Leto lt)07.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXL — Izdan in razposlan dne 6. junija 1907.
Vsebina: (Št. 135 in 136.) 135. Ukaz, s katerim se izdaje predpis o preskušnji kandidatov učiteljstva na višjih trgovinskih šolali. — 136. Razglas o začetku poslovanja samostojnega glavnega carinskega I. razreda na kolodvoru v Iglavi.
135.
Ukaz ministrstva za bogočastje in nank z dne 24. maja 1907.1.,
s katerim se izdaje predpis o preskušnji kandi datov učiteljstva na višjih trgovinskih šolah.
Na podstavi Najvišjega pooblastila se o pre-skušuji kandidatov učiteljstva na višjih trgovinskih šolah izdaje nastopni predpis.
Člen I.
Preskusom! n« komisije.
Sposobnost za učiteljstvo trgovinskih strok (trgovinoslovje, knjigovodstvo, trgovinsko dopisništvo in pisarniška dela in trgovska aritmetika) in modernih jezikov se oveduje s prcskušnjo, katero opravljajo po ministrstvu za bogočastje in nauk v to imenovane preskuŠevalne komisije. V te komisije, ki naj imajo oznamenilo „C. kr. preskuševalna komisija za učiteljstvo na višjih trgovinskih šolali“, se kličejo strokovnjaki, ki imajo posebno kvalifikacijo v učiteljstvu ali v praksi.
Organi, katerim je c. kr. ministrstvo za bogočastje in nauk poverilo nadzorovanje višjih trgovinskih šol, imajo pravico prisostvovati preskušnjam.
Usposobljenost za učiteljstvo učnega jezika, geografije in zgodovine, matematike in prirodoznan-stev na višjih trgovinskih šolah se dokaže s tem, da se predloži zadevno izpričevalo učne usposobljenosti za srednje šole (gimnazije in realke). Ta usposobljenost se lahko popolni s tem, da se opravijo v členu VI, lit. A omenjene dopolnilne preskušnje.
Člen II.
Namen, oblika preskušnje, skupine preskusnih predmetov.
S preskušnjo naj se podč dokaz, da kandidat popolnoma ustreza zahtevam, ki se stavijo v tem predpisu gledč obvladovanja strokovnih predmetov in njihovega metodičnega obravnavanja.
Preskušnja razpada v naslednje Stadije:
1.	Domača naloga,
2.	klavzurna preskušnja,
3.	ustna preskušnja,
I
4.	poskusna lekcija.
Preskušnji je razen dokaza o zadostnem znanju učnega jezika predmet ena izmed naslednjih skupin strokovnih predmetov po zahtevah, oznamenjenih v členu IV.
114
(SlovunUch.)
Prva skupina.
Glavni predmeti.
1.	Trgovinoslovje,
2.	knjigovodstvo, trgovinsko dopisništvo in pisarniška dela.
3.	trgovska aritmetika.
Postranski predmeti.
1.	Trgovinsko, menično in obrtno pravo,
2.	politična ekonomija.
Druga skupina.
Glavni predmeti.
t. Moderen jezik (italijansko, ako ta jezik ni učni jezik, nadalje francosko, angleško, rusko),
2.	Trgovinsko dopisništvo v dotičnem jeziku.
Postranski predmeti.
Elementi trgovinoslovja in knjigovodstva.
Člen III.
Oglašanje k preskušnji.
a) Vložba prošnje.
Prošnjo, da se kdo pripusti opraviti preskušnjo v eni izmed strokovnih skupin, omenjenih v členu II, je nasloviti na ravnateljstvo tiste preskuševalne komisije, pred katero namerava kandidat opraviti preskušnjo. V tej prošnji naj navede predmete, ki si jih je izbral, ter učni jezik, v katerem namerava poučevati.
Prošnji je priložiti:
1.	popis dosedanjega življenja prosilca;
2.	izpričevala in kaka druga potrdila o študijah, zahtevanih v tem predpisu, oziroma o praktični uporabi ;
3.	dokaz državljanske in nravne neomude-ževanosti.
b) Zahteve z ozirom na predizobrazbo in strokovno kvalifikacijo kandidatov.
Za pripustitev k preskušnji se zahteva:
V prvi strokovni skupini:
Dovršitev nižjih štirih razredov kake srednje šole (nižjega gimnazija, nižje realke, realnega gimnazija) ter popolne javne višje trgovinske šole (trgovinske akademije) ali oprava zrelostne preskušnjo na kaki tuzemski srednji šoli (gimnazij, realka) in dovršitev abiturijentskega tečaja na kaki trgovinski akademiji, čigar organizacija je odobrena po c. kr. ministrstvu za bogočastje in nauk, ali dovršitev občega oddelka eksportne akademije c. kr. avstrijskega trgovinskega muzeja in razen tega od vseh kandidatov dveletna zadovoljujoča pisarniška praksa, in sicer kolikor moči tako v veletrgovini blaga na kakem večjem trgovišču kakor tudi v bančnem opravilu ter končno dovršitev po ministrstvu za bogočastje in nauk predpisanega dveletnega visokošolskega študija.
Kandidatje učiteljstva na višjih trgovinskih šolah morajo z zglasilnimi knjižicami, oziroma z zglasilnimi polami dokazati, da so štiri tečaje gojili strokovne študije o glavnih in postranskih predmetih svoje skupine in razen tega na vseučilišču z ugodnim uspehom hodili na predavanja o modroslovju, pedagogiki (zlasti njeni zgodovini od XVI. stoletja naprej) in o slovstveni zgodovini. Ta ugodni uspeh je dokazati s kolokvijskimi izpričevali o kolegijih v skupni izmeri vsaj po 3 ure na polju omenjenih treh strok.
Kolokvijska izpričevala se lahko nadomestijo z izpričevali o aktivni udeležbi dotičnih seminarskih vaj.
