariborski in ga-
rija pozabila na molitev in ga verno po-1 silci s Pobrežja. Gašenje je bilo ze!0 te-slušala. Dogovorila sta se, da se bosta žavno in naporno, ker je dusljivl dim, W večkrat shajala v cerkvi. Marija je od se je valil iz objekta, oviral delo g«sil-takrat pridno hodila v cerkev, pa tudi Jo- cev. Gasilna akcija je trajala nad eno že ni izostajal. Ob neki priliki pa je Jože 'iro in je bila kmalu po 18. uri odstranje-Marijo prosil, naj mu posodi nekaj denar- na vsaka nevarnost, Za vsak Pnmer so ja. Posodila mu je 535 Din, ki jih je ime- ostali na kraju požara le pobreški gasil« la pri sebi, ker je bila trdno prepričana, ci, dočim so se vsi drugi vrnili domov, da bo postala še pred pustom njegova Škoda, ki jo je povzročil požar, še ni žena, kakor ji je bi! Jože obljubil in pri- precenjena, vendar pa je precejšnja, segel. Od takrat pa Jožeta ni bilo več na Padec z okna. Sinoči je doletela 281et-spregled. Marija je drago plačala svojo nega železničarja Vilka Megliča, stanu-kratko in gorečo ljubezen ter je zadevo jočega v Krekovi ulici, nenavadna nezgo-prijavila policiji, ki je Jožeta aretirala, da. Pri zapiranju okna v prvem nad-Jože je pri zaslišanju skušal vse tajiti, stropju se je nagnil preveč naprej, izgu-končno pa se je vdal in vse priznal. Iz- bil ravnovesje in padel na tlak. Pri padcu ročen bo sodišču.	se je hudo poškodoval na glavi, dobi! pa
Tatvina denarja. Ko je preteklo noč ie tudi težje notranje poškodbe. Poklica-prenočeval zidarski vajenec Janko R. pri nj reševalci so ga nezavestnega prepe-neki zasebnici v Mesarski ulici, je davi 'ia^ v tukajšnjo bolnišnico, opazil, da mu je nekdo ukradel za 350 Ukraden ženski plašč. Erna Delakova, Din kovanega drobiža. Janko je tatvino šivilja pri Antoniji Tancevi v Slovenski prijavil policiji.	ulici, je prijavila policiji, da ji je včeraj
Prevara. V Jezdarski ulici stanujoča I popoldne nekdo ukradel iz nezaklenjene zasebnica Katarina M. je prijavila poli- oblačilnice ženski plašč sive barve s si-ciji, da se je te dni zglasil pri njej na sta- virn ovratnikom, vreden 400 Din. novanju 40!etni monter Ivan Snabel in ji Slika današnMh dni. V Stolni ulici s 'zvabil pod pretvezo, da ga oošilja njen ie zgrudila včeraj popoldne 521etna za-mož. tri zastavljalne listke. Žena mu je sebnica Mariia Malejeva iz Tkalske uh-listke izročila, in ker se ni več vrnil, se ce. Ker je obležala nezavestna na tleh. >e podala v zastavljalnico, kjer so ji po- so poklicali reševalce, ki so revno zenic vedali, da so zastavljeni predmeti ki so spravili z avtom v bolnišnico* Pred po bili vredni okrog 1200 Din, že dvignjeni slopjem mestne policije pa ie oadla m ot>-r>oliciia ie Snablo. ki je nevaren potepuh režala 68!etna Josinina Lepenikova. reva delamrznež, aretirala in izročila sodi- brez staneva biVah**a Tudi mo so ore-
»peljali reševalci z avtom y, bolnišnico.
Socialna zaščita vojnih invalidov
NEKAJ MISLI K VAŽNEMU VPRAŠANJU.
Država je že mnogo storila v pogledu zaščite vojnih invalidov. Tu so invalidski domi, ortopedski zavodi, brezplačni zdravniki in zdravila. S tem je invalidom Precej olajšano njihovo bedno stanje. Niso pa vsi vojni invalidi deležni takih in sličnih ugodnosti. Koliko je vojnih invalidov, katerim je invalidnost odmerjena s 30%, v pesnici pa visi ne le njihovo zdrav fe, ampak celo življenje na tanki niti. Če so manjši ali večji posestniki, se jim ne daje niti invalidnina niti zdravnik ali zdravila, kratko, nobene beneficije.
Prav v naši državi pa imamo razne in 'ePe prilike, da se taki invalidi v takih službah zaposlijo ali, da se jim gre na loko v raznih panogah gospodarskega ^ačaja, tako da bi bil invalid zadovoljen, a država bi imela celo koristi.
