I. GOSPODARSTVO Poročilo o uresničevanju družbenega plana občine Ljubljana Šiška za obdobje 1976-198O v letošnjem prvem polletju na področju gospodarstva, je izdelano po podatkih, ki jih samo-stojno zbira KOMITE ZA DRUŽBENO PLANIRANJE IN DRUŽBE-NOEKONOMSKE ODNOSE le v tistih primerih, ko jih SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA ne zajema. kakor tudi podat-kov, ki so bili posredovani s strani SLUŽBE DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA. Analiza poslovanja gospodarstva občine naj bi zajemala vse gospodarske organizacije združenega dela, ki imajo sedež v občini Ljubljana Siška, vendar je SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJI-GOVODSTVA glede spremljave statusnih sprememb v zamiku zaradi kasnejšega dospetja odločb o registraciji. Ob polletni analizi poslovanja smo zajeli tudi vse organizacije združenega dela iz negospodarstva, ki poslujejo po gospodar-skem računu. Pripominjamo tudi, da primerjava med lanskim polletjem in letošnjim polletjem, kljub spremenjenemu prilagodljivejšemu kontnemu planu, še vedno ni popolna. V lanskem letu je bil sistem obračunavanja dohodka podvržen prilagajanju in uskla-jevanju z novim zakonom o ugotavljanju dohodka, preobliko-vala se je vsebina posameznih kategorij. v letošnjem letu pa zavira primerjavo še nedokončan proces oblikovanja temeljnih organizacij združenega dela. a) GLOBALNI REZULTATI V letošnjem zelo nestabilnem letu in v gospodarsko razme-roma neugodnih razmerah, saj imamo težave na vseh področ-jih, od oskrbe z energijo, surovinami in repromateriali, še pose-bej \z uvoza, pri likvidnosti, do skokovitega naraščanja cen, gospodarstvo občine Šiška izkazuje dokaj stabilen položaj in primerno rast vseh kategorij, s katerimi ocenjujemo poslovanje. Res je, da imamo še vedno 7 organizacij združenega dela, ki so polletje zaključile z izgubo, vendar je to število nižje v primerjavi s prvim tromesečjem letošnjega leta, ko je bilo teh organizacij kar 21. \z področja gospodarstva. Med govimi izgu-baši so tudi OZD, kjer je izguba nastala \z sistemskitf razlogov in se ne nanaša samo na našo občino. (TOZD Petrol - Zemeljski plin) V šestih mesecih je dosežena ugodna rast družbenega proiz-voda, osebnih dohodki ne kažejo večje ekspanzije, čeprav niso ravno nizki. Delitvena razmerja ustvarjenega družbonega proizvoda so v letošnjem letu mnogo boljša, čeprav seveda še vedno ne idealna. V letošnjem polletju je že dosežen premik v delitvi družbenega proizvoda v korist sredstev razširjene reprodukcije. Zaposlovanje, kot ena bistvenih točk v razvoju, je na področju gospodarstva umirjeno - celo rahlo zaostaja za planskimi pre-dvidevanji. V prvem polletju je število zaposlenih povečano le za 1,2% v primerjavi z letom 1978 oziroma za 2,0% v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta. b) GIBANJE GLOBALNIH KAZALCEV RAZVOJA . ' •• i , ^ ¦ j v ; o s »; ^ , i; - ; . ,, J PRIKA2 REALNIH GIBANJ DRUŽBENEGA PROIZVODA V STOPNJAH z upoštevanjeritf ^^H »f^fjJtA^g.ag'^^ v;.-vvv 5,;=re ¦Vcen, ki vplivajo na družbeni proizvod, : ...... ¦ wm*f? «*.*?*; W;-.r^ ; »v^K.vir:*^ vtvn-i ¦ ' - zaposlovanja, ki vpliva na produktivnost, ' c.1 /^^-j-; ;x r-produktivnosti, kot kazalca uspešnosti gospodarjenja ' «¦¦ ¦ "•'-" i~ <¦'<¦'*'* i*>š>> s^fe''1"' *>fnnt>«-i-.-, >..;v..: ..-^-¦.j- • r.i.