Strokovni študij štirih tečajev se dokaže s pred-ložbo zglasilnih knjižic, oziroma zglasilnih pol, iz katerih mora biti razvidno, da je kandidat hodil kakor reden ali izreden slušatelj v naslednje kolegije, oziroma seminarske vaje, in sicer vsaj v tukaj oznamenjeni izmeri:
1.	Kolegije, oziroma vaje iz občega in mednarodnega trgovinoslovja v skupni izmeri 8 učnih ur na teden v štirih tečajih.
2.	Predavanja, seminarske vaje in praktika iz knjigovodstva, trgovinskega dopisništva in pisarniških del (s posebnim ozirom na metodiko trgovskega pouka) v skupni izmeri 12 učnih ur na teden.
3.	Kolegije o trgovski aritmetiki v skupni izmeri 4 učnih ur na teden.
4.	Kolegije o matematiki in politični aritmetiki, in sicer o matematiki dva tečaja po 3 in koj za njim ö politični aritmetiki dva tečaja po 2 učni uri na teden.
5.	Uvodni kolegij o enciklopediji pravo- in državoznanstev en tečaj v 2 učnih urah na teden.
6.	Predavanja iz stroke trgovinskega in meničnega prava v skupni izmeri 5 učnih ur na teden.
7.	Kolegije, oziroma seminarje iz stroke politične ekonomije v skupni izmeri 10 učnih ur na teden.
8.	Trgovinska-tehniška specijalna predavanja, oziroma vaje iz stroke železništva, carinstva in tarif-stva, pomorstva, bančnih in borznih reči, zavarovalstva i. dr., kakor si izbere sam, v skupni izmeri 8 učnih ur na teden. Ti kolegiji se lahko nadomestijo tudi z narodnogospodarskimi ah pravoznan-stvenimi predavanji, oziroma vajami o enakih ali sorodnih tvarinah.
Za spredaj oznamenjena predavanja, oziroma vaje, kolikor niso itak preskrbljena na vseučiliščih in tehniških visokih šolah na Dunaju in v Pragi in na eksportni akademiji c. kr. avstrijskega trgovinskega muzeja na Dunaju, se poskrbi posebej in o tem se priobči primerna objava vsakčas pravočasno na pripraven način.
V firugi strokovni skupini:
Štiriletno obiskovanje vseučilišča kakor reden slušatelj modroslovne fakultete, ki ga je posvetiti študiju dotičnih modemih jezikov in učnega jezika. Pri tem se morajo kandidatje izkazati, da so se udeleževali praktičnih govorilnih vaj v dotičnih kurzih ali seminarjih, če so taki kurzi ali seminarji.
Za obiskovanje predavanj o modroslovju in pedagogiki veljajo tudi tukaj gorenja določila. Prav tako morajo kandidatje poslušali kolegije o učnem jeziku in njegovi slovstveni zgodovini v skupni izmeri vsaj po 5 ur.
Leto, ki ga je kdo dokazno primerno prebil v inozemstvu, da se nauči dotični jozik, se lahko všteje v učni čas; o tem pa naj odloča ministrstvo za bogočastje in nauk.
Na inozemskih visokih šolah dovršene študije, ki ustrezajo tukaj predpisanim po vrsti in obsegu, lahko pripozna preskuševalna komisija za enakovredne s tuzemskimi študiji.
Ako bi gledé izkazanega obrazovalnega pota kakega kandidata, ali gledé potrdil ki jih je prinesel, nastali dvomi, naj preskuševalna komisija, pridavši svoje mnenje, išče odločbe ministrstva za bogočastje in nauk, je-li kandidata pripustiti k preskušnji.
V posebnega ozira vrednih primerih lahko dovoli minister za bogočastje in nauk na predlog pre-skuševalne komisije razlike od določil, obseženih v tem predpisu, o pripustitvi k preskušnji.
Inozemci se morejo samo s privolilom ministra za bogočastje in nauk pripustiti k preskušnji.
Člen IV.
Zahteve preskusil,je.
A.	Učni jezik.
V učnem jeziku mora kandidat v ustni, eventualno, če domače delo na to stran ne omogočuje gotove sodbe, tudi v klavzurni preskušnji dokazati pravilnost in spretnost, razumevanje najimenitnejših slovniških zakonov in stilističnih oblik, in pa zadostno poznanje poglavitnih spisov literature.
B.	Strokovni predmeti.
Prva skupina.
Glavni predmeti.
1.	Trgovlnoslovje.
Obče in mednarodno trgovinoslovje, sistematično znanje funkcij, obratnih oblik in uredb trgovine vobče in svetovne trgovine; razumevanje gospodarskega pomena specifičnih prikazni trgovskega življenja in njihovih pravnih oblik. Najvažnejše o njihovih zgodovinskih izpreminjavah. Bistvo in oblika trgovine.
Osebe in predmeti trgovine: Trgovci in trgovsko osebje (v posebnem polni trgovci, prokuristi, trgovski pooblaščenci, trgovski pomočniki); lirma, trgovinski vpisnik; bistveno gledé trgovinskih družb
in drugih združb v trgovinsko-kupčijske namene; postopek ob likvidacijah in konkurzih. Predmeti trgovinskega obrata, cena, denar in vrednota, mera in utežstvo. Trgovina z blagom vobče, njene prodajne in plačilne navade, sklepanje in izpolnjevanje trgovinskih knpčij. Trgovsko plačevalstvo in uredbe, pri katerih se varči denar,- zlasti kompenzacije v konto-korentu, skontracija, saldiranje, kliring, giropromet bank (zlasti avstrijsko-ogrske banke) ; promet poštne hranilnice v svojih posameznih strokah. Oblike trgovskega kredita; pojašnjevalstvo in varstvo kredita. Trgovina z dragimi kovinami, kovanimi novci in vrstami papirnatega denarja; menična trgovina; efektna trgovina; izdaja, preklic, konverzija efektov.