Imamo razna državna predstojništva,
^onopolske tovarne in ustanove, bolniške, mitnice itd. Tu bi se mogli zapoditi invalidi kot vratarji, služitelji, mit-ničarji, tehničarji in slično in dati bi se Hm mogle obrti kot: trafike, prodajalnice državnih vrednostnic, delikatesne prodajalnice, točilnice, kantine. Posebno zadnji dve navedeni obrti (točilnice, kan-iiPo) sta ugodni za vojne invalide vinogradnike kot strokovnjake in radi tega,
Ker je vršitev teh malih obrti lahka.
Vinogradnik, ki obdeluje svojo zemljo Naporno in skrbno, s težkim srcem pri-
čakuje dozoritve ploda, a še težje gleda, kako bo spravil svoj trud v denar. Elementarne nezgode in težki časi pa so v poslednjih letih bili neizprosni napram kmetu in vinogradniku. Zamislimo se tedaj v položaj takih posestnikov — vojnih invalidov, ki ne obremenjujejo državnih financ, — vpričo takih težkih časov!
Če se tedaj taki vojni invalidi obračajo s poštenim namenom in skromnimi zahtevki na kompetentna mesta radi podelitve male obrti, posebno vinogradniki za vinotoče, točilnice, kantine, da častno zaslužijo skromen kruh za sebe in družino, bi merodajni storili le sveto dolžnost s tem, da bi omogočili invalidovo skromno in pošteno zahtevo. Prav tako je v vsakem primeru, kjer gre za trud,^ da pride vojni invalid do zaslužene možnosti preriniti se zdravstvenemu stanju primerno skozi težko življenje, očuvati na-grizeno zdravje in preskrbeti svojo družino, in če tudi še tako skromno. Merodajni bi morali v tem pogledu vojne invalide kolikor mogoče zaščititi, odkrito njihove prošnje podpirati in omogočiti, nikakor pa greniti težko invalidovo življenje, vzbujati nevoljo, podžigati nezadovoljstvo in otežavati oskrbo revnih invalidskih družin, ker bi tako postopa-panje bilo proti socialni zaščiti invalidov.	—ša.
Veliko potovanje po Jadranu in Sredozemskem morju
„ Krasote našega Jadrana so napravile *e na vsakega njegovega obiskovalca Irajen, neizbrisen vtis ki vzbudile v njem Beodoljivo željo, da ga naši udobni par-Nfe* čim prej zopet ponesejo varno pre-njegovih toplih valov.
Izvršilni odbor Jadranske Straže v jPlitu si je začrtal glede spoznavanja na-*ega prebivalstva v notranjosti ali na ^Veru države z našim morjem poseben £rogram, ki ga namerava uresničiti v teščem letu. Letos hoče perfektuirati tu-^ predvideni manifesfocijski sestanek s Prijateljskim društvom »Ligue maritime ^ coloniale francaise« in je zato sklenil Prirediti v letošnjem juniju ali avg"stu velik izlet po Jadranskem in Sredozemskem morju. Izhodišče bi naj bil Split, iz-•etmiki pa bi obiskali na svojem okrog
20 dni trajajočem potovanju naslednja mesta in otoke: Krf, Aiaccio (Korzika), Nico, Toulon, Marseille, Barcelono, Las Bailmas, Alžir, Tunis (Kartago), Malto, Kotor, Dubrovnik in Split. V vsakem pristanišču bi se ustavili po pol do 2 dneva, kolikor bi pač bilo potrebno za ogled mesta in njegovih znamenitosti. Na Krfu bi se izletniki poklonili manom tamkaj umrlih naših borcev, v Marseilleu pa bi vprizorili skupno manifestacijo z »Ligue maritime«.
Izrabljajoč izjemno ugodno priložnost z ozirom na to, da bo v juniju ali avgustu prost eden naših največjih, najluksuz-nejših in najudobnejših jugoslovanskih parnikov, bi potovanje veljalo: v primeru, da bo najmanj 200 izletnikov, vsak dan okrog 250 Din, če bo nad 250 potnikov, pa le okrog 220 Din. Čim več izletnikov bo, toliko nižja bo cena. Vsa pot in celotna obilna oskrba (kako se na naših parnikih je, je dobro znano!) bo znašala za osebo okrog 4.500 Din, kar za 20dnevno potovanje nedvomo ni veliko.
Vseh podrobnosti izleta iz razumljivih razlogov zaenkrat še ni mogoče določiti in je vse odvisno tudi glede cene od zadostnih prijav udeležencev. Jadranska Straža pri potovanju nedvomno ne bo nič zaslužila, ker je njen edini in glavni namen, da nudi izletnikom čim cenejšo priložnost za tako redko in lepo potovanje in obisk najlepših mest ob Jadranskem in Sredozemskem morju. Vse podrobnosti in prijave pri oblastnem odboru Jadranske straže v Mariboru.