*;> "':- ! • " "* TABELA: 1 ¦-¦¦.¦/¦ • •< - ;¦ ¦- ¦.-¦•¦:¦ -i - . •<;,:.. * •¦:. (v%j , upoštevani . ' leto leto leto povprečje republiški IME KAZALCA___________________________________ 1976 1977_________1978 1976/78 deflatorji I.—VI. 79 Nominalni družbeni proizvod 143,3 132,7 132,3 136,1 136,1 130,9 minus inflacijska stopnja (porast prodajnih cen)____________________ 19,6_________13X>_________15^8_________16J_________16J_________17,8 ocenjeno mlnus korektor ali deflator______________ __________18,6 10,9_________7^________12^4_______I5,8b_________9J Realni družbeni proizvod 5,1 8,8 8,9 7,6 4,2 :, 4,0 minus: zaposlenost (stanje ob koncu 31. XII leta: 1976, 77, 78 / -• za I.-VI 1979 na podlagi vkalkul. ur) ______________1_,7_________22_________37_______ 2,5 2,8 2,0 PRODUKTIVNOST 3,4 676 5,2 5,1 1,4 2,0 Realni družbeni proizvod sestoji iz: - družbene produktivnosti dela_______________________67 ______84_________58_________70________33,4 50 - novega zaposlovanja 33 16 42 30 66,6 50 Zajeto: področja gospodarstva Pregled planiranih kazalcev razvoja z družbenim planom občine Ljubljana Šiška za obdobje 1976-1980 In s smernlcami uresničevanja družbenega plana občirfe Ljubljana Šiška za leto 1976, 1977, 1978 in 1979 ter realizacija kazalcev razvoja v letih 1976-1978 1n I.-VI. 1979 Tabela2 (realna stopnja v%) "•'.", družbeni smernice realizacija smernice realizacija smernice realizacija povprečje - planobči- občine v letu občine v letu občine v letu realizacije smernice realizacija neLjub- Ljubljana 1976 Ljubljana 1977 Ljubljana 1978 vletih občine I.—VI. 1979 '¦¦".;¦' elementi Ijanaši- Šiškaza Siškaza Siškaza 1976- Liubljana , škazaob- Ieto1976 leto 1977 leto 1978 1978 Siškaza ¦• • ¦ ¦:• dobje , . Ieto1979 l • ' 1976- ¦ >. ¦¦' •. >.'¦¦:.:'-¦¦."¦'; v :V' •.....J ________________1980________________________________________*_________.___________________________________: družbeni proizvod_________6_________6___________________7___________________8_____________________________7_____________ zaposle- nost_____________3_________3___________________Z8__________________2JJ____________________________3,2__________ produk- tivnost__________3 3___________________4^2__________________52____________________________33___________ osebni ^ do hodkj_________2_________2_________37_______2_________3,7 4_________2J3________3,2 3_________VO [z_voz____________13,8 13,8 112,6_______10_________4j0_______10_________12,8_______46^4_______10 25,2 minus uvoz___________1^8_______12J______1Zi0%______6^________29,2_______0________42J)______18,1 6________4Ot V tekočem srednjeročnem obdobju 1976-1980 je prišlo do nekaterih sistemskih sprememb pri zajemanju družbenega proizvoda (krajevna in časovna funkcija), kar je onemogočilo realni prikaz doseganja družbenega proizvoda in produktivno-sti. Zato smo z več preizkusi skušali ugotoviti korektorje oziroma deflatorje, ki bi ob zvišanem dohodkovnem družbenem proiz-vodu prikazali čim bolj realni družbeni proizvod. V naši občini smo se odločili za 30% korektivni faktor. Dne15. VI. 1979 pa je ZAVOD SR SLOVENIJEZA DRUŽBENO PLANIRANJE na posvetu vseh občinskih planerjev Slovenije v republiški skupščini, postregel s podatki, da je ta korektiv za našo občino celo 38,1% za leta 1976, 1977 in 1978. Če upoštevamo ta deflator za pretekla tri leta, potem ugotav-Ijamo, da smo v teh treh letih v zaostanku za 1,8 poenadružbe-nega proizvoda v primerjavi s planiranimi 6 poeni, oziroma smo ga ustvarili le s 70%. Struktura družbenega proizvoda za pretekla tri leta je neugo-dna zaradi nove zaposlenosti (in ne zaradi dosežene družbene produktivnosti dela). Za obdobje I.