Pomožni obrti trgovine, zlasti trgovinsko-meše-tarski obrt v obče, komisija, agentura in špedicija. Trgovinska pospešila za razpečavanje in kredit, zlasti semnji, veliki semnji (Messen), dražbe, razstave, zaloge vzorcev, borze vobče, skladovnice z ozirom na avstrijske razmere; banke in drugi kreditni zavodi; znanje uredb avstrijskega bankovstva (zlasti naloge, vrste, opravilne stroke, organizacija avstrijsko-ogrske banke) ; zavarovalstvo in hranilnice s trgovskega stališča, poštni promet in nanj nanašajoče se pogodbe, telegraf in telefon. Časnikarstvo v službi trgovine.
Notranja trgovinska politika: državna uredba in pospeševanje tuzemske trgovine in prometa, trgovinsko važne agende ministrstev, državni monopoli, trgovinsko zakonodajstvo, trgovinsko sodstvo, pomorska oblastva, trgovinske in obrtne zbornice, trgovinski gremiji.
Mednarodna trgovina, njeni pomočki in pospešila; organizacija in posebne uredbe najvažnejših borz, postavljanje mešetarjev (sensalov) na borzah, borzne kupčije in njih opravljanje.
Prevažanje blaga po kopnem, po notranjem vodovju in po morju vobče; železnice, bistvena določila obratnega pravilnika in bernskega dogovora gledé vozništva, železniške tarife; pomorsko plovstvo, ladijski papirji, plovstvene tarife, plovstvo po notranjem vodovju. Določila o kakovosti, prodajni običaji in nastavki cene najvažnejših razkladnih predmetov svetovne trgovine, razumevanje merodajnih kurznih brzojavk mednarodnega prometa blaga in deviz. Sestavljanje in raba tabel gledé paritete cen.
Zunanja trgovinska politika: Trgovinske pogodbe, bistveno iz carinskega zakonodajstva in carinske manipulacije, pospeševanje izvoza (izvozne
premije, povračilo carine, podpiranje plovstva, trgovinske zbornice v inozemstvu); konzulati in njihov trgovinski pomen; kakšna je trgovinska in plačilna bilanca. Faktorji mednarodne plačilne bilance.
Znanstvo o menicah. Postanek, pojem in znaki potegnjene menice, indosament, sprejem in plačilo, pomnoževanje in domiciliranje menice; menice v sili in ravnanje z njimi, posredovanje; posebnosti lastne menice; ponarejene mefiice; menično zastaranje; razdolžba menic; menična sposobnost. Načela menične pravde.
Avstrijski menični red ; trgovinsko važne posebnosti inozemskih meničnih prav. Nakaznice, čeki (pojem, namen, oblike). Znanje avstrijskega zakona o čeku.
Kandidat mora tudi dokazati, da pozna najvažnejše prikazni novejše strokovne literature.
2.	Knjigovodstvo, trgovinsko dopisništvo in pisarniška dela.
Knjigovodstvo. S pogojem, daje popolnoma trden in spreten v knjigovodstvu po obče običajnih metodah, mora kandinat dokazati, da je stvarno in kritično kos raznim delom zaračunstva po teoretični in praktični strani. Preskušnja bo v zmislu te obče zahteve obravnavala:
V teoretičnem delu: Pojem, zgodovino in literaturo zaračunstva vobče; bistvenost najimenitnejših zaračunskih sistemov in metod; trgovinsko-pravna in konkurzno-pravna določila o knjigovodstvu v Avstriji : obča načela za postavo, knjigovodsko uporabo in završitev kontov pri knjigovodstvu trgovinskih in industrijskih podjetij ; knjige kronologičnega in sistematičnega zabeleževanja pri raznih knjigovodnih metodah; zbiralne in pomožne knjige; kontokorentno knjigo; način preračunjanja in kritiko obrestnega kontokorenta z obrestno mero, ki ostaja enaka in ki se izpreminja; zakonita in običajna gledišča za sestavo inventin' in bilanc s posebnim ozirom na vprašanje o ocenjevanju zalog, premičnin, nepremičnin, strojev, dvomljivosti (dubiosa); amortizacijski postopek; reserve in prehodna (transitorna) vknji-ževanja; tajno knjigovodstvo ; kameralistično rubriko, njeno knjižno obdelavo in završevanje kameralislične glavne knjige; načela upravnega in gospodarstvenica proračuna.
V praktičnem delu: Praktično vknjiževanje in za vi Sevanje posameznih firem blagovne in bančne stroke, vštevši komisijsko in špedicijsko, participa-cijsko in konsorcialn^ (sindikatno) opravilo; prak tično vknjiževanje in završevanje pri različnih vrstah trgovinskih družb, pridobitnih in gospodarskih zadrug in bolniških blagajnic; posebne oblike knjigovodstva v obrtu iu tvorniškem obratu in v kmetijstvu, dalje pri prevoznih podjetjih, hranilnicah, hipotečnih zavodih, zavarovalnicah; knjigovodna dela, ob ureditvi opravil (poslov), pri likvidacijah in konkurzih; oddajanje knjigovodnega mnenja in postopek pri knjižnih pregledih; glavne poteze kameralistične obdelave avstrijskega proračuna in državnega gospodarstva.
Dopisništvo in pisarniška dela. Razen spretnosti v izvrševanju vsakovrstnih pisarniških del mora kandidat dokazati sposobnost opravljati tudi težavna dopisovanja blagovnega prometa, tvor-niškega opravila ter bankovstva.
Preskušnja bo sosebno obdelavala:
Ponudbe vsake vrste, okrožnice, popraševanja, pojasnilne odgovore, reklamacije, opominske liste, kreditne liste, tržna in borzna poročila, dopisovanja s potovalci, pisma o arbitražnih, participacijskih, špedicijskih, prevoznih, zavarovalnih, falimentnih, likvidacijskih in zapuščinskih stvareh; računska poročila, sklepne liste, trgovske pogodbe, pooblastila; vloge oblastvom, v kolikor ne zahtevajo posebnih pravozuanskih znanosti. Pri tem mora kandidat dokazati, da piše v gladkem pravilnem slogu; dalje da prav razumeva in zna rabiti v domačih in inozemskih opravilnih listih navadne okrajšave, strokovnjaške fraze in tuje besede ter znamenja za denarne vrste, mere in uteži. Tudi mora kandidat dokazati, da so mu dosti znane tiste trgovske razmere, uredbe in pravna vprašanja, ki se naravnost tičejo trgovinskega dopisništva, in da zna razlagati dotično terminologijo (vštevši morskolovorni promet).