Sokoisfto
Občni zbor Sokola Maribor II.,
Pobrežje
Prejšnjo nedeljo je imel Sokol Maribor II., Pobrežje, svoj letošnji občni zbor, ki ga je vodil starosta br. Mafija Volk. V kratkem nagovoru je orisal lep napredek društva v preteklem letu, se spominjal vseh marljivih sodelavcev ter energično protestiral proti neosnovanemu napadu katoliškega episkopata na Sokola Jugoslavije. Br. tajnik Danilo Vezjak je podal obširno in zanimivo tajniško poročilo. Iz njega posnemamo, da je odbor v prvi vrsti deloval na to, da se društvo vsestransko ojači, da zbere mlado generacijo in jo vzgoji v pravem sokolskem duhu in globoki nacionalni zavesti.
Najlepši dokaz o intenzivnem delu društva je bil drugi letni nastop 11. septembra 1932. Takrat je članstvo pokazalo lep tehnični in moralni napredek, ki sta ga rodila požrtvovalnost in neupogljiva volja naših bratov in sester. Prednjaške šole se je udeležil br. Vekoslav Princ, prosvetnega administrativnega tečaja pa sestra Prinčeva in br. Danilo Vezjak., Do tako krepkega razvoja je v prvi vrsti pripomoglo veliko letno telovadišče in pa obsežna Renčljeva dvorana, ki služi zimskim vajam in raznim prireditvam.
Društvo šteje danes 170 članov, 30 članic, 26 moškega, 20 ženskega naraščaja, 160 moške in 52 ženske dece. Načelnik br. Albin B a n in načelnica s. Neli P r i m-č e v a sta podala poročilo o marljivem posečanju telovadnih ur. Zaradi obsežnosti ga žal tu ne moremo objaviti. Društvo je javno nastopilo ob Tyrševi lOOletnici in pri vseh predpisanih nastopih.
Prosvefar br. K1 e m e n č i č je poročal, da je društvo imelo predavanja ob Tyrševi 100-letnici, ob kraljevičevem rojstnem dnevu, ob kraljevem rojstnem dnevu, na praznik zedinjenja in ob drugih prilikah. Pridno so se tudi gojili nagovori pred vrstami.
Blagajnik br. K a š m a n je podal bla-
gajniško poročilo. Največje breme za društvo je letno telovadišče, na katerem je še 35.000 Din dolga. Društveno premoženje znaša 80.000 Din. Orodjar br. Ludvik Rojko je poročal o društvenem orodju, ki je precej vredno. Lani je društvo postavilo na letnem telovadišču barako za orodje in garderobo. Pri novih volitvah je prevzel mesto staroste br. K leme n-č i č, mesto blagajnika pa br. M i k e 1 i č. Ostali funkcionarji so ostali na svojih mestih.
Ko se je na splošno željo prečitalo pastirsko pismo, in se je novi br. starosta zahvalil br. Volku za spretno im marljivo vodstvo od ustanovitve društva do danes, je bil ta lepo uspeli občni zbor zaključen.
Soort
Smučarji v nedeljo 29. L m. vsi na mejo! Kakor smo v včerajšnjem razpisu objavili, prireja Zimsko-sportni odsek ISSK Maribora skupni izlet na Kozjak. Za začetnike in manj izvežbane smučarje do Sv. Urbana, za izvežbane dalje na Sv. Križ—Sv. Duh s smukom v Falo, ter z večernim vlakom v Maribor. Zbirališče pri gostilni pri »Treh ribnikih«, odkoder se prične smuk ob 8. uri. Vodja izleta bo g. V. Golubovič.
Poljčane
Iz občinske pisarne. Občitoski urad razglaša: Po nalogu okrajnega glavarstva morajo vsi lastniki dvokoles v svr-ho evidence prijaviti svoja vozila občinskemu uradu najkasneje do 26. januarja. Glasom razglasa banske uprave pa morajo do 31. januarja prijaviti občini vsi * lastniki psov, tudi svoje pse v svrho evidence in odmere pasjega davka. V nasprotnem primeru se lastniku na njegove lastne stroške živali odvzamejo po koujaču.
Poroka. Poročila sta se v ponedeljek v tukajšnji cerkvi g. Maks Trdin in gdč. Antonija Pepevnikova. Bilo srečno!
Planinska prireditev. Tukajšnja podružnica SPD priredi 1. februarja IV. planinski ples, in to v vseh HairtnerjeviH dvoranah v Poljčanah. Začetek bo ob 19. uri. Čisti dobiček se bo uporabil za stolp na Boču.
Koruza je dospela. Poročali smo zadnjič, kako težko pričakuje ljudstvo obljubljene koruze. Zdaj je prispela, zaenkrat pa samo eden namesto treh vagonov, pa za prvo silo bo že, dokler n« prispeta še ostala dva.