—VI. 1979 smo izhajali iz dejanske inflacijske stopnje v tem obdobju, višino korektorja pa smo ocenili na 9,1%. Ker je nominalni družbeni produkt porastel za 30,9% torej manj kot je bil letni porast zadnjih treh let, stopnja inflacije pa je s 17,8% v prvem polletju letošnjega leta višnja od povprečne stopnje inflacije v pretektih treh letih - 16,1%, predvidevamo, da je realna stopnja družbenega proizvoda za I. polletje med 4,0 in 4,1 - (bližja ocena = 4,0). V SMERNICAH občine za leto 1979 smo prejeli obvezo, da bo v strukturi družbenega proizvoda industrija udeležena s 67%, dejansko pa je zastopana s 70%. Za ostale panoge, razen prometa, smo predvideli, da bodo zaostajale z rastjo udeležbe v družbenem produktu. Za I. pol- letje t. I. ugotavljamo, da je strukturni delež prometa ostal isti kot v primerjalnem obdobju - 6,7. V porastu je delež stanovanj-sko - komunaine dejavnosti, za ostale dejavnosti pa ugotav-Ijamo, da je njihov strukturni delež v upadanju. Glede realnih stopenj zunanjetrgovinske menjave moramo pojasniti, da zunanjetrgovinsko menjavo spremljamo na osnovi realiziranega izvoza in uvoza po izvoznih in uvoznih carinskih deklaracijah - po paritetnem tečaju: - izvoz blaga po pariteti fco jugomeja skupaj s stroški pre-voza in zavarovanja do jugomeje, - uvoz blaga po pariteti fco jugomeja, to je vključno s stroški prevoza in zavarovanja do jugomeje. V obravnavanem obdobju je veljal isti paritetni tečaj vse od 26. XI. 1977 in to za 1 USA $ = 18,25, s 3. VIII. 1979 pa je bila z URADNIM LISTOM SFRJ štev. 38/1979 določen nov paritetni tečaj; 1 USA $ = din 1900, z določilom, da nov paritetni tečaj velja za statistične obdelave od 1. I. 1979 dalje. v C. DOSEŽENI FINANČNI REZULTATI: V I. polletju 1979 je gospodarstvo občine ustvarilo 1,814.200 (v 000) din več celotnega prihodka, kar predstavlja 16,3% več kot v istem obdobju leta 1978. Organizacije združenega dela so za doseženi celotni priho-dek porabile 9,173.265 (v 000 "din) sredstev v letu 1979, kar predstavlja 70,1% delež v celotnem prihodku, za leto 1978 pa 8,263.844 din (v 000) poslovnih stroškov predstavlja 73,1% delež celotnega prihodka - ali: v 1979 je razmerje boljše, t. j. OZD so poslovale ekonomičnejše v letu 1979, torej §o v poslo-vanje vgrajeni elementi stabilizacije. Celotni prihodek gospodarstva je porastel za 16,3%. Če pa ta porast primerjamo s porastom cerv, ugotovimo,. - da je porast proizvajalčevih , ' , '¦ prodajnih cen v industriji za - . 16,8% - cen vtrgovini nadrobnoza ' 17,8% - cen storitevza 18,9% torej je porast celotnega prihodka za 16,3% v celoti samo odraz Inflacije, saj je bila inflacija še celo višja kot pa je porastel celotni prihodek, torej celotni prihodek ne dosega niti 100% lanskoletne višine. Družbeni proizvod je bil višji za 30,9% - na porast je vplival višji dohodek, pa tudi amortizacija, ki se je povečala za 23,4%. Največjo ekspanzijo dosega stanovanjsko-komunalna dejav-nost, sledi ji pa industrjja, saj s 33,9% presega povprečje celotnega gospodarstva v občini.