Iz literature o trgovskem dopisništvu naj bodo kandidatu znana vsaj najimenitnejša dela.
3.	Trgovsko računstvo.
i
Od kandidata se vobče zahteva na jasnem in korenitem razumevanju sloneča trdnost in spretnost v izvrševanju vseh preračunov, ki se nahajajo v Irgo-vinskem prometu, s primerno uporabo trgovskemu računstvu lastnih računskih prikrajškov.
Kandidat naj dalje dokaže sposobnost posamezne računske postopke trgovske aritmetike alge-brajično utemeljiti in razviti na primerih praktičnega pridobitnega življenja.
V posameznem se preskušnja razteza na odstotno, obrestno, diskontno in terminsko računstvo, dalje gledé aritmetike bankovstva na drago kovinsko, denarno, devizno in efektno računstvo (uporabljaje natančno znanje uzans na glavnih borznih mestih in čezmorskih meničnih zaznamenovanj). Kandidat mora tudi pokazati, da je dobro izveden v vprašanjih o rentabilnosti, založbi (fundaciji) in varnosti efektov, o emisiji in konverziji vrednotnic, v tehniki borznih časovnih opravil in v aranžmanskem redu, dalje v arbitražnem računu v njega uporabi na devize, efekte, valute in reporte, vštevši ovedbo trdnih kal-kulacijskih števil in v sestavi paritetnih razpreglednic. Kar se tiče blagovnega računa, mora kandidat razen natančnega znanja njegovega prvinskega dela dokazati korenito razumevanje enovite in sestavljene dobavne in prodajne kalkulacije, poznanje vodilnih strani proizvodne kalkulacije, primerno poznanje mer, uteži, plačilnih sredstev in uzans v mednarodni blagovni trgovini (omejeno na imenitnejša evropska in čezmorska trgovišča z ene strani, in na najimenitnejše skladno blago z druge strani.
Tudi se pričakuje od kandidata, da pozna ime-nitnejše publikacije o trgovski aritmetiki in uzanso-znanstvu.
Kandidat mora dokazati, da zadostno pozna najvažnejše partije iz politične aritmetike, kolikor se dado osnovali z elementarno matematiko.
Sosebno se zahteva; Znanje ohrestnoobrest-nega in rentnega računa, postavljanja poplačilnih črtežev, preračunjanja notranje vrednosti žrebov in vrednostnic, osnovnih potez verjetnostnega računa in imenitnejših nalog zavarovanja življenja.
Postranski predmeti.
Iz trgovinskega, meničnega in obrtnega prava ni zahtevati od kandidata nikakih pravoznanstvenih utemeljevanj, pač pa mora dokazati sposobnost presojati primere, ki so važni za trgovsko prakso. Podali mora dokaz, da zna v danem primeru hitro in z razumom poiskati in rabiti zadevne zakone. Na tej podlagi mora nadalje dokazali, da zadostno pozna
tista določila državljanskega zakonika in civilnega pravdnega reda, ki se cesto uporabljajo ob presoji opravilnih dogodkov in trgovskih listin.
Iz politične ekonomije: znanje glavnih naukov teoretskega narodnogospodarskega nauka, narodnogospodarske politike in finančnega znanstva z zadostnim poznavanjem najvažnejših dejanstev novodobne gospodarske zgodovine in gospodarske politike avstrijske od konca XVII. stoletja, ter glavnih pravil sedanjega avstrijskega pristojbinstva in davčnih stvari. Kandidat mora pri tem dokazati, da primerno razumeva pomen trgovine v njenih zvezah k vsemu gospodarskemu življenju ter da je sposoben opazovati delovanje trgovca z občih strani.
Druga skupina.
Za usposobljenost za pouk v kakem modernem jeziku se zahteva:
da je dotičnik sposoben pravilno prevesti v tuji jezik oddelek iz besedila v učnem jeziku brez pripomočkov ter sestavek o lažjem slovstvenozgodovin-skem ali zgodovinskoslovniškem predmetu in za domačo nalogo večjo razpravo slovniško in stilistično pravilno pisati, nadalje, da je sposoben predložene oddelke iz klasičnih pisateljev novejšega slovstva spretno prevajati v učni jezik in jih podrobno in pravilno razlagati.
Temeljito znanje slovnice dotičnega modernega jezika v njegovem zgodovinskem razvoju.
Nadalje je treba zahtevati, da kandidat temeljito pozna najpoglavitnejše zakone in oblike starejše, in novejše metrike in moderno francosko ali angleško slovstvo ip njegovo zgodovino od začetka XVI. stoletja.
Za italijanščino velja ta zahteva za celi obseg slovstva. Za ruščino se zahteva znanje novejšega slovstva (od Lomonosova in Dčržavina) ter njegove zgodovine.
Neobhodno potrebna je končno pravilnost in varnost v ustni rabi jezika ter dobro izgovarjanje. Da se poizvé izgovor, je treba del ustne preskušnje opraviti v doličnem jeziku.
Za pridobitev učne usposobljenosti za nemški jezik na šolali z ne nemškim učnim jezikom in češkega jezika na šolah z ne Češkim učnim jezikom se zahteva poleg izpričevala učne usposobljenosti za srednje šole še oprava nastopno omenjene preskušnje
iz trgovinskega dopisništva, trgovinoslovja in knjigovodstva.