Langton Clarke:
tipkarica
»Premladi se mj zdite za mojo pisarno,« >3 rekel Erik Ransome in se zlekni! v naslanjač.
»Saj nisem tako mlada.« je odvrnila nnbka osebica. »Lanskega marca sen’, jniela že sedemnajst let.« Pri tem ji je e\'a trepalnica čudno vstrepetavala »in °dvetnik se je zbal, da bo zajokala.
»Veste, jaz potrebujem tipkarico, ki zna urno in umno stenografirati in pretipkati brez napak.«
»Pa saj znam vse to! Ali me hočete Preizkusiti ?« se je zvonko nasmehnila
Ransome je nejevoljno vzdihnil, pobral na slepo dnevnik z mize in pričei Narekovati.
»Hitreje! To gre po polževo,« je pri-Kaniala mladenka.	_	.
Kakor je čital, je švigala gibka m šibila ročica po belem papirju. Toliko, da
Prenehal, ra je dekle že vstalo in strokovnjaško ošinilo pisalni stroj. V mig-liaiu jc bila pola vtaknjena in sprožilo je nepretrgano ropotanje, kakor bi •rkolinček drgnil s palico po železni rešetki Mladi odvetnik je osuplo gledal Očividno se je divil tolikšni spretnosti A še bolj se je zavzel, ko je prelete' Natipkano polo. Vse je bilo v redu, manjkalo ni rike ne vejice.
»Pa saj vi ste sijajni!« je vzklikni' Navdušeno.
»Torej sem sprejeta?« je rekla mladenka z tr!,im glasom in povesila pogled “O- ne bojte se, ne zahtevam preveč.«
»Zakaj le niste prej prišli.« te obžalo-va! odvetnik in jo pri tei priči vzel v ?j"žbo. Kesati s^ mn ni b:!o treba. Aliče "Ickarsova je bila idealna, vneta tajni-
ca, povrhu pa razborita, zelo razborita za svoja leta. Vsako stvar je takoj razbrala. V kratkem je odvetnik razpravlja1 z i:jo o svoiih zadevah kakor s stanovskim tovarišem.
Nekega dne, ko se mu je mudilo, ji je naročil, naj nese neki spisek staremu Adamu Traceyu, najboljšemu izmed njegovih klientov, ki je vodil zasebno banko v pritličju iste zgradbe, kjer je on sam imel prvo nadstropje. Navodila, ki jih je dekle povedalo priletnemu bankirju, so bila toliko jasna in točna, da je kar osupnil.
»Vi imate zares odlično pomočnico.* jc opomnil Ransomu drugo jutro, ko ga je srečal pod stopnjiščem. »Za nameček pa srčkana, ko sam živi Lelj,« je dodal m se hudomušno nakremžil.
Mladi odvetnik je lahno zardel in stisnil ustnice.
»Prav ste dejali! Lepa je, razborita >n do dna poštena.«
»Pej, pej!« je ugovarjal drugi z nasmehom. »Midva sva stara znanca in ne bova dosti slepomišila. Ne bojte se, ne bom vam je odnesel. No, dragi Ransome. kdaj bo poroka?«
Potrepljal je mladega moža po rami in stopil v hodnik, ki je držal v njegovo banko.
»Bedak stari!« je mrmral Erik navzgor grede. A pri tem je čutil, da mu srce nenavadno bije. V dnu duše se je zavedal, da ga dan za dnem nekaj tesneje priklepa na tipkarico. Velika praznota bi nastala za njo, če bi mu odšla. Preveč je bil zaposlen, da bi bil utegnil kdaj glob-'ie razbirati čuvstva. ki jih te gojil zanjo. Tako ie bil že vajen delati z njo 4a se ni nikdar resno vznemirial gledt-možnosti, da bi ga zamistila. Bankirjeva šala pa je vrgla vanj seme nepokoja.
Ko bi ga dragocena pomočnica vendarle zapustila, se ozrla po boljši službi? — Ko... ko bi se omožila?
Ob zadnji domnevi se mu je obraz mahoma pomračil. Navsezadnje — zakaj je ne bi vzel on sam? Svojcev nima na svetu in zasluži dovolj, da si bo mogel privoščiti nevesto brez dote. Bože mili, zakaj ne bi tega priznal? Do korena je bil zaljubljen. Nikdar, še nikdar ni naletel na toliko pametno, toliko nežno dekle...
Odprl je duri in stopil v svoj kabinet. Aliča, še zmeraj slastno sveža in srčkana, ga je sprejela z rahlim usmevom.