Tujejezično trgovinsko dopisništvo: kandidat mora dokazati, da je v stanu ustrezati v členu IV, lit. b, sub 2 tega predpisa, odstavek: „Trgovinsko dopisništvo in pisarniška dela“ stavljenim zahtevam v dotičnem modernem jeziku.
Iz trgovinoslovja ter iz knjigovodstva se zahteva tisto obče znanje, ki je neobhodno potrebno zn pravilno ravnanje s trgovinskim dopisništvom.
Člen V.
Preskusili načini.
A. Domača dela.
Če so izpolnjeni pogoji za pripustitev k pre-skušnji, dostavi preskuševalna komisija kandidatu naloge za domačo obdelavo.
Naloge za domača dola v posameznih predmetih preskušnje je dajati tako, da se kandidatu dâ dovolj prilike dokazati korenitost in globokost svojih strokovnih znanosti 1er sposobnost razložbe.
Domače naloge se dajejo:
Za prvo skupino po eno delo iz:
1.	trgovinoslovja,
2.	knjigovodstva, dopisništva in pisarniških del,
3.	trgovske aritmetike.
Za drugo skupino:
1.	Slovstvenozgodovinsko delo,
2.	delo iz trgovinskega dopisništva, ki ju je obe izvršiti v dotičnem tujem jeziku.
Ob izdelavi domačih nalog srne kandidat ne samo rabiti slovstvene pripomočke, temuč zahtevati je od njega, da pozna, kolikor je potreba, slovstvo tega predmeta. Kandidat mora torej ne samo na čelo vsakega izdelka postaviti natančen seznamek pripomočkov, ki jih je sosebno rabil, temuč tudi v izdelku samem vestno imenovati taka dela na tistih mestih, kjer se jih je poslužil. Naposled mora pristaviti pismeno izjavo, da je on sam spisal oddani izdelek, ter da ni razen oznamenjenih virov in pripomočkov rabil nič drugega.
Za obdelovanje vsake domače naloge se kandidatu dovoljuje tri mesce časa.
Te roke more v posebnega ozira vrednih primerih ravnateljstvo preskuševalne komisije podaljšali, vendar ne za več nego tri mesce za vsako domače delo. Prej sme kandidat oddati dela.
Ravnatelj preskuševalne komisije določi za vsak primer posebej, kateri strokovni izpraševatelj naj dà domača dela.
Če domača dela niso dala povoda zavrniti kan-didala, dä se mu povabilo h klavzumi preskušnji.
Takim kandidatom, ki ustrezajo v tem predpisu ustanovljenim pogojem za pripustitev k preskušnji usposobljenosti iz I. strokovne skupine in so že dosegli učno usposobljenost za učiteljstvo na dvarazrednih trgovinskih šolah, nadalje kandidatom, ki dokažejo daljšo in mnogostransko prakso ali predložijo s tiskom objavljena večja in dragocena stro-kovnoznanstvena dela, lahko preskuševalna komisija docela ali deloma izpregleda domača dela.
B. Klavzurna preskušnja.
Klavzurna preskušnja ima zlasti namen, da se ové, v koliko more kandidat na svojem strokovnem polju tudi brez vseh pripomočkov pokazati trdno znanje ; ta preskušnja razpada na več klavzurnih del.
Vsako klavzurno delo sestoji iz dveh samostal-nih delov (delnih nalog), ki se pa presojata samo v eni vkupni oceni.
Klavzurna dela se opravljajo v obeh skupinah.
Za prvo skupino se dâ po eno klavzurno delo (po dve delni nalogi), in to iz:
1.	trgovinoslovja,
2.	knjigovodstva, trgovinskega dopisništva in pisarniških del,
3.	trgovske aritmetike.
Izmed obeh delnih nalog iz predmetov, imenovanih pod 2, naj se tiče ena bančnega opravila, druga pa blagovnega opravila.
Za drugo skupino se daje po eno klavzurno delo, in sicer:
1.	o temah obče vsebine,
2.	iz tujejezičnega trgovinskega dopisništva.
Obe deli je izvršiti v dotičncm tujem jeziku.
Za obdelanje posameznih klavzurnih del se dovoli kandidatu osem ur časa. Ta čas je tako
porazdeliti na en dan, da pridejo s primernim opoldanskim odmorom štiri ure na rešitev ene in štiri ure na rešitev druge delne naloge.
V primeru, ko bi bilo za rešitev klavzurnih del neobhodno potreba pripomočkov, kakor desâk, tabel, zemljevidov, kurznih listov, zakonikov itd., je to pri ustanovitvi preskuševalnih nalog vselej izrečno omeniti, in kandidatu naj se pripomočki, ki pridejo v poštev, ob začetku klavzurnega dela dajo na razpolago.
Le če so bila vsa dela klavzurne preskušnje spoznana za zadostna, se lahko kandidat pripusti k ustni preskušnji.
C.	Ustna preskušnja.
Ustna preskušnja se razteza na vse glavne in postranske predmete tistih skupin, za katere kandidat želi zadobiti učno usposobljenost.
Ustna preskušnja meri na popolnjenje uspeha predhodnjih preskuševalnih stadijev in na dobavo gotove sodbe o splošnem znanju kandidatovem.
Za vsak v členu II imenovanih glavnih predmetov je ustanovljena poprečno ena ura za izpraševanje; za preskušnjo v učnem jeziku pol ure časa, za preskušnjo v postranskih predmetih pa skupaj ena ura.
Pri prav dobro pripravljenih kandidatih se sme ta preskusni čas nekoliko skrajšati.
Pri ustni preskušnji mora bili navzočen ravnatelj preskuševalne komisije ali njegov namestnik in razen tega najmanj dva druga uda komisije.
O ustni preskušnji vsakega kandidata je pisati poseben zapisnik.
Člen VI.
Dopolnilne preskušnje.
A. Da se doseže učna usposobljenost na višjih trgovinskih šolali, so lahko opravijo iz posameznih predmetov tudi dopolnilne preskušnje.
Ti predmeti so:
1.	Trgovinska geografija,
2.	trgovinska zgodovina,
3.	trgovska aritmetika,
4.	politična aritmetika,
5.	blagoznanstvo in mehaniška tehnologija,
6.	tujejezično trgovinsko dopisništvo.
K tem dopolnilnim preskušnjam se lahko pri-pusté :
Ad 1 in 2. Kandidatje učiteljstva ali učitelji na srednjih šolah, ki so usposobljeni za učiteljstvo geografije in zgodovine na srednjih šolah.
Ad 3 in 4. Učiteljski kandidatje ali učitelji srednjih šol, ki so dosegli aprobacijo za matematiko kakor glavni predmet na srednjih šolah.
Ad 5. a) Učiteljski kandidatje ali učitelji srednje šole, ki so dosegli aprobacijo za kemijo in naravoslovje kakor glavna predmeta ali za kemijo kakor glavni predmet in naravoslovje in liziko pa postranska predmeta.
b) Absolvirani slušatelji tehniške visoke šole, ki so opravili drugo državno preskušnjo za kemijsko-tehniško stroko.
Ad G. Učiteljski kandidatje ali učitelji, ki so dosegli aprobacijo za dotični moderni jezik na srednjih šolah.
Zahteve, ki se stavijo na teh preskušnjah, so nastopne:
1. Trgovinska geografija: Kandidat bodi zmožen podali podobo sedanjih gospodarstvenih razmer človeštva. Sosebno naj zna razložiti, kako je veliko trgovinsko gibanje med posameznimi svetovnimi ozemlji, proizvod in promet blaga potrebna posledica prirodnih pogojev z ene strani in delavnosti človeške z druge.
V posameznem naj kandidat dokaže: Iz obče teorije: Poznanje znanstvenih podlag uporabljane praktične meteorologije, klimatologije (tudi zdravstvene), prometnozemljepisnega značaja gorovja; prometnega življenja po puščavah in stepah; poznanje najimenitnejših načel talnoznanstva, razdelitve najimenitnejših kulturnih rastlin in koristnih živali; fizikalnega vplivanja gozda na zrak in tla; virotvorstva z ozirom na mineralne vode, veletokov z ozirom na njih kulturnozgodovinski in proinetno-tehnični pomen, teorije povodnji; znanje oceano-pisja, v kolikor je važno za promet. Iz trgovinskega zemljepisja posameznih držav in njih naselbin: Delovna in glavnična moč, razdelitev prebivalstva po opravilih; obseg in kakovost izdelkov sirovega proizvoda in industrije (poudarek posebno ugodnih ali neugodnih vplivov, poraba preobilico in zalaganje primankljaja; poznanje najimenitnejših vrst in postopkov velikega proizvoda v področjih poljedelstva, rudarstva in industrije; znanje najimenitnejših sem
merečih strokovnih izrazov); promet (plačevalna sredstva, mere, uteži; način in obseg prometnih uredeb ; prirodna in umetna vodna pota, njih storilna in konkurenčna zmožnost; zgodovina in razvoj železnic, njih storitve; stanje poštnih, telegrafskih in telefonskih naprav; morsko plovstvo, obbrežno plovstvo, plovstvene družbe, poštnoparniške proge; velikost in sestava trgovinskega in vojnega brodovja; obseg pomorskega prometa, popis najimenitnejših pristanišč, industrijska skladišča; odnošaji k notranji deželi; zdravstvene razmere teh trgovišč); uredba denarnega in blagovnega prometa (kreditne razmere dotične države in njenih trgovcev; pospešila trgovskega prometa, borze, banke, zavarovalnice, clearinghouse, veliki sejmi, trgi, obramba znamk in patentov; carinske in trgovinske pogodbe, konzulstvo); svetovna trgovina (posnetek predmetov svetovne trgovine po področjih proizvoda in potroška, mednarodna trgovinska pota in njih porabnost, sosebno z novodobnimi brzoprometnimi sredstvi). Iz trgovinske in prometne statistike: zmožnost statistične zapiske razumno uporabljati in jih napravljati; poznanje sem mereče terminologije (kakor specialna in generalna trgovina, plemenitilni postopek, brutto in netto-bečve, osni kilometer, virtualna dolžina itd.)
2.	Trgovinska zgodovina: Kandidat mora predložiti razpravo o samostojno izbranem predmetu iz trgovinske zgodovine, ki naj zlasti daje priliko, da pokaže narodno-gospodarsko znanje, ki si ga je pridobil.
Na podstavi te disertacije se opravi s kandidatom prilično enourna ustna preskušnja. Presku-ševalni komisar se bo moral na tej preskušnji prepričati, da se je kandidatu zadostno posrečilo dobiti vpogled v tiste dogodke, ki so odločilni za trgo-viuski injgospodarskopolitični razvoj celega človeštva in posameznih gospodarskih ozemelj. Pri tem se bo gledalo manje na naštevanje manj važnih dejanstev po spominu kakor na jasno sodbo in na tisto znanje, ki je pogoj za razumevanje gospodarskega življenja in najvažnejših dogodkov, ki so pretvorno delovali na svetovno trgovino.
Kandidati za učiteljstvo trgovinskega zemljepisja ali trgovinske zgodovine morajo seznanjeni bili z najimenitnejšimi virnimi deli, kakor tudi z do-tičnimi časopisi, podlagotvornimi zborniki, ki se nanašajo na trgovinsko zemljepisje, oziroma trgovinsko zgodovino in sorodne panoge znanja, ter poznati učila, ki se priporočajo za trgovinskogeografski, oziroma trgovinskozgodovinski nauk.
3.	Trgovsko računstvo. Staviti je v Členu IV, lit. U pod 3, tega predpisa obsežene zahteve.
4.	Polilična aritmetika: sestava razdolžnih načrtov in načrtov loterijskih zajmov. Načela zavarovalne matematike. Matematična teorija zavarovanja, ki je odvisno od življenja kake osebe. Dosmrtni prihodki (rente), enkratna in letna čista premija:
a) ob rentnem zavarovanju,
b) ob zavarovanju glavnice na primer smrti in
doživetja.