»Utrujeni §e' mi zdite,« je pričel zaskrbljeno. »Predolgo bedite ponoči. Kako daleč je ta roman?«
»Samo še dve poglavji bo treba,« je odgovorila mladenka. »Prav zadovoljna bom, ko bo dokončan. Kako ste bili dobri, ko ste mi dovolil, da smem tu zvečer delati!«
»Seveda, ampak pozor! Ako bom videl, da vam to škoduje, bom moral stvar preklicati,« je opomnil Erik obzirno »Ah, veste, to mi je dolgo hodilo po glavi. Kako me je mikalo, da bi prišel in vas presenetil pri delu!«
»„0, glede tega sem mirna. Vem, da tega ne boste nikdar storili,« je odgovorila pokojno. »Prevljudni ste, da bi me kakorkoli nadlegovali.«
»In še vedno mi nočete razodeti pisateljevega imena?«
Aliča je odkimala in se glasno zasmejala.
»Če bi videli, da sem tako brbljava, bi izgubili zaupanje vame,« je dejala.
»Ali hočete, naj vam povem, kaj mislim?« je vzkliknil Ransome. nagajivo grozeč s prstom. »Veste, prepričan sem ,da ste vi sami avtor in me mislite pre-
senetiti, s tem, da mi nekega dne poklonite izvod s posvetilom.«
Aliči je bilo za trenutek videti, kakor, da mu hoče nekaj priznati, toda takoj se je premislila.
»Počakajte malo, da izide,« je odgovorila, »sedaj pa... veste, glede onega hipotekarnega kontrakta...«
In jela mu je razkladati tekoče zadeve.
Ransome je bil ves dan molčeč in zamišljen. Pripraviti je moral zapleten zagovor pred sodiščem in za to mu je bilo treba porabiti vse sile. Ko ga je čital pred zborom, te bil toliko raztresen, da ni videl ne svojega b ranjenca ne sodnikov ne prič. Njegova misel se je sprehajala po srčkanem stanovanju, ki ga je nameraval opremiti za Alico Vickarsovo. oziroma Ransomovo.
Ta krasni sen ga je tako opredel, da si je domov gredoč obljubil, uresničiti ga čim prej. Toda čim je pritisnil na kljuko, je zapazil, da je kabinet prazen. Nemir, nestrpnost ga je potopila v skrajno nervoznost.
»Odkod prihajate?« je vprašal nekako suhoparno, ko sc je naposled mladenka prikazala na pragu.
»Od spodaj,« je odgovorila tipkarica v nasmešku. »Potrebovala sem nekaj podatkov zaradi Allanove prokuracije. Ker vas ni bilo tu, sem šla sama vprašat gospoda Traceya. Kako blag starček je to! In veste, to mi je dalo v roke sijajno priliko za napredovanje, če želim. Pomislite: ponuja mi službo posebne tajnice z dvojno plačo, kakršno dobivam sedaj.«
»Pa ste sprejeli?« je vprašal mladi odvetnik z glasom, ki se je dobesedno tresel od razburjenja.
(Sc bo nadaljevalo.)
¥
'sest?
"Mariborski »VEČERNIK« Jufra
V M a r \ b' o r u, dtte 27. T. 1933.
Radiilav Rudan
Rod na razpotju
(Povest)
»Oče!« je zajecljala Marička-
»Oče!« je dejal Peter in mu hotel povedati in razložiti svojo namero, svoj sklep, a starec ju ni hotel poslušati. Tiho, brez glasu se je okrenil in odšel v pomladanski večerni mrak, ki se je dremotno dvigal iz doline proti sivemu skalovju nad hrastovimi in gabro-vimi mejami. V njem se je bila porušila poslednja opora...
Tisto tuje, novo življenje, ki je po njegovi najver-nejši sodbi bilo dete Antikristovo, mu je odtujilo sina, vzelo poklic in ukradlo naposled še hčer. Zdaj je bilo dopolnjeno: bil je sam, Samo skale v gori in drevesa v meji so mu bila ostala in ostala mu je bela Cesta, ki jo je bil sedemdeset let svojega življenja posipal s kapljicami svojega znoja in svoje krvi. In kakor je rastel mrak večera, tako je rastla temina v njegovi duši, ki je bila vsa brez luči, brez najmanjšega svetlobnega žarka. Vendar se njegov obraz ni spremenil; odkar je bil onemel V svojem spoznanju, je ostal trd in negiben, kakor kamen; nobena mišica se ni več mogla premikati, nobena misel se ni več mogla zarisati vanj. Napravljen je bil sklep ih zapečaten, zapečaten s poslednjim dognanjem, ki ni terjalo samo ugonobitve tistega, kar ie bilo od daleč poseglo v njegov kamnolom, ampak tudi njega samega, karrtenarjh Caharije. Žrtev za žrtev, zob za zob- In kljub neprodirni temi, ki ga je obkrožala in mu polnila dušo, je bila njegova misel
jasna. Kakor solnce mu je svetila na pot, po kateri je moral hoditi do cilja, ki si ga je bil postavil. Nenadoma, da niti razmišljati ni več utegnil, je otrpnilo v njem vse drugo, kar ni bilo v zvezi s tem ciljem. Še molitev sama mu je ugasnila pod ledom te misli, ki se ni več dala preobličiti. Samo neka nerazumljiva slutnja, kakor vera v čudežno izpolnitev njegove zakletve, se je še družila z njo, a je ni manjšala, samo večala jo je in dvigala, da je rastla v nedogled, preko doline in gora, preko vesoljne zemlje. Zato je strmel v nebo in v hrast nad bajto in je čakal trenutka izpolnitve tistega čudeža, ki naj bi mu bil znak za izvršitev poslednjega dejanja ..,
Marička je v grozi medlela poleg svojega fanta. V sladkost ljubezni, ki jo je bila pravkar prebudila v novo življenje, je vela ledenohladna bolečina zaradi očeta, ker doumevala je, da se njeno in Francetovo življenje gradi na njegovi smrti in razpadu Blažonove domačije v bregu nad cesarsko cesto. Bodočnost je rušila preteklost, novo je dušilo staro in neizprosnost te borbe jo je bolela, ker bila je borba med otroci in med očetom, borba lastne krvi proti lastni kfvi- Rada bi bila Žrtvovala svojo srečo, zavrgla vse svoje sanje in ostala do smrti nerazcvela roža, cvet brez sadu, samo ko bi mogla s svojo Žrtvijo obuditi staro k novemu, vrniti sedanjosti preteklost. A čas se ni dal ustaviti. Njegova jeklena kolesa so se vrtela dalje in mlela pod seboj vse, kal- se ni hotelo umakniti, kar ni hotelo bežati po novem tiru, ki je kazal edino smer v bodočnost, v novo dobo novih ciljev, novih misli in borb.
Tudi on. njen fant in ženin, je razumel vso neizprosnost dogajanja, ker vedel je, da se le iz bolečine
mnHBMnMHmMBHnHaHnnBDBttBBsffinnBni
in smrti starega more roditi novo. In kakor njej, je ti1'0 tudi njemu žal, da Cahariji ne more pomoči.
»Hudo je, a ne da se spremeniti,« je dejal.
'•'»Kaj naj storim? Kaj naj storim?« je jokala Ma* rička.
»Strlo ga bo; ne bo prebolel,« je dejal Peter.
Tedaj se je Marička nenadoma dvignila, solze so ji usahnile in jedek gnev ji je zasenčil pogled.
»Zakaj si prinesel njemu smrt in meni življenje?* je kriknila. »Nisi vedel, da je moj oče, da je mučeni* >n svetnik, ki ni zaslužil tega? Tam bi bil ostal, kjer si bil; pustil bi bil naš kamnolom, pustil mene! Ne bi ve’ dela zate, kakor nisem vedela poprej, ko še iz sanj ni* sem poznala tvoje podobe. Zakaj si prišel? Zakaj?«
»Ker sem moral priti,« je dejal. »Ko bi ne bil Pj*-šel jaz, bi bil prišel kdo drugi in nič bi ne bilo drugače Samo tebe bi ne bil našel, Marička!«
Gnev v njenih očeh je ugasnil in svetla toplot3 se je pojavila v njih, ker povedal ji je tisto, kar je bil* že sama vedela, a je vendar hotela, da ji pove in j0 potrdi v prepričanju, ki ji je bilo odrešitev in hlad® za skelečo rano.
Tedaj je vstopil France, in ko ju je zagledal, se le zadovoljno nasmehnil. Odvalilo se mu je drugo breme, ki mu je bilo pritiskalo srce. Zdaj je vedel, da 1,1 samo njegova pot določena in nespremenljiva, amp^ da se je tudi Marička rešila na obalo in ubežala nevihti* ki je hotela uničiti njeno mlado življenje. In ko je P°' gledal sestri v oči. je tajno zaslutil vihar, ki se je b" razdivjal v njeni duši in utihnil v svetli zori noveg* dne.
(Se bo nadaljevalo.)
Iz živlienia ponarejevalcev denarja
STROGE KAZNI ZA FALZIFIKATORJE V PRETEKLOSTI.
Jacgues Lombard je objavil v nekem francoskem dnevniku zanimiva odkritja o življenju ponarejevalcev denarja iz preteklih in sedanjih dni. Lombardu je pri tem pomagal šef pariške policije Gui-chard, ki se je v svoji štiridesetletni policijski službi proslavil kot najboljši in najspretnejši poznavalec ponarejenih nov-Čanic in kovancev. Zanimiva je že njegova zbirka ponarejenega denarja in najrazličnejših pripomočkov, ki se jih poslužujejo spretni in nerodni ponarejevalci.