Uporaba teorije na najvažnejše kombinacije življenskega zavarovanja. Statistične podlage. Ustanovitev tarifne premije. Teorija in praksa preračuna reserv. Matematična teorija zavarovanj, ki so odvisna od življenja dveh ali več oseb. Verojetnosti življenja in smrti za zvezana življenja. Zvezne rente. Preračun čistih premij za najvažnejše zavarovalne kombinacije, poglavitno za dvoje življenj (rente, rente preživetja, vdovske in sirotinske pokojnine, zavarovanje glavnice za primer smrti in doživetja).
Najvažnejše iz zavarovanja za onemoglost: zadevni osnovni računi. Razvijanje pomožnih tabel. Različne oblike pokojninskega zavarovanja’.
Vdovske in sirotinske pokojnine, ki so odvisne od službenega časa in starosti moža.
Elementi matematične statistike. Najupo-rabnejše tabele. Verojetnost v statistiki in v zavarovalstvu. Zakonitost statističnih prikazni.
5.	Blagoznanje in mehaniška tehnologija:
Preskušnja se razteza: na poznanje sirovin, polovičnih in popolnih izdelkov, v kolikor se leti privzemajo v blagoznanje; prirodopisje prirodnin in sirovin; vnanjost blaga in njegovih fizikalnih in kemičnih lastnosti ; na dobivanje blaga po kemičnem, oziroma kemično-tehnologičnem potu (mehanska in kemična tehnologija), tvornično izdelovanje blaga v obrtih in industrijah, poznanje obratov dotičnih strojev in aparatov ter mehaničnih in kemičnih postopkov pri njih izdelavi; nà preiskavanje blaga; poznanje in rabo mikroskopa in njegovih pomožnih aparatov; poznanje tistih fizikalnih in kemičnih utenzilij in aparatov, ki se rabijo pri kvalitativni, oziroma kvantitativni preiskavi blaga (piknometer, areometer, ekstraktivni aparati, refraktometer, pola-ri/.acijski aparati itd.), metode drobnogledne preiskave (rnikrokemične reakcije in naprava reagencij); kvalitativno analizo enovitih in sestavljenih teles (anorganskih in najimenitnejših organskih zvez), kvantitativno analizo anorganskih zvez; ločilne metode; tehnično analizo in vrednostna določila or-
ganskih in anorganskih sirovin (alkaliacidimetrijo, klorimetrijo, preiskavo masti, cukra in sirupov, dekstrina, strojnih in barvnih tvarin); na poznanje tvarin, ki se rabijo za ponarejanje, in njih spoznavanje ; na obče osnovne nauke tehnične mikologije (vrvežno fiziologijo in bakteriologijo); na tržne razmere in tržne cene blaga, sosebno sirovin (znamek) ; najimenitnejše uzance blagovne trgovine in obče imenitne podatke o proizvajanju, izvoznih in uvoznih carinah in davčnih razmerah.
6.	Tujejezično trgovinsko dopisništvo. Staviti je v členu IV (predzadnji in zadnji odstavek) tega predpisa predpisane zahteve.
Dopolnilna preskušnja iz predmetov 1, 2 in 5 se vrši samo ustno, preskušnja iz predmetov 3, 4 in 6 ustno in pismeno. Pismena preskušnja obsega klavzurno delo iz dotičnega predmeta. Ona sestoji iz dveh samostojnih delov in se vrši po pravilih člena V tega predpisa.
Kandidatje učiteljstva za blagoznanje morajo izvršiti praktično delo v laboratoriju iz mikroskopije in določitve blaga.
B. Doktorji prava ali pravniki, ki so opravili vse tri državne preskušnje, lahko pridobé formalno učno usposobljenost za nauk o narodnem gospodarstvu in pravne predmete, ako dokažejo z ustno preskušnjo enciklopedijsko znanje iz trgovinoslovja, knjigovodstva, dopisništva in pisarniških del v obsegu, kakor je predpisano za kandidate učiteljstva za tujejezično trgovinsko dopisništvo.
Člen VII.
Bazsirne preskušnje.
Za prvo skupino preskušeni učitelji in učiteljski kandidatje lahko napravijo razširno preskušnjo iz enega ,ali več nastopnih predmetov :
1.	Politična aritmetika,
2.	trgovinsko, menično in obrtno pravo,
3.	politična ekonomija.
Ali je izvršiti razširno preskušnjo v vseh stadijih, oziroma ali je kandidatu izpregledati posebno domačo nalogo, odloči preskuševalna komisija oziraje se na izkazano predizobrazbo.
Zahteve za razširno preskušnjo iz politične aritmetike so v členu VI pod 4 predpisane zahteve.
(Movenlsch.)
115
Iz trgovinskega in meničnega prava je od kandidata zahtevati pri razšimi preskušnji natančno poznanje avstrijskega trgovinskega zakonika in meničnega reda (pravoznansko preporna vprašanja so izključena). Dalje mu morajo biti debro znane bistvene razlike dotičnega ogrskega zakonodajstva, načela menične pravde, najpoglavitnejša določila konkurz-nega in obrtnega reda, najimenilnejši zakoniti predpisi o meničnih kolkih in efektnoprometnem davku, potem o zavarovalnih zavodih, pridobitnih in gospo-darstvenih zadrugah, o skladoviščih, patentni, znamčni in vzorčni hrambi, o promesnih in obročnih opravilih, krošnjarstvu, trgovinskih agentih in o trgovinskih zbornicah, slednjič najbistvenejše iz pravilnika za železnični promet gledé tovorstva. Od kandidata se slednjič pričakuje, da pozna tista določila državljanskega zakonika in civilno-pravdnega reda, katera se često uporabljajo pri presoji opravilnih dogodkov in trgovskih listin.