Guichard meni, da se dandanes ta obrt več ne izplača. Po vojni je vedno manj primerov ponarejanja denarja in se le redko zgodi, da bi se spravili falzifikati v večjih množinah v promet. Devalvacija povojnega denarja je namreč zelo podražila ponarejanje. Zlato in srebro se je poskrilo v blagajne. V nekaterih državah je izgubil papirnati denar vso vrednost. Znana je šala o nemškem denarju iz leta 1922, da so nameravali natisniti na nov-čanice namesto odredbe, da se ponarejevalci kaznuje, odredbo da nemška narodna banka ne bo izplačala ponarejevalcu nobenega honorarja.
Ponarejanje denarja pa je bil vedrto nevaren posel. Poleg tega so bile kazni za ponarejevalce mhogo strožje, ko za druge žločlnce. Le v redkih primerih je bil trud V resnici poplačan. Če je bil denar ponarejen s cenenimi sredstvi in primitivno, se je kaj lahko ločil od pravega in so bili ponarejevalci vedno popreje zasačeni, preden šo ga spravili v promet. Boljši in spretnejši ponarejevalci pa so tvegali včasih vse svoje premoženje, ker
so bile priprave za ponarejanje zelo drage, in ker so svoj posel težko delj časa prikrivali. V tem je bila sreča za vse države, a nesreča za ponarejevalce, ker jim ni nikoli uspelo iztuhtati načina, da bi bili nezasačeni. Svoja skrivališča so iskali v gozdovih, v podzemskih jamah, v mrtvašnic-h in celo v grobnicah. Leta 1913. se je osnovala posebna družba, ki je kupila ladjo in odplula na odprto morje, da na ta način obvaruje svojo kovačnico pred varnostno oblastjo. Ladja je plula po Sredozemskem morju in oceanu ter se od časa do časa približala angleški, francoski in španski obali, da je menjala ime in zastavo. Skrivnostno ladjo pa so kaj kmalu zasledili mornarji, in prijavili zadevo varnostni oblasti, ki je zajela ladjo z Vso njeno ponarejevalsko družbo.
Ponarejanje denarja izvira že iz časov rimskih cesarjev. Znani so bili zlasti Ga-'i, ki so kot spretni metalurgi pozlačevali in srebrili manjvredne kovine in kovali iz njih denar. Kazni za ponarejevalce so bile zelo stroge, posebno še pri rimskih narodih. Stari Rimljani so kaznovali ponarejevalce s smrtno kaznijo. V srednjem veku so v Franciji odsekali ponarejevalcu desno roko in jo pribili rta vrata glavne državne kovnice denarja. Bile pa so še strožje kazili in je strahovit primer sodbe, ki je bila izvršena v nekem manjšem mestecu na Francoskem. Nekega zlatarja je obsodilo sodišče, da ga bodo živega kuhali v kropu in njegovo truplo nato obesili. Na trgu je bil postavljen velik kotel poln vode, v katero so vrgli obsojenca. Ko se je voda segrela, se je
obsojencu posrečilo, da se je osvobodil verig, s katerimi je imel zvezane roke lh je proseče zaklical: »Kristus, usmili se mojih strašnih muk!« Krvnik je nato udaril obsojenca po glavi, da se je nezavesten zgrudil v kotel, kjer je že jela vreti voda, Množici, ki je bila zbrana okrog kotla, se je zlatar smilil in je navalila na krvnika in ga linčala.
V NEMČIJI JE ZE VSAK DESETI ČLO-
VEK BREZ POSLA.
Število brezposelnih v Nemčiji je že preseglo 5,970.000. To pomeni, da se je v preteklih 14 dneh zvišalo za 193.000
V tej težki sezoni je to razmeroma še nizko število. V prvi polovici januarja lanskega leta je naraslo število brezposelnih za približno 300.000. Kakor se zdi. ie kriza brezposelnosti v Nemčiji dosegla s tem svoj višek. Kljub temu se bo vlada poslužila vseh ukrepov, ki si jih je začrtala za pobijanje brezposelnosti Prva naročila države pri težki industriji bodo izvršena že v prihodnjem tednu. Tudi uprava državnih železnic je že pričela izvajati svoj začrtani program, ki ga >e napravila v zvezi s pobijanjem brezposelnosti. Program vsebuje izredna debi, ki bodo veljala skupno 280 milijonov mark.
DELAVSKI NEMIRI V GRČIJI.
Mestna uprava v Mausi je hotela na davek na tekstilno industrijo naložiti še občinsko doklado. Temu se je uprlo okrog 2000 delavcev, ki so odkorakali v manifestacijskem obhodu po mestu pred magistrat, kjer so hoteli protestirati proti nameravani dokladi. Prišlo pa je do nesporazuma in neredov, katerih žrtev je bilo 5 ranjenih in 4 mrtvi.