Iz politične ekonomije mora kandidat dokazati, da znanstveno obvladuje celo polje politične ekonomije (vštevši finančno znanstvo). Zahtevati je torej tudi tako znanje iz zgodovine ekonomskih naukov, ki je potrebno za razumevanje razvoja ekonomskih sistemov; pri tem mora kandidat vobče dokazati sposobnost samostojno presojati važna narodnogospodarska vprašanja.
V	teoretski narodni ekonomiji je zahtevati popolno znanje podlag današnjega družbenega reda, organizacijskih oblik današnjega procesa pridelovanja, prometa in razdelitve dohodka ter teorije cen in dohodka. Posebno važnost je polagati na vse uredbe, služeče ustvarjanju cene (tržne in trgovinske organizacije, efektne in blagovne borze), nadalje na uredbo denarnega in kreditnega prometa (vrste trgovskega in obrtnega kredita, organizacija denarstva in plačevalstva bank in drugih kreditnih organizacij) in na zavode, služeče prevozu (železništvo in plovstvo). Pokazati in presoditi je treba poslovanje, pogoje in vplive teh uredb.
V	narodnogospodarski politiki in finančnem znanstvu je zahtevati razumevanje glavnih smeri in glavnih dejanstev gospodarske in socijalne politike XIX. stoletja in sedanjosti ter modernega finančnega gospodarstva. Zlasti mora poznati kandidat mednarodne gospodarske zveze in torej vsa dejanstva, ki so podlaga trgovinski in plačilni bilanci, oceniti njihov gospodarski pomen in biti poučen o dejanstvih gospodarske politike, ki so s tem v zvezi, torej zlasti o trgovinski politiki, njeni zgodovini, metodah, praktičnih oblikah (avtonomni carinski politiki, politiki trgovinskih pogodb, zastopstvu v inozemstvu).
Iz avstrijskega pristojbinskega in davčnega prava je zahtevati najbistvenejša določila, izvzemši vse davčnotehniške podrobnosti.
Člen VIII.
Poskusna lekcija (ucitev).
Opraviti poskusno lekcijo so dolžni samo tisti kandidati, kateri niso še učili.
Poskusna lekcija naj podâ podobo pedagogične nadarjenosti kandidatove in njegove sposobnosti, metodično obdelavah dano učno tvarino.
Opravlja se na kaki višji trgovinski šoli na sedežu preskuševalne komisije po opravi ustne preskušnje vpričo ravnatelja preskuševalne komisije ali enega strokovnega izpraševatelja, eventualno obeh.
Kandidat je dolžen učni predmet, kateri se ravno obdelava v dotičnem razredu, nadaljevati in z učenci del, ki ga je predaval, takoj izprašujoč in razlagajoč ponavljati. Predmet, ki naj se obdeluje, mu je en dan prej naznaniti.
Člen IX.
Pristojbine.
VsaH kandidat je dolžen za opravo preskušnje, in to po dostavi dekreta o pripustu k preskušnji plačati 40 K, in po prejetem povabilu h klavzurni preskušnji tudi 40 K, torej vsega skupaj 80 K za preskusno odredbino.
Enaka odredbina velja tudi za vsako ponavljalno preskušnjo. Za vsako dopolnilno in razširilo preskušnjo je plačati 30 K odredbine po dostavi pri-pustilnega dekreta.
Člen X.
Presoja preskusnega uspeha, ponavljalna preskusnja, izpričevala, poslovodstvo.
Gledé tega, kako postopati ob presoji kandidatovih oprav, ob odločbi o uspehu preskušnje, dalje gledé ponavljalnih preskušenj, izdaje in vsebine izpričeval ter gledé poslovodstva se zmisloma uporabljajo določila za preskušnjo kandidatov učiteljstva na gimnazijah in realkah (členi XXII, XXIII, XXVII in I. odstavek 5. ministrstvenega ukazaz dne 30. avgusta 1807. 1. (drž. zak. št. 220).
Člen XI.
Veljavnost preskusnega predpisa in prehodna določila.
Učne osebe, ki so zadobile učno usposobljenost za učiteljstvo na višjih trgovinskih šolah po prè-
skusnih predpisih z dne 14. maja 1870. 1. (drž. zak. št. 79), in z dne 5. avgusta 1899. 1., št. 20345 (drž. zak. št. 157), niso dolžne iznova podvreči se preskušnji po tem predpisu; tako tudi tisti kandidati, ki so ob času, ko stopi ta ukaz v moč in veljavo, v preskusnem Stadiju, po preskusnem predpisu z dne 5. avgusta 1899. 1. niso dolžni preskušnjo opraviti po predstoječem pravilu, ako v enem letu potem, ko stopi v moč in veljavo pričujoči predpis, uspešno završč dotično preskušnjo.
V ostalem se oproščenje od oprave preskušnje v posebnega ozira vrednih primerih pridržuje preudarku ministra za bogočastje in nauk.
Ta ukaz dobi moč tistega dne, katerega se razglasi. Istega dne se razveljavi ministrstveni ukaz z dne 5. avgusta 1899. 1., št. 20345 (drž. zak. št. 157). Vendar se do konca študijskega leta 1908/09 izpregleda v členu lil tega predpisa za pripustitev k preskušnji iz prve strokovne skupine zahtevani dokaz dveletnega visokošolskega študija, ako more kandidat dokazati, da je dovršil štiriletno, v zmislu
tega člena kvalifikovano prakso v blagovnem in bančnem opravilu.
Marchet s. r.
136.
Razglas finančnega ministrstva z dne 28. maja 1907. 1.
o začetku poslovanju samostojnega glavnega carinskega urada I. razreda na kolodvoru v Iglavi.
Glavni carinski urad II. razreda v Iglavi, ki je bil doslej združen z glavnim davčnim uradom v Iglavi, se je izpremenil v samostojen glavni carinski urad I. razreda in je kakor tak že začel svoje poslovanje s 1. dnem aprila 1907. 1.
Ta carinski urad ima pravico uporabljati okrajšano napovedno ravnanje v železniškem prometu.
Korytowski s. r.