Truplo v garderobi.
Lepa plavolaska Pavlina Triimmer!3* va je bila v zadnjem času angažirana v nekem zakotnem dunajskem varieteju* Že dve leti je Pavlina živela z nekim st** rejšim in bogatim trgovcem, ki jo je de* narno podpiral. Medtem pa se je start trgovec zaljubil v neko garderobierko ti* jel zanemarjati svojo prijateljico Pavli* no. Navadno je šel zadnji iz lokala samo zato, da se je mogel neovirano pogovoriti to in ono z dekletom in ga tudi spre* miti domov. Ko je bil te dni nekega ve; čera zopet zadnji in je zahteval svoj plašč, se je nudila njemu in njegovi lepi znanki grozna slika: med dvema zimskima suknjama je visela obešena Pavlin* Triimmerjeva ...
Mesto Neapelj poklanja Mussoliniju vil®’
Mestna uprava Neaplja se je odločil3* da pokloni Mussoliniju eno najlepših vil* ki je bila poprej lastništvo angleškeg3 politika Roseberrya, ki je nedavno umri*
Njegova žena se je sedaj vrnila v Aw glijo in vilo poklonila mestu Neaplju* Uprava mesta se je odločila, da vilo rešiti in preuredi za letno rezidenco »du-cea«.
V zaporu napisal komedijo.
V Chicagu je pred enim mesecem bH žaprt popularni književnik Pargold zaradi nekega dolga. V zaporu je začel pisati komedijo. Po štirinajstih dneh. ko je odsedel svojo kazen, je zaprosil ravnatelja jetnišnice, da bi smel še ostati nekoliko dni, da lahko v miru dokonča svojo komedijo. Pargold je rekel ravnatelju, da nikjer hi imel toliko miru in bil tako neoviran kakor v zaporu. Uvidevni ravnatelj jetnišnice je zares dovolil, da lahko ostane še nadaljnjih osem dni v zaporu, tako da je komediograf mogd dokončati svojo komedijo.
Mali o
Razno
JA. NE POZABI.
da lahko najboljše prodaš dobre knjige. starinske reči. ka kor nakit, zlatnino, srebrnino, obleko, pohištvo itd, in naj-cenejše kupiš v Grajski starinarni. Trg svobode I 4000
Prodam
Na prodaj
omara za obleko in perilo v pelo dobrem stanju. Vprašati v Dr. Karl VerstovŠkovi tulci št. 6. 11. nadstr vrata 19 —	 193
TOVORNI AUTO.
3 H tone nosilnosti, skoraj nov, v najboljšem stanju na prodaj Naslov v upravi lista, ....	 _301
VEČJA KOLIČINA
sladkega in kislega sena na prodaj, Frankopanova ulica št. 15.	 303
Sobo odda
OPREMLJENO sobo
takoj oddam. Ob železnici 6.
277
OPREMLJENO SOBO.
solhčno, šeparirano z električno lučjo oddam s 1. februar jem Stritarjeva ul. 5. I. 2P0
OPREMLJENO sobo Oddam v centru mesta. Nasi v upravi lista.	270
SOBO IN KUHINJO
oddam. Magdalenska ulica 31.
304
Zasluiek
PERICA
gre prati na dom. Ponudbe na upravo »Večetnika« pod »Perica«,	289
Dve veliki Lutzovi peči
uporabni za pisarne, dvorane ali bančne piostore
ceneno na predal
Interesenti naj se zglasijo v upravi »Večetnika« dnevno med 9. in 10. uro.
ZnanSa ieli
PISMO. POSLANO
mi z dvema rožicama v škat-Jjici 25. t. m. od nepoznanega ideala po pošti Maribor I v Cankarjevo ulico, sprejel. Prosim za diskretno poznanstvo — sestanek. K. 312
GOSPOD.
trgovsko naobražen, z večjim kapitalom, želi poznanstva s simpatično trgovko ali hišno posestnico do 33 leta v dobri poziciji. Dopise pod »štev. 200« na upravo »Večernlka« 295
Spomnite se CMD)
Pouk
NEMŠČINA
brez učenja posameznih be* sed. konverzacija, začetni pouk. trgovska korespondenca* Hiter, siguren uspeh. Poskusna lekcija Din 10.—. Naslov v upravi.	4321
Najlepše razglednice
<
mariborske,
umetne,
Salon de Pariš
i. t. d. kupujte v papirnici knjigarne
Ti skovnezadruge
Maribor, Aleksandrovo 13
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; oredstavnik izdajatelja In urednik: RADIVOJ RFHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru