KANJ, petek, 27.11.1981 CENA 9 din ii urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: v. d. Jože Košnjek Št. 92 Leto XXXIV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO praznik ijska ledena ikev — Danes ob petih r bodo na sejmišču v K v novi večnamenski dvo-' P*Jovn opri red i t ven ega cen-J^ren jaki sejem slovesno 1 v uporabo ledeno ploskev, pomemben dogodek za ! delovne ljudi in občane, osnovi samoupravnega »a in z drugimi prispevki Ji denar za to pomembno Začetek obratovanja k ve pa je hkrati tudi dosežek. Veseli so ga m drsanja in hokeja, prav tudi gorenjsko gospodar-bo novi prostor lahko s uporabljalo. Otvoritev popestrena s tekmo hokejistov s Tivolijem tjane, po tekmi pa bo do zvečer brezplačno drsanje 'ledeni ploskvi. Danes prvošolčki, doslej cicibani, ponosno stopajo v pionirsko organizacijo, postajajo za stopničko zrelejši pa tudi odgovornejši. Prihodnost naše domovine sloni na mladih, je nekoč dejal Tito. Naj misel ne ostane le parola ob dnevu republike, ampak naj nas, odrasle, vodi na- vsakem koraku vzgoje in izobraževanja mladega rodu. rčno z elektriko iji doslej ni bilo motenj v Ktrično energijo, toda tu 1 dnevi, ko je poraba skoko-in na torkovi časnikar-aci so elektrogospodar-pozvali k varčevanju in Porabi električne energije, iovali že nekaj mese-do 11. novembra se je ečala za 11 odstotkov, večja zaradi izredno V prostorih občinske v torek, 24. novembra, . republiškega Sveta za mj* vzgojo v cestnem pro-Cižmek-Bor podelil in bronaste značke 69 in zaslužnim delavcem jrometne varnosti v organizacijah, kra-Hih, AMD in drugih Veliko število pri-Po eni strani posledica .*> bila zadnja priznanja v letu 1974, po drugi 1 Prav kranjski svet za pre-l vzgojo v cestnem prometu usmerja delo posamez-tcij, ki lahko kakorkoli *o varnost v prometu. Ta y*fbol/ia, kot so ugotovili pred tem, vsekakor pa bi totovo bolj črna, če ne bi za kot 1 gotovo bolj veliko storjenega tako otrok m preventivo sploh. Slo I*podelitvi priznanj so se ludi predstavniki družbe Juga življenja občine, * mgnm pa so izvedli *nienm. - Foto: L. M kut učenci ZOZt\\ VaK lJU l elektr*0> saj Je poraba v novembrskih dneh skokovito porasla, zaradi suše pa prihaia \i vodnih elektrarn manj elektrike kot smo predvideli -Termoelektrarne delajo s polno paro, jedrska elektrarna zaradi pregled stoji - Drugod v Jugoslaviji imaio nrl oskrbi z elektriko hude težave J majo pn sušnega novembra in zaradi majhnih dotokov vode so vodne elektrarne proizvedle 85 odstotkov predvidenih količin električne energije. S polno paro zato te dni delajo termoelektrarne, ki so se dobro založile s premogom. Vendar brez težav tudi v Šoštanju in ljubljanski toplarni ne gre. Premog so dobili iz sedmih rudnikov, tudi slabega, zato prihaja do žlindrenja. Kotle morajo ustavljati in čistiti. Jedrska elektrarna v Krškem že tretji teden stoji, ker so na vrsti pregledi naprav, ki so bili predvideni. Do praznikov bodo z deli končali, nakar bodo stopnjevali dosedanjo polovično obremenitev naprav do polne zmogljivosti. V teku Štiridesetih dni pa bodo morali opraviti še nekaj nujnih testov in januarja bo dokončno predana v uporabo. Elektrika iz jedrske elektrarne torej to zimo še ni povsem »zanesljiva«. V Slovenijo iz Bosne dobivamo vsak dan dva milijona kilovatnih ur elektrike, kar je dogovorjeno s pogodbo. Zdajšnje zadrege pa rešujemo tudi z uvozom električne energije, saj ta teden uvozimo vsak dan 700 tisoč kilovatnih ur energije, iz Italije in Avstrije, kar bomo lahko plačali tako, da bomo do marca prihodnje leto prav toliko elektrike vrnili. Z dosti hujšimi težavami pa se ubadajo drugod v Jugoslaviji. Porabo močno omejujejo v Makedoniji. Vendar so v ponedeljek pognali elektrarno v Negotinu, ki je stala zaradi pomanjkanja mazuta, za uvoz katerega niso zagotovili deviz. V Crni gori ima elektrarna v Peručici zalogo vode le še za dobrih deset dni. Vendar so se v škripcih znašli tudi po svoji krivdi, saj so oktobra pognali tovarno aluminija, niso pa še končali elektrarne v Plevlji. Neodgovorno so ravnali na Kosovu, kjer trenutno dela le tretjina zmogljivosti. Dva agregata sta pokvarjena oziroma v popravilu, zaloga premoga pa znaša le 30 tisoč ton (v Šoštanju imajo 600 tisoč ton premoga). V Srbiji je podobno kot v Sloveniji: akumulacije vodnih elektrarn so izpraznjene, termoelektrarni v Obrenovcu in Kolubari delata s polno paro. Na Hrvaškem je poglavitni problem pomanjkanje mazuta, ki poganja vse njihove toplotne elektrarne. Vsled tega še vedno stoji zagrebška toplarna in en kotel v Sisku. V težkem položaju so v Bosni in Hercegovini, saj sta se še naša največja vodna zbiralnika v Bileči in v Jablanici krepko izpraznila. Tudi s premogom niso dobro založeni. Po Jugoslaviji zato veljajo različne omejitve. V Makedoniji veljajo omejitve tretje stopnje, kaže, da jih bodo morali kmalu uvesti tudi v Črni gori. V Bosni in Hercegovini so odjem neposrednih odjemalcev omejili na 60 odstotkov, distribucijo pa za 15 do 20 odstotkov. Na Hrvaškem izklapljanj še ni, manj elektrike dobijo nekateri veliki porabniki. V Sloveniji pa veljajo omejitve prve stopnje, kar pomeni, da je prepovedana uporaba elektrike pri reklamah, ter pri dodatnem ogrevanju, javna razsvetljava pa je omejena za polovico. Vsi porabniki pa so dolžni z varčevanjem odjem zmanjšati za 10 odstotkov. M.Volčjak DANES V GLASU: 3. STRAN: SKROMNEJŠI ZDRAV8TVENI DINAR 4. STRAN: PO 8TO LETIH NOVO ROJSTVO 5. STRAN: OTEg, KRVAVI POD 6. STRAN SMUClftČA BREZ drESa1' LE 8MUKA 30 14. STRAN IZBRALI SMO NAJBOLJŠE GORENJSKE ŠPORTNIKE '--\ NARAVA V SKODELICI ČAJA V SREDIŠČU POZORNOSTI Republika praznuje Socialistična federativna republika Jugoslavija praznuje. 38 let mineva od njenega nastanka, od oblikovanja njenih temeljev sredi skupnega boja jugoslovanskih narodov in narodnosti, od junaškega dogovora o naši prihodnji državnosti. Narodnoosvobodilni boj je kalil naše narode in narodnosti, jih obenem tudi utrdil in ujeklenil, da so bili vsa leta izgradnje domovine močnejši od najrazličnejših domačih in tujih sovražnikov, trdnejši in prepričljivejši od mnogih računov in računčičev, predvsem pa odločeni, da bodo samo sami svoje prihodnosti in sreče kovači. Kako dragocena in vizionarska je bila odločitev našega boja za prihodnost Jugoslavije. Zaradi izjemne volje, trdnosti in samozavesti bratskih jugoslovanskih narodov in narodnosti z Zvezo komunistov in Titom na čelu smo prestali viharje, v katerih bi se marsikdo drugi prelomil in klonil. Ni treba ponovno naštevati takšnih trenutkov v naši zgodovini, od časa, ko je še trajala vihra druge svetovne vojne, do danes. Danes je za socialistično samoupravno skupnost bratskih narodov in narodnosti Jugoslavije izkušnja našega boja dragocena. Složni in odločni kot eden, odgovorni in zavestni kot v letih boja, premagujemo gospodarske in politične težave. Marsikdaj v zadnjem času smo bili na preizkušnji, pa naj si bo ob izpadih in poskusih nacionalističnih in razbijaških sil raznih barv in usmeritev doma ali njihovih somišljenikov na tujem. Znali smo odbiti njihove napade, čeprav se zavedamo, da utegnejo te sile v vsakem trenutku ponovno dvigniti glas zoper našo samoupravno, socialistično in neuvrščeno Jugoslavijo. Pripravljeni moramo biti na to in oboroženi z močjo argumentov ter odločitvijo naših narodov in narodnosti, da živimo in ustvarjamo v samoupravni in neuvrščeni jugoslovanski skupnosti. Izkušnje iz dni, ko se je rojevala današnja Jugoslavija, nas bogate tudi v naporih za premagovanje gospodarskih težav. Veliko bogatejši in izkušenejši smo kot v tistih dneh in letih, veliko večje gospodarske in druge možnosti imamo, zato ni razlogov za omahovanja in dvome, če bomo kos nalogam sedanjosti. Vsak dan bolj so nam znane in zato jih skupno in odgovorno lahko uresničimo. To naj bo tudi naš sklep ob letošnjem praznovanju dneva republike. J. Košnjek ►♦♦•♦»»»»♦»»»»»»»»♦•»♦»»»••»S« 1 Prihodnja številka Glasa bo izšla v petek, 4. decembra Kranj — Urednik in ilustrator Božo Kos se res ne more pritoževati, da ga otroci ne poznajo. V sredo, ko so v kranjski pionirski knjižnici odprti razstavo njegovih knjižnih in originalnih ilustracij ter pregledno razstavo revije Ciciban, se jih je nagnetlo najmanj tristo, če ne celo štiristo. Vsak je hotel Boža Kosa, ki je bil njihov gost, kaj vprašati. Med drugim so zvedeli tudi to, da se v službi sploh ne krega, ker dela sam in se nima s kom. Toliko za Šalo. — Foto: M. Ajdovec' 22. novoletni sejem v kranju 12.20.dec.'81 O LAS 2.STRAN NOTRANJA POLITIKA PETEK 27 HOVr—M PO JUGOSLAVIJI 8UGLI KRAIGHER OMMLAL LIBIJO IN MALTO Predsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher se je vrnil 2 uradnega in prijateljskega obiska v Libiji in na Malti. Ob vrnitvi je med drugim izjavil: »Rad bi povedal, da smo v bistvu zadovoljni, ker smo se do govorili o vsem, zaradi česar smo se odpravili na pot. V Libiji smo se pogovarjali o vsem, kar smo že naredili pri dvostranskih, zlasti gospodarskih odnosih, o tem, kakšne možnosti imamo in kje lahko to sodelovanje razširimo v skupen prid, da bi gospodarska vprašanja Libije na eni strani in Jugoslavije na drugi strani najlažje urejali. To se je med drugim nanašalo na področje nafte, na oblike naših nakupov in druge vrste plačevanja. Tudi naši pogovori na Malti so bili stvarni in predvsem usmerjeni k skupnemu interesu in ukrepom za uresničitev politike neuvršča-nja, kot tudi za podporo in v tej zvezi nevtralni status Malte.* DRAŽJI MLEČNI IZDELKI Od srede naprej veljajo v Sloveniji nove odkupne cene mleka, in mlekarne odkupujejo mleko s 3,6 odstotka tolšče po 11,50 dinarjev (doslej 9 dinarjev) za li ter. Na osnovi višjih odkupnih cen so se povečale tudi proizvajalčeve cene mleka in mleč nih izdelkov. Za zdaj so ostale nespremenjene le drobnopro-daialne cene pasteriziranega mleka, vendar le do 11. decembra, ko bo treba za liter z 2,8 odstotka tolšče odšteti 2 dinarja več, torej 14,50 dinarjev. Liter alpskega mleka z 2,8 odstotka tolšče zdaj stane 21,10 dinarjev (prej 19,50 dinarjev), navadni jugurt 27,50 dinarjev za liter (prej 23 dinarjev), slad ka smetana 112,65 dinarjev za Uter (prej 9225 dinarjev). Naj bolj se je podražilo maslo, saj moramo za kilogram po novem odšteti 225J30 dinarjev (prej 181,70 dinarjev). ZA PRAŠIČE ZMANJKUJE KRMIL V ihanskem tozdu Prašičereja domžalske delovne organizacije Agroemona vzredijo letno blizu 85.000 prašičev. Kakih sedem tisoč jih prodajo za pleme, ostale klavnicam. Tako veliko prispevajo k oskrbi domačega trga s svežim svinjskim mesom. Zadnje dni so se znašli v hudih težavah saj jim ljubljanska Tovarna močnih krmil neredno dobavlja krmila. Vse bolj ji namreč primanjkuje uvožene soje kot tudi dogovorjene vojvodinske koruze. V Ihanu so zato v negotovosti, saj bodo s sedanjimi zalogami 45.000 pra šičev krmili lahko le še kakih deset dni. 40 let decembrske vstaje na Gorenjskem -domžalski veterinarski zavod Pretekli ponedeljek so v Kamniku slovesno odprli novo poslopje veterinarskega zavoda, ki bo delal za kamniško in domžalsko občino - Sodobno urejena veterinarska služba bo lahko naredila već v pogledu preventivnega zdravljenja živali Kamnik - V ponedeljek, 23. novembra, so na Perovem v Kamniku slovesno odprli novi veterinarski zavod, skupno naložbo kamniške in domžalske občine. Temeljni kamen zanj so položili julija lani, ob kamniškem občinskem prazniku. Kamniški Graditelj ga je dokaj hitro zgradil in po dobrem letu dni so ga odprli ob prazniku Dneva republike. Gradnja novega veterinarskega zavoda je veljala 150 milijonov dinarjev, vodil jo je zavod, občini — kamniška 40 odstotkov in domžalska 60 odstotkov — pa bosta odplačevali anuitete. Za izgradnjo medobčinskega veterinarskega zavoda sta se občini skupaj dogovorili in tako uresničili določila zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi. Zakon namreč veterinarskim službam daje nove naloge, posebej v pogledu preventivnega zdravljenja živali, kar zahteva ustrezne materialne in kadrovske pogoje. Večji poudarek bo veterinarska služba poslej dajala tudi vzgoji in izobraževan ji na področju zdravstvenega varstva živali. Veterinarska služba je bila doslej razdrobljena na petih krajih in že delo na enem mestu bo prispevalo k večji kakovosti. Z novimi prostori pa so dane tudi možnosti, da veterinarska služba postane sestavni del zdravstvenega varstva ljudi, saj se v proizvodnji hrane pojavljajo nove nevarnosti, ki jih prinaša sodobna tehnologija. Torej ne več zgolj zdravljenje bolnih živali, temveč tudi nadzor nad tehnologijo reje živali. V novem veterinarskem zavodu bodo tako organizirali vse ustrezne službe: oddelek za higieno živil, oddelek za reprodukcijo, oddelek za veterinarsko higiensko službo in oddelek za epizootrologijo in zdravstveno varstvo živali. M. Volčjak Naloge znane Kranj — Predsedstvo občinske konference ZSMS Kranj je izdelalo programska izhodišča za svoje delo. Odločilo se je, da je treba v prihodnje bolj razgibati delo področnih konferenc, in vneslo v program nekatere novosti, kako to doseči. Konferenca mladih delavcev se zavzema za ugodnejši položaj mladih v združenem delu, večjo možnost napredovanja mladih strokovnjakov ter udeležbo pri delitvi dohodka. O doseganju večje delovne storilnosti in ustvarjanju dohodka ni bilo do zdaj nič rečeno. Zato bo odslej prvenstvena naloga zavzemanje za večjo produktivnost in kvaliteto dela ter delovno disciplino, šele na tej osnovi pa iskanje nadaljnjih pravic, ki izhajajo iz dela. Z uveljavitvijo usmerjenega izobraževanja mlade najprej čaka reorganizacija osnovnih organizacij v šolah. Konferenca vzgoje in izobraževanja se bo v prihodnje v prvi vrsti lotila učnega uspeha in ocenila učinkovitost prvega letnika DOGOVORI IN SREČANJA vojaki - Člani t i to v kg a SKLADA - Vojaki so »einterno vamsl Tito vin BJJSŠSSI in njegov i pedMki, Id vodik »votlin ciljem. To patrMs psima* is enote Vjokostavs Anssnma. Vsi vojaki iz okmhrsha nunomeijs so affSSi i lotos postali elani iklsds. V ta nota w> skrali ofcrog pot tiso« dinarjev. Prav taka ss jo primsrlln da so se nekateri odrekli vojaško otaee v korist »klad« - m. Pilipović Slovesno v vojašnici — Praznik republike bodo svečano proslavili tudi starešine in vojaki v škofjeloški vojašnici Jože Gregorčič-Gorenjc. Pripravljajo več prireditev, na katerih bodo sodelovali pripadniki Jugoslovanske ljudske armade. V soboto, 28. novembra, se bodo udeležili občinskega kviz tekmovanja Mladost v pesmi, besedi in spretnosti, ki bo potekalo pod geslom Ustvarjanje in razvoj Titove armade. Razen tega organizirajo prireditev s kulturno zabavnim sporedom, v katerem bodo poleg vojakov nastopali predstavniki nekaterih šol in delovnih organizacij s škofjeloškega območja. M. Pilipović SPOMINSKI PARK V KOMENDI -2e od časov Petra Pavla Glavarja naprej je Kosseada kraj pridnih in naprednih ljndl, kar so dokazali tudi v NOE. Zadaj« leta se kraj po zaslugi naprednih razmišljanj vsestransko razvija. Tako ni naključie, da se je v lota praznovanja revolucionarnih dosjedkov porodila v kraju zamisel, kako bi obeležili in počastili ime in veličino tovarišu Tita. V socialistični zvezi je zorel predlo« o posaditvi 8S vrtnic, kar so te dni uresničili. Primerna lokacija v središču Kome oš e, za spomenikom podlim bo kasneje postala tudi spominski park. Dejanje ima seveda svoj snopo in vzgojni p« pomen. Stane Smolnikar usmerjenega izobraževanja, v sklop njenih nalog pa spada tudi navduše-vanje šolarjev za mladinske delovne akcije, kar je bilo v preteklosti porazno, in zgodnje razmišljanje o možnostih zaposlovanja. Mladi v krajevnih skupnostih se še niso dovolj uveljavili, čeprav je prav konferenca mladih iz KS prišla najdlje, kar zadeva enakopravno vlogo mladih. Se bolj se bo ta področna konferenca zavzemala za to,.da bodo stališča mladih predstavljala važen element dela in odločanja organov krajevnih skupnosti in ostalih družbenopolitičnih organizacij. Bolj se bodo v prihodnje posvetili prostemu času te mladine in njihovim prizadevanjem na lokalnih deloviščih. Konferenca mladih v kmetijstvu je šele letos prav oživela in združila tri aktive mladih zadružnikov (Sloga, Naklo in Cerklje). Poleg sprotnih nalog, kot je na primer tekmovanje mladih zadružnikov in ustanavljanje novih aktivov, mlade kmete čaka tudi več dolgoročnih dolžnosti, povezanih z vrednotenjem kmetijstva v družbeni skupnosti. S svojimi delegati naj bi prodrli v zadružne organe. Z raznimi izobraževalnimi oblikami (zimskimi seminarji v krajevnih skupnostih ali zadružnih enotah) naj bi si mladi kmetje pridobili zadosti znanja za kmetovanje. Mladim jemlje veselje do kmetovanja spopad med generacijama, zato zlasti hribovske kmetije brez mladih gospodarjev propadajo, vse več neobdelane zemlje pa je tudi v dolini. Mladinska organizacija se zavzema zlasti za to, da bi mladi čimprej prevzeli nasledstvo na zemlji in jo z usmerjenim in mehaniziranim kmetijstvom rešili pred opustelostjo. Važna skupna naloga vse mladine pa so volitve. Resen in odgovoren pristop k njim je tudi pogoj, da bodo v prihodnje s pravimi kadri v delegacijah in organih samoupravljanja sposobni uresničiti vse začrtane naloge. I). Žlebir rt I AH Ustanovitelji Glasa ©beinake konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Trtic - Isd.i. Casooiano podjetje Glas Kranj - Glavni urednik Igor Slavec - V. d. odgovorni urednik Jote Koinjek - Novinarji- Leopoldlna Bonataj, Danica Dolenc. Dušan Hmner. Helena Jelovcan, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinke Sedej-Kuralt, Marija Volciak ^Lotetaik, Andrej ieiar ta Peaic. fleMr - Kot™o^r ^..cIKrrdan - Tesale.« -reda.n m!h.„ AJsW - SSkl valei: Lsjas Erjavec, Tsmst Gruden, Slavko Hala In Igor Kokelj - List izhaja od oktekrs 1*47 kot tednik, od (anuaria 1SU kot L J i Mik - Stavek TK Gorsnjs« tiskKrsai, tisk ZP Uudak. prsvjes Lknkjjnna. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj BTnillirJ- 1 - Tako« rasnu url SD« v Kranju »tevilka Si sSS-SM-JISM _ T.Ufc.1: direktor in glavni urednik SS-Jis rlZkriJ-Tata. odgovorni uredaik a 1-S«, tehnični urednik 11-g... ko-uureiala, propagand.. r.*unovodJtvo »-4ss7m.il25 naročala. tlS&S - Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenj« 4S1-1/7S. V začetku decembra 1941 je bilo na Bukovščici posvetovanje vojaškega in političnega vodstva Gorenjske, na katerem je Stane Žagar sporočil smernice glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet in CK KPS. naj se na Gorenjskem začne množična vstaja in ustvari osvobojeno ozemlje. Načrt je že v naslednjih dneh začel uresničevati Cankarjev bataljon. V Bohinj in zgomjesavsko dolino so poslali 12 partizanov kot organizacijsko jedro za vstajo na tistih področjih. Drugi borci Cankarjevega bataljona pa so odšli v Rovt, kjer so potolkli policijsko patrolo in naprej v Poljansko dolino, kjer se jim je v nekaj dneh pridružilo skoraj 300 mož in fantov. 19. decembra so napadli in zavzeli Poljane in v kasnejših dneh bili ostre 1 oje aa Pasji revni. Hk ati so nastajala žarišča vstaje v drugih gorenjskih krajih. Za Bled in Bohinj so postavili vojaško poveljstvo 10. iecembra na Slamnikih iz domačih aktivistov in borcev Cankarjevega bataljona. 15. decembra se je iz Bohinjske Bistrice in gorjanskih vasi zbralo nad Nomenjeni okoli 350 mož, ki so se organizirali v bataljon France Prešeren, vendar akcija ni stekla tako kot so predvideli. Iz Bohinja so prispeli Nemci in jih začeli Ijevati, zato so se morali umi vasi na Koprivnik in Gorjam. _ pa so se po skupinah rasah. Osmfe i je le manjše število borcev, b » ustanovili Prešernovo četo. Sest borcev Cankarjeveam na je v noči na 15. december mobilizacijo v okolici Jesen Stolom so ustanovili Jeseniti Četrto žarišče vstaje je Dovjem in v Mojstrani, kjer člana Cankarjevega bataljona domačimi aktivisti pripravim vstaje. Na Dovških rovtih m _ novih Triglavsko četo, uiiofnii Mojstrane pa na Melakli asi zansko skupino. V Šenčurja Kranju pa je bila 10. d novi jena Kokrška četa. Tako množičen odziv vsekakor bil naključen. Bil je rezultat niz i ranega dela partije, ki je prek poletja in jeseni 1941 L_ široko mrežo odborov OF čez Gorenjsko. Sredi jeseni jih je _ valo že 106. NajzavedneJR najbolj zanesljive ljudi so vfc vanje in do zime jim je uspelo riti takšno razpoloženje, da so i povsem pripravljeni čakali na in odhod v partizane. Šest tematskih razpra: Tržič — S predstavitvijo tretje konference republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije, ki bo posvečena vlogi in nalogam sindikatov pri uveljavljanju delavcev kot nosilcev socialne politike in zagotavljanja socialne varnosti, so priprave v tržiški občini nekoliko obtičale. Res pa je tudi, da je večina aktivnosti, ki jih vodi svet za socialno politiko in zdravstvo pri občinskem svetu zveze sindikatov Tržič, že opravljena. Akcijski program, ki ga je svet sprejel junija, se namreč nanaša na čas do sredine novembra, ko naj bi skupaj s predsedstvom občinskega sveta zveze sindikatov Tržič strnil stališča in sklepe za tretjo konferenco. Z njeno prestavitvijo na februar jih bo torej mogoče vsebinsko še dopolniti in znova pretehtati. Doslej so poročila o uresničevanju socialne politike pripravili vsi izvršni odbori samoupravnih interesnih skupnisti, vsak za svoje področje dela, medtem ko lastnih programov aktivnosti vse osnovne organizacije zveze sindikatov še vedno niso sprejele. Klub spodbudam sveta za Novo vodstvo mladih socialno politiko m zdrai občinskega sveta zveze _ z ocenami stanja na področja ne politike zakasnile. Več rezultatov so dale razprave. V Peku so se . temo o socialni politiki na za razpravo o smotrni nega časa, oddihu in Bombažni predilnici in „ lotili problema invalidnosti, ve o zaposlovanju in izobr v Zlitu vprašanja alkoho. težavah pri svoejm delu pa vajo spregovoriti skupaj z za. krajevne skupnosti Bistrica činske skupnosti socialnega še v domu Petra Uzarja Razen tega so člani v sveta zveze sindikatov Trik? še nekatere nove pobude 1 v okviru priprav na tretjo k< co republiškega sveta obči ferenca SZDL speljala pi, konferenco o vzgoji in uu nju, na občinskem nivoju stekla beseda tudi o pereči vanjski problematiki. Jesenice — Mladinci iz jeseniške občine so se v torek, 24. novembra, v velikem številu udeležili volilno programske seje občinske konference Zveze socialistične mladine Slovenije na Jesenicah. Po poročilu predsednika konference o delu v desetih mesecih letos so delegati osnovnih organizacij v široki raz- Eravi osvetlili več pomembnih pro-lemov, z odpravo katerih bi bilo njihovo delovanje še uspešnejše. Gre predvsem za še vedno premalo frontno aktivnost mladih, včasih neustrezno kadrovanje, ne dovolj učinkovito usposabljanje mladine, neiz-koriščanje možnosti za reševanje ključnih problemov mladih prek delegatskega sistema, preslabo povezanost z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in akcijsko neenotnost mladih v družbenih organizacijah in društvih. Zatem ko so udeleženci seje potrdili poročilo nadzornega odbora in finančno poročilo ter razrešili dosedanje organe občinske konference njihovih dolžnosti, so izvolili novo vodstvo mladinske organizacije v jeseniški občini. Predsedstvo občinske konference, ki ga sestavlja petnajst mladih, bo še naprej vodil dosedanji predsednik Danilo Klinar, dosedanja sekretarka Nevenka Juvan je prevzela dolžnost podpredsednice, za novega sekretarja pa so izvolili Darka Mlakarja iz jeseniške žele- zarne. Slednji je sejo _ razložitvijo programa dela -konference do konca letošnje#J Novo razporejanje sredstev Kranj - Ze aprila je svet ZSMS za Gorenjsko_ nova pravila organiriianosti ne in vnesel ustrezne zdaj pa se je predstavnik©« občinskih konferenc uspelo riti, kako bodo odslej sredstva. Za delo medobčinskega sveta1 bi sleherna občinska kos/ prispevala delež, odvisen od mladih v občini, od števila organizacij in od finančnih _ s katerimi razpolagajo. Sprva 4 dogovorili, da bo delež Kraajj odstotkov, Jesenic 24, Škofje in Radovljice 17 ter Tržiča stotkov. Zdaj so na predle razlike zožijo, sprejeli novo Kranju, ki po razvitosti izstopa, pritiče delež 25 ostalim pa 20 in Tržiču 15. Pri nih akcijah pa je delež vseh skih konferenc enak, dvai ten. Udar carinskih omejite Kranj - Izvršni svet kranjske občinske skupščine je na sredini seji obravnaval položaj v kranjskem združenem delu po zapori carinjenja, ki je bila uvedena pretekli teden. Člani izvršnega sveta so razmere ocenjevali na osnovi podatkov desetih največjih kranjskih organizacij združenega dela. V Savi je proizvodnja omejena, največje težave pa so pri umetnem usnju. Grozi precejšen izpad deviznega prihodka. V Planiki poteka proizvodnja normalno, prav tako pa tudi v Ibiju. Zvezda ima težave pri izvozu zaradi carinskega ukrepa, Eksoterni pa ima do konca leta zagotovljeno normalno proizvodnjo. Iskro tare pomanjkanje bakelita. zato ie bilo treba nekatere delavce na druga dela. V Teksi— proizvodnja delno motena, česar trpi izvoz. Ikos ne pre večjih problemov. V Goreai' tisku imajo največ težav pri p«j in barvah, iz Gorenjskih ne poročajo o večjih zastojih Izvršni svet je menil, da je p> sicer resen, vendar ga je »J rešiti tudi z najrazličnejšim] uw v organizacijah združenega * Redno, vsak dan. bo »P™^ problematiko in skupaj r sdrus-delom ter drugimi odgovoraanias področje uk^Ld.W in z njo povezan izvoz poteka malno. » i NOVEMBRA 1981 NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE 3.STRAN G LAS ženska izseljenska matica Rojake zbližuje z domovino '■sriaaraki konferenci je predsednik Slovenske izseljenske Stane Kolman govoril o obisku med Slovenci v Južni f^*^*ss — Brazilija. Urugvaj ?*Vstina so postale nova domo-!*mTnim Slovencem. Velik del k ao tja zbežali Se pred vojno n*etične Italije, je svoji ostal zvest v vseh pogle-lrJ* J* pritegnila tamkajs-~aistična partija, ki pa je 'Jugoslaviji obrnila hrbet, k »bili v marsičem pretrgani i Miki izseljencev z domovino. J leta molka z one strani je letos prekinila Slovenska izseljenska matica, ki je zaznala pravi trenutek za obnovo odnosov. Druga generacija izseljencev se namreč vse bolj približuje domovini, kar dokazuje že njihova pobuda, da ustanove kulturno društvo. Tudi resnica o domovini je počasi, a vztrajno prodirala v njihove vrste in novoustanovljeno društvo »Triglav« je že navezalo stike z Matico. Zakaj besede o Slovencih v Južni Ameriki? Slovenska izseljenska matica je doslej vzdrževala dobre stike ešibke vezi mladi na forumaki ravni — V Kranju niso zado-z delom nekaterih organov in konferenc - v Radovljici aktivnoat mladih delavcev - V Skofji Loki manjka cenovnih organizacij - Tržič posveča večjo pozornost organizacijam - Na srečanju mladih iz i občin se je izkazalo, da so Ji mladine na Gorenjskem podobni. Na programskih ali pripravah nanje so* ocenili razmere v svojih *e vedno pa iščejo odgo\or tja, zakaj delo med mla-i, kje so razlogi za medlo ■je osnovnih organizacij, 'Bkdmaka organizacija nima - odmeva med delavsko in 'nladino in podobno. li, ki se pripravljajo na konferenco, ugotavlja-l|kaw konference v vzgoji in iju delo po področjih ne *&ok je bržkone v šibkem so-z osnovnimi organizaci-iičani samokritično me-1 * preveč politizirajo. V pri-bodo napake blažili z obiski organizacij (zaradi velike-i in razdrobljenosti le-teh težko) in iskanjem skupnih ■i je že izdelal izhodišča za 1 selo. Šibko deluje konfe-Bikdih delavcev, zato bodo v »J* posvetili več pozornosti mladim v združenem delu. lih skupnostih se je zdaj »o, pa tudi beseda mladih v nt je letos odločnejša. 'bičani ao resili kadrovske konferenca, ki jo načrtu-*omiadi. pa bo pokazala, *> se razmere popravile, delo jim je že uspelo spraviti na zeleno vejo, prav kakor drugod po Gorenjski pa tudi tu škriplje med mladimi v združenem delu. V Skofji Loki so izvolili novo vodstvo. V novi sestavi so sklenili najprej povezati osnovne organizacije in zboljšati delo. Konferenca je opozorila, da so delavni, vendar so njihove pobude neopazne in boječe. V Tržiču je bila konferenca minuli mesec, sodelovali pa sta dve tretjini delegatov osnovnih organizacij. Tu ne bo težko vspostaviti stika s temeljnim okoljem, kar dokazujejo obiski, ki so jih uspeli opraviti v dveh tednih. D. Žlebir s Slovenci, izseljenimi v ZDA m za h (Kino Kvropo. kaj borne pozornosti pa so bila deležna izseljenska društva v Argentini. Kanadi in Avstraliji. Zato je Matica zadnja leta spremenila strategijo svojega dela in sklenila pogledati, kako žive Slovenci na vseh kontinentih. Najprej se je delegacija Matice v spremstvu Slovenskega okteta napotila v Argentino, kajti tod je slovensko izseljenstvo še mlado in še ni preneslo v tretjo in četrto generacijo kot v ZDA. Delegacija Matice pod vodstvom Staneta Kolmana, ki se je v Argentini mudila na več tedenskem obisku, je spoznavala, kako žive Slovenci v novi domovini, kako poteka njihovo društveno delo. koliko vedo o Sloveniji in Jugoslaviji, kdo vse skrbi za ohranitev njihove kulture . . . Brez slovenskih društev bi imeli Slovenci v tujerodni skupnosti malo možnosti za narodnostni obstoj, saj ne dobijo redke slovenske časopise (razen Rodne grude), v predstavništvih Jugoslavije v Argentini in drugih državah Latinske Amerike ni nobenega Slovenca. Do nedavnega so se Slovenci združevali z ostalimi emigranti iz Jugoslavije, vendar so kmalu spoznali škodljivost teh združenj, ki so z začeli razbijati narodnostno identiteto. Razgovori med predstavniki Matice in izseljenskih društev Argentine in drugih držav Latinske Amerike, ki so dale Slovencem novo domovino, so bili uspešni in plodni, obe strani pa obvezujejo, da v prihodnje več storita za poglobitev stikov. Pred novim letom bo Slovence onkraj velike luže dosegel Slovenski koledar, kaj več pa bo Matica za Slovence storila z rednim obveščanjem o Sloveniji, da bodo lahko o njej poročali prek svojih radijskih postaj. D.Zlebir Stiske tovarniškega tiska Na delovnem srečanju se je zbral gorenjski aktiv novinarjev in organizatorjev obveščanja v združenem delu - Številne izkušnje pričajo, da največ problemov rojeva kadrovska problematika, nedodelana pa je tudi vloga sindikata v obveščanju Žiri — Najtežje probleme v ured- Jjajo navadno še ob drugem delu in ništvih listov združenega dela po- je obveščanje le njihova drugotna vzroča kadrovska problematika, so naloga. Tako se ne morejo posvetiti ugotovili člani aktiva Gorenjske, obveščanju v celoti, s tem pa pešajo Uredniki in organizatorji obvešča- pravočasnost, aktualnost, vsebinska nia ki imajo večinoma na skrbi kvaliteta in druge vrednote informa-redno izhajanje glasila in še druge fije. Le večje delovne organizacije, informacijske oblike, to delo oprav- kl irr»a.i° službo obveščanja, si za ta mesta lahko privoščijo profesionalce. Podobno je tudi z izobrazbo. Novinarji, uredniki glasil in informatorji, ki oblikujejo časopis, se prekalijo s prakso, nimajo pa teoretičnih osnov za novinarski poklic. Zahtevo, da bi imeli obveščevalci v združenem delu praviloma visoko izobrazbo, prav tako lahko uresniči-čijo le delovne organizacije, ki so finančno sposobne zagotavljati tudi visok osebni dohodek. Manjše delovne organizacije pa so prisiljene izobraževati tiste, ki v tem poklicu že delajo. Seveda se tu pojavlja vprašanje, kdo lahko prevzame izobraževanje novinarjev v združenem delu, saj delavske univerze očitno ne premorejo tovrstnih kadrovskih zmogljivosti. Ena od težav je tudi pomanjkanje kadrovske stalnosti. Na novinarja, ki ob kakšnem drugem, vendar osnovnem delu, oblikuje tovarniško glasilo, prav gotovo ne moremo računati kot na stalnega sodelavca, če mu ne zagotavljamo pravih pogojev in če se ne odloČi, da bo opravljal le eno, novinarsko dejavnost. Urednik tovarniškega glasila, ki ga delo samo sproti izobražuje in se je v njem že ustrezno strokovno prekalil, pa ga potem opusti, je prav gotovo precejšnja izguba za glasilo. Ko so nizali težave, ki se pojavljajo v obveščanju v združenem delu, novinarji in organizatorji obveščanja niso mogli mimo ozkosti in zaprtosti te zvrsti. Predlagali so. da bi se tovarniška glasila bolj odprla navzven, da bi v njih našla odmev tudi širša družbena skupnost. Tudi poslovnim, ne zgolj samoupravnim informacijam, bi bilo treba najti mesto v glasilu. Vsem, ki oblikujejo informacije v glasilih združenega dela, se zdi, da je premalo razjasnjena vloga sindikata v obveščanju delavcev. Poudarili so, da tu ne gre le za obveščanje o delu sindikata v delovnem okolju, pač pa tudi za pristojnost sindikata pri izdajanju glasila in njegovo vlogo pri združevanju obeh nalog, samoupravljanja in obveščanja. ĐfT nFI AVCEV - Delegati delavskega JUMVAIMA 11. ,981 zbrali na slav- Podjetja za ptt promet Kranj so se 24. 11. liMI zbrali na slav ***em zasedanju delavskega sveta in ob tej priložnosti je 17 ptt ^*ixev z Gorenjske prejelo državna odlikovanja za dolgoletno in ***no delo v ptt stroki ter za aktivno delovanje v samoupravnih t&th in družbeno političnih organizacijah. Po ukazu predsedstva so prejele red zaslug za narod s srebrno zvezdo Marija Jurca, **** Rozman in Terezija Zevnik Red dela s srebrnim vencem so Mirko Bezek, Franc Gogala, Janez Janhar, Bogomil Kastrevc, **c Pivk, Karel Smodila, Jakob Toplak. Štefka Vole in Danica Medaljo zaslug za narod sta prejeli Darinka Cernilec in Marija £*> medaljo dela pa Karel Hribar, Vlastimir Momčilovič in Albin frJlar Odlikovanja je v imenu predsedstva SFRJ podelil Vinko "nbon predsednik občinskega sveta ZSS Kranj - Darinka Jereb NAŠ SOGOVORNIK Vinko OBLAK Telefon do leta 1983 V vaškem odboru Selo, h kateremu spadajo še vasi Kopriv-nik, Jarčja dolina, Zabrežnik in del Dobračeve, imajo največ težav s telefonom, cesto in elektriko Zlasti v velikih krajevnih skupnostih je izrednega pomena delo vaških odborov, saj na ta način krajani odločajo o vseh zadevah, ki so aktualne v njihovem kraju in laže rešujejo probleme, s katerimi se vsakodnevno srečujejo. Med najbolj aktivne vaške odbore v žirovski krajevni skupnosti se uvršča vaški odbor Selo, ki hkrati zajema še vasi Koprivnik, Jarčja dolina, Zabrežnik in del Dobračeve. »Največji problemi, s katerimi se srečujemo na našem področju,« pravi predsednik Vinko Oblak iz Zabretnika,« se pojavljajo v zvezi s cestami, elektriko in telefonijo. Vse ceste so makadamske — proti Jarčji dolini in Koprivniku, Zabrežniku in deloma tudi po Selu. Zato je velik problem vzdrževanje. Težko je dobiti gramoz za posipanje, pluženje je drago. Denar dobimo le za posipanje in pluženje, za vse drugo vzdrževanje pa moramo poskrbeti sami. Največ naredimo s prostovoljnim delom.« Telefon je napeljan kvečjemu kje na Selu, druge vasi pa ga najbrž nimajo. Kakšni so vaši načrti pri napeljavi telefona? »V okviru krajevne skupnosti je narejen načrt izgradnje telefonije in v naših vaseh naj bi jih dobili kar precej. Na Selu 16, v Zabrežniku dva, približno toliko v Jarčji dolini in celo do Možineta v Koprivniku naj bi potegnili kabel. Seveda bo precej priključkov tudi na Dobračevi. Vsak naročnik mora prispevati 20.000 dinarjev in narediti 50 udarniških ur. Da bi laže zbrali denar, smo se dogovorili za obročno odplačevanje. Najmanjši obrok je 1000 dinarjev. Do Sela bo kabelska napeljava, po hribih pa bomo postavili drogove. Menim, da smo sedaj že blizu uresničitve dolgoletne želje, saj se že 12 let dajemo za telefonsko napeljavo. Računamo, da jo bomo predali namenu ob krajevnem prazniku, 23. oktobra 1983, ob 40-letnici osvoboditve Zirov« Kaj pa elektrika? »Zlasti v Jarčji dolini je bila slaba napeljava in smo jo letos obnovili. Pri financiranju je veliko pomagala krajevna skupnost. Zaradi dotrajanosti pa bo potrebno zamenjati napeljavo tudi v nekaterih drugih krajih in zaselkih.« Uredili ste tudi prostore? »Na Selu, v hiši, kjer je trgovina, ima naš vaški odbor kot tudi vse druge organizacije, ki delujejo na našem območju, svoje prostore. Hiša je družbena in vse kar potrebujemo smo uredili s prostovoljnim delom. Tam imamo sestanke, predavanja, skratka tam se zberemo, če se pojavi kakršnakoli problematika, ki jo je potrebno razrešiti.« L. Bogataj Skromnejši zdravstveni dinar Z najnižjimi prispevnimi stopnjami v republiki si združeno delo na Gorenjskem financira enega najvišjih zdravstvenih standardov — Skrbno obračanje zdravstvenega dinarja, to kaže tudi nizek odstotek družbenega proizvoda, pa ima tudi meje — Že letos, še bolj pa drugo leto, bo treba skrčiti programe zdravstvenega varstva, torej tudi pravice uporabnikov D.Zlebir V vseh gorenjskih zdravstvenih skupnostih se že od polletja srečujejo s težavno finančno situacijo; polletno poslovanje so vse zdravstvene skupnosti zaključile z izgubo, čeprav so za letošnje programe zdravstvenega varstva v posameznih skupnostih namenili za 19 do 23 odstotkov več sredstev kot lani. Vendar pa so materialni stroški v zdravstvenih delovnih organizacijah, ki sicer poslujejo v okviru svojih stabilizacijskih programov skrajno varčno, prerasli vse okvire. Večinoma gre za takšne materialne stroške, na katere zdravstvene delovne organizacije ne morejo vplivati ob še tako racionalni porabi — gre za zdravila, električno energijo, živila, predvsem v bolnišnicah, in drugo. Ce ob polletju rdeče številke v skladih zdravstvenih skupnosti še niso napovedovale podobne slike tudi za konec leta, pa zdaj sploh ni več možen optimizem. Po oceni bi gorenjske zdravstvene skupnosti namreč za pokritje dogovorjenih programov potrebovale še 13 do 17 odstotkov dodatnih sredstev, če bi hotele zagotoviti zdravstvenim delovnim organizacijam sredstva za osebne dohodke in porast materialnih stroškov ter za dodatne finančne obveznosti, kot so SLO, republiška solidarnost in izvozne stimulacije. Manjkajoča sredstva naj bi prinesla revalorizacija programov oziroma dogovorjenih sredstev zdravstvenega varstva. Zdaj pa kaže, da niti revalorizacija ne bo popravila slabega finančnega stanja v blagajnah občinskih zdravstvenih skupnosti, saj ocene kažejo, da niti tako zbranih sredstev za letošnje leto ne l o toliko, kot je bilo pričakovati. Ko je o nastalem položaju ta teden azpravljala regionalna zdrav- stvena skupnost Gorenjske, so delegati ugotavljali, da bo treba drugo leto občutneje znižati zdravstveni standard, čeprav si ga združeno delo zagotavlja s še vedno manjšimi finančnimi sredstvi kot v drugih regijah. To konec koncev kaže tudi na zelo racionalno obračanje zdravstvenega dinarja, saj si zdravstveno varstvo v regiji zagotavljamo s 3,9 odstotka družbenega proizvoda, medtem ko v povprečju v republiki odrinemo za to področje nekaj več kot 5 odstotkov. Vendar bo moral glede na nastalo situacijo Medicinski svet regije ukrepati takoj, če naj bi z omejevanjem stroškov še v letošnjem letu skušali pokriti potrebe z denarjem, ki je na razpolago. Kje pa bo lahko brez škode za uporabnika zdravstvenega varstva odrezati od programov, je seveda vprašanje strokovne odgovornosti. To je lepo povedal na skupščini direktor BGP prim. dr. Veter, ko je vprašal delegate, ali bi lahko zmanjšali potrebne preventivne preglede žena, ko pa vemo, da smo vsa leta poudarjali prav preventivo in nam je s tem tudi uspelo v veliki meri odkriti rakasta obolenja na rodilih še v fazi, ko so ozdravljiva. To je sicer le za primer morebitnega krčenja programov, in kaže, da bo treba imeti pravo mero. V takšni situaciji ob neizbežnem krčenju pravic iz zdravstvenega varstva bodo seveda morale povedati svoje mnenje tudi družbenopolitične organizacije, kot so sindikat, vse skupnosti od izvršnih svetov občin do sveta gorenjskih občin. Zdravstveno varstvo sicer med družbenimi dejavnostmi ni prioritetno, glede na svojo pomembnost pa v sedanjem položaju prav gotovo izstopa. L. M. O L. A S 4.STRAN GOSPODARSTVO ptm, ?7novtimi«i Bodočnost v sodobnejših izdelkih Temeljna organizacija Iakre Tovarna telefonskih enot na Blejski Dobravi se je v dobrem desetletju delovanja naglo razvijala - Težave pri izpolnjevanju letošnjega delovnega načrta, vendar uresničitev izvoznih obvez — Boljši obeti od nove samoupravne organiziranosti Blejska Dobrava - V nekdanjem obratu kranjske delovne organizacije Iskra Elektromehanika na Blejski Dobravi je 1970. leta začelo delati okrog 150 delavcev, v glavnem iz jeseniške občine. Že čez dve leti je bilo tod prek 430 zaposlenih, ki so se sredi prejšnjega desetletja samoupravno organizirali v eno temeljnih organizacij Iskre. Po tej prelomnici je mladi kolektiv doživel tri večje spremembe, ki so pomembno vplivale na razvoj tovarne telefonskih enot. Konec 1976. leta so na Blejski Dobravi popolnoma spremenili proizvodni program; prenehali so izdelovati Siemens relejne enote in iz Kranja prevzeli del proizvodnje hišnih telefonskih central. Leta 1979 so dogradili nove proizvodne in poslovne prostore. Ob tem so čisto proizvodno naravnanost usmerili na strokovnejša opravila. Zlasti v minulem srednjeročnem obdobju so izoblikovali lastne strokovne službe, ki skrbijo za načrtovanje proizvodnje, tehnološko pripravo dela in tehnični razvoj. Z letošnjim delovnim načrtom so si zadali zahtevne naloge. Predvideli so proizvodnjo 33400 priključkov hišnih telefonskih central. 15000 priključkov javnih central in 2000 priključkov elektronskih interfon-skih central. Tolikšna proizvodnja naj bi zagotovila okrog 497 milijonov dinarjev celotnega prihodka, kar je 3 odstotke več od lani doseženega prihodka. V devetih mesecih letos so dosegli 84 odstotkov načrtovane proizvodnje; če povemo drugače, ustvarili so 292 milijonov dinarjev prihodka, načrtovali pa so u 346 milijonov dinarjev. Pri tem ni bilo odstopanj od načrta interne realizacije, to je od proizvodnje in storitev za temeljno organizacijo ATC v Kranju. Manjša od načrtovane je bila prodaja izdelkov na tržišče. »Načrt letošnjega dela smo zasnovali nekoliko optimistično,« pojasnjuje vodja temeljne organizacije Iskre z Blejske Dobrave Anton Končnik, »zato tudi neuresničitev planiranih nalog ne pomeni slabih Po sto letih novo rojstvo Delavci tržaške Lepenke bodo jutri proslavili stoletni jubilej svoje tovarne - Čestitajmo jim z željo, da bi čimprej uresničili nacrt: dogradili nekatere proizvodne prostore, družbeni objekt, kupili nov lepenčni avtomat in obnovili papirni stroj, saj je od naložbe odvisen njihov nadaljnji obstoj in razvoj Tržič - Stana Ahačič, vodja dodelave lepenke, je veteranka med delavci tržiške Lepenke, temeljne organizacije K a rt ona ž ne tovarne iz Ljubljane Šestnajst let je bila stara 1947. leta, ko se je zaposlila. Takole se spominja: »Delovni pogoji so bili skoraj nevzdržni. K sreči smo bili mladi, zagnani v povojno obnovo in dobro smo se razumeli, tako da naporov domala nismo čutili. Pa je bilo hudo. Parna sušilnica je bila tedaj še zelo skromna. Večji del lepenke smo sušili na zraku. Poleti je še nekako šlo, pozimi pa je mraz rezal do kosti. Nikakršnih zaščitnih sredstev ni bilo, kje pa! In z rokami smo morali vso to težo prekladati sem in tja, svežnje izdelkov, težke po 25 kilogramov, nalagati na vozove ali kamione. Tudi po 28 ton na dan smo jih včasih tako znosili.« Zdaj v Lepenki zračne sušilnice ni več. Kot dopolnilo jo uporabljajo le še poleti. Transport je prav tako drugače, sodobneje urejen. Skratka, delovni pogoji so neprimerno boljši kot tedaj, ko je prišla v tovarno Stana Ahačič. Pa vendar še ne taki, kot bi delavci želeli. »Najslabše je v parni sušilnici,« je povedala. »Stroji so stari tudi po sto let, toliko kot tovarna, ki jo je postavil Anglež Charles M ob ne Zato se vsi skupaj zelo veselimo dneva, ko bo naš investicijski načrt uresničen. Takrat bom sama sicer ie upokojena, vendar bon rada prišla pogledat lepšo, sodobnejšo tovarno.« V Lepenki, kjer bodo letos izdelali okrog 33X10 ton sive lepenke in 4500 ton papirja — za to količino bodo morah z malenkostnim dodatkom celuloze predelati blizu 9000 ton odpadnega papirja — so se začeli o naložbi resneje dogovarjati že pred Štirimi leti. Dvakrat so bili tik pred uresničitvijo, pa so jim jo preprečile nove družbene omejitve in zahteve. Zdaj, tretjič, upajo, da bodo vendarle padli skozi gosto sito. Denar imajo zbran, dovoljenje republiške skupnosti za ekonomske odnose s tujino za uvoz opreme tudi, le komisija za preverjanje umestnosti naložb mora še dodati svoj pečat. O programu Lepenke bo razpravljala te dni. Delavci upajo, da njim v prid. Investicijski program predvideva posodobitev proizvodnje lepenke, ki se bo z avtomatsko izdelavo povečala za več kot dvakrat, razen tega pa bo pridobila tudi na kakovosti. Obnovljen bo iztrošen papirni stroj, ki bo dal 2500 ton več izdelkpv. Vzporedno z vnašanjem nove tehnologije pa bodo v tržiški Lepenki vlagali tudi v zidove. Podaljšali bodo stavbo za lepenčni avtomat, zgradili nov vzdrževalni objekt, ki zdaj domuje v leseni lopi, in družbeni obiekt. V njem bodo delavci končno dobili lepo jedilnico, garderobe, sanitarije, prostor za civilno zaščito in gasilsko opremo ter zaklonišče. Uredili bodo tudi zunanjo okolico tovarne ter k naložbi dodali še nov »kotel« za pripravo snovi, tako da bodo papirne odpadke lahko sortirali in koristneje izrabili. Vse skupaj bo stalo približno 280 milijonov dinarjev. Nekaj bo bančnega kredita, nekaj lastnih sredstev, nekaj pa združenih iz drugih temeljnih organizacij oziroma posojil sovlagateljev. Naložba ne bo omogočila le boljših delovnih pogojev, odpravila nočnega dela žena; pomembna je še zaradi količinskega in kakovostnega napredka izdelkov, ki bodo lahko konkurenčni tudi na tujem trgu. Zanje se na zahodu že zdaj zanimajo. Ob načrtu, od katerega je življenjsko odvisen obstoj tovarne, v kateri lahko proizvodnja zaradi iztrošenih strojev vsak hip obtiči, pa dobiva vse bolj stvarno obliko drugi del; izgradnja nove trafo postaje, čistilne naprave in hidroelektrarne, ki bo dajala petino potrebne energije, gre h kraju. Financira jo 130-članski kolektiv sam, ki je, kot že neštetokrat doslej, dokazal svojo zrelost. H. Jelovčan rezultatov. Tako je bil. na primer, dohodek v letošnjih devetih mesecih kar za 33 odstsotkov večji od lanskega. Predvidevamo tudi. da bomo kljub težavam do konca leta v celoti izpolnili načrt izvoza v vrednosti 1,5 milijona dolarjev. Spremembe v medsebojnem plačevanju med našo državo in Turčijo so namreč zadržale izvoz 900 tisoč dolarjev vrednih izdelkov, ki smo jih proizvedli v prvem polletju. Pol izvoza v Turčijo smo že uresničili, v zadnjih dveh mesecih pa bomo razen v to državo izvažali še v Francijo in Sovjetsko zvezo.« Uresničevanje delovnega načrta je letos močno ovirala večja odsotnost z dela od načrtovane. Posebno pereč problem je bilo stalno pomanjkanje predvsem uvoženega materiala. Oktobra je zato moralo ostati doma dva dneva okrog sto od 456 delavcev, nenehno pa so težave z doseganjem kvalitetnega programa in naraščanjem zalog nedokončanih izdelkov. Tako vseh načrtovanih nalog ne bo moč izpolniti niti do konca leta. Anton Končnik, vodja temeljne organizacije Tovarna telefonskih enot Boljše rezultate si delavci tovarne telefonskih enot obetajo po uresničitvi predvidenih sprememb v samoupravni organiziranosti sedanje Iskre. Prihodnje leto naj bi v novi delovni organizaciji Telematika dosegli racionalenjšo delitev dela. Takšna povezanost pomeni tudi enotnejši tehnični razvoj. Za prihodnje načrtujejo na Blejski Dobravi povečanje proizvodnje elektrorhehanskih javnih telefonskih central zaradi popolnega prenosa tovrstne proizvodnje iz Kranja, vendar bo izdelavo klasične telefonije vse bolj izpodrivala proizvodnja elektronske opreme. Posodabljanja proizvodnega programa so se že lotili z vso resnostjo, saj le v tem vidijo svetlejšo bodočnost. S. Saje NA DELOVNEM MESTU ST sodobnejšimi stroji bodo v Lepenki izdelali 6500 ton papirja in prav toliko lepenke, nekaj od te#a pa bodo lahko tudi izvozih. - Foto: H J. Ida Filipič-Pečelin, diplomirana inženirka gozdarstva, direktorica Domači les predelan v domačem podjetju »Mogoče je moj poklic nekoliko nenavaden za žensko.« pravi Ida Filipič-Pečelinova, ki od 1. junija letos vodi Mizarsko podjetje Ziri. »Ze od majhnega sem bila rada v naravi, v gozdu in hribih. Toda, ko se je bilo treba odločiti za študij, sem najprej želela Studirati jezike, a menim, da samo znanje jezikov še ne zadostuje za delo, ki bi me zadovoljilo. Potem sem nihala med matematiko in gozdarstvom in nazadnje sem se odločila za slednjega. Leta 197f) sem diplomirala in ostala v službi Tiskarji v mlinih konkurence Le močno znižane cene danes tiskarju v Evropi še . posel in ne kvaliteta in solidno poslovanje kot doslej — ski tisk Kranj letos ne bo izpolnil izvoznih planov Kranj - Po odstotku preseganja izvoza je bil lani Gorenjski tisk Kranj uvrščen med izvoznike, ki so najbolj povečali izvoz v lanskem letu, in zato letos dobil tudi listino o Eriznanju skupščine občine Kranj, etos so načrtovali za 32 milijonov dinarjev izvoza, vendar, kot kaže, ga bodo dosegli le 26 milijonov dinarjev. Načrt bi uresničili, če ne bi padel v vodo izvoz etuijev za cigarete, pri katerih je kupec izrecno zahteval, da mora biti zanje karton uvožen; tej zahtevi Gorenjski tisk ni mogel ugoditi, ker ga pač ni mogel uvoziti. 8-milijonaki posel ... Skoda! Prek svojega italijanskega založnika delajo v Gorenjskem tisku praktično za vso konvertibilno Evropo. Veliko izvažajo tudi na vzhod in dežele v razvoju. Etikete, plakate, knjige, fototapete, kaftona-žo. Na vzhod gre vse seveda veliko lažje: letos bodo tja izvozili za 100 milijonov dinarjev ter ta plan izvoza presegli za štirikrat. Zavedajo pa se, da bo posebno na zahod vsak dan teže prodajati. Gospodarska kriza je zajela vse države Evrope, kvaliteta tiskarskih storitev je po vseh teh državah vrhunska in glavno vlogo bo igrala le še cena: Če boš ponudil poceni, ceneje kot konkurent, ki je prišel prodajat svoje blago prav tako za vsako ceno, boš uspel, sicer ne bo iz posla nič. Delo zavira še pomanjkanje surovin, za katere zahteva kupec prav določeno kvaliteto, ki je pa običajno ni dobiti na našem trgu. Za prihodnje leto pričakujejo večje težave: še bolj bo nranasjji valo kvalitetnega papirja kot k ker tudi vsi dobavitelji papirja večujejo svoj izvoz, da' bV lal uvažali. Poleg tega največkrat j-čuje jo v devizah tudi anuitete i postrojenja. Tiskarne so tako ljene na skupni izvoz s pt plačevati domači material zami ali pa za ta isti material skrbeti surovino, ki je spet it za ... Domači proizvajalci Vevče, Aero Medvode, Količevo, Zvezda iz Gornj novca -r večini od teh je ^ tisk sovlagal v surovinsko bata prihodnje leto napoveduj manjše količine papirja trg in — podražitve. Ze leta Gorenjskem tisku zaradi nja papirja omejili |„„ koledarjev. Pa tudi s cenami u, rejo slediti: le za 15 odstotkov «] lahko v naslednjem letu po«, papir pa že zdaj obetajo li podražitve. Vseeno pričakujejo, da prihodnjem letu izvoz pov«, vzhodu pa ostali pri sedanjih nah izvoza. Zaradi njihove u, kvalitete - Gorenjski tisk vrhunsko reprotehniko in izsekovalnega orodja — se kupci drže in se skoraj ne „ Vendar, kot vsem se obetajo" tudi v tej tiskarni. D.Dofcaci na fakulteti kot asistentka. Vpisala sem tudi tretjo stopnjo in do zaključka mi ne manjka več veliko, a se ta zaključek, vsaj zdi se mi tako. vse bolj oddaljuje. Vedno sem si želela živeti v Zireh in sem se vsa leta vozila na delo v Ljubljano. Vsega pač ne moreš imeti hkrati. Življenje zahteva kompromise« »Ste se zato odločili, da zamenjate delo?« »S svojim delom na fakulteti sem bila zadovoljna. Rada sem ga opravljala. S študenti sem se dobro razumela in poleg tega je gozdarstvo široko področje, ki je vedno zanimivo. Kake pol leta je zato trajalo, da sem se odločila. Ni namreč tako enostavno zamenjati delo. Mogoče sem s tem hotela sebe preizkusiti, preveriti svoje sposobnosti tudi na drugih področjih in morda zveni malo neskromno, če pravim, da sem si vedno želela nekaj narediti tudi v kraju, kjer živim. Vključiti se v delo v krajevni skupnosti.« »Lahko na kratko opišete podjetje, ki ga vodite?« »Mizarsko podjetje zaposluje 80 ljudi. Izdelujemo vse stavbno pohištvo po naročilu gradbenih in trgovskih delovnih organizacij. Tipskega programa za prodajo nimamo. Izdelujemo manjše količine izdelkov oziroma sprejemamo naročila, ki se jih velike tovarne branijo, ker bi bili njihovi izdelki predragi. Za drugo leto nam dobro kaže in pričakujem, da bo tudi vnaprej dovolj naroČil za izrabo vseh zmogljivosti. Ker pa zelo upada investicijska dejavnost in je gradenj vse manj in nekatera gradbena podjetja že ne vedo, kaj bodo drugo leto delala, moramo sprejemati naroČila tudi od drugod. Predvsem nam je uspelo uveljaviti se v Borni ia Hercegovini. Čeprav nam ta naročila saf*{ tavljajo kruh, imamo spričo a*'1 daljenosti težave zaradi montaJr Pri nas namreč vse, kar deka* tudi montiramo. V progna« imamo sicer zapisano, da boa« montažo zmanjševali na atj-manjšo možno mero, vendar * tega ne da narediti v enem letu Velikost podjetja je ugoda*, ker se lahko zelo hitro orauks-ramo, če nastanejo sprememb* na trgu. To nam uspeva tni zato, ker je dve tretjini b\xfe kvalificiranih in visokokvalificiranih.« »Kakšna bo prihodnost*« »Razvoj bomo gradili na zahtevnejših proizvodih, ki zahtevajo več znanja in manjšo poreK I surovine. Sirili se ne bomo, ker imamo na razpolago točno dorečeno količino domaČe surovine. i je ne moremo prav nič raztegaiC-Pri nas namreč predelujemo fe& ki zrase v Zireh. Kvalitetno raK si bomo zagotovili tako, da se m pameten način povežemo s KZ Soro Ziri in dosežemo tehnoketo povezavo od hloda do izdelki« »Ni predvidena nova lekt-cija podjetja v industrijab coni?« »Tu smo sredi starega vaškef* središča in nimamo nobene aw*" | nosti širjenja. Dolgoročno gtes> no, se bomo v prihodnosti motal preseliti v industrijsko cono. Toe tehnologija zahteva združi«* lesarstva - žage in tovarne se enem mestu. Vendar smo sam nesposobni izpeljati investicijo. Veljala bi nas 200 milijonov dinarjev, letos pa bomo imeli slabih 10 milijonov dinarja akumulacije. Zato bomo morali iskat? : povezavo z močnejšim partnerjem.« L. Bogataj 77 NOVEMBRA 1981 KULTURA •krilu. folturni koledar 1A0OVLJICA - V petek, bra. ob 18. uri bodo v hiši odprli Novoletno Sodeluje Štirinajst li iz radovljiške občine. ■ bodo s slikami v , akvarelu, pastelu, vizitke in deli uporabne —rti. Razstava bo na ao konca leta. vsak dan od 12. in od 15. do 17. ure. — V Prešernovi hiši led razstava Partizan-: na Gorenjskem. V razstavišču si lahko razstavo del francoske-a Pierra I ves Se-, galeriji Mestne hiše ;o družbeno angažira-»dstavlja avstrijski _iut Kurz-Golden- mali galeriji Mestne *je na ogled razstava Mala zasa na Gorenjskem. V *«*acni dvorani si lahko **kte dela fotografa Milen* 9 Pegaaa. Razstave so tako * Kline zbirke Gorenjskega **a odprte vsak dan od 10. [ II in od 16. do 18. ure. ob ijotah in nedeljah od 10. do ob ponedeljkih so za- I 10MKNDA - V četrtek, |*»»vembra. so v dvorani za-doma odprli razstavo iuj v črn o-beli in barvni krajana Draga Stefula. si jo lahko do 2. de-vsak dan od 14. do uJANA — V likovnem ?u Riharda Jakopiča je slovenskih likovnih pripravilo raz s ta 5.STRAN.G LAS vo i» — mJrevi ob 17. uri paviljonu NOB odprli to razstavo del trtiških rr amaterfev Raz-katere pokrovitelj je ormamizmcija ZZB, je i dnevu republike in vstaje jugoslovanskih pa*V soboto, 28. novem 17.30 bodo v galeriji sta JJ» adprii razstavo rezbar- Nos ju kos v lutkovnem gle-« rGLG v gradu Kiselila v četrtek, 3. decembra, * ta ob 17. un nastopila is skupina Prešernovega Ka iz Kranja z 1»*°™ Leopolda Suhadolčana r Nos je vsemu kos«. »Zgodovina moje neumnosti« v Prešernovem gledališču Tretja abonmajska predstava za odrasle — Gostovanje izjemnega zagrebškega igralca odigral na Številnih jugoslovanskih odrih pred več kot zadovoljno gledališko publiko^ Zeljko Vukmirica kranjskemu občinstvu ni neznan, saj se je prvič predstavil v znamenitih Krleževih »Baladah Petrice Kerem-puha«. Tokrat se nam bo predstavil v bravurozno odigrani monodrami, ki je v resnici igralčeva izpoved, obarvana komedijsko in humorno. Kranjskemu občinstvu se tako obeta izjemen gledališki dogodek, saj bo Vukmirica predstavil vso ekshibicijo tako rekoč popolnega komedijanta v najboljšem pomenu. V Sloveniji se je s svojo igro že večkrat predstavil, tokrat naj omenimo le to, da je dobil na festivalu monodrame v Zemunu zlato kolajno za najboljšo predstavo, v svoj repertoar pa so ga sprejeli tudi v znamenitem beograjskem Ateljeju 212. To bo že tretja letošnja abonmajska predstava za odrasle v tej sezoni. S tem gostovanjem kranjsko gledališče praktično uresničuje svojo odprtost in večkrat izražene želje, da bi se kranjskemu občinstvu (ne samo ob redkih priložnostih) predstavili tudi gledališčniki iz drugih republik. Vsekakor to potezo Prešernovega gledališča lahko samo pozdravimo z željo, da tudi v prihodnje predstavi celotnemu gledališkemu občinstvu Kranja gledališke ustvarjalce izven meja naše ožje domovine. M. L. Kranjskim gledalcem se obeta izjemno zanimivo gostovanje Zeljka Vukmirice z Igro »Zgodovina moje neumnosti*. ■ Kranj - V dneh od 3. do vključno 10. novembra (razen nedelje) bo v kranjskem gledališču gostoval Zeljko Vukmirica s svojo celovečerno izpovedno monodramo »Povijest moje gluposti«, ki jo je avtor sam napisal, zrežiral ter Srečanje najmlajših filmskih ustvarjalcev Celje - V okviru Tedna domačega filma v Celju je potekalo tradicionalno 17. srečanje najmlajših filmskih ustvarjalcev Slovenije. Potekalo je 9. in 10. novembra, prireditelji srečanja so bili Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Zveza kulturnih organizacij Celje in Teden domačega filma iz Celja. Gostitelj je bila tovarna Aero Celje. Letošnja bera filmov, ki so jih posneli slovenski pionirji in mladinci, ni bila posebno bogata. Žirija je pregledala 17 pionirskih in 25 mladinskih filmov, ki so jih posneli v enajstih krožkih in klubih. Žirija je izrekla mnenje, da je kvaliteta filmov večinoma zadovoljiva in da presega dosedanjo. Tudi izbor tem je bij letos veliko bolj pester. Pionirji in mladinci so pokazali več filmskega znanja in njihovi filmi so spregovorili v jeziku filmske govorice bolj tekoče in bolj izbrano. Žirija, ki so jo sestavljali urednica šolske televizije Nuša Dragan, sodelavka mladinske redakcije TV Ljubljana Jana Kolarič, filmski režiser Mitja Milavec, književnik Jože Snoj in filmski režiser Boštjan Vrbovec, se je sestala 3. novembra v Ljubljani. Vsak član žirije je izbral tiste filme, ki so odražali tematske, vsebinske in oblikovne vrednosti, ki so jih - književnik, filmski ustvarjalec ali filmski pedagog — lahko odkrili. Za najmlajše ustvarjalce je pohvalno, da le nekaj predvajanih filmov ni našlo odziva v ocenjevalnih opazovanjih. Letošnja bera. otroških in mladinskih filmov tako govori o visoki stopnji filmske kulture mladih ustvarjalcev in vse boljši kakovosti posnetih filmov, kar obvezuje organizatorje te dejavnosti, da materialno in moralno podpro njen razvoj. A. Kerštan Pot k likovni popestritvi Kranja Neurejenost sodobnih mest je že pred leti vodila k razmišljanju, kako pregnati sivino z njihovih ulic in trgov, kako oživeti in popestriti zapuščene prostorske ambiente. kako iz zanemarjenih starih meščanskih hiS ustvariti prijetnejša bivališča. Arhitekti, urbanisti, hortikul-turni strokovnjaki, konservatorji in likovni umetniki so začeli združevati svoje napore pri obnavljanju starih mestnih jeder pa tudi pri urejanju novejših predelov mest; pri širjenju skopih zelenih površin in podobno. Na Češkem in Poljskem, v Vzhodni Nemčiji so mnoga mesta dobila novo preobleko v Številnih mestnih naseljih, na zahodu pa so uredili t. i. cone za pešce, ki navadno zajemajo najstrožji in velikokrat najstarejši center mesta s Številnimi kulturnimi spomeniki. Pri nas sodi v okvir takšne ureditve oziroma prometne izolacije področje stare Ljubljane s Cankarjevo in Čopovo ulico. Gosposka ulica v Mariboru ali Mestni trg v Skofji Loki. Podoben prometni režim naj bi v bodoče veljal tudi za Linhartov trg v Radovljici, za staro jedro Kranja, Tržiča in Kamnika. Medtem kot je na primer obnova Linhartovega trga v Radovljici po zaslugi Zavoda za spomeniško varstvo, občinske skupščine oziroma krajevne skupnosti in Se posebej tamkajšnjih lastnikov hiš vzorno napredovala. Kranj v svojih revitalizacijskih posegih močno zaostaja, čeprav obstajajo številni načrti In predlogi za ureditev mesta. Tako je za dopolnilo publikacijam Zavcxia za spomeniško varstvo izdala Komisija za likovno urejanje Kranja zbirko prispevkov arhitektov, slikarjev, kiparjev, konservatorjev, umetnostnih zgodovinarjev in hortikulturnih delavcev, ki govorijo o različnih oblikah likovnih posegov v urbano strukturo starega in novega Kranja. Publikacijo sta založili Kulturna skupnost in Skupščina občine Kranj. Čeprav je od besed do dejanj navadno dolga pot, je misel o likovni popestritvi Kranja naletela pri nekaterih kranjskih likovnikih na živ odmev. Tako so na primer izložbe kranjske Elite postala prizorišča številnih prikazov umetniških del. S svojimi deli sta se za njihovimi stekli predstavila Henrik Marchel in Vinko Tušek, pred kratkim tudi fotograf Drago Holvnski. Značilnost zadnje prezentacije je v tem, da sta se fotograf in aranžer (Janez Košnik) pri ureditvi izložbenega prostora vzorno dopolnjevala. Če poudarjamo, naj umetnost prestopi prag svojih tradicionalnih hramov in se sooči z množico mimoidočih na uliti, je ta oblika prezentacije, ki smo jo prvikrat spoznali ob etnografski razstavi Gorenjskega muzeja na Titovem trgu ali ob razstavi slovenskega gledališkega plakata prav tam oziroma ob predstavitvi grafitov, ki jih je pripravila skupina mladih kranjskih likovnikov (Slapar, Zagoričnik itd.), prav gotovo na moč spodbudna. ^>ene Avguštin Filmski amaterji so se predstavili Celje — Na letošnjem Tednu domačega filma v Celju so se s svojimi izdelki predstavili tudi slovenski filmski amaterji. Svoj izbor so prikazali 17. novembra v celjski dvorani Kinogledališča. Krepko so bili zastopani gorenjski kinoamaterji in sicer'z Jesenic, iz Dupelj in iz Tržiča. Predstavili so se z naslednjimi filmi: »Kam« avtorja Boštjana Gradišarja. »Med hobotnicami« avtorja Zvon i-mirja Klemenčiča, »Komu« avtorja Tonija Mullerja, »53. dan« avtorja Miša Čoha, »Trip« avtorjev Darinke Bašič in Milana Malovrha, »Ga-laktični — supermarket« avtorja Slobodana Valentinčiča, »Randevu« avtorjev Janeza Hrovata in Branka Alta, »Nihče ne ve zanj« avtorja Branka Alta ter film »Ustanovili smo klub mladih tehnikov«, ki ga je posnela skupina mladih amaterjev na osnovni šoli Karavanških kurirjev NOB z Jesenic. Poleg predstavitve filmov slovenskih kinoamaterjev so se s svojim izborom filmov predstavili tudi amaterji kino kluba Duplje in kino kluba iz Zagreba. Oba kino kluba sta imela skupno projekcijo 16. novembra. Tako so se dupljanski kinoamaterji predstavili z izborom novejših filmov, medtem ko so Zagrebčani prinesli v Celje starejše filme. A. Kerštan Stihi, krvavi pod kožo ***>o vseh teh mojih J*t y*kdveh lahko podam: l^S meje žrl svet. i tem »e sam. m mi pretirano, će rečem, :«ku od salo redkih sodobnih «*k MsaJkov, ki jih ljudje radi hdftje vaših pasmi v hipu ^Statve tivljenja, na primer, ■*» ataaje, trenutno doti vljajo natis. Eaaumem, da vam je hvaliti se, a ne vse mi te lako. Basaueao me zanima, lagala priljubljenost. J*tianje so mi v zadnjih letih že l^**«viK, pa kljub razmišljanju in lahko odgovoril, nisem nikdar kt?k* do ugibanj. Ne gre za. to, da >^*1 kot kmečka nevesta, toda ^7**mm, da na to ni jasnega odgo-■k*1 še. ker ima moje pesmi zelo nekdo iz -enega, drug pa iz Maska. 1 j« morda v njih všeč to. da so > ^**ae m da obravnavajo naš pro-dragega privlači živahen ali , tretjemu je morda po dufli skrbna oblika ali pa razmišljanje o temeljnih vpraSanjih človeka in sveta, spet drugemu morda ugaja ljubezen do narave ali morda do drobnih vsakdanjih stvari, ki se drugim zdijo nevredne pesniškega razmišljanja — skratka, da so jim moje pesmi všeč, ker v njih najdejo tudi del samega sebe, svojih strahov in radosti. Tako bi lahko ugibal Se naprej, skoraj v nedogled, kajti niti dva človeka nista povsem enaka in to prav gotovo velja tudi za človeške vzgibe in nagnjenja. Zato bi morali vprašanje, ki ste ga zastavili meni, zastaviti pravzaprav mojim bralcem. Ker pa to seveda ni mogoče, vprašate lahko namreč le dva, tri, morda pet izmed njih, a vseh ne, naj se zatečem k mnenju, ki ga je nekako v tem smislu zajela izjava komisije, ki mi je pred leti podelila neko nagrado. Takole je zapisano: »Menartovi stihi niso fantovsko vriskajoči, pa tudi ne zajedljivo zagrenjeni, ampak so — krvavi pod kožo. Pisani so iz Erepričanja. da gre svetu le počasi na obe, da je treba imeti z njim mnogo potrpljenja, ga zelo ljubiti, če naj življenje ne bo pekel. .. Poezija nasploh, kot vsa umetnost, ima ta izjemni namen, da ljudem pomaga živeti. Svet, ki je nemalokrat sovražen, tuj, premrzel, prevelik, je v poeziji čudno ukročen, ima človeSko mero, zato je prava poezija zmerom uteft-na. Menartova poezija je takšna Se posebej zaradi svojega humorja. Zato bi lahko rekli, da je Janez Menart ljudski umetnik v pravem in najžlahtnejšem pomenu te besede.« Toliko o tem. Kako pa gledate na priljubljenost, kaj vam pomeni? Ce bi dejal, da mi ni nič zanjo, bi bil neiskren iz zadrege, kot bi lahko rekli. Brez zadrege priznam, da mi je ob njej prijetno, saj je priznanje mojemu delu: vsakdo, ne samo pesnik, rad vidi, da ima njegovo delo uspeh in da ga ljudje pohvalijo. Mislim, da do pohvale ni nič samo zares izjemnim ljudem ali pa, teh je precej več, izjemno domišljavim, ki se imajo za toliko več od drugih, da se nanje sploh* ne ozirajo. Po drugi strani pa prav tako pošteno povem, da pretirano vseeno ne visim na tej svoji priljubljenosti, saj se dobro zave dam, kaki) muhasta in spremenljiva je ljudska naklonjenost Množice pozablje- nih idolov vseh časov so najboljši dokaz za to. Z leti postane to človeku povsem jasno. In tako postajam z leti vse bolj sam sebi sodnik; in ta sodba mi postaja zmerom pomembnejša, kajti sebe ne more nihče prevarati, sam sebi ne more nihče prepričljivo laskati ali lagati. Priznate ali ne, ljudje vas imajo radi. Nasprotno pa se do vas oziroma vase poezije kritika obnaša prav, če lahko uporabim izraz, so vratno. Zakaj? Kako vi gledate na kritiko; vas prizadene, vpliva na vaš ustvarjalni tok? Kot vse na tem svetu se spreminja tudi kritika in tako tudi moj odnos do nje; pa tudi njen do mene. seveda. Prav na začetku mojega literarnega delovanja mi kritika, na splošno, ni bik naklonjena; a to ni bilo nič posebnega, saj se tako godi domala vsem začetnikom. Po prvem nastopu v knjigi je bila dobrih sedem let v celoti na moji strani. V tem času so jo pisali predvsem ljudje, ki so bili tudi sami pesniki ali pisatelji. Zatem mi je bila delno naklonjena, delno ne, a v glavnem nenaklonjena, saj me je zamolčevala ali pa se obrne le mimogrede obregala v kakšnih drugih zvezah. Tako na primer v časopisu Delo vse od Časopisnih stihov 1961. leta do danes ni izšla nobena ocena katere mojih zbirk, ki jih je medtem izšlo štirinajst v dvajsetih natisih (z izjemo komaj omembe vrednega Pesniškega lista in dveh, treh bežnih notic, ko sem izšel obenem z drugimi avtorji in se mi poročevalec ni mogel povsem izogniti). Zadnjih nekaj let pa mi je kritika postala skoraj praviloma izrazito sovražna. Vzrok je v tem, da so prejšnji ocenjevalci z leti domala prenehali pisati, medtem ko so privrženci novih, avantgardnih smeri zasedli v glavnem vse časopise, revije in sploh kulturne ustanove, v katerih se kuje javno mnenje. Vzrok, da so se ti novi kritiki tako spravili name, i je skoraj gotovo v tem, da sem se od vsega začetka upiral avantgardnim težnjam in kulturniški mafiji, ki se je porajala iz njih. In sakaj ste to počeli? Zal, ni prostora, da bi to vprašanje podrobno pojasnil. Zato naj se omejim samo na bistvo: zato, ker je ideologija te literarne smeri zagovarjala skrajno samoza- dostnost literature, kar je v poeziji pomenilo popolno izločenost iz vprašanj realnega sveta ter zabubijenost v mrtvi krog praznega igračkanja z besedami. Jaz pa sem bil, in sem še, prepričan, da mora književnost izhajati iz vprašanj o človekovem bistvu in o njegovem mestu v danem prostoru in času. Če hočem biti povsem točen, se moram takoj popraviti, da se tej literarni usmeritvi niti ne bi tako silovito upiral; tak6 kot se nisem nikdar javno vtikal v številne druge smeri književnosti, čeprav sem sicer imel o njih svoje zasebno mnenje, tako bi pustil pri miru tudi avantgardo, kajti okusi so različni in vsakdo ima pravico do izražanja svojega mnenja. Toda ena izmed bistvenih lastnosti avantgarde je v tem, da sama od sebe pravzaprav ne more ob-1 i »ti, ker je po vsebinski in estetski p!f t« p .sem nezanimiva, tako da za svoj tuj potrebuje hrup in kravai, da jo sploh kdo opazi. Zato neprestano, od svojega prvega vzgiba, izziva vse okoli sebe. smeši vse obstoječe ter samo uničuje in ruši, kajti graditi ne more, ker je pač brez vsebine. In s to napadalnostjo seveda sama izziva k ugovarjanju. Po drugi strani pa je v naših posebnih razmerah avantgarda začela dobivati vse bolj poteze navadne komolčarsko prido-bitniške kulturne mafije ter začela s svojim rakastim razraščanjem dušiti okoli sebe vse, kar ni hotelo priznati njene vodilne vloge v kulturi, in obratno. Najbolj jasno se to vidi iz dejstva, da ideologi vseh' sicer razvejanih avantgardnih smeri, ki jim je pa skupno vendar vsaj to, da se bore proti angažirani literaturi in sploh smiselnemu ustvarjanju, kujejo v nebo ali vsaj hvalijo vse avtorje, s katerimi so kot falanga v dobrih odnosih, pa čeprav le-ti pišejo povsem smiselno in celo realistično angažirano — torej glede na način nič drugače kot na primer jaz sam. Skratka, pri stvari ne gre za soglasnost pogledov, za združevanje po umetniških smereh, temveč za izrazit mafijski odnos: kdor je »naš«, je genij, vsi drugi so nič. Tako stališče seveda nujno rodi odpor, ta pa spet še bolj podžiga besnost napadov na vsakega antimanjca. In jaz sem eden tistih, ki se jim upira in jim pravi, da so šarlatani in organizirani spletkarji. Zato pa me zamoičujejo in dajejo v nič, kjer me le morejo. To me sicer včasih jezi, zares do živega pa mi ne more, saj mi te neprilike bogato odtehtajo in nagradijo mnenja bralcev. Umetnost pa je bila zme- rom namenjena bralcem, ne pa dvomljivim literatom. Vaš pesniški izraz je zelo neposreden. Ne ovinkarite. Modernistični pesniki bi verjetno celo rekli, ds ste starokopitni. Kaj pa vi menite o njih, kakšna poezija bo živela? In kaj svetujete, če lahko, nadebudnim poetom? S tem, kaj mislim o modernističnih pesnikih, sem izgubil že toliko časa, da ga res ne mislim "več izgubljati, če ne bo res nujno. Zato kar preskočimo te moderniste in k poeziji! Kakšna poezija bo Živela? Prava. In kdo je pravi pesnik? Tisti, ki ima kaj povedati, ki piše iz človeka in za človeka. To se pravi, piše o sebi in obenem o nas; ki ima kaj sporočiti, čustvo ali misel ali oboje hkrati. In ki zna to sporočilo povedati v primerni obliki, izdelani, prodorni in lepi. Kajti vsako sporočilo še ni pesem. Tudi v časopisnem članku najdemo včasih lepe, jasne misli, včasih je v njem cel6 čustvo; vendar to še ni pesem, ampak le članek. Pesem pa je sporočilo v posebni, nadvse skrbno izdelani obliki. Mislim, da prav po tej strani mnogi izmed teh. ki se dandanes ukvarjajo s pisanjem, zelo grešijo. Tudi po tej plati, pravim, ker ob tem, da nimajo kaj povedati ali celo namerno nočejo ničesar povedati, pišejo Se v zanikrni obliki; po domače povedano — ker prodajajo gnilo sadje v strganem škmiclju. In kako naj se mlad človek znajde, kako naj ve, kaj je umetnost, kaj naj svetujem mladim poetom? Edina možnost je, da si na to vprašanje najde odgovor vsak sam. Pri tem ne sme poslušati drugih, torej tudi mene ne, ampak predvsem sebe. Kar mu pravijo drugi, mora sam premisliti in se odločiti. Vsakdo mora iskati samega sebe in delati tisto, kar prihaja iz njega samega. Če je kaj v njem, bo le tako lahko vzklilo in se razraslo; če pa v njem ni »božje« iskre, mu tudi vsa tuja vednost in znanje ne moreta nič pomagati. Seveda je res, da se v našem Času, ko vlada nasilniški modernizem, začetnik, ki zastopa drugačno vrsto poezije, težko uveljavi. Toda prepričan sem, da se bo, če je v njem res umetnik, počasi prebil, dobil priznanje in uspel. Kljub vsemu nasprotnemu besnenju sta sredi najbolj zmagoslavnih dni avantgarde vendarle uspela dva povsem nova pesnika — Ervin Fritz in Tone Kuntner — in to je upanje za vse. ki so mladi in ki polni nejasne lepote stojijo pred čudom, ki se mu pravi svet H.Jekivčan O LAS 6.STRAN. GLASOVA OKROGLA MIZA PETEK. 27. NOVE 191 brez novosti, le smuka bo dražja Tik pred novo zimsko smučarsko sezono so gorenjska smučišča večinoma dobro pripravljena, čakajo le še na sneg, kije lani zapadel mesec dni prej kot letos. Žičnice in vlečnice se bodo zavrtele po vseh smučiščih, ki so jih naši gorenjski iičničarji usposobili za letošnjo sezono. Pred novim snegom smo se pogovarjali z nekaterimi predstavniki naših smučarskih središč. Vabilu na pogovor so se odzvali predstavniki smučarskega središča Krvavec, Stari vrh in Soriška planina, Kranjska gora in Vogel. V pogovoru o pripravah na sezono in problemih so sodelovali Vid Čeme, Anton Iskra, Franjo Kreačič in Tone Pogačnik. GLAS: Kakšne so novosti in morebitne nove pridobitve na posameznik smučiščih? FRANJO VEC KREAČIČ, K RVA Kreačič: »V smučarskem središču na Krvavcu smo letos zmogljivost smučišča povečali z novo žičnico na Zvoh. Iz Tihe doline na Zvoh smo postavili dvo-sedežnico, ki prepelje 1450 smučarjev na uro, dolga je 1400 metrov z višinsko razliko 400 metrov. Novih smučišč je tako 10 do 12 hektarov in tako ima zdaj Krvavec skupaj 95 hektarov smučarskih terenov. Tudi pri postavitvi te dvosedežnice ni šlo brez težav: nekaj opreme smo morali uvoziti, problemi pa so bili z nabavo nekatere elektroopre-me. Mislim, da bo novo smučišče privlačno za vse smučarje in ne le za vrhunske tekmovalce. Smučišča na Zvoh bo tudi primerno zavarovano, ograjeno s trimetr-sko ograjo, še posebej zato, ker se večkrat pojavi megla. Odločili smo se tudi, da smučišče tudi zaščitimo pred vetrom in smo tako naredili z obeh strani nasip. Tako naj bi tudi sneg obležal čimdalj časa. Naložba je veljala 50 milijonov dinarjev. Razen tega smo se tudi odločili, da na smučišču postavimo dva manjša bifeja, tako, da bi smučarji tudi z gostinsko ponudbo bolj zadovoljni. Gostinska ponudba na Krvavcu šepa, še posebej, če je na smučiščih veliko smučarjev in upamo, da bomo postopoma uredili tudi ta problem.« TONE VRH POGAČNIK, STARI Pogačnik: »Zmogljivost škofjeloških zičiučarskih naprav na Starem vrhu je 5100 smučarjev ia uro, s tem, da je na Starem rrhu 55 hektarov smučišč in na Soriški planini 50 hektarov. Večjih novosti v žičničarskem ostem u ni, prizadevamo pa si, da !>i smučišče kar najbolje uredili. Na Starem vrhu smo dobili novo kočo, ki jo je uredil Alpetour. Smučarjem bodo postregli tudi na smučišču. Izreden problem pa je gostinstvo na Soriški planini. Nov bife bo ob vlečnici, kjer se je začela izgradnja prve faze objekta Litostroja. Dostopi so dobro urejeni in upamo, da bo cestna služba za cesto pozimi tudi odslej tako dobro skrbela. GLAS: Kaj pa povezava s Koblo, povezava, o kateri se je precej raspravljalo? Pogačnik: »Mislim, da je ideja o povezanosti dveh smučarskih središč zanimiva, zahteva pa precejšnje napore. Prizadevamo si, da bi kar najbolje usposobili naša smučarska središča in smo v minulih štirih letih zgradili štiri nove vlečnice in letos mimo plana še eno žičnico za pripravo reprezentance, vendar imamo tako kot drugje stalne težave z uvozom opreme.« VID ČERNE, KRANJSKA GORA Černe: »Kranjska gora začenja letošnjo smučarsko sezono s tremi novimi vlečnicami in eno dvosedežnico s skupno zmogljivostjo 3700 oseb na uro. V Podkorenu bo 30 hektarov novih smučišč, kar predstavlja precejšno obogatitev in dopolnilo h kranjskogorskim smučiščem, ki jih je zdaj 90 hektarov. Naša temeljna organizacija ima od Jesenic do Planice 16 žičnic, največ v Kranjski gori. Razen tega imamo žičnice v Gozd Martuljku, v Mojstrani, v Planici, na Španovem vrhu nad Jesenicami. Poleg tega, da smo povečali žičničarske zmogljivosti smo tudi razširili smučarsko progo ob sedežnici Podkoren — za veleslalom. Ta proga bo izredno dobra in primerna za vse mednarodne tekme. Pestijo pa nas izredne težave pri nakupu teptalca in za letos ni možnosti, da bi ga nabavili. Podkoren bi moral imeti svoj teptalni stroj, Ne smemo pozabiti tudi tega, da imajo obilo možnosti v Kranjski gori tudi tekači. Kranjska gora ima 35 kilometrov prog za tekače, Smučarski klub pa je uredil 5 kilometrov in sedem kilometrov izrecno za trening tekačev. Kranjska gora tudi nudi dve izposojališči smučarske opreme, tako Kompasa kot Turističnega društva Kranjske gore. Na razpolago je 850 parov smuči, Čevljev, 120 parov tekaških smuči in 120 parov tekaških čevljev. Za izposojene čevlje in smuči je treba odšteti 150 dinarjev, za tekaške pa 120 dinarjev dnevno. Prav tako redno deluje smučarska šola in cena za pet dni učenja na snegu je 800 dinarjev, za dve uri pouka pa 160 dinarjev. Prav tako smučarski učitelji poučujejo tudi tek na smučeh. Iskra: »Na Voglu bo obratovala nihalna žičnica, dve sedežnici, pet vlečnic in vlečnica na ANTON ISKRA, VOGEL Pokljuki z zmogljivostjo 5200 smučarjev na uro. Vogel ima 16 hektarov smučišč, letos pa novogradenj ali bistvenih novosti nismo imeli. Morali smo zamenjati predvsem nosilne vrvi, kar je terjalo dosti truda in- napora. Prav tako imamo na Voglu štiri teptalne stroje, dva pa čakata na uvozna dovoljenja. Smučišča smo dobro pripravili in vse leto urejevali proge, tako, da bodo lahko smučarji smučali tudi tedaj, ko snežna odeja ne bo debela.« Černe: »Za Kranjsko goro je treba še povedati, da ima na smučiščih in ob njih sedem manjših bifejev, dva snack bara ali skupaj devet gostinskih objektov, ki so namenjeni smučarjem. Razen tega v Kranjski gori načrtujemo novo sedežnico na Trebežu in štiri nove vlečnice. Kar se tiče Španovega vrha, s katerim zdaj upravljajo kranjskogorske žičnice, smo mnenja, da bi morali na smučišče postaviti vsaj Še dve vlečnici, tako, da bi smučišče postalo res smučarsko središče. Ce deluje le ena dvosedežnica, je to vsekakor premalo, čeprav imamo na Spanovem vrhu teptalec in so proge dobro urejene.« GLAS: Smučarje verjetno najbolj zanimajo cene prevozov na naših žičnicah? Černe: »Cene smučarskih prevozov na žičnicah so potrjene, poudariti pa moram, da nobena cena v nobenem središču ni in ne more biti ekonomska. Razširjena reprodukcija ni zajeta v ceno in tako žičničarji tudi ne moremo s hitrejšimi koraki naprej. V Kranjski gori bo dnevna karta 220 dinarjev, tedenska bo 900 dinarjev, letna 3.500 dinarjev, poldnevna pa 145 dinarjev. Ostajamo pri točkah in cena ene točke je za okoli 22 odstotkov višja kot lani.« Kreačič: »Pri nas bo veljala dnevna karta z dostopom 250 dinarjev, brez dostopa pa 200 dinarjev. Poldnevna bo 160 dinarjev, dnevna za otroke pa prav toliko. Novost so terminske vozovnice od 3 do 15 dni. Za tri dni smuke bo treba odšteti 550 dinarjev, za štiri dni 715 dinarjev, za pet dni 880 dinarjev, za šest dni 105 dinarjev, za sedem dni 1210 dinarjev, osem dni 1375 dinarjev, devet dni 1540 dinarjev, in tako dalje. Za dvanajst dni bo cena 2035 dinarjev, za trinajst dni 2200 dinarjev, za petnajst dni pa 2530 dinarjev. To bo vsekakor dobrodošlo za tiste, ki se bodo udeležili raznih tečajev in ostali nekaj dni. Sezonska karta velja 6875 dinarjev, od ponedeljka do petka pa je dnevna karta 190 dinarjev. Na Krvavcu smo tudi ukinili parkirnino za avtomobile. Iskra: »Za Vogel imamo predlog novih cen. Dnevna karta nai bi veljala 200 dinarjev, poldnevna 140 dinarjev, tedenska 1.000 dinarjev, letna 4.000 dinarjev, letna za delovne organizacije, ki je prenosljiva, pa je 6.000 dinarjev. Povratna za gondolo velja 80 dinarjev, enosmerna pa je 50 dinarjev. Prav tako imamo tudi točkovni sistem, cene pa so v primerjavi z lani višje za 19.8 odstotkov.« Pogačnik: »Pri nas velja dnevna karta 190 dinarjev. Pove- dal pa bi še, da sami mo šolska in sjnrtikahii nja z merilnimi napravami, ki jfe imamo. Naš interes je v tam, m čimveč smučarjev pride na asm smučišče, zato smo m tudi čili, da organiziramo Zelo radi pa bi čimprej predvsem Soriško planino, ki ji manjka primerne ture in prenočitvenih sti. Na Soriški planini bi biti najmanj 400 do 500 postelj.« GLAS: večkrat delavci tako »i vet carski je • smučiščih? Kreačič: »Mislim, da je delavce izredno težko dobi so pogoji dela slabi dohodki pa niso visoki so premalo plačani in zato jih zelo težko zadržati.« Pogačnik: »Pojavlja se Sanje beneficirane delovne kot jo imajo gozdarji, Njihov status prav gotovo zadovoljivo rešen. Družba še premalo skrbi za te delavce.« Kreačič: »Tudi na Krvavcu velika fluktuacija, 40 delavcev je stalno zaposlenih, odstotkov pa so sezonci.« Pogačnik: »Vsekakor l več obremenili delovno oi cijo, če bi več zaposlovali, pogodbenih delavcev pa ne bi mogli obratovati, 'si je odvisno, kakšna je Lani je bil ob tem času že sneg.« Černe: »Kader seveda je problem. Zakoni posvečajo vso varnosti smučišč in žičnU_ naprav, a je treba imeti ljudi < nad varnostjo stalno Treba je vzdrževati red, za to so potrebni usposobljeni lj ki jih je treba dobro Ko do nesreče na smučišču _ »te nihče ne pozna«. Mislim, bo potrebna širša pomoč in skrb — ne le uprai ca — da bodo naša vsakem pogledu obratovala delala tako, kot je treba: kot si smučarji, ki prihajajo i upravljavci, ki skrbe za naj tudi želijo.« rj *788S»» isjlasM 5->-r SKUPŠČINA OBČINE JESENICE OBČINSKA KONFERENCA ZKS JESENICE OBČINSKA KONFERENCA SZDL JESENICE OBČINSKI SINDIKALNI SVET JESENICE OBČINSKI ODBOR ZZB NOV JESENICE OBČINSKA KONFERENCA ZSMS JESENICE OBČINSKI ODBOR ZRVS JESENICE Čestitamo vsem delovnim ljudem za praznik republike m, 27 HOVtMBRA 1981 GORENJSKA ZA PRAZNIK REPUBLIKE 7.STRAN.O LAS *m FAJFAR: Pred kratkim je pri založbi Borec izšla prenovljena in dopolnjena izdaja Fajfarjeve knjige »ODLOČITEV« »Glavni junak je bilo slovensko ljudstvo« nje al in noće biti ifodo-.»a osvobodilnega boja in po* mm pričevanje enega od rw velikih dogajanj, kakor sem viaaJ ia doti vi jal. Pravo sgodovi-boja ao kolektivno napisa-boreev, aktivistov, zaporni-•^T, taboriščnikov, padlih in Vae veličine tega boja po mo-— ae bo mogoče zajeti v pisani Potrditi jo bo mogoče le v nafti ki ae je začela 27. aprila jfepvi spomini se začenjajo s cvetno ne-**ll, ko s svojim mitraljeskim bata! jo hivake divizije na Polici nad Višnjo • vojno ali kapitulacijo in razmišlja o ■* zadnjih dni: o viharnih demonstra '» Beogradu, o skromnih študentskih ■i v Ljubljani, o Natlačenu, ki čaka A trenutek, o zadnji izdaji Delavske pra-[fcteri je urednikoval in ki v njej ni smel i zahteve po zavezništvu s Sovjetsko »pretrgan in zvezah s komunisti zadnje i odhodom .. • *a kapitulacija, razkroj stare jugoslo rojske, srečna vrnitev v Ljubljano, i j« Natlačen prevzel oblast in da kola, da jo preda italijanskemu okupa Kako sprejema Ljubljana in Dolenj- ska Italijane, kako Štajerska Nemce, kako se grupirajo Slovenci. Komunistična partija s svojo odločitvijo o narodnoosvobodilnem boju pokaže pravo pot vsem zavednim Slovencem. 26. aprila 1941 so v stanovanju Josipa Vidmarja na Večni poti pod Rožnikom Vidmar, Kidrič, Ziherl, Bebler, Rus, Kozak, Šturm in Fajfar ustanovili Osvobodilno fronto. Tone Fajfar ni začel pisati Dnevnika takrat, v tistih prvih dneh revolucije. Niso bile ugodne razmere. Sele dve leti kasneje. Toda tudi prvi del knjige spominov je napisan tako verodostojno, tako jasno, tako živo je prepleten z dogodki, kot so se vrstili in prepletali tedaj in kakor so prihajali do Fajfarja, ki je moral že septembra 1941 v ilegalo. Vse dotlej pa so v njegovi Zadružni tiskarni tiskali za Fronto... Ilegalno življenje v okupirani Ljubljani ni bilo lahko. Seliš se iz stanovanja v stanovanje, na cesti ne smeš poznati svojega otroka, na vsakem koraku preži izdajstvo, kajti malo Ljubljančanov je bilo tedaj že dokončno opredeljenih za to ali ono stran. Vse večjo moč pa kaže OF. Njeno delo je kulturni molk, praznovanje narodnih praznikov, praznovanje v spomin padlih žrtev za svobodo. Po vstopu Sovjetske zveze v vojno je bil program Fronte še bolj Izpopolnjen, še bolj določen. Kako bodo urejeni zunaj in znotraj, kakšni bodo odnosi do zaveznikov, o tem bo odločal slovenski narod sam na ljudski, demokratični način. Ustvarila se je prava država v državi. Slutnja, da bo pomlad 1942 narodnoosvobodilni boj na Slovenskem še bolj razplamtela, je klerikalno reakcijo silila, da se organizira po svoje. Svojih zaveznikov so iskali v vseh tistih strujah, ki so se odcepile od naprednjakov že veliko pred vojno, ko je fašizem začel groziti Evropi. Ustanavljala se je bela garda. Zanimiv je Fajfarjev opis teh struj. Sam je bil naprednjak, krščanski socialist. V dneh, ko se je bilo treba odločiti za to ali ono stran, so prav krščanski socialisti izmed vseh teh strank v večini našli pravo pot. Slabše so se odrezali socialni demokrati, nacionalisti, del Jugoslovanske ženske zveze v Ljubljani, ki se je navduševala za Dražo Mihajloviča, in drugi. Maja 1942 je bil Tone Fajfar z ostalimi člani izvršnega odbora Osvobodilne fronte lovedovalec čudežnih lepot kjorm Jaka C op, * •** mojster planinske fotografije a, a domačna soba Planinskega »Javornik-Koroška Bela; staro in mla-Arano v njej. Nestrpno pričakujejo predavanja z diapozitivi, ki jih bodo tk čas preselili v vabljivi svet pod i na njih vršacih. Ta nestrpnost ni kot K, aaj je tokrat med njimi Jaka Cop, ' ' er planinske fotografije. ga sprejmejo; preprosto in brez * besed, kakor to znajo le planinci. Oni 14 nu je prijetno srečanje z njimi, 's, in on ve, da se skupno z njim tiho njegove ČUoeti in vedrosti kljub sedmim »fa mu jih je neustavljivi čas nedavno 1 na pleča ... je na Jesenicah. Tod so imeli kase je na željo staršev izučil za J*jn- Poklic ga ni zadržal pri odločitvi, V*fpsli v železarni. Dolga leta je kopiral 1 To delo je opravljal tudi potem, ko je vojaki oddelek železarne prerasel v b tehnični biro. Zdaj je že dobro ¥ v pokoju. S sestro živita v mali hiši isah. Sedanji kraj bivanja se mu je * ker mu ponuja prostran razgled prek Vrbe proti mogočnim Juliji em, po 'ene proti rodnim Jesenicam in mimo L**tBe Ajdne po grebenih Karavank J*fad mu budi lepe spomine. ^j**yinke,« pripoveduje Jaka. »so mi •Prirasle k srcu. Se majhen fantič sem celo poletje prebil v nekdanji zgornji koči na Golici, ki jo je oskrbovala teta Jerca. Rad sem zahajal v planino in se Še raje zazrl z nje v nižavo. V sebi sem odkrival žilico za opazovanje in željo po spoznavanju krajev. Ljubezen do gora, ki je bila lastna mojemu očetu in večini njegovih bratov, posebno alpinistu Jožu Čopu, me je vodila na dotlej neznana skalna pota.« Ker takrat starejši niso jemali otrok s seboj v gore, je Jaka postal samohodec. Ni mu žal za to; saj, kdor hodi sam in zna opazovati. Slovenije na Dolenjskem, v Kočevskem Rogu. Tu je julija 1942 doživljal grozote roške ofenzive, ki jih je razbila. Tu so doživeli največjo preizkušnjo mladega partizanstva. Za nekaj Časa se potem preselijo nazaj k Ljubljani, v Dolomite, pod Toftko čelo., aprila 1943 pa so spet v njihovem Rogu, v predelu, kamor tudi med roško ofenzivo, ko so Italijani prečesali ves Rog, ni stopila italijanska noga. Tu je začel pisati svoj partizanski dnevnik. Pole papirja je preganil in zapisoval s svojo lično, drobno pisavo. Pa ne le pisal. Tudi risal. Vrsta drobnih risb je ostala iz teh zgodovinskih dni: tovarišev z Roga, požganih vasi tam okrog, risbe, utrinki z njegovih poti po Bosni, Hrvatski. Zapiske in risbe je imel spravljene v železni škatli pod drevesom. Se nekateri tovariši so vedeli zanje, za vsak primer. Risal je tudi že prej, pred roško ofenzivo. Tisto se je izgubilo. Veliko je ostalo. Predvsem pa dnevnik, ki tako živa priča o njegovem delu, njegovih poteh, o dogodkih v njegovi neposredni bližini, v Rogu, v Beli Krajini, obenem pa po celi Jugoslaviji in tudi po celi Evropi, kakor je pač lovil poročila po radiu ali kakršne vesti so tisti dan pač prinesli kurirji, kar so povedali tovariši, ki so prišli iz bojev ... Veliko je bilo v -naši narodnoosvobodilni borbi poslanstvo Toneta Fajfarja: kot krščanski socialist si je predvsem prizadeval prepričati slovensko duhovščino, da naj se pridruži narodnoosvobodilnemu boju našega naroda, če pa to noče, naj bo vsaj nevtralna in naj si ne maže rok s krvjo. Hotel je pridobiti samega škofa Rozmana. Z njim so se dogovarjali za sestanek, mu ponujali, da bi prišli na pogovore k njemu na škofijo. Pa si ni upal. Potem so ga vabili k sebi, na svoje osvobojeno zemlje v Dolomite. Le dva kilometra bi moral peš od varne italijanske straže. Pa si spet ni upal. Toda včasih jim je šel na roke. 1944. je po ilegalni poti poslal sporočilo, da je imenoval belokranjskega župnika Andreja lica za generalnega vikarja na osvobojenem ozemlju. Se tik pred koncem je Rozman zatrjeval, da bo počakal partizane, čeprav ga sežgo na sredi Kongresnega trga. No, potem je tudi njega zgrabila panika in je zbežal... Tone Fajfar je pisal svoj dnevnik tudi tisti čas, ko je bil cel mesec dni na poti, ker se je kot poslanec udeležil drugega zasedanja mu narava pokloni največ, odkrije mu svoje lepote. Tudi njemu niso ostale skrite. Toda ni mu zadoščalo le silno, a minljivo doživljanje enkratnih podob naše zemlje. Odločil se je, kakor pravi sam, da s fotografskim očesom dojame govorico in pesem gora, okamenelo arhitekturo tonov, večno enako v svoji trajnosti pa vendar vsak hip drugačno v menjavi časa in vremena. Svoj prvi posnetek je naredil s sposojenim fotoaparatom. Bil je razočaran, ker je s prostim očesom z rovtov pod Golico lepše uzrl Kukovo špico, kot jo je na sliko zarisal slabi aparat. Vseeno ni odnehal. Bolj ko je gledal imenitne ilustracije v tuji planinski literaturi, bolj si je želel tudi sam ustvariti kaj podobnega. »Na začetku mi je posnetek uspel zgolj po naključju,« prizna avtor in doda: »Potlej, dobri dve desetletji je tega, sem se fotografije lotil načrtno. Vzor mi je bilo Kugvjevo delo, ki je potrjevalo moja spoznanja o veličini lepot slovenske zemlje. Začutil sem potrebo po izpovedi svojega doživetja v urejeni zbirki fotografij in začel snovati knjigo, ki bo množicam doma in v svetu predstavila naša bogastva, ki bo poleg kulturne vrednosti imela tudi propagandni pomen za naše planinstvo in turizem.« Plod Čopovega snovanja, ki ga je vodila ljubezen do domače zemlje, so kar tri knjige. Svet med vrhovi, Raj pod Triglavom in Viharniki, izdane v letih 1962-1970, so dragoceni albumi velikih podob. V vsaki od njih je neposredno pričevanje o čudežnih lepotah naših gora, o naši zemlji, kakršno zaznajo le tisti, ki jo odkrivajo z očmi in srcem gornikov. fcareiBemik Ne želodec, človek je bolan odhaja v zasluženi pokoj žirovski j1* dr. Karel Bernik. V prvih povojnih * v Kranju, kjer je živel, povprašal „, če ima kakšno delo zanj. Na-k*j* hotelo, da tedaj v Zireh ni bilo P**, pravzaprav ga ni bilo od Vrhnike b^rj^Loke in mladega dohtarja so poslali ■ konec Poljanske doline. Prvi, ki jim na svet, jih s cepivom varova] preti otroškimi boleznimi, jim kasneje pisal spričevalo za delo, bodo že kmalu možili in ženili otroke. V teh dolgih letih in desetletjih je postal Zirovec, nepogrešljiv del žirovskega življenja in vsakdana, prijatelj in svetovalec, zdravnik, ki je vsako noč prisanjal vsaj deset-tisoč lepih besed, da jih je dopoldne lahko delil bolnikom. Bolan človek namreč še bolj kot antibiotike za telo potrebuje zdravilo za dušo, blažilo za tegobe, v katere ga je potisnila bolezen. Bil je srborit mladenič in prepričan je bil, da bo strojni inženir. Ker pri tabornikih, ki tedaj na taborjenju niso imeli s seboj kuharjev, bolničarjev in vzgojiteljev, nihče ni znal niti poviti prsta, se je naučil prve pomoči. Potem so vsi rekli: »Korl bo študiral medicino.« Začel je v Ljubljani v ženski bolnici in v Brežicah kot sekundarec na kirurgiji. Kalil se je v vojnem ujetništvu na Bavarskem, kjer je zdravil ujetnike raznih narodnosti in bil najbrž eden prvih slovenskih zdravnikov, ki je zdravil s penicilinom. Kasneje so ga kolegi dr. Peter Držaj in drugi, mnogokrat povprašali, zakaj je ostal v splošni medicini. Zakaj je ostal v Zireh, kjer ni imel možnosti za specializacijo, za izpopolnjevanje, temveč le ogromno dela. Usoda, meni, in splet okoliščin, vzgoja. V času njegovega študija v Zagrebu so profesorji zavzeto pripravljali študente, da bi se znašli na terenu kot zdravniki, ki dobro poznajo človeka, njegove bolezni in tegobe čeprav brez kakršnih koli pomagal, brez laboratorijev, le s svojim znanjem in čuti. Mladega študenta je še posebej zanimalo, kaj se dogaja v ljudeh, kako človek ohčuti svojo bolezen in kako doživlja stisko, v katero ga je pahnila bolezen. V bolnici, kjer je začel, mu je nekoč starejši kolega dejal: »Pojdi in še ti poglej bolan želodec. V tej in tej sobi, za vrati leži.« Seveda tam ni ležal želodec, temveč bolnik z določenim imenom in priimkom in z določeno diagnozo. Od tedaj je zanj obstajal vedno le bolan človek, ne bolan organ. V tem, meni, je opravičil svoje delo med Zirovci in njegova največja zasluga pri zdravljenju je, če je razumel ljudi in njihovo stisko. »Vsak bolan človek doživlja svojo bolezen kot največji problem. Ljudje le redko prihajajo iz bolnice pomirjeni in moja naloga je, da jim razložim zdravljenje in bolezen. Nič kolikokrat se je zgodilo, da je Šel Žirovec v bolnico in tam so predlagali operacijo. Pa si je izprosil dan ali dva »dopusta«, da me je prišel vprašat, kaj naj naredi. Naj pristane na predlagano zdravljenje ali ne. Naj mu svetujem kot zdravnik, domačin in sosed. Ko sem raztolma-čil, za kaj gre, je z zaupanjem šel nazaj. Bolnik ne potrebuje znanstvenika, temveč Človeka, ki je zdravnik in pozna svoje delo, človeka, ki ga potolaži in mu vlije zaupanja« Ker v Zireh ni bilo zobozdravnika, Zirovee pa so boleli zobje, se je izpopolnil tudi za zdravljenje zob. Imel je razen medicine tudi potrebno znanje farmacije, zato je ustanovil AVNOJ v Jajcu. Pot je bila težka in nevarna, pa vendar so v njegovi beležnici ostali drobni spomini. Širše jih sicer opisuje v svoji prvi »Odločitvi«, kjer je te dogodke še podrobneje obrazložil. Toda ta druga Odločitev predstavlja večjo celovitost, popolnejšo podobo življenja in boja slovenskega naroda tedaj. Seže za kulise tedanje politične vlade, strank, preprosto in razumljivo obrazloži trenja med njimi že v letih pred vojno, da dobi bralec jasno sliko tedanjih razmer v Sloveniji in Jugoslaviji. Navaja dogodke in podrobnosti, ki jih morda beremo prvič. Poleg tega ima knjiga veliko dokumentarno vrednost, njegova pričevanja pa veliko težo, ker od blizu in zelo človeško spremlja težavno pot vsakega posameznika kakor tudi vsega naroda v boju za svobodo, kot je nekdo zapisal. Vsekakor delo ne bi smelo manjkati na nobeni slovenski knjižni polici, kajti tu notri je strnjena naša zgodovina, ki je tako blizu, pa vendar se nam z leti odmika. ___ Sedemanjst let je bil Tone Fajfar minister v slovenski vladi. Ko je pripotoval iz Londona, s sindikalne konference, s svojih pogajanj z angleškim kardinfr resenečenje. šestdesetmetrska skakalnica, ki je ežala nekaj niže od velike, je bila tako rekoč popolnoma brez snega, velikanka pa je bila z njim pokrita kot dojenček. V takih razmerah bi bilo za organizatorja morilsko delo, če bi hoteli pripraviti 60 m skakalnico. Izgovor jim je prišel prav: ljubi moji, nemogoče je urediti skakalnico, ne bi pa bilo prav, če bi skoke odpovedali, ko ste skakalci že tukaj. Velika skakalnica pa je nared. Nihče se ni oziral na to, pod kakšnimi pogoji je FIS dovolila tekmo, nihče tudi ni upošteval, da smo dobili dovoljenje samo za tekmovanje na 60 m skakalnici. Skoki na velikanki pa naj bi bili, so zahtevali prireditelji, kot da je to samo po sebi umevno. V težkem položaju smo bili; želeli smo si, da bi na velikanki skakali, saj je bila od daleč videti prvorazredna, zato nas je močno ščegetalo v kolenih. Telefonski razgovor z Oslom je uredil, kar smo si želeli. Lahko smo skakali, ne bi pa smeli preskočiti 80 m. Po posvetu smo se odpravili na skakalnico. Ko smo prišli čez spodnji del pobočja, smo bili navdušeni nad enkratnimi dimenzijami skakalnice. KAKO OMEJITI DALJAVE? Od daleč nismo bili mogli dobiti pravega vtisa o njej. Počasi pa smo vendarle dojeli, da ne bo prav nič lahka stvar omejiti daljave skokov na 80 m. Doskočišče je bilo položno do 60 m. Doskok pri 70 m je bil približno tak, kot da bi skočil na ravno. V nobenem primeru skakalec ne bi imel možnosti, da bi pokazal vse svoje znanje. Tudi za občinstvo ne bi mogla biti taka tekma nič posebnega. Tribune so namreč zgradili na ravnem delu izteka, in vsi tisti, ki so imeli zadnja mesta na pobočni strani, sploh ne bi mogli videti Norveiki dobitniki olimpijskih kolajn leta 1932 v Lake Placidu. V sprednji vrsti čepita brata Birger Ruud (prvi z leve) in Sigmund Ruud (prvi z desne). skakalca v letu. Ugotavljali smo tole: če naj bi bila učinek in uspeh skoka kolikor mogoče pravilna, mora biti nalet tak, da bo skakalec doskočil na najugodnejši del doskočišča oz. pobočja skakalnice. Če bi bila daljava skoka večja, bo napak, vendar smo tudi slutili, da bo prav tako hudo, če bi skrajšali nalet. Med skokom se nam je še povečal vtis o velikosti skakalnice. Doskočišče je bilo zgrajeno tako, da je presegalo vrhove dreves. Ko smo stali na zaletišču, smo spoznali, da potrebujemo velikanski nalet, če želimo skočiti čez začetek doskočišča. Da bi dosegli doskok na močno nagnjeni del pobočja, bi morali odskočiti s hitrostjo 80 do 90 km na uro. Nepopisno napeti smo se vzpenjali navzgor. Ne, vajeni smo bili skakati na velikih skakalnicah, toda to v Planici je nekaj povsem drugega, nekaj novega in neznanega, kar bomo šele raziskali. Ker je imelo doskočišče tako višino, je moralo biti za tekmo idealno vreme. Položaja ni zboljševalo niti to, da leži skakalnica v dolini. Kako bo učinkoval tok zraka, tega nismo mogli predvideti. Toda bilo je popolno brezvetrje. Imeli smo posebno dobre snežne razmere, moker sneg. ■ Prvi je skočil neki Jugoslovan. Zelo hitro je drvel. Za njim smo komaj videli smučino. »Telovadil« je v zraku, vendar je v redu doskočil pri 75 m. Naslednji je bil na vrsti Birger. Nameraval je skočiti približno 80 metrov. Štartal je približno 15 m niže kot Jugoslovan. Po zvoku smuči, ki so vibrirale, smo ugotovili, da je imel dovolj hitrosti. Dobro je odskočil, nato pa se je nagibal naprej čedalje bolj, dokler se ni popolnoma obrnil in nam izginil izpred oči za pobočjem. Kasneje smo slišali, da je pri 93 m padel na hrbet. Odbilo ga je kot žogo, ponovno je treščil na tla pri približno 100 m. In potem je drvel po bregu navzdol, na vrat na nos, dokler na dnu ni obležal. Videli smo, kako so ga odpeljali. Po telefonu smo potem zvedeli, da ni nič nevarnega. Naslednji je skočil Švicar Kainersdorfer. Tudi on ni opravil z zračnim uporom in že smo ga videli, kako je izgubil oblast nad smučmi. Tudi z njim se je zgodilo enako, kot z Birgerjem. Ker tudi naslednja skakalca nista obstala na nogah, oba sta nevarno padla, so skoke prekinili. Prav rad priznam, da sem olajšano zadihal. Prepričan sem, da so se tako počutili tudi vsi drugi, ki so še čakali na Start. Veseli smo bili, da smo lahko odpeli smuči, ne da nam bi bilo treba skočiti čez velikansko skakalnico, čeprav do tedaj noben izmed nas še pomislil ni, da ne bi skočil, če bi tekma bila. Pred nekaj leti sem razdelil skakalnice na različne razrede. Takole sem jih označil: 1. skakalnice za trening z dolžinami skoka do 30 m; 2. 3." .50 m; 4. majhne skakalnice z dolžinami skoka do 40 m; srednje velike skakalnice z dolžinami skoka do velike skakalnice z dol linami skoja do 60 m; velikanke z dolžinami skoka od 75 do 80 m; mamutske skakalnire z dolžinami skoka od 90 i SMILJAN ROZMAN TA GLAVNA URŠA Prešernova družba je v svoji redni knjižni zbirki poimenovani Knjižni dar letos izdala delo sttdobnega sloivnskega pisatelja Smiljana Rozmana »Ta glavna Urša*. Pisatelj je knjigo takorekoč napisal za Prešernovo družbo, ki je želela smj program izdajanja izvirne domače literature tokrat izpolniti s knjigo, ki bo mikavna posebej za mlade bralce. »Ta glavna Urša« to vsekakor je, po knjigi bodo radi segli tudi starejši, saj v naši literaturi nimamo veSko pripovedi o življenju mladih, pravzaprav zelo mladih. Trinajstletna Urška je to in njen najstniški svet, ki utripa med življenjem v Sob in doma. V šoli ga napolnjuje sošolske dogodivščine in prve zaljubljenosti, doma se Urškin vsakdan odvija med očetom, direktorjem, rahlo malomeščansko mamico in dedkom, upokojenim mornariškim oficirjem. Vsakdanja zgodba današnjega dne torej, ki nam razmakne zaveso, da vstopimo v življenje mladih. Da vam bomo Rozmanovo »Ta glavno Uršo* docela približali, bomo i nekaj številkah Glasa objavili odlomke iz knjige. do 100 m: 7 '> In tako Sepp Bradi, ki je v Planici kot prvi v zgodovini smučanja obstal pri skoku nad 100 m. Urša sem. Papači mc kliče Urška, mami pa včasih tudi Uršika. Toi je posebno všeč. Stara mama pa mi reče kar Uršek. Tudi to mi je všeč. De-dek pa Urš, ker je bil pač mornariški oficir. Vendar vam moram kar na začetku povedati, da nimam prav nič skupaj s tisto Urško iz Prešer Povodnega moža. S tisto domišljavo Urško, ki je zaplesala s strašansko lepim mladeničem, ki ni bil nihče drug kot povodni mož. Pa sta pit plesala vedno hitreje in nazadnje sta odplesala naravnost v Ljubljar in izginila v njenih valovih. Res, s tisto Urško nimam nič skupnega. V. sploh ne. Prvič, sploh ne znam plesati valčka, ki valček sta baje plesala Urška in povodni mož. Jaz plešem le šejk in moderne plese. Za to sem kb> sa. Drugič, jaz sploh nisem domišljava, čeprav sošolci včasih trdijo dnt-gače. Pa kaj hočete, so pač nevoščljivi. Fantje mi zavidajo znanje. Lahko odkrito rečem, da se v nekaterih stvareh mnogo bolje spoznam od nja. Seveda, to gre najbolj na jetra Jaku. Ta neumni Jaka je z vsemi zavbaav namazan. Pravi frajer, vam pravim. Res je najmočnejši v razredu, toda s pametjo se ne more še zdaleč meriti z mano. če samo pomislim na tati njegov nos »hej Slovani« in na tiste sončne pege. Človeku se zdi, kot da bi pravkar pokončal celo tablo čokolade. Da o njegovih skuštranih laseh an Beatles sploh ne govorimo. In ta poba je zaradi te tarzanske frizure še važen za tri. Pri dekletih pa je drugače. One mi zavidajo mojo ljubkost in lepoto, če se lahko tako izrazim. Pa kaj hočete, narava da vsakemu svoje. Deklici pa se mora znati tudi lepo urediti, si izbrati pričesko, ki je nekaj posebnega in ki le njej pristaja. Jaz imam, na primer, pričesko ala Brigitte Bank* Včasih jo imam speto v konjski rep. Vem, rekli boste, da zdaj to ni več i derno. Toda rečem vam, vse je moderno, važno je le, da zna človek to nositi. Da o oblekcah ne govorimo. Tudi oblekce mi zavidajo. Včasih a< zaradi njih celo zasovražijo ali mi iz same nevoščljivosti kakšno zagodejo. Tako je bilo tudi takrat, ko sem prišla iz Trsta. S papačijem in mamico smo šli v Trst. In v Trstu mi je mamica ki lepo rdečo jopico. Kaj vse smo preživeli zaradi te jopice. Prečesati _ Trst po dolgem in počez. Z mamico sva natanko vedeli, kakšno jopico liva. Vsaj prepričani sva bili o tem. Take jopice pa nikjer. Papači nama nekaj časa sledil in godrnjal in bil je nepotrpcžljiv kot majhen otrok atol moj bratranec Janko, ki je skoraj še dojenček. Vendar je to godrnjanje dveh urah postalo psovanje. Kar glasno je začel preklinjati. Sploh vedela, kam naj se dam od sramu. Iskanje jopice mu je presedalo in z mico se je spri sredi ceste. Rekel je, da žensk ne bo mogel do smrti razumeti (kar mu popolnoma verjamem), in ko je povedal še nekaj kres je izjavil, da nas bo čakal v gostilni, pred katero smo stali. Potem se je sukal na peti, kot da bi hotel zaplesati, in jo mahnil v gostilno. Mamici je bilo nerodno. Otrla si je solzo, potem se je nasmehnila, i prijela za roko in rekla: »Nič ne de, bova imeli vsaj mir. Moški splokat razumejo in ne vedo, kako prijetno je nakupovanje. Važno je izbiranje, gledanje. Lahko pomeriš deset klobukov in v tem uživaš, čeprav vnaša? veš, da ne boš nobenega kupila.« Da, mamica je imela čisto prav. Vtm sem se popolnoma strinjala z njo. Moški so nemogoči pri nakupovaajt Nervozni, tečni, neučakani. Na žalost je tak tudi naš papači. Čeprav je drugače flegma. Čisto drugačen pa je moj dedek, upokojeni mornanšfc oficir. Ta je pravi gentleman in ve, kako je z damami. Če me on peke * mesto, za gotovo vem, da bova obredla polovico trgovin in da mi bo rač kaj kupil. Žal, hodiva v mesto bolj poredko. Ima le eno slabo lastnost. U* pripoveduje (seveda, če mu poslušalci dajo) o tistih svojih ladjah in bata* iz prve svetovne vojne. V vsaki bitki je bil ranjen, in če bi seštela vse btfce in rane, bi moral imeti brazgotino pri brazgotini. Jaz pa nisem opažal, nobene. Druga njegova napaka je pa ta, da primerja moja leta s svoji« otroštvom. Če kaj naredim ali ga ušpičim, takoj to primerja s svojimi Mladimi leti in začne: »Ko sem bil jaz v tvojih letih . ..« Pri tem pa pozabi.-J je od takrat minilo že šestinšestdeset let in da je on moškega spola, jaz p« ženskega. Pa za zdaj dovolj o dedku. Zlata Volarit: N(IZdj 86 ^/7(^/710 Zgodilo se je čudo. Mati mi je kupila pia-šček. Bil je sivo zelen, tanek in iz slabega blaga, a grel je le. Mojega bo dobila Lojzka, Marinka, Ivan in Nadica pa imajo pletene jope. Morda bomo preživeli zimo. In koliko jih bomo še morali v tujem kraju, zaprti in lačni? Oče je dobil tobak in še nekaj kruha smo kupili. Le kako moja mama to zmore? Mislili smo, da so njene denarne zaloge neusahljive. Zida so res odpeljali fašisti. Dva meseca kasneje smo izvedeli, da je trgovina zaprta. Kdo ve, če je preživel vojno? Se je vrnil? Ko smo se vračali v taborišče, nas ni nihče nadlegoval. Tako so dovolili izhod za dve uri še nekaterim, pa ne več dolgo. Govorili so, da zato, ker sta Srba ušla. 18. Vodstvo taborišča je imelo posebne prostore, zidane, čiste in seveda tudi posebno hrano. Med barakami in upravnimi prostori je bila označena črta, do katere smo se smeli približati le sto metrov. Dalje ne, sicer bi stražar lahko streljal. So se morda bali, da bi jih napadli? Meni se ni zdelo, da se nas kdo boji, vsaj v začetku mojega bivanja v Šavru ne. Bali so se nalezljivih bolezni. Vodje taborišča nismo poznali. Znani so nam bili stražarji, pazniki po barakah in redarji, ki so jih izbirali med taboriščniki. Ti so morali redarjem poročati, če je kdo bolan, kdo gre delat v mesto ali na polja in sploh o dogajanjih v baraki. Velikokrat smo zamolčali koga, ki se je že preselil v mrtvašnico, da smo dobili zanj hrano. Ta je bila zelo slaba, a nekaj moči nam je le dala. Za vodstvo taborišča so kuhali v posebni kuhinji; krompirjeve svaljke, golaž, govejo juho in podobno. Ko smo otroci stali pred barakami, smo se zasmilili kuharicam in strežnicam, ki so nosile hrano tisti gospodi v taboriščnih pisarnah. Ko so se vračale s praznimi posodami, je po bogati gostiji naših komandantov na dnu le ostalo nekaj hrane. Kuharice so se ustavile pred otroki in rekle: »Vegvetek gverkek, vzemite otrici...« Temno smo jih pogledovali, nje, pisarne in črto, čez katero nismo smeli, in nobeden ni stegnil roke, da bi sprejel ostanke osovraženih tlačiteljev. Seveda bi jedli, pa še kako, saj so bili naši Želodčki prazni. To je bil naš ponos. Nočemo vaših ostankov! Kuharice so žalostno odšle, saj so nas razumele, čeprav so bile Madžarke iz mesta in so stregle gospodi. Zapornicam niso zaupali. Lahko bi jih zastrupile, so si najbrž mislili naši višji. Lačni smo šli na smetišče iskat krompirjevih olupkov. Mlade fante in sploh močnejše zapornike so izpuščali v mesto k raznim ljudem delat. Vedno so jih spremljali stražarji. Delali so pri fašističnih zaupnikih. Na vrtu, njivici, sekali in žagali drva, ženske so v kuhinji prale. likale. Tisti srečneži so dobili boljšo hrano, sicer bi bilo delo slabo opravljeno. V taborišču je bilo najtežje otrokom in ostarelim ter bolnim. Prebivalci mesta Šarvar niso bili sovražno razpoloženi do zapornikov. Očitno nezadovoljstvo so pokazali prvo zimo, ko je umrlo veliko ljudi. Vendar se vodstvo ni zmenilo za proteste. Teror je postal še hujši, lakota Se večja. Hrane je primanjkovalo. Malo, zelo malo jesti so nam dajali. Kruh je bil dober, a dobili smo ga le 5 dkg na osebo dnevno. Premalo. Milan Miheljev je delal v kuhinji. Nekega dne, se spominja, so imeli prijavljenih 3.800 zapornikov. Cerovec iz Dolge vasi je bil Sef kuhinje. Za 3.800 ljudi so dobili 5 kg pokvarjene margarine. Kako naj bo s tem hrana zabeljena? In to za ves dan, ne le za en obrok. Večkrat so delili vrelo vodo. Za praznike so kuhali testenine iz črne moke najslabše vrste. Zabelili so jih s pokvarjeno marmelado. Lahko si mislite, kakšen je bil okus. In še premalo jih je bilo. Preden so tolikim ljudem hrano razdelili, je bila popolnoma mrzla. Vsakokrat. Za zajtrk so delili po tri decilitre kave bolj rdeče kot črne, ker je bilo v njej premalo cikorije franck. Le malo so jo sladkali s saharinom. Za kosilo so skuhali ohrovt, redko brozgo, ki je kar hrustljala med zobmi, bila je namreč polna peska! Zdelo se je, da je pesek vraščen v ohrovtove liste; morda zaradi peskovitega zemljišča ali pa je bil pesek < I odan zelju. Nismo vedeli. V hrani smo našli celo mišje drekce in podganje repe. Včasih so skuhali fižol. Sreča je bila. če si našel v posodi dve fižolovi zrni. Večerjali smo slabo repo brez zabele. Kruh? O, ja, kruh je bil dober, a kdai poješ 5 dkg? Zjutraj, opoldne, zvečer ali a malim — bratcu ali sestrici? Moja mama nikoli ni pokusila krasi Vedno ga je razdelila otrokom. Oče? Oče je bolehal. Poležaval je n« gradu. Ves bolan in nesrečen. Doma je bil srečen, ker je imel 5 otr govoril je, da na desetih oralih vsi lahko Živimo. Zdaj pa se je bal prihodnosti. Nekega dne je mama našla v fižolu plat. Lepo kuhan in smrdeč. Hitro ga je v? proč, da to otrokom ne bi vzelo apetita nam ga res ni. Videli pa smo vsi tisti kuhani podplat. Še nekaj. Včasih, ob redkih prilikah-plavali v juhi koščki mesa. Čudni ko** Gledali smo jih in nismo vedeli, pojedli ali ne. Ni svinjina, ni konjsko meso tudi ni. Kaj je? Nihče ni mogel ugotoviti izvora. Pa smo ga le pojedli. Kaj? Koga° 19. Na sosednjih pogradih so čepeli ali IrfaS Vidičevi. Sankovičevi, Birsovi in Tornebe«. Ostali so se zvrstili dalje lepo po vrsti. Na drugi strani so bili v štirih nadstropja) lesenega golobnjaka prebivalci. Benice PecH Sovec in Pince Marofa: Komarjevi. Medvede-vi Jelenovi in Mačkovi. Vsi so imeli po net ali več otrok. Nekateri so bili pno enake starosti in včasih so pozabili, da so taborišču in so se igrali. Takole' Maček je mijavkal. Jelen je tulil Komar* dejal: z-z-z-z, Medved je posnemal med>^ in takemu petju so se smejal, še odrasli mM KRANJ I Skupščina občine Kranj l*družbenopolitične organizacije tbčinska konferenca SZDL [Občinska konferenca ZKS (Občinski sindikalni svet [Občinska konferenca ZSMS f foeza združenj borcev NOV i bsza rezervnih vojaških starešin čestita/o vsem delovnim ljudem za dan republike — 29. november in jim želijo še nadaljnjih uspeho\ pri izgradnji socializma Občanom Gorenjske čestitamo za dan republike — 29. november r exoterm kranj Jugoslavija Kemična tovarna Kranj Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestita za dan republike 8LOVENSKE ŽELEZARNE P. i j /„.,„,f, hudem poslovnim prijateljem in odjemalcem če V^Z^za pr^mk ^publike in jim želimo ob nadaljnjem deli l^liZdelovnih uspehov SjOLOCl Umro alples ZA PRAZNIK REPUBLIKE ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM Priporočamo se za obisk v naši prodajalni v Železnikih I. * ;V{ . .; i i .' H J bleS $ lesna industrija 64260 Bled. ljubljanska c. 32 telefon: (064) 77-661 telegram: lip bled telex: 34 525 yu lipex Skupščina občine Radovljica Samoupravne interesne skupnosti Občinska konferenca ZKS Radovljica Občinka konferenca SZDL Radovljica Občinski svet zveze sindikatov Radovljica Občinska konferenca sindikatov Radovljica Občinska konferenca ZSMS Radovljica ZZB NOV Radovljica Občinska konferenca ZRVS Radovljica VSEM DELOVNIM LJUDEM OBČINE RADOVLJICA ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE 29. NOVEMBER VO LIP BLED Naraven les s svojo strukturo in barvo daje toplino in svojstveno prijetnost pohištvu LIP Bled. ki s svojo bogato obliko sprošča in osvobaja človeka v domačem ambientu. Pohištvo LIP Bled s svojimi razkošnimi oblikami in dimenzijami poudarja trdnost in trpeznost. z barvami pa nam pomaga pri usklajevanju in poživitvi prostora. Pohištvo LIP Bled je izdelano iz prvovrstnega masivnega smrekovega lesa. površinsko obdelano v naravni barvi lesa ali z lužili in lakirano s prozornim nitro lakom v pol mat izvedbi. Pohištvo LIP Bled prodajajo v vseh večjih trgovinah s pohištvom. Prepričajte se in zadovoljni boste! ISKRENE ČESTITKE ZA 29. NOVEMBER - DAN REPUBLIKE vsem delovnim Ijudei iskrene čestitke ob dnevu republike e tiskarna in kartonaža gorenjski tisk n.sol.o. kranj Skupščina občine Škof ja Loka in občinske družbeno politične organizacije j** ČESTITAJO VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA DAN REPUBLIKE - 29. NOVEMBER 27 NOVEMBRA 1981 ZA DOM IN DRUŽINO STRAN ZA NAJMLAJŠE 11. STRAN O L, AS Pbnujamo temo tkite v šolskih novinarskih krožkih res pridni, moram j, Kap še ne objavljenih prispevkov iz dneva v dan t« bojim se, da ga ne bomo »podelali* niti do konca gtt leta. Prav čudno pa se mi zdi, zakaj ste ob našem ' za sodelovanje, ko smo vam ponudili tirno o šolski ostali tako hladni. Kar za ušesa bi vas, in to I Ubrati najboljši spis torej ni bilo prav težko. A, glej ga. ppt' Afir vem niti, kdo ga je napisal, saj je namesto le: »učenka 8. r. osnovne šole Matija Valjavec p**w. Prosim te, neznanka, da sporočiš naslov ali pa Nt prideš po knjigo, ki ti jo poklanja uredništvo. Spis Mtijeb temu objavljamo, teste ie v ljubezni tako skrivnostni, dragi sodelavci, m, da bo vsaj novi predlog naletel na več odmeva. Pi-*ote», kaj bi storili, če bi bili dedek Mraz oziroma kaj {yej(a pričakujete. Naslov je dovolj preprost in širok za * ustvarjalne zamisli, kaj? Spise pošljite do 14. decem- * ta naslov: C P Glas Kranj, Moše Pijadeja 1. Najboljši **javlfen in nagrajen s knjigo. J otroci fVamibije J 4. razreda osnovne ** Itako iz Kranja. Stsri w • 10 let. Naša ožja [rj* Slovenija, ki je ena £*B republik Socialistične ' republike Jugoslavije. 'drlave na Balkanskem je čudovita dežela. Obli^nsoke gore. Triglav je i* v Jugoslaviji in je sim-''puMike Slovenije. Med polji in travniki se reke: Sava, Drava in "do krssijo jezera. Srečni *Tjo v tako lepi deželi, •o tudi zato, ker živimo t k brezskrbno. Radi in se pridno učimo. . otrokom iz daljne ' telimo svobodno in *lj«aje. V etiko beremo in ' * televiziji o vaJem trp-■ •oeostvujemo z vami. vam otroci Jugoslavije Pomagati po svojih možaki pionirji smo se P • akcijo solidarnosti z ['■tai vrstniki. Zbirali bomo k* **m nakupili Šolske po- I* upamo in želimo, da bo 1 J*> prišel dan, ko boste * ttveli in se učili v svoji O Titu Z nami je preganjal sovraga in ga pregnal, z nami je gradil novo domovino, ceste, mostove, hiie in lepa mesta; z nami je koval novo srečo, izbiral nove poti do lepše prihodnosti. A vedno je bil pripravljen pomagati, se vedno upreti podležem, ki bi nam hoteli podreti ustvarjeno srečo. Domovini je dal sijaj, svetu je podaril pogum, ljudem je prinesel upanje. Njegovo geslo je bilo mir, svoboda njegov cilj. Njegova dela so zapisana v ljudeh. v lepi, svobodni domovini, njegovo ime nosi s seboj veter, ko veje prek dežele, breze ga šepetajo v svoji igri. dež ga druži v svoj napev in gore ga pošiljajo v odmev. Svobodna domovina, ki jo je pravkar oblilo jutranje sonce, ta svobodna domovina ni samo naša tudi njegova je, največ njegova, Titova. Mira Remic, is glasila Odssevi Ispod Krvavca, osn. lola Davorin Jenko Cerklje Srečen pionir sem V naši stolpnici je veliko pionirjev. Vsi smo pridno zbirali papir, zato nam je hišni svet dal klubsko sobo, kjer se pozimi lahko igramo. Radi pa se igramo tudi zunaj. Največkrat se gremo med dvema ognjema in nogomet. Tudi v šoli je zanimivo. Zelo všeč mi je, kadar se učimo novo snov in je mami ne razume. Potem ji doma tolmačim in se počutim kot učitelj. Sklenil sem, da se bom še naprej pridno učil. Tega bosta tudi očka in mamica vesela. Vsi pionirji v naši domovini se imamo lepo. Tudi jaz se imam lepo in imam domovino zelo rad. Naše delo je učenje. Imamo veliko prostega časa, med katerim se lahko igramo. Smo še brez skrbi in srečno živimo. V nobeni drugi deželi se nimajo otroci tako lepo kot pri nas. Tovarišice nas učijo, starši pa nas lepo vzgajajo. Nekateri pionirji ne delajo tako kot so obljubili, ko so bili sprejeti v pionirsko organizacijo. Zame beseda pionir pomeni nekaj velikega. Simon Pavli« in Aleš Bosnar, S. b. r. osa. šole Peter Kavčič Skorja Loka Domovini za rojstni dan Rad imam svojo domovino. Zmeraj se bom učil, da bom koristil svoji domovini. Pomagal bom staršem. Spoštoval bom učitelje. Če bo treba, se bom za domovino boril. Toma* Kalan, S. b r. osa. iole Cvetko Gol ar Skorja Loka Kako kažem ljubezen do domovine — da po svojih močeh pomagam ljudem, ki so onemogli; — da se čim bolje učim in z znanjem koristim domovini; — da hodim na grobove umrlih partizanov; — v ljubezni do Tita in ljudi, ki so se borili za svobodo; — da bom branila našo domovino pred sovražnikom, če jo bo napadel; — da hodim po Titovi poti in se pridno učim. Učenci 5. b. r. osn. šole Moste NAGRAJENI SPIS--- Ljubezen na prvi pogled Mogoče sem še premlada, da bi vedela za pravo ljubezen, tako, kot jo poznajo starejši. Mlada ljubezen je poezija. Je kot nežen cvetni popek, zalit s tihimi upi in hrepenenji. Človeka vsega prevzame in nenadoma začne premišljevati, ali je vse, kar doživlja, resnica, ali so le čudovite sanje. Ko sem ga prvič zagledala, se je v meni nekaj prebudilo. Začutila sem, da je prišla pomlad. Zapele so ptice in travniki so se odeli v pisana oblačila. Bil je visok, s kratko pristriženimi lasmi. Njegove kot morje modre oči so bile rahlo priprte; kot bi iskale nekaj življenjsko pomembnega, kar mu ne sme uiti. 2e pri prvem bežnem srečanju se je njegova podoba vtihotapila v moj spomin. Ko me je zagledal, se je ustavil. Srce mi je divje bflo in v obraz mi je silila rdečica. Pozneje sva se še večkrat videvala in vsakokrat je ob tem vzdrhtela vsa moja notranjost. Mislila sem le na najina srečanja. Tako lepo mi je bilo, da bi se smejala in jokala hkrati. Pa sem le nemo stremela predse in nisem mogla razumeti, da niso le sanje, da je resnica. Imam ga rada in mislim, da me ima rad tudi on. A ne vem. Čakala bom, upala. Morda . . . Daleč je še ta »morda«, a vendar ne bom izgubila poguma. Moja ljubezen je kot pesem. Takti te pesmi so počasni, tihi, morda prav zato tako osrečujoči. Vsem prvošolčkom, ki ste si danes nadeli modre kape z značkami, zavezali rdeče nitke okrog vratov in ponosno stisnili v roke pionirske izkaznice, želimo, da besed svečane obljube, ki sle jih izrekli, ne bi nikoli pozabili. Čestitamo vam ob sprejemu v pionirsko organizacijo, vsem sodelavcem in bralcem naše rubrike pa ob rojstnem dnevu republike voščimo kar največ lepega. Uredništvo Modrost z našega zelnika Če visiš na slamici. se lahko odtrga. če se družiš z ničvredneži, lahko izgubiš nekaj svojega dobrega gla- Požar Gori! je naznanil glas. Kje? Pojdite r ras! Tam na klancu stoji hiša. ki gori. Saj ne moreš je zgrešiti. ker se že od daleč ridi. Stanko Žontar, 6. c. r. osn. šole Cvetko Golar Skorja Loka Tudi en dinar ima lahko mlade. Kadar si srečen, se ti zdijo vsi ljudje prijazni. Če si hinavec, te nihče nima rad. V življenje vodi sto poti, zato je težko izbrati pravo. Če stojiš na trdni podlagi, ne moreš pasti. Če si ti dober z drugimi, so tudi drugi dobri s teboj. Če delaš, imaš tisoč koristi. Dobrota je več vredna kot kup zlata. Laž je kakor noč. Učenci 7. a r. osn. tole France Prešeren is Kranja: Metka, Alenka, Mirjana, Barbara, Mojca, Marjeta, Romana, Viki in Matjaž 'O 2 Ojej, to so bili časi ljubitelje letov ikkjani, kjer so špageti '. pač pa Nemci, ki so ovsod bolj praktični, tale nov kuhinjski **mo kuhalnico z žeb-^ katero se obesijo špa 'fin hočemo pokusi ti ali * «o krožnike. Naši Ri * jih lahko zagotoi *l*>»nemali 3AVJE l*»EGUE: NARAVA IMA VSE1.KJ PRAV mjaron ffjpmeje kraljev sin, IJ**coklah sem hodila, \*Hmije majorin.« Mamico sem velikokrat pel v otroških letih. Ker sem bil kSjJTTl-L j,, sem tudi nosil cokle, sem vprašal očeta, zakaj je JW podaril dekletu prav majaron. Zaradi lepih cvetkov ali žame-^Wtov?Ali pa samo zaradi rime? Ogovoril mi je, da majaron omili vse skrbi, celo ljubezenske. An« Mto v Italiji, deželi strasti, tako pogosto uporabljajo pod ^■•■1 origano? Dajejo ga namreč v vse omake in na vse pi/./.e, zato ^•tlkostostne. , *«'"'. vjfett, ki trpe za živčnimi motnjami m prebavnimi težavami, O*«; »Jejte veliko pizze« zaradi ščepca origana s katerim je ^•■a Ali pa pijte zvečer pred spanjem majaronov čaj Majaron je S* močno pomirjevalno sredstvo, zato ga priporočam v vseh J?*: kot začimbo v kuhinji, kot zdravilni čaj, kot tekočino za ***je in inhaliranje, za kopel in obkladke. Revmatični bolniki naj boleča mesta obkladek, ki ga namočijo v preliv iz majarona, JNrinai z brisačo čez glavo drže svoj nos nad skledo, iz katere se ^•opara majaronovega preliva, potem pa naj majaron tudi mirno ^kjo, pevci pa, ki so izgubili glas, naj dajo v ta preliv še žlico medu k* ** bodo hitro ozdraveli. Toda bodite previdni: če ga uživate ^.otegne postati majaron prav to, česar ne bi želeli: opojilo! Marmorni kolač Morda smo že malce pozabile nanj. Pa je tako dobra in tudi na oko vabljiva sladica. Morda se je bomo lotile zdajle med prazniki, ko bo tudi gospodinjam ostalo malo več časa za družino, pa tudi za kuho, seveda. (1) Potrebujemo: 250 g masla ali margarine, 150 g sladkorja, ščepec soli, zavojček vanilin sladkorja, 4 velika jajca, 375 g moke 125 g utr-jevalca (gustina), 1 pecilni prašek in 1/8 litra mleka. Za kaka ovo maso pa potrebujemo: 100 g sladkorja, 50 g kakaa, 2 jedilni žlici mleka. Za model pa rabimo žlico masla in 2 žlici mandljev. (2) Mehko maščobo penasto vmešamo s sladkorjem, soljo in vanilijo. Potem dodajamo drug za drugim jajca, in vsakega posebej dobro umešamo v maso. (3) Moko, gustin in pecilni prašek skupaj presejemo skozi sito in po majhnih količinah sproti vmešavamo z jajčno in maščobno maso. (4) Polovico testa damo v skledo. Zdaj zmešamo sladkor s kakaom, to dodamo testu v skledi in dobro premešamo. Dodamo tudi mleko, da kakaovo testo ne bo pregosto. (5) Model za potičko dobro namažemo z maslom. Mandlje zmeljemo na drobno in potresemo z njimi model. Modelo napolnimo najprej z belim testom, čezenj pa damo kakaovo testo. Z vilico malce premešamo testo in spodnjega, belega na posameznih mestih dvignemo. Slike na steni Marmorni kolač damo v ogreto pečico in ga pečemo 50 do 60 minut ori 175 do 190 stopinjah. Ko že odklopimo, ga pustimo še kakšnih 10 minut v pečici. Preden ga razrežemo, naj se 2 do 3 ure hladi; šele tedaj ga zvrnemo iz modela in ga po želji posu jemo z zmletim sladkorjem. Spodnji rob slik naj bo v isti višini Ljubitelji umetnosti na Kitajskem in Japonskem ne razstavljajo umetniških del svojih zbirk na ogled vsak dan, pač pa jih obesijo le včasih in uživajo ob njih sami ali v družbi. Sledimo torej dobri ideji in ne obe- Prav je, da vemo GUMBI BOLJE PRIŠITI Blago pod gumbi se ne trga, ako podložimo pod gumb košček blaga ali gumb., Oddaljenost od blaga se ravna po debelini tkanine. Pred šivanjem gumbov prevlečemo nit z voskom ali milom, da je trpežnejša. MOTNA STEKLENA POSODA Znotraj kozarcev, posebno pa steklenih vrčev za vodo se sčasoma napravi motna obloga, ker se iz vode izloča apnenec. Taka posoda res ni vabljiva, vendar jo prav pogosto vidimo v menzah in gostinskih obratih. Očistimo jo tako, da denemo v posode natrganega časopisnega papirja, nanj pa na li jemo precej močnega kisa. Vse skupaj naj stoji čez noč. Nato s časopisom zdrgnemo stene, posodo pa oplak-nemo s čisto vodo in posušimo. Pri debelejši oblogi postopek ponovimo, oziroma pustimo kis dalj časa v posodi. Kis hitreje učinkuje, če ga se grejemo. Finejšo motno steklenico zbrišemo s krpico, namočeno v alkohol. šajmo vseh slik na stene naenkrat in jih večkrat zamenjajmo. Nameščanje slik je umetnost. V prvi vrsti je treba proučiti, kako in iz katere strani prihaja v sobo svetloba. Osvetljene stene so za slike najboljše ozadje. Za temno steno je treba sliko pametno in previdno izbirati. Najprimernejša je z belim, širokim passe-partoujem. Velike in temne slike potrebujejo veliko prostora, zato jih ne obešajmo v kot. Dobro pravilo, ki ga upoštevajo vse razstave, je obešanje slik tako, da so s spodnjim robom v enaki višini, in to ne glede na velikost. Obešajmo slike simetrično, čeprav učinkuje simetrija včasih nekoliko togo. Izogibajmo pa se stopničastemu obešanju. Bolje je slediti linijam pohištva in slike obešati po njih Tako se proporci ujemajo in sodelujejo. Slik tudi ne smemo obešati previsoko, temveč v višini oči, Se bolje v višini oči, kadar sedimo. Ogledala sicer ne spadajo k slikam, vendar jih obešamo na steno, zato dober svet: ogledalo med dvema oknoma daje iluzijo večjega prostora. MODA ZA MLADE Mini spet sili nazaj v modo. K mladim, seveda. Tudi pletenin se je lotil. Naš model na sliki kaže eno teh modnih »mini« muh: pletena obleka, ki seže nekaj centimetrov nad koleno. Visok puli ovratnik ima in vse mogoče vrste vzorcev, od kit do bunkic in črt. Vi lahko pletete po svoje. Tudi barve izbirate poljubno. Naša obleka je močno rožnate barve, zraven pa gredo prav tako na roko pletene bele nogavice, ki jih pod kolenom zavihnete navzdol. Pa nizki škorenjci, seveda! Anica Agatanovič, medicinska sestra v ZD Kranj: »Tako kot na vseh področjih se stabilizacija kaže tudi pri nas v zdravstvu. Vsi varčujemo in si tako prizadevamo, da bi prebrodili sedanje težave. Res pa je, da je varčevanje v zdravstvu morda včasih malo težje, kot kje drugje. Prvo in osnovno je* namreč le zdravje in prispevek k stabilizaciji je nenazadnje tudi zdrav delavec oziroma občan. Pri nas morda lahko marsikaj prihranimo pri materialu, pri organizaciji dela in času. Menim, da smo PRAZNIČNI POGOVORI največje za Pred praznikom republike smo se pogovarjali z Gorenjci o njihovem delu, problemih in načrtih, o njihovih pogledih na problematiko okolij, kjer delajo, in o naših skupnih prizadevanjih, kako premostiti težave, s katerimi se vsakodnevno srečujemo. Vsem, ki ste se odzvali, se najiskreneje zahvaljujemo! na tem področju naredili že marsikaj in da imamo v sedanjih pogojih dobro organizirano zdravstveno službo. 29. leto že opravljam delo medicinske sestre in lahko rečem, da se je v tem času veliko spremenilo. Rada opravljam ta poklic, čeprav me včasih moti precejšnje administriranje pri delu. Sicer pa optimistično gledam na reševanje težav s katerimi se srečujemo. Prepričana sem, da jih bomo rešili, čeprav bo tudi v prihodnje najbrž še/ marsikje treba zategniti pas. Tudi na področju cen bi se morali znati bolj brzdati.« France Tič, kmetijski tehnik v Kočni: Štirinajst let že vodi kmetijsko proizvodnjo pri trgovskem podjetju Kočna v Kamniku. Plantažne nasade jabolk imajo, drevesnico in vrtnarijo. Marsikaj se je spremenilo v teh letih. Nekdaj je bilo njihovo delo obrobnega pomena, danes vse bolj pridobiva na veljavi. Se pred desetletjem so bila v Kamniku prisotna mnenja, da bi nasade pod zapriškim gradom pozidali, danes tega nihče ne omenja več. Zavedajo se, da se lahko z jabolki oskrbijo s svojih nasadov. Nekdaj so ljudje jabolka kupovali z očmi, pripoveduje France Tič. Naša niso bila kaj dosti vredna. Zrastejo v težjih klimatskih razmerah, zato niso tako velika in lepa. Zato pa obstanejo dlje, pozno v pomlad ostanejo zdrava v kleti. Tudi njihov okus je pristnejši, domač. Cenjena niso bila tudi zato, ker so se stojnice šibile od banan in pomaranč. Zdaj je drugače. Prevoz je vse dražji, uvoz južnega sadja je omejen. Ljudje so se spet obrnili k domačemu sadju. Zavoljo cene, pa tudi zato, ker so spoznali, da je jabolko dobro, če- tudi na pogled ni najlepše. Spet jih kupujejo z okusom, pravi France Tič. Letošnjo jesen so bile vrste pred Kočninim nasadom jabolk dolge. V treh tednih so jabolka obrali in prodali. Tudi zato. ker niso pretiravali s cenami. Podobno gredo zdaj bolje v prodajo tudi doma vzgojene lončnice. Cenejše so. Na pomenu pridobiva proizvodnja, preprodaja izgublja veljavo, pravi France Tič. In prav je tako, pribije. M. Volčjak Marija Ahačič, vezalka in ureje-valka osnove v tkalnici Bombažne predilnice in tkalnice Tržič: »Pred tridesetimi leti, ko sem se zaposlila v tovarni, je bilo delavcem res težko. Delovni pogoji so bili slabi, stroji stari, zahtevali so predvsem ročno delo, prehrane, na primer, sploh nismo imeli urejene. Zdaj so stroji v tkalnici avtomatski, vendar že precej iztroše-ni. Prihodnje leto, če bo uvoz dovoljen, dobimo nove, pnevmatske, ki bodo občutno manj hrupni, pa še več homo z njimi lahko naredili. se s sodelavci dobro razumemo in to je veliko vredno/Tudi osebne dohodke smo letos nekajkrat popravili, tako da so v primerjavi z lanskimi več kot zadovoljivi. Seveda pa proizvodni delavci še vedno mislimo, da je naše delo prenizko vrednoteno. V stabilizacijska prizadevanja smo se, tako kot v vsej tovarni, vključili tudi v tkalnici. Trudimo se, da delamo čim bolje, odločili pa smo se tudi, da bomo dopuste, razen kolektivnega med poletjem, izkoristili šele od konca novembra naprej. Doslej smo bili preveč zaposleni z delom, zlasti za izvoz, da bi si lahko privoščili oddih. V proizvodnji letos nismo imeli posebnih težav. Bojimo pa se novega leta, ko bo začelo, tako slišimo, primanjkovati bombaža. Problemi, na katere sami ne moremo vplivati, nas najbolj potarejo.« H. J. Janez Sintič, delavec na stroju za točkasto varjenje v Iskri: »Kaj menim o sedanjem gospodarskem položaju? Vem in vidim, da se srečujemo S precejšnjimi težavami. V našem tozdu lahko rečem, da smo lahko zadovoljni, ker pravzaprav nimamo težav v proizvodnji recimo zaradi pomanjkanja materiala. So pa seveda druge težave. Nenazadnje si vsi želimo, da bi bili osebni dohodki večji, posebno ob sedanjih cenah. Presneto morava z ženo paziti, da se prebi jeva iz meseca v mesec. Bojim se le, da ne bom mogel več dolgo delati za tem strojem. Po 20 letih sedečega dela počasi začnejo boleti kosti. Sicer pa menim, da bomo sedanje težave v našem gospodarstvu in na drugih področjih rešili. Je že tako, da smo doslej zajemali marsikje s preveliko žlico, da smo si premalo prizadevali. Pravijo, da za debelimi običajno pridejo suha leta; obratno pa je potem najbrž prav tako ...« Janko Jelovčan, vodja plavžev v jeseniški železarni, doma v Kranjski gori: »Rojen sem v Zireh, odrastel pa sem na Jesenicah, kjer sem se v Železarni izučil za ključavničarja. Tod delam od 1939. leta. Ob delu sem končal srednjo tehnično šolo in med drugim sem vodil delo apneni-ce, rudarne in proizvodnih peči. Več kot desetletje opravljam sedanjo delovno dolžnost, kmalu pa bom dočakal upokojitev. vaja v težkih delovnih da je, da zato mnogi dobri odhajajo drugam. V železarni si veliko za gospodarsko ustalitev, bomo, če bomo odkrili vs in jo odstranili. Veliko resen j samih. Obnašajmo se kstj Gorenjci; varčujmo pri vs lajmo več ter bolje! To bo čitvi naložb v sodobnejšo, odpravilo prenekatero teiai V vsakdanjem življenju pesti stalno naraščanje c časnjuje splošni družbeni v naši krajevni skupnosti, in načrtov kot pa denarja uresničitev. Ugotoviti ma darle, da smo doslej veliko • obenem pa se zavesti zadevnejšem skupnem vitev nadaljnjega razvoja.t Branislav Petrovič, sodelavec jeseniške doma na Jesenicah: »1 kjer sem se rodil in se v generaciji na srednji t usposobil za carinika, prišel v jeseniško carin sem delo v carinskem _ kov in blaga, vršil sem carinske izpostave, po študiju prava pa sera Kazen v tehnologiji smo v teh letih, kar delam v tovarni, napredovali tudi z izdelki. Lepši so in kvalitetnejši. Rada delam v tkalnici. Res da sem osem ur v glavnem na nogah, vendar i 4 Kot dolgoletni delavec v jeseniški železarni ugotavljam, da je velik razvoj v jugoslovanski metalurgiji skozi desetletja našo tovarno zaobšel. V njej se stalno borimo za naložbe v sodobnejše proizvodne naprave, vendar še vedno mnogo delavcev proiz- sodelavec za samoupravljaš! na razmerja in ljudsko m naši carinarnici. Mislim, da vsak naš de»M no opravlja svoj poklic. K« na sestavo mlad kolektiv, izpolnjujemo dolžnosti družbenega pomena. Spo v skupnosti moč, je med nost. To najbolj potrjuje naši delavci izhajajo ii « nih narodov in narodnosti-sodelujemo pa kot eden m OBISK V KRANJSKI LETALSKI MODELARSKIŠOLI »Zaba 1« je poletela Kranj — Matej je bil star dobra tri leta, ko je bil prvič na brniškem letališču. Na travniku pred letališkim poslopjem je videl razstavljena prava letala. Ko ga je doma oče vprašal, kaj mu je bilo na letališču najbolj všeč, je Matej odgovoril: »Tisti kužek, ki se je smukai med kolesi letal.« Takrat so bile zanj bolj zanimive srebrne pike, ki jih je vsak dan opazoval z domačega dvorišča. Visoko na nebu so puščale belo sled in v njem budile željo, da bi tudi sam kdaj poletel proti oblakom. Pa ni ostalo samo pri opazovanju. Oče in mati sta mu morala izdelovati papirnate avionČke in kmalu jih je bilo vse polno po hiši, dvorišču in celo v strešnem žlebu je končal kateri od njih. . Tudi na letališču v Lescah je Matej že bil. Tu je lahko opazoval modelarje in njihove Izdelke mladih modelarjev navadno najprej preizkusi njihov učitelj Milan Omejc. Tokrat je na vrsti Damijanova »Žaba*, kije odlično prestala prvi polet. - Foto: B. Malovrh modele. Ko pa mu je stara mama kupila model jadralnega letala, je komaj čakal, da ga bo lahko preizkusil. Toda kaj, ko se papir na krilih tako hitro strga, popraviti takšno poškodbo pa niso mačje solze za 10-letnega fantiča, še posebej, če ni pri roki rezervnih delov in orodja. Tisti model, ki ga je kasneje sam izdelal iz škatle za čevlje in iz lesa, pa tudi ni hotel leteti. Enkrat se je strmo dvignil in treščil ob tla, drugič pa je pristal v mokri sosedovi solati. Pred kratkim se je Matej vpisal v letalsko modelarsko šolo v Kranju in tu je kmalu zvedel, kaj je bilo z njegovimi izdelki narobe. Navdušen je nad delom in vsakokrat komaj čaka, da bo vzel v roke orodje in les ter začel oblikovati dele za svoj prvi pravi model. To bo »Zaba 1«. Inštruktor letalskega modelarstva Milan Omejc, ki že od vsega začetka poučuje v šoli, ve povedati marsikaj zanimivega. »Sola je bila ustanovljena 1962. leta in je ena redkih, če ne celo edina v Jugoslaviji, ki je aktivna 19 let. Takrat je Slovenija dobila nekaj denarja za poživitev letalskega modelarstva. V Kranju smo z njim opremili učilnico v šoli Staneta Žagarja na Planini. Delo financira občinska izobraževalna skupnost kot izvenšolsko dejavnost. Sola ima enega redno zaposlenega učitelja inštruktorja.« Kdo pa se lahko vpise? »Sprejemamo učence kranjskih šol. />aaj jih je blizu 50. Sola traja tri leta. vanjo pa se lahko vpišejo učenci od 10. leta naprej Nekaj je tudi učencev, ki obiskujejo že poklicne šole Vpisnina je za letos 150 dinarjev « Kakšen je program pouka? »Izdelujemo modele jadralnih letal, vse <>d navadnih pa do radijsko vodenih. Učenci v prvem letu spoznavajo načrte, se navajajo na orodje in izdelujejo preprostejše modele Kasneje se preusmerijo na tekmovalne modele in se udeležujejo tekmovanj, v zadnjem letu pa se lotijo tudi radijsko vodenih modelov, motornih modelov in gumenjakov« In kje lahko nadaljujejo svoje delo9 »Iz naše šole lahko pristopijo v Kranju. Tu se ukvarjajo z predvsem dražjimi modeli znanje še naprej izpopolnjujejo piloti športnih, potniških in Naj omenim samo Staneta I zeta Mraka, ki sta začela pri pilota na letalih DC-9. Nekateri učencev nam kasneje radi jih prosimo za pomoč pri pr ali na tekmovanjih.« Praktično delo torej ni ethoi met? »Razen ravnanja z orodjem nauči risanja in branja načrtov, zgodovino letalstva, lastnosti meteorologije in zakone serodL-učencu lahko koristi pri kasnej* klica, še zlasti, če se usmeri v tehnik*4 Je prihodnost šole zagotovljeni* »Sredstva, ki jih dobivamo oi valne skupnosti, postajajo zaradi vse bolj pičla. Vpisnina tudi ne terialnih stroškov. Učilnica j manjka sodobne opreme, nimamo i tudi gradiv in načrtov za izdelavo vse premalo na domačem trgu l storske stiske v novi osnovni loli M že pojavljajo predlogi, d« bi aakj preselili drugam, če ne celo zaprli. M do najhujšega ne bo prišlo, še p** pomislim, koliko ur prostega ča* preživijo pod našim nadzorstvom t* učenju. Naj za primer povem samo. * va preprost model od začetnika tufV dela. vsak učenec pa v treh letih itće»\ in več modelov« Damijanova »Zaba 1« je lepe skozi zrak in mehko postala na zelenici Fantove oči so se kar Uspelo mu je. Matej bo moral popraviti. Krila niso pravdno Renato, ki je doslej izdelal te tast svojo »Evo« popoldne preizkusil k polju. To je prava ™£ro™ fantiča. Skoda, ker me takrat ne aktrvBostjo v samoupravnih ■ (froftenopolitičnih organi £v organih krajev-vž, kjer živim. * prispevati k reševanju polj* vprašanj za razvoj naše Jesenice niso izključene tedanjega časa, ko mora-^■»frvanje potreb prilagajati Zrvimo dobro, na ne-* asoskvanskern poprečju. '*niše več, kot imamo. Me »u mestu manjka kul-•" katerem bi ae povezovale zlasti mladih ljudi. Za /j*bivaJetvo bi bil d ob rod o |**nt plavalni bazen. Kako tvijo teh in drugih vpra-bo naša perspektiva, je ■*i*J>o marsikaj od nas S. Sa je 'rstoenik, šivilja v Svila-trideset let Marija Po toč ■j že dela v kamniški tort- Veliko se je odtlej spre--je je povsem nova tovar ■imajo tople, lepe delavni že prej. Tudi zato ni prav. ker so delavci, ki zdaj odhajajo v pokoj nosili največjo težo izgradnje tovarne. Letos so nekajkrat zaradi pomanjkanja materiala morali ustaviti stroje. Ce bo delavec za strojem stal brez dela, ne bomo rešili našega gospodarstva, pravi Marija. Zdaj naj odgovorni delavci pokažejo svojo odgovornost, vse sile morajo napeti, da ne bomo brez dela. M. Volčjak Marija Gričar, lesni tehnik, LIP Bled, je v blejskem LIP zaposlena še dvainvaiset let, po poklicu je lesni tehnik, zdaj pa dela na delovnem mestu kontrolorja in analitika v LIP: »Prav dobro se spominjam prvih začetkov našega podjetja, ko smo bili po obsegu dela še dokaj majhni, a vendarle ne brez zagnanosti in volje do dela. Volje, da smo vsi skupaj poprijeli za delo in čutili veliko pripadnost do delovne organizacije. Pri tem delu moraš znati delati z ljudmi, seveda pa je odvisno, v kakšnem lokalu si zaposlen. Tu. v lokalu Union, se zbirajo različni ljudje, kajti avtobusna postaja je blizu, zato bi marsikdo rad tudi druge informacije, o odhodu in prihodu avtobusov. Na avtobusni postaji namreč nimajo voznega reda. tijino delo se je spremeni-šivala kravate, takore-'J° je aeiila. Danes je delo 'na operacije. Marija zarobi P* frotirastih brisač na uro. I| * preračunani, izpod urnih Idrijo kHometri frotiraatih l£* časa za klepet, njeno P*foo, vsak zastoj se pozna. k* *orma. }h nam norme dvignejo, če To ni nagrajevanje po odhaja iz tovarne. Hud >qu je kljub letom kos, jo Bja in rada bo šla v pokoj. - Vsak delavec gre rad v morda tisti iz pisarn ne aaj se jim odgovornost wača pa ostane ista, zato y pokoj radi zavlečejo. \\Svuanitu uvedli dodatek ■vcem. Zadnjih deset let ko leto zraste za en od-"a bo deležna le dveh na-^ odstotkov. To se ji ne zdi * njena pokojnina zato ' bila, če bi dodatek uvedli Sama sem se ob delu izpopolnjevala z izrednim študijem in končala lesno šolo. Tedaj, pred več desetimi leti, nismo imeli takšne tehnologije kot danes, bilo je več fizičnega dela v sami proizvodnji, izdelki pa so bili »težji«. Tako smo delali »panel« plošče, gradbene plošče in iz leta v leto beležili proizvodne uspehe. Danes se prav gotovo z zadovoljstvom ozreš skupaj s sodelavci na prehojeno pot, še posebej, ker smo tudi danes znani in priznani zaradi kvalitete, a ne le doma, temveč tudi na tujem. S svojim delovnim mestom sem zadovoljna, ne morem se pritoževati. Dela je dovolj in če ni večjih problemov, potem je tudi zadovoljstvo lahko večje.« D. K. Vinko Juratec, natakar, Integral Bled, je po poklicu natakar, zaposlen v snack baru Union na Bledu. Gostinsko šolo je končal v Piranu, zdaj pa že sedemnajst leta dela kot natakar, največ let na Bledu. Gostinstvu je torej ostal zvest, čeprav včasih ne brez pomislekov, da bi menjal: »Natakar je lep poklic, če ga rad opravljaš. Sam sem mu ostal zvest kljub težavam, ki jih včasih prinaša. Prav gotovo pa je problem na Bledu zato, ker je premalo lokalov, kjer bi postregli z dobro in razmeroma poceni hrano. Ljudje, ki prihajajo na Bled, se le težko odločijo, da bi jedli v hotelu, zato bi bili nadvse dobrodošli majhni lokali s hrano. O tem bi morali na Bledu vsekakor razmisliti in tudi tako obogatiti gostinsko in turistično ponudbo. S svojim delom sem zadovoljen. Osebni dohodek? Glede na delovne pogoje, ko moraš veliko delati tudi ob vseh praznikih, je vsekakor prenizek, zato kader tudi odhaja.« D K. Vili Brlek, izravnalec delovnega takta v montažnem oddelku tovarne obutve Peko Tržič: »V montaži delam že četrt stoletja in dobro poznam ves proces. Bil sem zraven, ko smo uvajali tekoče trakove, verjetno bom tudi takrat, ko jih bomo ukinjali. Ugotovili smo, da trak delavca psihično preveč ubija, škodi njegovi storilnosti, zdravju in mu jemlje zadovoljstvo. Ze po novem letu bomo v enem oddelku spet poskusili po starem. Sicer pa sem z razvojem tovarne zadovoljen. Začel sem še v stari stavbi, zdaj pa je že nova pretesna in komaj čakam, da se bomo preselili na industrijsko cono, sem pa iz Tržiča prenesli obrat poliuretana. Vesel sem tudi tehnološkega napredka, saj je delo dosti lažje kot nek-^ daj, pogoji so boljši pa tudi za osebni standard smo v tem času veliko storili. Imamo sodobno jedilnico, ambulanto, za stanovanja namenjamo precej denarja, osebni dohodki so, razen na nekaterih mestih, dokaj zadovoljivi. Opažam pa, da je delovna disciplina popustila. Ni več nekdanje zagnanosti. Zaostreni pogoji gospodarjenja so prizadeli tudi našo delovno organizacijo. Vem, da moramo delati bolje in več, varčevati - zlasti organizacijo dela bi pri nas lahko še dosti izboljšali — vendar naj to velja za vse. Zakaj so ponekod podajajo v ne dovolj pretehtane naložbe, ko na drugi strani že zgrajene tovarne s kompletno opremo stojijo zaradi pomanjkanja surovin in reprodukcijskih materialov? Zakaj prirejajo draga mednarodna posvetovanja, športna prvenstva? Razmetavajo z denarjem in devizami, mi pa niti tistih, ki jih ustvarimo, ne moremo porabiti za uvoz strojev in materialov, da bi lahko več izvažali.« H. J. Franc Reven, kvalificirani mizar, zaposlen v Mizarskem podjetju Ziri: »Rojen sem bil v Zireh. tu živim, imam družino in v domačem kraju sem zaposlen. Izučil sem se v Mizarskem podjetju in sedaj mi teče že približno 15 let delovne dobe in najbrž še ne bom menjal. Pri nas izdelujemo stavbno pohištvo in druge izdelke po naročilu, izdelke, ki niso tipski in bi bili v večjih tovarnah predragi, zato delamo v večini le kvalificirani mizarji. Delo je namreč zahtevno in potrebna je usposobljenost in praksa, da si mu kos. Trenutno imamo še dovolj naročil in dela tudi. Veliko delamo na terenu. Precej let sem veliko delal na terenu, toda mraz, veter, prepih in moča so naredili svoje in sedaj me že večkrat daje revma. Menim, da v našem podjetju dobro delamo, saj se trudimo, da so naši izdelki narejeni pravočasno in. da so kvalitetni, zato nam naročil ne manjka. Tudi z lesom nimamo težav. Primanjkuje pa nam prostora, predvsem za skladiščenje lesa in izdelkov, vendar ni izgledov, da bi v kratkem času zgradili novo tovarno. Osebno nimam velikih načrtov. Rad bi le čimprej zaključil obnovo hiše. Ker pa je vsak dan vse dražje, bo težko, saj s plačami komaj še vežemo konec s koncem. Otroka, dvojčka sta, hodita v sedmi razred in zanju želim, da bi se izučila poklica, ki jima bo zagotavljal delo. To postaja v zadnjem času najbolj pomembno.« Franc Cegnar, kmet iz Dorfa- rij: »Približno 7 ha imamo obdelovalne zemlje, ukvarjamo pa se z živinorejo, z vzgojo sadnih dreves in pridelovanjem krompirja. Le ena dejavnost je še vedno preveč tvegana. Še vedno smo preveč odvisni od spremenljivih cen. Pravkar smo zvedeli, da bomo v bodoče dobili dinar več pri litru mleka, toda kaj. ko je že vnaprej porabljen. Krmila so se že podražila, brez njih pa krava ne molze. Upamo, da bomo za liter pri 4 odstotkih tolšče dobili 10 dinarjev. Koliko bi moral dobiti, da bi bil zaslužek primeren vloženemu delu? Nisem še računal. Vem pa, da imajo na družbenih posestvih kljub temu, da imajo dobre mlekarice, ki dajo od 30 do 40 litrov mleka dnevno, še vedno izgubo. Sicer so razmere v kmetijstvu zadnjih deset let popravljajo. Davki so manjši, stroje smo nakupili, izboljšujemo hleve. Marsikaj pa smo zamudili. Predolgo smo mislili, da bomo hrano kar uvažali, sedaj pa se takoj ne da vsega zamujenega popraviti. Pri nas smo zgradili nov hlev in 22 govedi imamo sedaj v njem. Računamo, da bomo redili še nekaj govedi več oziroma, da se bomo bolj ukvarjali z živinorejo, bo pa zato drugega manj.« JV je Jože Rezek z Blejske Dobrave devet let pod morjem, na starih h podmornicah, gre zahvala ali ivda, ključavničarskemu mojstru L^u Blazmku iz Karlovca v Skofji ki v hudih letih krize ni premogel ftukov, le vajence je vzgajal in jih ^•n pripravljal tudi za trdo življenje M", je čakalo zunanj njegovih vrat. Je bil v mladih letih mornar in T1' je to življenje. Zato je mladcem, t/J izučm' pri njem, nasvetoval Pod-vjko mašinsko šolo vojne mornarice £j> Kotorski. Drug za drugim so od-Tudi Jože Rezek iz Zminca. Se-tjttletmuje bilo, ko je 1929. prišel k podm omičarjem. Strog režim je vladal tedaj na šoli. Poučevali so 32 predmetov. Bil pa je to eden najbolj revolucionarnih letnikov. Veliko Slovencev je bilo tu. Zaradi političnega dela jih je bilo nekaj tudi predčasno odpuščenih: Karel Ocepek, Miha Šetinc, Pire, Rudi Boštjančič in drugi. Stara jugoslovanska vojska je premogla le štiri podmornice: »Hrabri«, »Nebojša«, »Smeli« in »Osvetnik«. Na »Smelem« so imeli vsak teden po en dan praktični pouk. Po končani šoli je bil Jože dodeljen na »Osvetnika«. Še danes si Šteje v čast, da je bil njegov poročnik fregate Franc Škufca, po vojni pa komandant vojne mornarice, in je vozil Tita po širnih svetovnih morjih. Poleg šole je Jože preživel še šest dolgih let pod morjem, kajti če si se hotel šolati v mornarici, si moral podpisati, da ji boš potem še najmanj Šest let služil. Po Jadranu in Sredozemlju so se največ držali. Enkrat so se izkrcali na Malti. Jože je bil na »Osvetniku« strojnik. Pravzaprav je skusil vsa mesta, od najnižjega, mazalca strojev, do vodje stroja. Poleg redne službe je vsak odgovarjal Še za kaj: za zrak v podmornici, za drenažo, bil vodja dnevnika, intendant in podobno. 48 mož posadke je bilo na »Osvetniku«. Delali so v treh izmenah. Dve postelji sta prišli na tri ljudi v kaju-ti. Nikdar nisi prišel v svojo posteljo, zato pa vedno v pogreto, se spominja. Zraka je bilo na ladji dovolj in podmornica je bila lahko pod vodo od jutranje zore do trde teme, pa tudi tri dni in tri noči skupaj, če bi bilo treba. Toda bil si utesnjen, zrak je bil nasičen s kislinami akumulatorjev. 140 ton mokrih akumulatorjev je bilo montiranih spodaj v strojnici. Kaditi se spodaj sploh ni smelo. Le na krovu, pa Še to le tedaj, ko se niso polnili akumulatorji, ker bi lahko prišlo do eksplozije. Da so očuvali zrak spodaj, so krompir in fižol, ki sta se dalj časa kuhala, kuhali takrat, ko so izpluli, zgoraj, na krovu. Nekateri niso prenesli razburkanega morja. Posebno črnolasci. Takrat so se menjavali hitreje: štiri ure si delal, potem si bil osem ur prost, ali pa dve uri delal in bil štiri prost. Kadar pa je bilo še več ljudi vrženih iz stroja, si delal po eno uro, vmes si bil dve prost. »Takrat je bilo hudo! Ko sem prišel spet na zrak, se mi je zdelo, da imam zobe za celo colo daljše, bled pa sem bil kot srajca,« pravi Jože. Čez hrano se ni mogel nihče pritoževati. Toda najhuje je bilo pomanjkanje vode. Pa še ta, kolikor je je bilo, je bila mlačna. O, kaj bi bil tedaj dal za požirek blegoškega studenca! Uro daleč bi šel v hrib za mrzlo vodo. Strojniška je bila zahtevna. Kako se je strojnica svetila! Kot cerkev! Pa vendar so bili spodaj manj cenjeni kot na primer topničarji, torpedisti in drugi zgoraj. Bili pa so in so še danes cenjeni strojniki! Dobro plačani! Tudi v tovarnah jih dobro poznajo. Ni boljših, bolj zanesljivih strojnikov, kot so prav ti. 1936. je poiskal službo na Jesenicah. Postal je strojnik v Železarni. Med vojno je bil v Jeseniško-bohinjskem odredu pa v inženirskem bataljonu XXXI. divizije. Na Poreznu je bil v zadnji hajki ranjen v nogo. Septembra 1945, ko je nova Jugoslavija spet postavljala na noge svojo mornarico, so ga poklicali v Split, a z nogo je bilo tako slabo, da bi mu jo kmalu amputirali. Tako se je spet vrnil v Železarno. Čeprav je bilo hudo tista leta pod morjem, ga morje še vedno privlači z nepopisno silo. Rad se spominja tovarišev z ladje. Kot ena družina so bili. Lani so v Splitu praznovali 50-letnico začetka letnika. Od 205 sprejetih jih živi še 48. Drugo leto bo pa 50 let, kar so zapustili šolo. Ce mu bo zdravje dalo, bo šel. Rad bi jih še enkrat videl. D. Dolenc 67 43 O L AS 14. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA PETEK 27 NOVEMHU 1 Šestindvajsetič smo izbrali najboljšo gorenjsko športnico, športnika in moštvo za leto 1981 Letos Nataša Blažič, Borut Petrič in kolesarji Save KRANJ — Letošnji, že šestindvajseti zaporedni izbor za najboljšo gorenjsko športnico, športnika in moštvo je spet potrdil tiste gorenjske športe, ki so za nas značilni. Najboljša posameznika sta alpska smučarka, Kranjčanka Nataša Blažič in Borut Petrič, evropski prvak na 400 m in srebrni na 1500 m kravi, član plavalnega kluba Triglav iz Kranja. Za najboljše moštvo so slovenski športni časnikarji izbrali člansko moštvo kolesarskega kluba Sava Kranj. LETOS NATAŠA BLAŽIČ BORUT PETRIČ IN KOLESARJEV SAVE Spet so v ospredju smučarji, plavalci in kolesarji. V zadnjih šestindvajsetih letih so bile vedno to specifične gorenjske športne panoge Plavanje, smučanje, kolesarjenje in hokej so tisti športi na Gorenjskem, ki se vedno znova uveljavljajo tudi v svetu. Zato ni naključje, da so bili najboljši gorenjski športniki prav iz teh panog. Ker je naš izbor ob koncu vsakega športnega leta prvi, je to tudi prvi znak, da bo tudi v slovenskem merilu v bistvu skoraj enak vrstni red. Gorenjski športniki so tisti, ki tudi v slovenskem in jugoslovanskem športu pridejo v sam vrh pri izboru najboljših v vseh različnih anketah ob koncu leta. NATAŠA BLAŽIČ 2E TRETJE LETO V A REPREZENTANCI čeprav je najboljša gorenjska športnica za leto 1981 Nataša Blažič še mlada tekmovalka, je pri še ne sedemnajstih letih v svetovnem smučanju dosegla že veliko. Že tretjo sezono je članica naše najboljše jugoslovanske smučarske vrste. Vendar je to začetno letošnjo sezono ne bomo videli na smučiščih. Pesti jo poškodba hrbtenice, in ji preprečila, da bi se lahko pripravljala za to sezono, ki se začne že v prvih dneh decembra. Zdravstveno stanje se izboljšuje in upa, da bo še tekmovala. Res bi bilo škoda, da bi ta mlada j nadarjena alpinka marala odnehati. NAJVEČJI USPEH — OSMO MESTO V SP Wagnus-Pizol — Najboljše svetovne alpske smučarke so se zbrale v Švici na zadnjem slalomu sezone za točke v svetovnem pokalu. Med elito svetovno znanih smučark so bile tudi Jugoslovanke, med njimi Kranjčanka Nataša Blažič. Le-ta je v tem nastopu med najboljšimi sla-lomistkami na svetu dosegla svoje prve točke v svetovnem pokalu, saj je bila osma. To je bilo 24. marca v Pizolu. »Tokrat sem imela na dokaj težkem slalomišču dobro startno številko devetindvajset. Start je bil na strmini, ki je nato med vožnjo prešla manjšo ravnino, prehodnica pa je bila spet strma. Na progi je bil so-razmeroma trd sneg. Na startu nikoli ne premišljujem, kakšno mesto bom dosegla. Vedno mi je v mislih samo, kako bom najhitreje in brez napak opravila s progo. Napak na tej prvi progi ni bilo veliko in tak je bil tudi rezultat, saj sem dosegla osmi najboljši čas«, se spominja Nataša Blažič. »Tudi na drugem slalomišču nisem premišljevala o tem osmem mestu. Že vsaka manjša napaka med vožnjo te potisne za mesto nižje. Tako kot v prvem nastopu tudi v tem ni bilo bistvenih napak, osmo mesto je bilo zagotovljeno in s tem tudi prve točke v svetovnem pokalu.« Osmo mesto Nataše Blažič v Pizolu je bila tudi druga najboljša jugoslovanska uvrstitev v lanskem svetovnem pokalu. Le v Piancavallu je bila Bojana Dornig sedma. Sicer je Nataša Blažič dobro startala v slalomu na slovenski ženski turneji za točke evropskega pokala. Na slalomski tekmi te turneje na Ulovki je bila druga in tretja na Zatrniku. V veleslalomu naše tekmovalke niso imele takega uspeha kot v slalomu. Vseeno se ta mlada Kranjčanka ponaša z dvema dobrima uvrstitvama. Na uvodnem veleslalomu sezone v Val d'beru sta presenetili Andreja Leskovšek, ki je bila štiriintrideseta, Blažičeva kot devetintrideseta. Enako mesto je Nataša dosegla tudi na »Zlati lisici«. Nataša Blažič je na letošnjih FIS lestvicah triintrideseta v slalomu in dvaindevedeseta v veleslalomu. ZLATI IN SREBRNI BORUT PETRIČ Zapisan v zgodovini jugoslovanskega moškega plavanja. Na splitskem evropskem prvenstvu v plavanju se je pognala s starta v bazenu Radka Vilica na 400 m kravi takrat najboljša osmerica evropskih plavalcev v tej disciplini. Med temi sta bila tudi dva Jugoslovana, brata Borut in Darjan Petrič. Start osmerice je bil. silovit. Ob bok bratov Petrič se je postavil tudi prvi favorit te tekme, reprezentant SZ Vladimir Salnikov. Borut je imel s tem odličnim tekmovalcem iz SZ še neporavnane račune s svetovnega prvenstva v Berlinu in z olimpijskih iger v Moskvi. V Moskvi je Borut Petrič obljubil, da bo prišel čas, ko bo Salnikova premagal. In res ga je v tekmi, ki bo šla v anale evropskega prvenstva. Vseh tristo petdeset metrov sta Salnikov in Petrič plavala poravnana. Tako je bilo še tik pred finišem. Toda Kranjčan je imel v zaključnem obračunu več moči in v enakovredni borbi je premagal najnevarnejšega tekmeca za zlato. Borutov čas je bil res fantastičen. S 3:51,63 je postavil nov državni rekord in le za nekaj manj kot sekundo je enaindvajsetletni Kranjčan zgrešil mejo novega svetovnega rekorda. Slavje na bazenu je bilo nepopisno. Ob zvokih naše himne so marsikateremu gledalcu in jugoslovanskemu reporterju tekle solze sreče. To je bil jugoslovanski dan. dan, ki ga ne bo zlahka pozabiti. Še posebno ne, ko smo z zlato Borutovo kolajno dobili tudi Darjanovo bronasto. Nič manj nismo bili zadovoljni zadnji dan tega evropskega prvenstva. Na sporedu je bila še discipli- na, ki naj bi našemu plavanju prinesla še en uspeh. Na sporedu je bila najdaljša moška plavalna disciplina 1500 m kravi. Jugoslovani smo z bratom Darjanom in Borutom Petri-čem spet imeli dva finalista. Edino vprašanje te tekme je bilo. ali bo Borutu še enkrat uspelo, da premaoa Salnikova, ki se je kot prvi plavalec na svetu spustil pod mejo petnajstih minut. Start vse finalne osmerice je bil podoben tistemu na 400 m kravi. Dirki je dajal tempo Darjan Petrič. oba favorita pa sta taktizirala nt plavala poravnana. Vse do ttsoc* metrov je kazalo, da bo prišlo do ponovnega obračuna med Satnikom in Borutom Petričem. Toda, tokrat je imel Salnikov več moči in zmagal. Borut se je v tem nastopu še enkrat proslavil, dosegel s časom 15:17,31 nov državni rekord in srebrno odličje. Vsi ti dobri rezultati so pripeljali Boruta Petriča na letošnjih svetovnih plavalnih lestvicah s časom 1 : 59,05 na 200 m 14. mesto na svetu, na 400 m s 3 : 51. 63 na drugo in na drugo mesto s časom 15: 17,31 na 1500 m kravi. Borut Petrič je na 400 m kravi na svetovnih plavalnih lestvicah vseh časov četrti, na 1500 m kravi pa deseti. KOLESARJI SAVE ŽE PETKRAT NAJBOLJŠI Člansko moštvo kolesarjev Save se že vrsto let ponaša z odličnimi domačimi in mednarodnimi dosežki. Njihovi tekmovalci so stalni državni reprezentantje. Zato ni naključje, da so že petič izbrani kot najboljše moštvo. Kolesarji kranjske Save Ropret, Frelih, Cuderman, Udovič in Urh so v tej sezoni dosegli državni naslov na cestni dirki na 100 km in članski državni naslov na štiri kilometre v vožnji na pisti. To moštvo je zmagalo tudi na dirki »Po Srbiji« in »Po poteh Avnoja«. Na mednarodni dirki »Po spodnji Avstriji« so bili Savčani tretji. Udovič, Ropret, Cuderman so poleg Polončiča in Bulica na cestni dirki na 100 km na balkanskem prvenstvu dosegli dobro drugo mesto. Na svetovnem prvenstvu v Pragi sta v ekipi Jugoslavije na cestni dirki na 100 km vozila tudi Savčana Ropret in Cuderman. Na tem prvenstvu so naši kolesarji z dobro povprečno hitrostjo dosegli imenitno deseto mesto. Naj dodamo še drugo mesto naše reprezentance na »Dirki po Jugoslaviji«. In s tem naj bi bili zaokroženi najboljši letošnji dosežki savčanov. »Priprave za novo sezono so se že pričele. Pripravljamo se z mladimi, ki so prišli iz mladinskih vrst. To so Mam, Lampič, in Polanc, ki bodo skupaj z Udovičem in Frelihom v pn-hodnji sezoni dosegali podobne rezultate kot letos. V drugi polovici sezone se bo iz JLA vrnil tudi Ropret,« je dejal njihov trener in trener jugoslovanske reprezentance Franci Hvasti. D. Humer Rokomet JUTRI ALPLES : BOROVO 8KOFJA LOKA - Jutri, v soboto bodo zaključile prvi del tekmovanja roko-metaAice v prvi B zvezni ligi. RokometaSi-ce Alplesa iz Železnikov bodo v zadnjem jesenskem delu v dvorani Poden v Skofji Loki ob 18. uri gostile moštvo Borova. Borovčanke so čvrsta in dobra ekipa in so na šestem mestu prvenstvene lestvice. Srečanje bo vsekakor zanimivo in kvalitetno. Zeleznikarice naj bi si z zmago zagotovile solidno mesto pred pomladanskim nadaljevanjem. J. Kuhar Sporočili ste nam r Atletika Tretji letni posvet atletskih trenerjev v Portorožu Združenje atletskih trenerjev Slovenije bo 4. in 5. decembra 1981 organiziralo III. letni posvet Osnovni temi posveta bosta: Sredstva za regeneracijo in Kontrola treniranosti. Poleg tega bodo udeležencem prikazali zanimive strokovne filme z evropskega prvenstva v Pragi 1979 in posredovali poročila z mednarodnih seminarjev v Edinburghu in Benetkah. Vsi udeleženci bodo na posvetu prejeli pismeno gradivo z osnovnimi referati. Za vsakega udeleženca je predvidena kotizacija 500, — din, prijave pa sprejema Atletska zveza Slovenije (Celovška 25, Ljubljana, telefon 061-316-522) do srede, 25. 11. 1981. Stroike bivanja poravnajo udeleženci sami oziroma organizacije, ki jih prijavljajo. I Kavčič -^ KRANJSKI GOISTI NA PRVENSTVU — Kranjski igralci goja so odšli v Subotico na državno prvenstvo. Kranjčani so bili lani četrti v državi. Letos so mnogo bolje pripravljeni in med šestimi moštvi računajo na višjo uvrstitev. Milan Zakotnik, mojster goja, je kapetan ekipe, člani pa so Se Rado Pintar, Bojan Furlan, Matjaž Chvatal in Zvone Francelj. Omejc je pri vojakih, rezerva Janez Rogelj pa zaradi pomanjkanja denarja, kar nasploh tare kranjske goiste, ni odpotoval v Subotico. M. C. AKTIVNI ŠAHISTI - V Kranju je bila odigrana prva polovica druge slovenske Šahovske lige, v kateri sodeluje osem moštev, med njimi Olševek, Radovljica in Tomo Zupan iz Kranja. Tomo Zupan je bil peti, Olševek sedmi in Radovljica osma. Na prvenstvu Kranja pa po osmem kolu prepričljivo vodi mojstrski kandidat Boris Ciglič s 7,5 točke. Jokovič jih ima sest. Deželak pol točke manj. po pet točk pa sta zbrala Simončič in C. Logar. D. J ODBOJKARJI ZA DAN REPUBLIKE — Triglav iz Kranja je pripravil prvi odbojkarski turnir veteranov, na katerem so igrali odbojkarji, ki so pred desetimi in več leti predstavljali gorenjski kvalitetni odbojkarski vrh. Pokrovitelj tekmovanja je bil Ikos. Turnir bo tradicionalen. Organizator vsakega naslednjega turnirja bo zmagovalec prejšnjega. Jeseničani so bili tokrat najboljši pred Radovljico in kranjskim Triglavom. Vse tekme je odlično sodil Slavko Kalan. M. Sajovic ŠAHOVSKI DVOBOJ TRZlC : LITIJA — Ze štiri leta razvijata Šahovsko društvo Tržič ter Šahovsko društvo Litija prijateljske odnose. Dobro sodelovanje obeh društev doseže vsako leto vrh na tradicionalnem dvoboju šahovskih ekip. Tokrat je dvoboj organiziralo §D Tržič v Kompasovem hotelu na Ljubelju. Obe moštvi sta nastopili v najmočnejših postavah, vsaka ekipa pa je Atela 9 članov ter enega mladinca V partijah s polurnim razmislekom za posamezno potezo je bil dvoboj neodločen 5:5, v hitropotez-nem dvoboju po Scheweningen sistemu pa so bili za las boljši Tržičani — izid je bil 51,5 : 49,5. Tako je letošnji že četrti dvoboj v šahu med Tržičem in Litijo pripadel Tržičanom za eno točko. V gostujoči ekipi iz Litije sta najbolje igrala Mi-linkovič ter Meglic, v tržiški ekipi pa sta izstopala Borštar in Loc. V letu 1982 bodo dvoboj organizirali Litijani. FAVORITI SO PODLJUBELJCANI — V zimski sezoni 1981/82 potekata v Tržiču kar dve občinski trim ligi v odbojki. Odbojkarji so pričeli s tekmovanjem v sredini novembra, zaključili pa ga bodo 19. januarja 1982. V letoAnji občinski trim ligi v odbojki za moške »A« nastopa 8 ekip, v »B« ligi pa pet ekip. Moštva »A« lige igrajo srečanja v telovadnicah osnovne šole heroja Bračiča v Bistrici ter osnovne šole Kokrškega odreda v Krizah, »B« liga pa se odvija vsako sredo v telovadnici osnovne šole heroja Grajzerja na Zalem rovtu. Ker je odbojka v Tržiču rekreativni šport, morajo večino stroAkov organizacije obeh lig kriti člani ekip sami — v »A« ligi mora vsaka ekipa prispevati 800 din, v »B« ligi pa 600 din. Poleg tega je za zmanjšanje stroAkov ligaAkih srečanj tekmovanje organizirano samoupravno: vsaka ekipa je iz svojega sestava mo rala imenovati enega igralca v ekipo sodnikov, ki so si po nevtralnem principu razdelili sojenja srečanj. Vsi sodniki so imeli krajši strokovni seminar o odbojkarskih pravilih in prvi dve koli v »A« in »B« ob činski trim ligi v odbojki v Tržiču sta do kazali, da so sodniki dobro pripravljeni Po prvih dveh kolih v »A« ligi so se kot najresnejAi favoriti za naslov tržiAkega prvaka v odbojki v sezoni 1981/82 poka zali člani ekipe Podljubelj, vendar p« bodo nadaljnja srečanja pokazala upravičenost vloge favoritov. Prvi odbojkarski obračuni so namreč pokazali kvalitetno in borbeno odbojko ter zlasti množičnost tega športa v Tržiču, rtu Porušili stari dijaški dom - Pretekli teden so v Skofji Loki por*** povsem dotrajani poslopji starega dijaškega doma in sosednje Trobčevo hišo. Učenci so se namreč jeseni preselili v novozgrajeni center usmerjenega izobraževanja, iz Trobčeve hiše pa so se stanotain izselili pred pol leta. Ostalo je le še poslopje bivše jedilnice dijaškega doma, v katerega je po požaru začasno preselil svoje delavnice škofie loški Obrtnik. Na izpraznjenem prostoru bodo uredili parkirišča, ki rth v škofjeloškem mestu manjka, uredili pa bodo tudi pešpot od hotela do Name, da pešcem ne bo i>eč treba hoditi po zelo prometni cesti. Drugi Štucinev kronometer KRANJ - Športno druAtvo Jakob Stucin iz Hrastij, ki bdi nad rekreacijo svojih občanov, bo tudi to smučarsko sezono organizator smučarskega te-kaAkega kronometra. Ta zanimiv tek bo že drugič zapored in je na 1,2 km dolgi progi. To je tudi najkrajAa možna smučarska tekaAka disciplina v sprintu. Ta zanimivi drugi Stucinov kronometer bo 9. januaria s startom ou 9. un. Lani se je prvega Stucinovega smučarskega tekaškega kronometra udeležilo nad devetdeset tekačev, ki so bili razdeljeni na deset starostnih kategorij. Najboljši čas je dosegel Maks Jelene. Vendar pri športnem druAtvu Jakob Stucin stremijo tudi za tem, da bi se teka udeležilo čimveč icka.Akih rekreativcev. Za vse tiste, ki se ne bodo udeležili tekmovanju, bodo pripravili tudi deset in pet kilometrske 3% 27 NOVEMBRA 1981 RADIO, KRIŽANKA RADIJSKI SPORED 15.STRAN GLA 8.08 Pio- I * Dobro jutro I ** tasaat - 9.06 Z ■ ■ Pati . 10.05 Pojo *■ stori - 10.30 Sobotna ■•»•p • 11.06 Zapojmo C. MPZ RTV Ljub-HJOPo repuohkah in "Nash - 11.40 Zapojte in ¥*te t nuni - 12.10 Go-*■ v ritam . 12.30 Kmetij-12.40 Veseli ^ea Mpevi - 13.00 Danes * ttJO - Iz naš* krajev Iz sdov - 13.20 Ob- _ zabavna glasba ** Priporočajo vam ... *• Glasbena panorama g Zabavna gtaaba - 15.50 •A danes, radio jutri! -JB Vrtajak • 17.00 Studio * njB - Zunanjepolitični •paa - 18.00 Skatbca z M» • Umi Krek: Rspso-gipai ss orkester, Sergej gafiw. 3 skladbe iz opere "Jasna, Jakov Gotovac: * i onega sveta - duet * b Bn ii 1 dejanja, •raser Scberzo za veliki ***r - 18.30 Mladi mla •1A56 Minute za EP -j* Bianski dnevnik (pre •**»HL program) • 19.26 Z******sabavna glasba -J* Mkdi mostovi • 19.65 je ena 20.00 So-*a sjMvni večer - 21.00 razvedrilo M Oddaja za naše e - vmes ob 22.00-raracna - Iz naših spo-• 8j00 Poročila • 23.06 23.10 Od tod - 24.00 Poročila -Nočni program -i vmes ob 1.00 2.00 Poročila - 3.00 Koncert zs pripadnike JLA 17.06 Beethoven. Eroica 17.30 »Samo en cvet...!« 18.00 Plamenica .svobode 18.40 Koncert za besedo Tovariš ■ 19.00 Radijski dnevnik - 19.30 Obvestila in sabavna glasba - 19.36 Lahko noč, otroci! - 19.46 Glasbene razglednice - 20.00 V nedeljo zvečer - 22.20 Skupni program JRT - studio Zagreb Glasbena tribuna mlad« -Mednarodno srečanje glasbenih akademij Rovinj 81 -23.06 Lirični utrinki - 23.10 Za ljubitelje jazza - 00.05 Nočni program - glasba Dragi program 8.00 Nedelje na valu 202 -13.00 V nedeljo se dobimo -šport, glasba in še kaj - 19.00 Radijski dnevnik 19.30 Stereorama - 20.30 Z revijskim orkestrom RTV Ljubljana - 21.30 Z jugoslovanskih festivalov zabavne glasbe - 22.46 Zrcalo dneva -22.66 Glasba za konec programa na valu 202 -*°ber dan na drugem 13.06 Radi ste jih 13.30 Novice -Gtaaba iz Latinske k» - 14.00-14.55 Sre-»pshMr in pokrajin -1 <* 14J3D Iz naših spo-14.56 Minute za EP -* programa - 15.00 " ta odmevi (prenos I. ■) - 15.40 Hitri prsti -■hnute za EP - 15.46 _ Majdo Sepe -1 podbmtek - Vladi-"Hor. Velikan Jože -**pe melodije - 16.30 * Na naših vsakdanjih lš.40 Glasbeni caaino -'•»sriče - Iz naših krajev lahka glasba jugoslo-avtorjev - 18.00 Pol chanson 18.30 ■ 18.36 Naši kraji in 1860 Glasbena med-1866 Razgledi po kui-£•00 Radijski dnevnik t programa) - 19.25 • glasba - 21.15 Mala 21.45 SOS - V obujamo »P°"?™e " Zrcak) dneva - 22.55 do Glasba za konec pro- ^J^aZ'^ i* fctnnji program - 8.07 SlUibogan- 9.06 Se poni ^Zvarim ■ IO« Oda Jmt . 11.00 Naši poalu-šssutajo m pozdravlja h 11» Obvestila in za Si tjssbs - 13.30 Dedi g* nori prispe^..J? - Sateskiteljise sporai-Igap Informativna IgJOPri naa doma-Mišiljiks reportaža grcih m raz-ljudi - 16.00 PONEDELJEK, 30. nov. Prvi program 5.00 Jutranji program - 8.06 Tudi to je domovina - 8.40 Mladinski zbor RTV Ljubljana za praznik - 9.06 Zabavni zvoki iz jugoslovanskih studiev - 10.06 Enakopravnost, samoupravljanje, federacija - 11.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana ob prazničnem dopoldnevu 12.10 Od popevke do popevke - 13.10 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Republika združenega dela - 14.06 »Najlepši ljubezenski spevi« - Izbor iz operne literature -15.00 Informativna oddaja -15.15 Z ansamblom Bojana Adamiča • 15.30 Vonj prebujene zemlje - 16.00 Vrtiljak -17.06 Zrela leta naše mladosti - 17.30 TomSičeva, Grafe-nauerjeva in Ožim - 18.30 Zvočni signali - 19.30 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.46 Festival domače zabavne glasbe Ptuj 81 - 21.05 Glasba velikanov - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Za ljubitelje jazza Vivakn, E. G neg - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila m zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam... 14.06 V korak z mladimi -15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! • 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.45 Glasbena medigra • 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.36 Lahko noč, otrocsJ - 19.46 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.30 S solisti in ansambli JRT - 21.06 Radijska igra - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini • 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Tipke in godala - 23.06 Lirični utrinki - 23.10 S popevkami po Jugoslaviji - 00.06 Nočni program • glasba Dragi program 8.00 Torek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.06 Iz obdobja swinga - Orkester Count Basie - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu z orkestrom David Bell in Etienne Cap - 16.00 Pet minut humorja - 16.05 Popevke italijanskih avtorjev -16.40 Spekter - 17.40 Iz par titur revijskega orkestra RTV Ljubljana - 17.50 Ljudje med seboj - 18.00 Danes vam izbira - 18.40 Koncert v ritmu - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama -20.00 Torkov glasbeni magazin - 21.30 Misel in pesem -Zvočni portreti - Anthonv Brazton in Max Roach "v VVillisau II. del -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa Dragi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.06 Z evropskimi revij s kim i in plesnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Ponedeljkov križemkraž - 14.20 Z vami in za vas - 15.15 V plesnem ritmu - 16.00 Svet in mi -16.10 Španske popevke 16.36 Od ene do pet - 17.35 Iz partitur... 18.00 Pesmi svobodnih oblik - 18.35 Mali koncert lahke glasbe -19.30 Stereorama - 20.00 Jazz na II. programu - Oddelek 8 - YU AU-Stars - 20.30 Popularnih dvajset - 22.46 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa TOREK, 1. dec. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Iz glasbenih šol - 9.06 Z radiom na poti - 10.06 Rezervirano ta... - 1106 Z našimi opernimi umetniki - 11.36 Znano in priljubljeno gorenjski GLAS Iv vsak gorenjski dom Jesen DIO TRIGLAV JESENICE Domače aktualnosti - 16.30 Ponedeljkov rna* pregled - Morda vas *«maio - 17.20 Nafti od-7* ■ Ventitke ali Izbor do-*>ria*be W- Domače aktualnosti -^.*ita - 16.30 Oddaja za Morda vas bo zani-^ * 17.20 Delegati spra&u-r)ddaja o NNNP - Ce- Domače aktualnosti **«ila - 16.30 Stop zelena / " Morda vas bo zanimalo *ttke ^tek: JfJ Domače aktualnosti -"ttla - 16.30 Nafte zrcalo - Morda vas bo zanimalo -17.20 Po domače za vas -Čestitke Petek: 16.00 Domače aktualnosti -obvestila - 16.30 Kulturna snovanja - Morda vas bo zanimalo - 17.20 Nafti odmevi -Čestitke ali Zabavni zvoki Sobot«: 16.00 Domače aktualnosti obvestila 16.30 Kam danes in jutri - Jugoton vam predstavlja - Morda vas bo zanimalo - 17.30 NaSi odmevi -Čestitke Nedelja: 11.00 Mi pa nismo se uklonili - Koledar pomembnejših do godkov iz pretekosti - Nedeljska kronika obvestila 12.00 Čestitke NaSi odmevi - Morda vas bo zanimalo SREDA, 2. dec. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb -9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za ... - 11.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.35 Znano in Eriljubljeno - 12.10 Veliki za-avni orkestri - 12.30 K me tiiski nasveti - 12.40 Ob izvi rih ljudske glasbene kulture • 13.00 Danes do 13.00 • Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in za bavna glasba - 13.30 Pri poročajo vam ... - 14.06 Razmišljamo, ugotavljamo... 14.25 Naši poslušalci česti tajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! 16.00 »Loto vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času -18.15 Naš gost - 18.30 Radijsko tekmovanje mladih pianistov - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.46 Minute z Blejskim kvintetom • 20.00 Naj narodi pojo - 20.30 Iz violinske literature Johanne-sa Brahmsa - 21.06 Jules Massenet: Trije odlomki iz opere »CID« - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.26 Iz naših sporedov • 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe -23.06 Lirični utrinki -23.10 Jazz pred polnočjo -Karel Ružička Leszek Zadlo -00.06 Nočni program -glasba Dragi program 8.00 Sreda na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.06 Z velikimi zabavnimi orkestri 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 YU - POP - scena - 14.30 Iz naših sporedov - 14:35 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Tokovi neuvrščenosti - 16.10 Pesmi Latinske Amerike - 16.30 Novice - Tehnika za vsakdanjo rabo - 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe -17.40 Iz partitur orkestrov »Henrv King« in »Carsten Klouman« - 17.55 Vprašanja telesne kulture - 18.00 Z orkestri in solisti - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.30 Melodije po pošti - 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa ČETRTEK, 3. dec. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 9.06 Z radiom na poti - 10.06 Rezervirano za ... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi • 13.00 Danes do 13.00 -Iz naših krajev • Iz naših sporedov • 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... 14.05 Enajsta šola - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.40 Jezikovni pogovori - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela... - 18.15 Lokalne, radijske postaje se vključujejo • 18.35 Marijan Lipovšek: Sonata za klavir -Igra skladatelj sam - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - Podoba našega NOB — XII. - 21.45 Lepe melodije -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Vedri zvoki - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Pet minut humorja -14.05 Z vami in za vas - 15.30 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 16.00 Tam ob ognju našem - 16.15 Francoske popevke - 16.45 Jazz -klub - Gost kluba : Borut Lesjak - 17.40 Iz partitur revijskega orkestra »Metropole« - 17.55 Mi in narava -18.00 Popularna countrv glasba - 18.40 Koncert v ritmu - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.35 Stereorama -20.00 V živo z. .. - 21.00 Zavrtite, uganite ... - 22.00 S festivalov jazza - 22. Mednarodni festival jazza »Ljubljana - 81« - 9. oddaja: Bety Carter (I. del) - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 konec programa Glasba za PETEK. 4. dec. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Otroške igre - 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem - 9.05 Z radiom na poti -10.05 Rezervirano za... -11.35 Znano in priljubljeno. -12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 13.50 Človek in zdravje - 14.05 Primož Ramovš: Sinfonietta - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste - 15.35 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Pojemo in godemo - 18.30 S knjižnega trga - 19.26 Obvestila in zabavna glasba -19.36 Lahko noč, otroci! -19.46 Minute z ansamblom Mihe Dovžana - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo 21.06 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih -23.06 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbeni mozaik 00.05 Nočni program Dragi program 8.00 Petek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Jazz v komornem studiu - Joachim Kuhn - Sal Mosca - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 vami in za vas - 15.30 Glasbena medigra - 15.45 Vroče hladno - 17.10 Odrasli tako, kako pa mi? - 17.40 Odmevi z gora - To in ono s planinskega svete - 18.00 Iz musicalov glasbenih revij 18.30 Novice Iz krajevnih skupnosti -18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama -20.00 Top pops 20 - 21.30 Večerni radio - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa NAGRADNA KRIŽANKA an! 5?ftariT U',k" P mko,in liKnit kim ml(* "'»van. an. an.ne. ^'v^^n^^^M^o**^1 •^bU,: I "f*"^0!150 din> PPeime Mirjam Jer*. Kranj. Gak* ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske ČESTITAMO VAM DAN REPUBLIKE VčUsuou KRANJ V Kokri je za praznične dni v prodaji bogata izbira: glODUS V*l \jr V>S %j>e ■ vm v« iite» ne vseh vrst igrač in preme za zimski šport v veleblagovnici GLOBUS Kranj modne konfekcije v veleblagovnici GLOBUS in blagovnici TINA Kranj ISKRENE ČESTITKE ZA DAN REPUBLIKE -29. NOVEMBER G L, A S16.STRAN TELEVIZIJA, KINO, NOVO V KINU PETEK, 27 NOVEMBRA mi TELEVIZIJSKI SPORED 1.11. 8.00 Poročila ■ 8.06 Glasba za ciciban«: Otroška srca • 8.20 Lolek in Boiek, poljska risana serija - 8.30 Jelenček. otroška serija TV Zagreb -9.00 Nihče kakor jaz, mla dinska serija TV Sarajevo -9.30 Dva dni v Weimarju. dokumentarna reportaža 10.06 Jedrska revolucija: Skrivnost atoma - 10.36 T. Hardv: Zupan v Caster-bridgeu. angleška nadaljevanka - 11.26 Poročila (do 11.30) - 16.66 Poročila - 16.00 Ne obračaj se sinko, jugoslovanski rum - 17.46 Festival »Revolucija in glasba«: Pesem mladih - 18.60 Naš kraj -19.06 Zlata ptica: O muli, ki Ki rešila partizane - 19.10 isanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme • 20.00 Naše 12. srečanje - 21.40 Modni utrinki -21.45 Vrnitev, jugoslovanski film 23.15 TV kažipot -23.36 Poročila Film Ne obračaj se sinko je na tretjem fe stivalu jugoslovanskega filma v Pulju dobil prvo nagrado. Podobno kot leto prej film Trenutki j odločitve, je nakazal pot, po kateri naj bi avtorji obdelovali teme iz našega na rodnoosvobodilne -ga boja. Gre za zgodbo iz okupiranega Zagreba, kamor iz jasenovskega taborišča pribeii inženir Neven Novak. Njegov sin živi v ustaškem internatu. S težavo se poveže z njim in skupaj poskušata preiti k parti- Oddajaiki II. TV 14.45 Test - 15.00 Boks za zlato rokavico, prenos - 18.15 SP v gimnastiki: Mnogoboj za ženske, posnetek iz Moskve - 19.30 TV dnevnik -20.00 Ljudska revolucionarna pesem - 20.30 Feljton 21.00 Poročila - 21.10 Športna sobota - 21.30 Glasbeni atelje TV Zagreb I. program: 9.30 TV v šoli: Boj za obstanek, Risanka, Zgodba o fotografiji. Risanka, TV izbor. Zadnje minute - 12.00 TV v šoli: TV koledar, Ustvarjanje Titove Jugoslavije, - 13.30 Glasbena oddaja - 13.45 Ponovna srečanja - 14.35 Poročila 14.40 TV koledar -14.50 Veliki beg. amer. film - 17.30 Zapojmo republiki koncert otroških zborov 18.30 Ti dnevi, ta leta. dokumentarna serija - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Po Titovi poti - 20.30 Okupacija v 26 slikah. 1. del- 21.26 TV dnev nik - 21.45 Za konec tedna NEDELJA, M. 11. 8.35 Poročila 8.40 2iv žav otroška matineja 9.30 V. Mimica: Anno Domini 1573, nadaljevanka TV Za greb - 10.30 Narodna glasba 11.00 Ljudje in zemlja - 12.00 TV kažipot - 12.20 Poročila (do 12.26) - 13.25 Atene: nogomet Grčija Jugoslavija, prenos v odmoru Propagandna oddaja - 15.15 Pekinška opera, posnetek 1. dela - 16.15 Pesem zapojmo si -17.15 Skrivnost Nikole Tesla, jugoslovanski film 19.00 Zlata ptica: Pikapolonica -19.10 Risanka - 19.22 TV in radio nocoj - 19.24 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme - 20.00 Dr. Aleksander Gala-Peter in Dimitrij Rupel: Manj strašna noč . .. , 1. del nadaljevanke -21.10 Hanzova pot, dokumentarna oddaja - 21.45 Slavnostni koncert ob dnevu republike, posnetek iz Beograda - 22.50 Športni pregled - 23.20 Poročila Osrednji prispevek današnje oddaje Ljudje in zemlja bo govoril o starostni sestavi na slovenskih kmetijah. Na njih gospodarijo pretežno kmetje, stari petdeset in več let. Niso tudi osamljeni primeri, da kmetije nimajo naslednikov. Prav zato je vsak primer, ko delo prevzame mlad gospodar, spodbuden in ohrabrujoč. Nekatere od njih bomo spoznali v oddaji. Skrivnost Nikole Tesle je biografski film. Avtorji Ivo Brešan, Ivan Kušan ter Krsto Papić so temeljito preučili vse vire ki naj bi čimbolj osvetlili lik velikega učenjaka. Uspeli so ga predstaviti kot človeka in znanstvenika v podrobnostih, ki večini povprečnih gledalcev niso poznane. Oddajniki II. TV mrese: 15.00 Test - 15.15 Moskva: SP v gimnastiki, prenos - 17.00 Svetovno prvenstvo v gimnastiki, posnetek iz Moskve - 17.40 Vaterpolo Pošk : Szentes, prenos - 18.46 čas podvigov, dokumentarna od daja - 19.30 TV dnevnik 20.00 Učitelj, dokumentarna oddaja - 20.45 Jugoslovanska ljudska ustvarjalnost - 21.35 Poročila - 21.45 Hvala za pozornost, ponovitev zabav no glasbene oddaje TV Zagreb I. program: 8.50 Poročila 9.00 Otroška matineja - 10.30 Narodna glasba - 11.00 Kmetijska oddaja - 12.00 Zadnja dirka jugoslovanski film - 13.25 Nogomet Jugoslavija : Grči ja, prenos - 15.20 Nedeljsko popoldne - 17.30 Mortadela italijanski film 19.00 Risanka - 19.30 TV dnevnik 20.00 Slavnostni koncert i počastitev dneva republike 21.00 Vojaki, TV nadalje vanka - 21.55 Okupacija v 26 slikah, TV nadaljevanka 22.50 Športni pregled - 23.20 TV dnevnik PONEDELJEK, 30.11. 9.05 Poročila - 9.10 2iv žav -otroška veselica - 9.40 V. Peč-jak-B. Lukan: Drejček in trije marsovčki, predstava SLG Celje - 10.40 Rtki-tiki-tavi, sovjetski mladinski film 11.55 Poročila (do 12.00) -15.00 Glasba za cicibane: Brundo na gugalnici - 15.20 »Vesna« iz Zagorja, glasbena oddaja - 15.50 Poročila -15.55 Pekinška opera, posnetek 2. dela - 16.55 Mortadela, italijanski film - 18.30 JE Krško — velika izkušnja -dragocen napotek, dokumentarna oddaja - 19.00 Zlata ptica: Mesečina - 19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zma -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Dregiša Todo-rovič: Murva, drama TV Novi Sad - 21.25 Evropa išče tretjo pot, aktualna oddaja -22.06 V znamenju Mortadela znanega talijanskega režiserja Maria MoniceUija je komedija, čeprav v filmu ni izrazitega »nosilca komičnega*. Sophie Loren si namreč ne moremo predstavljati kot komi-čarke, čeprav se je trudila. Zgodba je preprosta in učinkovita. Loteva se problema carine, prepovedi, predpisov, birokra cije — torej zoprnih prepogostih element oi vsakdanjosti. Scenarist Dragiša To dorovič in režisar Nikola Lorencin sta v drami Murva oblikovala ne na vadno pripoved iz se danjosti, katere korenine segajo tri desetletja na zaj. Glavni lik Johan Beringer, Ne/nec. rojen i Vojvodini, se po tridesetih letih vrača iz Nem čiie v rojstni kraj. da obišče očetov grob. zad nji dom socialista, ki je bil v vasi zelo ugleden. Toda neka neustaljiva sila vodi Beringerja naprej, k domačiji, kjer se i senci pod mogočno mur vo sreča z novim lastnikom nekdanjim partizanom . Danetom Bakra čem ... Oddajniki II.TV mreže: 16.50 Poročila 16.55 Glasbeni album - 17.10 Koncert zborov iz Slavonije - 18.10 Emil Cossetto: Poe Poema o domovini - 18.45 Glasbena medigra 18.50 Športna oddaja - 19.30 TV dnevnik -20.00 Witkiewicz: Mati, II. posnetek premiere v Ateljeju TV Zagreb I. program: 9.05 Poročila - 9.15 Miti in legende - 9.30 Kocka, kocka, kockica - 10.00 Mozaik, infor. zabavna odd. - 11.25 »Apoteoza 41«, gl. oddaja - 12.00 TV dnevnik - 12.15 Praznični spored za dijake - 13.45 Puga-čov, sovjetski film - 16.15 Revolucija in glasba: Pesem mladih - 17.15 Poziv revol-verašu, ameriški film - 18.45 Mladi za mlade - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Mati, posnetek premiere iz Ateljeja 212 -21.50 Glasbeni trenutek 22.00 Okupacija v 26 slikah, 2. epizoda - 22.50 TV dnevnik TOREK, 1.12. 16.50 Poročila - 16.55 Potovanje Škrata Spančkulina, češka risana serija - 17.06 Drugo srečanje tamburaških skupin Slovenije - 17.35 Pisani svet: Nezaslišani videz stvari - 17.55 Mile Klopčič: Mati, drama - 19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 19.57 Propagandna oddaja - 20.00 Aktualno -20.55 N.Companeez: Ženske obale, francoska nadalje-anka - 22.25 Za lahko noč -Minkus: Don Kihot, balet -22.30 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 16.50 Poročila - 16.55 Narodna glasba - 17.25 »Piano t one lave«, jazz koncert 18.30 TV dnevnik 10 - 18.45 YU računalnik, poljudno znanstveni film - 19.15 Glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik 20.00 Coiette: C la ud ine, francoska nadalje vanka - 21.35 Poročila - 21.40 Živa Djordjevič pripoveduje, dokumentarna oddaja - 22.10 Stare uspešnice — zabavno glasbena oddaja TV Zagreb I. program: 13.50 TV dnevnik 14.05 Balada o Mari Gmizič - 14.35 Poezija 15.06 Kako nas drugi vidijo, dokumentarna oddaja - 15.45 Glasbena oddaja - 16.15 Dokumentarna oddaja - 16.45 Otroška od daja - 16.45 Otroška oddaja 17.15 Hajduk, jugoslovanski film - 18.45 Zeleni kabaret — narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Neposredno iz studia z Zvonetom Dra ?inom, podpredsednikom IS - 21.00 Nahla. alžirski film - 22.40 TV dnevnik SREDA, 2. 12. 9.00 TV v šoli: TV koledar. Ne pozabi. Kenija, Zanimivo B)tovanje, - 10.00 TV v Soli iologija. Kraji in ljudje Risanka, Kocka, kockica Mali program, Risanka, Telesna vzgoja, Zadnje minute 16.40 Smuk za ženske, posnetek iz Val d'Isera -17.30 Poročila - 17.35 Cirkus -18.00 Romantika proti klasicizmu, angleška dokumentarna serija • 18.30 Obzornik - 18.45 Balet za vsakogar: Začetki današnjega baleta -19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zma - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 Film tedna: Zakonsko življenje Mahe Braun, zahodnonem-Ski film - 22.00 V znamenju V zahodnonemškem filmu Zakonsko življenje Marie Braun ne gre za običajno družinsko dramo, ampak za razmere, ki jih pogojuje začetek vojne. Prav tedaj namreč Maria in Herman zabrede ta v zakon, toda Herman se mora takoj vrniti na fronto. Po vojni ga proglasijo za pogrešanega. Maria je edina ki verjame, da še živi. Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 T V dnevnik - 17.45 Neven, otroška oddaja - 18.15 Obramba in samozaščita - 18.45 Glasbeni amaterji - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Ivo Vojnovič: Dubrovniška trilogija, 1 del gledališke predstave - 21.00 Zagrebška panorama - 21.20 Anno Domini 1573. ponovitev nadaljevanke TV Zagreb I. program: 17.40 Poročila - 17.45 Neven 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Sisak - 18.46 Glasbeni amaterji - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Izbor v sredo - 21.15 Spomeniki revolucije -22.00 TV dnevnik ĆP O LA8 časopisne novice storitve izdelava filmov ČETRTEK, 3. 12. 10.25 Val d'Isere: Veleslalom za ženske, prenos 1. teka EVR (do 12.00) - 13.35 Val d'Isere: Veleslalom za žen ske, prenos 2. teka EVR (do 14.30) - 15.30 TV v šoli: Ma tematika, Človek spreminja rečne tokove -16.15 Veleslalom za ženske, posnetek iz Val d'Isera -17.26 Poročila 17.30 Jelenček, otroška serija TV Zagreb 18.00 Mozaik kratkega filma: Podobe bla Snje, pakistanski film - 18.30 bzomik 18.40 Mladi za mlade: Kratek stik - 19.10 Risanka -19.24 TV in radio nocoj -19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Studio 2 -21.36 Sad v ustih smrti, balet na glasbo J.M. Jarra »OXY-GEN« -22.15 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 16.56 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Mi smo smešna družina, otroška serija -18.15 TV koledar in Kronika občine Sisak - 18.45 »Tikva rium«, satirični kabaret -19.30 TV dnenik - 20.00 Te-leskoptja: Mira Stupica -21.00 Po izbiri: Mladi in kruti, ameriški film - 22.30 24 ur (do 22.35) TV Zagreb L program: 17.40 Poročila - 17.45 Mi smo smešna družina - 18.15 TV koledar - 18.26 Kronika občine Split - 18.46 »Tikvarium« 19.30 TV dnevnik - 20.00 Zunanjepolitična oddaja -20.50 Pojem pesnike - 21.45 TV dnevnik PETEK, 4.11. 8.50 TV v Soli: TV koledar, Francoščina, TV gledališče -10.00 TV v šoli: Angleščina, Kocka, kockica; Risanka. Zgodovina, Mali program. Risanka, Izobraževalna reportaža, Zadnje minute (do 12.06) - 16.20 Smuk za moške, posnetek iz Val d'Isera - ms 17.10 Poročila • 17.15 neba, češka otroška 17.46 Artiče 81 (i pihalnih orkestrov) Obzornik - 18.25 V energetske energija, izobraževalna seda ja TV Zagreb - 1856 Na prezrite - 19.10 Risanka -19.24 TV in radio nocaš -19.26 Zrno do srna - 19.30 TV j dnevnik • 19.55 Vreme - Mm J. London: Martin Eden, L j del italijanske nadaljevank* - 21.05 Ti dnevi, ta leta: Filmska kronika 1946. aake-m en tarna serija - 21 JO V I znamenju - 22.06 Nočni kisac Ceddo. senegalski fina Italijanska rmrfsfir vanka Martin Eden jrj nastala po istoimenskem] romanu Jacka Londona.\ Pripoveduje o ki sreča bogato Ruth se vrže v študij, da ji postal enako*. Martin Eden je debeo tobiografski romam, njem London opisuje s je prve boje za uspeh obstanek pa željo po nju ter preziranje med katere se je vzpeti. Se m bene Ousmane izstopa med režiserje tretjega sveta. V filmu Ceddo se je lotil zgodbe iz 17. stoletja, pa vendar ki film težko imenovali zgodovinski, saj skozi pretekle dogodke osietijuje sedanjost. Gre za boj med tradicionalizmom »novovernimif muslim ni, ki jih V črni detet kličejo ceddo. Oddajniki II. TV 16.55 Test - 17.10 TVi madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Mah svet 18.45 Namesto top bate. nav dinska oddaja - 18.45 PoeSafl 19.30 TV dnevnik - lasi Trgatev v župi, doki na oddaja - 20.30 Inaasm dokumentarni film . -jjga Zagrebška panorama - 2LN Narodna glasba - 21.40 tura srca: Indijska tografije TV Zagrebi. 15.30 TV v šoli: Fi__ Popovič: Pokomitrana 16.30 Val d'Isere: SP smučanju — smuk 17.40 Poročila - 17 45 svet - 18.15 TV kolao« 18.26 Kronika občane Reka 18.45 Koraki, rnlartinaša daja - 19.30 TV dneva* 20.00 Kino našega otrolrn. zabavna oddaja - 21.00 Ak»| traz, serijski film - 2158 TV| dnevnik - 22.05 Count zabavno glasbena < NOVO V KINU Film Kagemuaha — scena bojevnika japonskega režiserja Akire Kurosawe je bil deležen vrste mednarodnih priznanj; v Cannesu je lani dobil zlato palmo, letos pa še oskarja kot najboljši tuji film. Gre za zgodovinski spektakel z zgodbo iz 16. stoletja, za boje med klani. Oblast bo dobil tisti, ki bo osvojil Kyoto in združil narod... Po nenadni smrti bogatega ljubimca se gospa Obardi odloči, da bo s pomočjo nečakinje zapeljala njegovega sina Petra. Vendar se izkaže, da mlada zna nekatere »stvari« bolje kot ona ... Zahodnonemski film Madame in njena nečakinja je. kajpak, seksi komedija. Francoski film Kje si, sreča pripoveduje o prikupni Sofiji ki bi bila zelo rada romantična, pa je preveč pod vplivom sodobnega ponašanja, da bi ji to uspelo. Fantom se vedno prva približa zato ni čudno, da se čutijo napadene in se prestrašeni umaknejo. Zgodba se še bolj zaplete, ko Sofija spozna fanta, kije, kot ona, poln protislovij. V ©mnibusu Vroče postelje štiri slavne igralke (Uršula Andress, Laura Antonelli, Sylvia Kristel in Monica Vit ti) tolmačijo različne Laura Antonelli, syma rvnsur. .» ™., ^-----„v« ........... značaje Žensk: mlado ženo ostarelega moža vdovo, prostitutko lju bimko poslovno Žensko, slučajno znanko. Vsaka zgodba zase je zaokro žena celota, vse skupaj pa gledalcu ponujajo prijetno zabavo *#IHImIioi erotnčnrhscen. r---- _ ob KINO KRANJ CENTER 27. in 28. novembra frunc ban: komedija (lADtJE M A TI !R I RAJ O ob 16..J H. in 20..uri. premiera nem. ban: erot. komdije MADAME IN NJENA NEČAKINJA ob 22. un (samo 2H. novembra) 29. novembra amer ban: nsam film SNE GUUČICA IN 7 PALČKOV ob 10. uri. franv. ban komedija GAME MATURIRA JO ob 15.. 17. in 19. uri, premiera domače ban: vojne drame BERLIN KAPUTT ob 21. uri .10. novembni amer ban: srhljivka RO'1 MORILCEV ob 15. in 19. uri. domača ban vojna dmma BERLIN KAPUTT ob 17 uri. /ap zgrni spektakel KACEMUS HA - SEN CA BOJEVNIKA ob 21. uri 1. in 2. decembra amer. ban: srbi/. RO-I MORILCEV ob 16.. IS. in 20. uri 3. decembm amer. ban: gmzlj. DRAKULA ob 15.30, jap. barv. spektakel KAGEMi SHA - SENCA BOJEVNIKA ob 17.30 m 20. uri KRANJ STOR21C 27. novembm amer. ban: glasb, film VRT NIČA ob 15.30 in 17.45, premiera ital. ban erot. komedije VRi)ČE POSTE U E ob 20. un 2S. novembra ital. ban: erot. komedi/a VROČE POSTELJE ob 16.. 1H. in 20. un 29. novembra domači ban: mlad. film BO ŠKO BUHA ob 14. uri, ital. ban: emt. kome dija VROČE POSTELJE ob 16 m 18. uri. premiera franv. ban: filma KJE SltSRECA ob 20. uri ■W. novembra amer. barv. mlad. film LES SIJ EVE ČAROVNIJE ob 14. un. franv ban: komedija GAME MATURIRAJU ob 16.. IS. in 20. uri 1. decembra hongk. barv film ROKA SMRTI ob 14. un. domači barv film BER LIN KAPUTT ob 16. in 18. un. franv barv film KJE Sl9SR EČA ob 20 uri i.decembra franc. ban: film KJE SI SREČA ob 16.. IS. m 20 uri .{.decembra amer barv pust film CON VOY ob 16.. 18 in 20. un TRŽlC 2H. novembra amer. barv mlad film LES SIJEVE ČAROVNIJE ob 16. un. amer. barv srhljivka RO,I MORILCEV ob IH. m 20. uri. premiera domačega ban filma BERLIN KAPUTT ob 22 uri 29. novembra amer. barv. risani film SNE GUUČICA IN 7 PALČKOV ofc 15. un. amer ban srhljivka RO,I MORILCEV ob 17. in 19. uri. premiera domačega ban filma IZGUBUENl DOM ob JI un 30. novembm doma< ti mlad film BO SKO BUHA ob 15 u 4 ■■ I ban: en>t kome dija VROČE POST, U h <>b 17. ,n 19 uri. premiera franc barv filma KJEtSI SREČA ob 21. uri 1 decembra nem. barv. uest film INDI ANSK1 POGLAVAR TEl 'i MS K H nt, 5jirvjap ban 0M spPkfMterKAČiEM1 - - SHA - SENCA Ba/EVNIKA ob 17. in 19.30 2. decembm domača ban: vojna drama BERLIN KA Pl rTT ob 17. m 19. uri 3. decembru domača ban: komedija MU-BI. U U BI. A GLAVO NE IZGUBI ob 17. un. amer. ban glasb, film VRTNICA ob 19. uri KAMNIK DOM 28 novembra premieru angl. ban: risan, filma PLEMENITI TOM ob 16. un amer ban pust. film MODRA LAGUNA ob 1H in 20. uri. premiera franc barv filma h J L M? SREČA ob22.un 29 novembra amer. ban: risani film NU-RA DIRKA TOM IN JERR YJA eV i&art amer. ban pust. film MODRA LAGUNA oA 17 m 19 uri. premiera jap. ban: "Pek takla KAGEMUSHA - SENCA BOJEVNIKA ob 21 uri 30 novembra hongk ban: karate film ROKA SMRTI ob 15. un. amer barv. pust film MODRA LAGUNA ob 17. in19. un, nem ban: emt film MADAME IN NJENA NEČAKINJA ob21 un ,J£, 0/, / decembm domači ban: mlad film HU ŠKO BUHA ob 16. un. nem. ban: emt film MADAME IN NJENA NEČAKINJA ob IS. in 20. uri .4 * 2 decembm nem barv emt. komedija MA DAME IN NJENA NEČAKINJA ob IS. m 3,decembn fmne barv komedija GAME MATUR1RAJO ob IS. in 20. uri DUPLICA .. barv igod spekl KAGEMUSHA - SENCA BOJEV- 2H. novembm premiem /aj> SENIKA ob 20. un 29 novembm amer. barv mlad. film LES SIJEVE ČAROVNIJE ob 15. un. nem1 fcon-. erot. film MADAME IN NJENA NEČAKI NJA ob 17 m 19. uri . . 2 decembm fmne barv komedija GADih-M A TURIRAJO ob IH in SO. ur, 3. decembm ital. ban erot film \H(n r. POSTELJE ob 20 uri KOMENDA 27. novembm domači ban voint film BERLIN K A Pl TT ob 19 uri ■'S novembra amer ban akril film SMO KEY IN BANDIT ob 19 ur, CEftNJICA 27. novembm amer barv pust film CON VOY ob 20. un ŠKIIMA IOKA HORA 2H. in 29. novembm amer akcij film STA Rl WH1SKY ob IS. in 20 un / in 2. decembm bmtil komedijo IMI1*A KLOR IN NJENA DVA MOZA OS W "» 20. un .i.* I decembra omet thnl/er ZADNJI IEM ob 20 Uri ŽELEZNIKI OBZORJI 2H novembm amer klim. film NEKDO JE Hl I NJENEGA MOZA ob 20 ur, 29 nitvemhm domača tiranu, VISOKA VI 1'ETOST ob IS. in 20 uri 2 devembra amei drama S\'ET'E IDI•* WRrfčE$in MOSKni >b >0 ilrC ■ * * • - ital JESENICE RADIO 27. novembm amer. glasb. fUm ZGODB* 0 BUDDY HOLLYUob 17. in 19. uri 2H. in 29. noiembm amer. vojni film POSTELJO oh20.un 2 decembm amer. ban: film MANEKS* KA IN DETEKTIVob 20. uri 3 decembm amer. ban: film NEDOSR IJIVI MOST ob 20. un BLED 27. novembm amer. ban: film OTOK M RATOVob20. uri 28. noiembra amer. ban: film TOMI JOKOM JERI SKOKOM ob 18. uri, arstr mvr film HA RLEKIN ob 20. uri 29. novembra amer. ban: risani film TOMU JOKOM. JERI SKOKOM ob 16. uri. smer ban film DRAKULA ob 18. uri, amer aarr pust. film OTOK PIRA TOV ob 20. uri '10 novembm amer. ban: film LEGENDA O KASTERJU ob 18. m 20. uri 1. decembm dal. ban: film ČLOVEK IMENOVAN BULDOŽER ob 2 decembm amer. ban: fum NEAttKT NI DETEKTIV ob 20 uri 1 decembm danski ban: iab. film LAKAJ NE PRIDEŠ V MOJO POSTELJO ob 20 mm BOHINJ BOHINJSKA BISTRICA 27 novembm amer. ban: risani film TOM //>*/) W I ERI SKOKOM obl7.un K;Nnb II* inZO.tirr - festita vsem občanom, zavarovancem iTpSovnirn prijateljem za praznik republike - 29. november vezenine Vsem delovnim ljudem čestitamo za dan republike 29. november SKUPŠČINA OBČINE KAMNIK in družbenopolitične organizacije i Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinski sindikalni svet Občinska konferenca ZSMS Zveza združenj borcev NOV Zveza rezervnih vojaških starešin Čestitajo vsem delovnim kolektivom in občanom za 29. november dan republike VGP VODNOGOSPODARSKO PODJETJE KRANJ * Ul. Mirka Vadnova 5 PRIMSKOVO - kom. cona IZVAJAMO: vodnogradbena dela, regulacije vodotokov, obalne protierozijske zaščite, vodnogospodarske objekte, zemeljska dela, strojna in minerska dela ter druga dela s področja nizkih gradenj Čestita občanom Kranja, Jesenic, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča za dan republike — 29. november meta lica TRIGLAV TRŽIČ TOZD Tovarna montažnega pribora in ročnega orodja Proizvajamo: pile za motorne žage, ročno orodje za obdelavo kamna in železa, obešala za centralno kurjavo, prezračevanje, sanitarije, jeklena sidra z notranjimi in zunanjimi navoji ter konstrukcijska sidra za montažo z vsemi vibracijskimi in električnimi vrtalnimi stroji ISKRENE ČESTITKE ZA PRAZNIK REPUBLIKE J G L, A S18. STRAN OBVESTILA. OGLASI !N OBJAVE PfTEK. 27 NOVHHA 1M1 3S8r VIKEND V NEW YORKU 18.400 din POČITNICE V TUNISU 7 in 14 dni od 8.840 din naprej EGIPT 7dni polni penzioni v hotelih I. kategorije 19.040 din Za vse informacije in rezervacije ae obrnite na JAT AIRLIFT Ljttkijaaa, Miklošičeva, telefon 315-*50 ali na vašo najbližjo turistično agencijo. Iskra Zaradi priključitve na novo telefonsko centralo so spremenjene telefonske številke v poslovni stavbi Iskre — Trg revolucije 3 v Ljubljani. Hišna telefonska centrala: Stara pozivna številka: 324-061, 324-261 in 325-061 NOVA POZIVNA ŠTEVILKA: 213-213 Važnejše direktne telefonske številke: stara št. nova št. Predsednik KPO SOZD Iskra 324-380 222-210 Namestnik preds. KPO SOZD Iskra 27-134 212-538 Pomočniki preds. KPO SOZD Iskra — za program in razvoj 324-776 222-218 — za družbenopravne zadeve 324-368 222-192 — za kakovost 324-780 222-234 Člani KPO SOZD ISKRA: — za ekonomiko in plan 324-565 222-225 — za kadre, izobraževanje in SLO 323-798 222-346 — za stike z javnostjo 324-568 222-227 — za namensko proizvodnjo 325-578 222-324 Iskra Commerce — direktor DO 320-161 222-297 — direktor TOZD Zunanji trg 323-177 222-280 — direktor TOZD Prodaja 325-565 222-255 — direktor TOZD Marketing 315-567 222-261 Iskra Banka — direktor 325-264 222-423 Iskra Invest servis — direktor 312-736 222-286 Iskra Elektromehanika — direktor TOZD Prodaja 320-157 222-309 Iskra Elektrozveze — direktor kornere, področja 311-753 222-335 Iskra IEZE —- direktor komerc. področja 324-176 222-172 Iskra široka potrošnja — direktor TOZD Prodaja 324-365 222-191 Iskra Kondenzatorji — direktor komerc. področja 317-549 222-331 Iskra ZORIN — direktor TOZD CAOP 325-176 222-230 Vse spremenjene telefonske številke za poslovno stavbo Iskra — Ljubljana, Trg revolucije 3, so objavljene tudi v novem telefonskem imeniku SR Slovenije za leto 1982. Nove telefonske številke veljajo od 29. novembra 1981 I____--- JPKINOKMNJ KMALU V NAŠIH KINEMATOGRAFIH! GADJE MATURIRAJO, franc. barv. film — komedija Režija: Claude Zidi Najbolj gledan film v letošnjem letu! BERLIN KAPUTT, domača vojna drama Režija: Mida Miloševič* Vojna in revolucija, mladost in ljubezen se prepletajo v življenju treh partizanov! KAGMUSHA - SENCA BOJEVNIKA, japonski zgodovinski spektakel — fevdalna Japonska v 16. stoletju Režija: Akira Kurosawa Dobitnik OSKARJA 1981 kot najboljši tuji film in mnogih mednarodnih priznanj! BRUBAKER, ameriška barv. akcijska drama Režija. Stuart Rosenberg ROBERT REDFORD v vlogi glavnega nadzornika v zloglasnem zaporu VVakefield! Vsem občanom čestitamo za 29. november — dan republike! Kinopodjetje Kranj ALPETOUR HOTELI POKLJUKA Vabimo vas, da svoj prosti čas preživite z nami v HOTELU ŠPORT na Pokljuki. DISKO odprt vsak petek in vsako soboto od 20. do 02. ure. Ob ugodnih snežnih razmerah - urejene tekaške proge in smučišča ob hotelu Informacije in rezervacije, telefon: 064/77-027 Se priporočamo! Vsem delovnim ljudem in občanom občine Škof j a Loka čestitam ob dnevu republike. V NOVEM LOKALU NA TITOVEM TRGU 14 VAM PRIPOROČAMO: — dnevno sveže rezano cvetje — sobne in balkonske lončnice — aranžiranje — poročne šopke, dekoracije avtomobilov — žalne vence, žalne šopke — nagrobne aranžmaje — aranžmaje svežega in prepariranega cvetja Vam nudi in se priporoča Cvetličarna vv r lota« Šubic Pavla, Škofja Loka, tel.: 61-000 Otvoritev in preselitev cvetličarne s Ceste talcev 6 na Titov trg 14 bo 2. 12. 1981 ob 8. uri. GOSTINSKA IN DELOVNA ORGANIZACIJA ENTRAL TOZD Delikatesa KRANJ Cenjene potrošnike obveščamo, da bodo prodajalne Central - TOZD Delikatesa dne 28. novembra 1981 odprte do 17. ure Dne 1. decembra 1981 pa bodo vse rtaše prodajalne odprte od 7. do 11. ure. Prodajalne CENTRAL - TOZD Delikatesa so: Delikatesa - Kranj Na Klancu — Primskovo Na vasi — Šenčur Dom — Srednja vas Krvavec — Cerklje Hrib - Preddvor Kočna — Zg. Jezersko Naklo - Naklo Klemenček — Duplje Delikatesa - Trtic Priporočamo tudi raznovrstne m kvalitetne izdelke naših kuhinj v Kranju in Tržiču. REKLAMNA PRODAJA od 15/11 6031^*81 VINO starček rdeč m 28,7? kraško belo - 35,30 metliška črnina ■ 48,X CUJBStovin -106,05 RUM SegesOca . 96,35 VODKA Baltic -144,55 KEKSI Metropol 5*34,65 GOLDt rapo«tanke]Ml28l35 NOUGAT kocke n, 16,74 SLADKO SRCE a. 17,55 SARDINE «,14,80 Priporočamo se za nakup in vam želimo prijetno praznovanje ŽIVILA Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo za dan republike — 29. november. Društvo za pomoč duševno prizadetim občine Kranj Veletrgovina _l©e©e GOSTIŠČE DOBRCA BREZJE vabi na silvestrovanje ob glasbi priznanega ansamr BOGAT SILVESTERSKI MENI S PIJAČO. Možnost rezervacije prenočišča. Rezervacije z vplačilom sprejema Ggstisče DOBRČA do vključno 15. decembra. Vse informacije v Dobre tet. 75-341. JESENICE Delavski svet razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODJE TEHNIČNE OPERATIVE Kandidati morajo poleg i zakonom predpisanimi pogoji izpolnjevati se naslednje pogoje: - da imajo končano visv Solo strojne, elektro ali organizacijske smeri ter - 3 leta delovnih izkušenj na takih ali podobnih delih Delavec bo imenovan za dobo štirih let. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev naj kandidati pošljejo na naslov DO Elim Jesenice. Hrušica 72 c. 64270 Jesenice, v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v roku 30 dni po končni Objavi. PRIHRANITE ČAS IN DENAR CENIK INDUSTRIJSKO OBNOVLJENIH MOTORJEV Model avtomobila ZASTAVA 750 ZASTAVA 430 TK ZASTAVA 1300 ZASTAVA 130 TF ZASTAVA 1500 ZASTAVA 620 ZASTAVA AR - 55 ZASTAVA 101 Tip motorja 100 D 000 100 DF 018 116C000 116 003 115 C 064 105 BJ 005 105B007 128 A 064 Cena motorja 11.079,50 12.637,10 19.501,95 20.464,50 21.314,85 32.322,30 32.322,30 19.825,50 1-LETNA GARANCIJA (ftoinost nakupa na kredit '■fajnost in kvaliteta enaka novemu »aćunan stari motor za ceno generalnega »opravila kompleten motor z jamstvom »ginalen motor z originalnimi deli Zastava k4ra zamenjava »sta servisna mreža PRODAJA NA KREDIT — V ceni je vračunana vrednost starega motorja. — Prevozni stroški za motor 350,00 din. — prodajalec odobri kredit za vrednost motorja po ceniku — polog 40 % — rok odplačila 12 mesecev — obresti 12 % — prodajalec izroči ustrezne kreditne pole kupcu in ta jih izpolni in potrdi v svoji delovni organizaciji — po predložitvi izpolnjenih obrazcev prodajalec takoj odobri kredit — kupec vplača polog in prejme vso dokumentacijo za zamenjavo motorja ZAMENJAJTE DOTRAJAN MOTOR JR0DAJNO SERVISNA MREŽA >0OflOĆJE VGRADNJA PRODAJA UU8LJANA Tfl7n 7jKIawa ZASTAVA Avto - TOZD Zabava )tOMERKUR Servis Bežigrad. J A avto TOZD Zastava TOZD Zastava AVA avto — 1 Kje-^J *- i 33 — Jama Matevž, 16 l^KUR-TOZDServ.s E^»KU« - T0ZD Servis LJE _ Servis Zastava V avto — TOZD Zastava R _ Servis Labore "RKUR - TOZDKEG 512. A avto — TOZD Aviomo.o-1 Miklošičeva 5 6«!e-Serv,s Zastava ^ Ćelfe! Ljubljanska 37 -713 StfJSAavto-TOZDAvtomo.o^ »-705. Šaleška 18 Ktmunalni obrtm center x -T02D Komunala fcG,R.*°-TOZO A„o™,o. |-7t0, Glavni trg 4? ?-720, Francetovail 1 x "ATOR - Servis Zastava lB»ETER V SAV DOLINI 4T0MERKUR - TOZDCKM ^*Sa,aJna. Doorteia vas J Vt'omIrKUR- TOZDCKM Stojalna, Moz"je 27 »U3VENSKE KONJICE '/T0MČRKUR -TOZDCKM ^odavalna. Prevrat 7 *0M- Avto-moto društvo X ^t!?Aavto-TOZD Ac.omotor '-725. Valvasorjeva 10 ftRflOMOTO-Serv.s Zastava ^ ^TO^MOTO DRUŠTVO * ILOV BISTRICA 'fftROMOTO - Servis Zastava RAVNE NA KOROŠKEM ZASTAVA AVTO - TOZD Avtomotor P-712, Dobja vas 33 X PTUJ AGIS - Servis Zastava. Rajšpova 13 XX AVTOMERKUR - TOZD CKM Prodajalna. Nova cesta 2 X MURSKA SOBOTA ABC Pomurka - TOZD Agroservis Servis Zastava X X LJUTOMER TEHNOSTROJ - Servis Zastava X X LAŠKO KOMUNALNO PODJETJE X ROGAŠKA SLATINA AVTOMERKUR - TOZDCKM Prodajalna, Ratanska vas 13 X Komunalno podjetje X NOVO MESTO NOVOTEHNA - Servis Zastava X X SGP Pionir -- Servis Zastava X X TREBNJE NOVOTEHNA- Servis Zastava X X KRŠKO ZASTAVA avto -Servis Zastava, Krških žrtev 53 X X METLIKA NOVOTEHNA - Servis Zastava X X KOČEVJE AVTO KOČEVJE - Servis Zastava X X KOPER ZASTAVA avto -TOZD Zastava servis. Istrska 55 XX Trgoavto - TOZD Maloprodaja JNA 25 X PORTOROŽ Trgoavto - Servis Zastava * X RIJEKA AVTOMERKUR TOZD KEG Prodajalna 507. Potok 22 X IDRIJA » AVTOPREVOZ Tolmin - TOZD Promet Servis Zastava X X TOLMIN AVTOPREVOZ - Servis Zastava X X TRGOAVTO Koper, Posl. 17 X NOVA GORICA Vozila Gorica - TOZD MOTOREMONT Se v.s Zastava X X POSTOJNA TRGOAVTO Koper - Poslovalnica Tržaška 41 X AVTO-MOTO DRUŠTVO, Ljubljanska C. X INDUSTRIJSKO OBNOVLJENI MOTORJI ZA AVTOMOBILE mi^mmin ★ ★ * ★ it ★ ★ * Ar * ★ it * it it it * * it it * it ★ * ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ •Ar ★ ★ ★ ★ ★ ★ A- ★ + * A- A- ★ ★ ★ A- ★ ★ A- ★ A- ★ •A ■A ★ ★ ★ ★ A- ★ ★ A- ★ A- ★ A- ★ ★ ★ ★ A- Ar ★ GOZDNO GOSPODARSTVO BLED objavlja javno licitacijo za prodajo RABLJENIH STVARI OPREME IN ZA RUŠENJE GOZDARSKIH KOČ IN DRUGIH GRADBENIH OBJEKTOV Ustna javna licitacija bo v četrtek, 3. decembra 1981 ob 15. uri v TOZD Avtoprevozništvo in delavnice, Sp. Gorje 1 pri Bledu. Na javni licitaciji lahko sodelujejo organizacije združenega dela in zasebniki, ki pred pri-četkom licitacije plačajo kavcijo v visini 10 odstotkov od izklicne cene, vendar najmanj 500 din. Seznam opreme za prodajo in objektov za rušenje je objavljen na oglasnih deskah v TOZD AvtoprevozniStvo in delavnice Sp. Gorje 1 in na sedežih drugih temeljnih organizacij GG Bled. Ogled opreme je moten 2. in 3. decembra 1981 od 10.-14. ure v TOZD Avtoprevozništvo in delavnice, zunanjost gradbenih objektov pa interesenti lahko ogledajo ha lokacijah. S SAVSKE ELEKTRARNE LJUBLJANA n. sol. o. TOZD ELEKTRARNA M08TE Žirovnica Delavski svet ponovno objavlja prosta dela in naloge OBRATOVNEGA KLJUČAVNIČARJA III Pogoji: — KV kovinarske smeri, brez delovnih izkušenj, - 3-mesečno poskusno delo * Nastop dela je možen takoj. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati vložijo v roku 15 dni po objavi na naslov: Savske elektrarne Ljubljana, TOZD Elektratna Moste - delavski svet. Kandidati bodo izbrani v roku 30 dni po izteku prijavnega roka. GOZDARSKA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KRANJ, o. sub. o. Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27 a RAZPISUJE KREDITE ZA RAZVOJ ZASEBNEGA KMETIJSTVA V LETU 1982 Kredite bomo odobravali za naslednje namene: — preureditev hlevov s pripadajočimi napravami za krave in mlado živino, — nakup plemenske živine — nakup kmetijskih strojev Kreditni pogoji bodo glede na namene kreditiranja različni. Določil jih bo izvršilni odbor na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana razvoja kmetijstva, ribištva in živilske industrije.za obdobje 1981 -1985 in sklepov Konzorcija za zagotovitev sredstev za proizvodnjo in preskrbo s hrano za potrebe SR Slovenije. Pogoji za pridobitev kredita so: - da je prosilec lastnik gozda-kmet in da je vlagatelj pri GHKS Kranj — da trajno gospodarsko sodeluje z Gozdnim gospodarstvom Kranj, — da ima s področno kmetijsko zadrugo sklenjeno kooperacijsko pogodbo, - da je preusmeritev oz. pospeševanje kmečkega gospodarstva v skladu z načrtom razvoja kmetijstva in gozdarstva, - da ima v primeru koriščenje kreditov za gradnjo veljavno gradbeno dokumentacijo, — da je kreditno sposoben. Ob enakih pogojih imajo vsi združeni kmetje enake pravice za najemanje kreditov; v primeru pomanjkanja sredstev, pa imajo člani ustanoviteljice GHKS prednost pred ostalimi vlagatelji. Prošnje za kredite bodo do 31. januarja 1982 sprejemali blagajniki GHKS na poslovnih enotah v Skofji Loki, Tržiču in Preddvoru. OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE, o. o. TOZD ZDRAVSTVENI DOM SKOFJA LOKA Objavlja prosta dela in naloge ŠOFERJA REŠEVALCA - AVTOMEHANIKA za delo v Zdravstvenem domu Skofja Loka Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja dva meseca. OD po pravilniku. Stanovanja ni. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Osnovno zdravstvo Gorenjske, o. o. TOZD Zdravstveni dom Skofja Loka, Stara cesta 10. O izbiri bomo kandidate obvestili v IS dneh po preteku roka za sprejemanje prijav. ************** O L* A S 20. STRAN SMUČANJE - SILVESTROVANJA - POTOVANJA PETEK, 27 NOVEMBRA 1»1 *m!S tur'stična agencija globtour * Informacije in prijave. GLOBTOUR Ljubljana posl. Maxim stinskih obratih se končuje. NaJetek je na dober odziv. V restavraciji na Deteljici v Tržiču bo od 2. do 7. decembra teden sladic. Postregli vaat bodo s kremnimi rezinami Petjok**-mi rezinami, vinskimi rezinami, ognrf-čno potico, mini rolado s smetaš«, biskvit no rolado, skutnimi cmoki *k-vovimi in mare ličnimi cmoki Istočasno bo v motelu Čatež teden polžn v motelu Podlehnik teden sladic, v rt-stavraciji Tepanje teden vegetarijanske kuhinje m v motelu Lom tei» kolin. YUGOTOURSOVA SMUKA Nov smučarski program Yugotours» vsebuje deset smučarskih centre* < Avstriji in enega v Italiji. To so mast kraji, ki so tudi dokaj blizu naaa meja. V programu so vsi kraji in psrt do njih dobro opisani prav taks pn tudi predstavljeni prenočitvem objekti in apartmaji. Zanimivo, da je le** na voljo precej več apartmajev -skoraj polovica ponudbe. Program vsebuje -tudi tabelo s cenami, termini, popusti m cenami ss žičnice. Vse cene ao vjdinarjih -osebo v dvoposteljni softi dni. razen za apartmaje, kjer so za tedenski najem m ^rte, ki so navedene v SUing* ma v lirah. Lthto P» f**» *M paket (bivanje, smučarska karta m prevoz)- vse v dinarj* za smučarske TEMELJNA ORGANIZACIJA KOOPERANTOV ZASEBNI SEKTOR GOZDNEGA GOSPODARSTVA BLED, n. sub. o Bled, Ljubljanska cesta 19 Po sklepu zbora delegatov Hranilno kreditne službe GG Bled ae razpisujejo prosta dela oziroma naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -VODJE HRANILNO KREDITNE SLUŽBE GG BLED Za vodjo službe je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev, določenih z zako-nosn, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori izpolnjuje Ae naslednje posebne - da ima visoko šolo ekonomske, agronomske ali gozdarske smeri in 2 leti delovnih izkušenj. - ali višjo šolo ekonomske, agronomske ali gozdarske smeri in 4 leta delovnih izkušenj - družbenopolitične in moralno-etične vrline, ki se izražajo v odnosu do samoupravne družbene ureditve ter sposobnosti za razvijanje socialističnih samoupravnih odnosov, v čutu odgovornosti dodela in delovnih ljudi ter v osebni poštenosti Obseg del in nalog vodenje Hranilno-kreditne službe je manjši od polnega delovnega časa in se določa z letnim planom. Prosta dela in naloge poslovodnega organa se razpisujejo za štiri leta. Rok za prijave je 15 dni od objave tega razpisa. p rila ve s frir+m*mi in dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba poslati na naslov Gozdno - Bled, Temeljna organizacija kooperantov, Bled, Ljubljanska cesta 19 - »za razpisno komisijo«. Nova tkanina z nanosom _ nove barve _ novi vzorci Normativno prodajni center v hotelu -9ina v Kranju, tel.: 25-168. TEKSTILINDUS KRANJ trZiška industrija obutve in konfekcije TRŽIČ dele obutve (notranjike) »^»^"v^SK drugih bitnih »redst,v pri prodaja vse delu PESTITA OB DNEVU REPUBLIKE 29 NOVEMBRU VSEM DELOVNIM LJUDEM TER POSLOVNIM SODELAVCEM ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE - KRANJ DEŽURNI VETERINARJI od 27.11. - 4. 12.81 Za občini Kranj in Tržič BEDINA Anton, dipl. vet., Kranj, Betonova 58, telefon H41I LOKAR Franc, dipl. vet., Kranj, Žanova 12, telefon 23-91« Za občino Skorja Loka PIPP Andrej, dipl. vet., Skofja Loka, Partizanska 37, tel. 60-380 Za občini Radovljica in đ c 9^ ssi.cc PAVLIC Franc, dipl. vet., Zasip, Stagne 24, tel. 77-639 Dežurna služba pri Živino-rei*k*> veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel. 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. T1KO TRŽIČ Komiaija za prodajo osnovnih sredstev razpise javno licitacijo Wi^BURG?tip 353, leto proizvodnje 1972. vozilo ni registrirano Izklicna cena je 10.000 din. KOPIRNI APARAT Roth Weber (na amoniak) Izklicna cena je 1.000 din. . n a „,„Kn 1981 ob 15. uri na dvorišču licitacij« bo v f^.rt?k^/zUf rkopirnega aparata bo mogoč isti ia^^rganizac'1- ° Hcitacije morajo pred pnčetkom e cene na kraju dražbe, ežiti vse družbeno pravne in fizične osebe. —a organizaci !>• od 10. ur** '* "•nrti lOodM' W licitacij KLADIVAR 2iri Delavski svet razpisuje javno licitacijo za prodajo osnovnog* sredstva HIDRAVLIČNO STISKALNICO HPC-N-4 Izklicna cena je 361.280 din Javna licitacija bo v sredo. 1. decembra 1981 ob 11. uri v prostorih DU Kladivar Ziri. Enakopravno sodelujejo fizične in pravne osebe. V izklicni ceni ni vštet prometni davek. Ogled je mogoč vsak dan od 8. do 11. ure v prostorih DO Kladivar Ziri. Vsak kupec mora ob licitaciji plačati 10 odstotkov kavcije od izklicne cene osnovnega sredstva, uro pred pričetkom licitacije. ^CENTER ZA JUgovni PjP*fL Usj, Zupančičeva 22 IssMaiia z* razpi* prostih ^mmu^raspi^e »rosu dela in naloge ^AZILKE tseaoločen čas ^zaposlitve TAKOJ! OD m oravUsukju Šolskega SLE ?tts*o™* promet *nmj.8ta»<>v*n*a ni Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sode-^ lavec MARTIN BAJŽELJ upokojenec, rojen 1909 Pogreb pokojnika bo v petek. 2T novembra 1981 ob °g 1 14.45 na pokopališču v Bitnjah. Sindikalna organizacija Sava Kranj V SPOMIN Danes je minilo dve leti, odkar nas je zapustila naša ljubljena mama in stara mama ROZINKA KUNSTEK Hafharievo naselje ftt. 71, Skofja Loka Vsem, ki se je spominjate, prižigate svečke in prinašate cvetje na njen grob, iskrena hvala SIN BRANKO in HČERKA IRENA Z DRUŽINO Kranj, 27. novembra 1981 Vsemv ki ste ga poznali, sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi MARTIN BAJŽELJ šofer v pokoju Do zadnjega slovesa, ki bo v petek, 27. novembra 1981, ob 14.45 leži pokojnik v vežici na pokopališču v Zg. Bitnjah. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kranj, 25. novembra 1981 ZAHVALA Ob težki in nenadomestljivi izgubi dragega moža, brata in strica JANEZA SIPICA se zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so mi izrazili sožalje, mu poklonili cvetje in ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala Komparetovim za pomoč ob tem težkem trenutku. Iskrena hvala tudi pevskemu zboru upokojencev in g. kaplanu za pogrebni obred. ŽALUJOČA ŽENA Kranj, 24. novembra 1981 ZAHVALA Ob smrti naše dobre mame, babice, prababice, sestre, tašče in tete VALENTINE POTOČNIK Bavohove mame — roj. Markun v se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, kolektivu K2K, sodelavcem TOZD Klavnice Kranj, kolektivu ter sodelavcem Iskre Kranj za izrečena sožalja, darovano cvetje in mnogoštevilno spremstvo na zadnji poti. Iskrena hvala sosedi Ani Kepic za požrtvovalno pomoč, č. g. župniku Sla-betu za lep pogrebni obred in pevcem iz Naklega za čudovito petje. VSI NJENI Šenčur, 25. novembra 1981 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta CIRILA ROZMANA z Brezij se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje ter spremstvo na prerani zadnji poti. Posebna zahvala osebju Internega oddelka Bolnišnice Jesenice, sosedom, njegovim sodelavcem, vsem gasilcem, KO ZB NOV Črnivec, upokojencem, godbi iz Lesc, pevcem bratov Zupan, gospodu župniku in govornikom za lepe poslovilne besede. VSEM SE ENKRAT ISKRENA HVALA! Žalujoči vsi njegovi Brezje. 23. novembra 1981 GLAS22.STRAN OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE PETEK, 27 NOVEMBRA 1*1 ZAHVALA Ob nenadni izgubi ljubega moža in očeta ANDREJA DIJAKA is Radovljice Hjft™? l2ahv1a,iuiemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja darovane vence in cvetje ter spremstvo na prerani zadnji pot,. Posebna zahvala velja dobrim Wdom in vsern ?z t„ T!T Ulr' 3odf,avcem TOZD Vzdrževanje Plavž, sindikatu in sodelavkam Almire ter učencem I. e razreda TSS Iskra Kranj Najlepša hvala tudi g. župnikom za lepo opravljen obred in pevcem za žalostinke. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Radovljica, 20. novembra 1081 MALI telefon 27-960 OGLASI (nasproti porodnišnice) C. JLA 16 iPRODAM Prodam več mesnatih PRAŠIČEV, težkih do 120 kg. Oman, Zminec 12, Skofja Loka U296 Prodam 4 nove GUME 165-1.1. Blasko Edi, Kovačičeva 5. Kranj 11428 Prodam 1700 kosov nove STRESNE OPEKE trajanka. Vidic. Lesce. Tovarniška 2, tel. 74-467 11303 Prodam PRASlCA. težkega 180 kg. Tupahce7 11473 Prodam trajnožarečo PEČ EMO Celje — KAMIN tobi. Informacije po telefonu 40-624 U479 Prodam PRASlCE za zakol. Struževo 9. Kranj 11480 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame. stare mame. prababice, sestre in tett MARIJE ZUPANC roj. Barle — Urbančeve mame iz Vogelj se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih dneh pomagali, z nami sočustvovali ter nam izrekli sožalje. Posebno pa smo dolžni izreči zahvalo dr. Ivanki Stenšakovi za lajšanje trpljenja ob njeni bolezni in č. duhovnikoma iz Vogelj in Šenčurja za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvaljujemo se družini Uričevi, dobrim sosedom, sorodnikom in botrom za vsestransko pomoč. Nadalje smo se dolžni zahvaliti Invalidski sekciji pri ZB NOV ZVVI Voglje, sodelavcem Iskre iz obrata Plastika ter sodelavcem Tekstilindusa - Tkalnice obrat I. Hvala tudi vsem darovalcem vencev ter vsem. ki ste jo v tako velikem Številu spremili na zadnji poti. ŽALUJOČI: hčerka Ančka. Angelca, Mici, Slavka ter sinova Albin in Janko z družinami Voglje, Čirče, H rastje, Toronto, 21. novembra 1981 V soboto, 21. novembra 1981 smo se poslovili od ALBINA UČAKARJA Zahvaljujemo se osebju internega oddelka 600 golniške bolnišnice in dr. Janezu Bajžlju za zdravljenje in nego, Združenju zveze borcev Orehek-Drulovka, Osnovni organizaciji sindikata TK Gorenjski tisk; TOZD Stavek, sodelavcem, g. ž. Cirilu Berglezu za obred, pevcem Društva upokojencev, sosedom Štibeljnovim, Fani Osredkarjevi, Moštrokolovim, Savičevim in vsem iz Zevnikove ulice, prijateljem in znancem ter vsem, ki so sočustvovali z nami, mu poklonili vence in šopke in ga spremili na zadnji poti. Žalujoči : žena Francka, sin Albin z družino, brat Janez z družino in drugi sorodniki. V Kranju, 21. novembra 1981 ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube žene, mame, tete in tašče FRANČIŠKE STARE roj. Štefe se posebno iskreno zahvaljujemo Inštitutu za tuberkulozo in pljučne bolezni Golnik, predstojniku Internega oddelka 600 dr. Suputovi, dr. Potočnikovi in vsem sestram in strežnemu osebju Internega oddelka 600 za izredno pozornost, razumevanje in pomoč med njeno boleznijo in ob njeni smrti. Hvala tudi dr. Bavdku in gospe Kremžar Majdi z Malijevega brda. Zahvaljujemo se kolektivu Otološkega oddelka Kranj za podarjeni venec in tolažilne besede. Iskrena in lepa zahvala vsem sorodnikom, sosedom ter znancem za pomoč, podarjene vence, cvetje in za izražena sožalja, kakor tudi vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Hvala pevcem in gospodu župniku ter kaplanu za lep pogrebni obred. ŽALUJOČI: mož Janez, sinovi Janez, Mirko z ženo Francko, Francelj, Peter in drugo sorodstvo Povije, Trstenik, Ljubljana, 19. novembra 1981 HHHHDHHHflBHHBBHHHII Naš ljubi oče ALOJZ REKAR je umrl. Na zadnjo pot smo ga v tako lepem številu spremili v ponedeljek, 23. novembra 1981 na kranjskem pokopališču. Prisrčna hvala vsem, ki sta ga imeli radi in z venci in cvetjem zasuli njegov prerani grob. Vsem, ki ste z nami v težkih trenutkih sočustvovali in izrekli sožalje. Posebno zahvalo izrekamo dr. Bajžlju za dolgoletno požrtvovalno zdravljenje, dr. Veselu, Institutu Hrsstja za darovano sv. mašo. VSEM SE ENKRAT PRISRČNA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kranj, 24. novembra 1981 Prodam 100 kv. m NAPUSČA in 50 kv. metrov stropne, atenske OBLOGE. Voklo 73. Šenčur 11461 Prodam ZAJCE za pleme ali zakol. Osredkar Franc. Sutna 34. Zabnica 11482 Prodam PEČ na olje. Valjavec Franc, Golnika 69. Kranj 11483 Prodam mesnatega PRAŠIČA za zakol Rupa 11. Kranj 11484 Prodam KRAVO, drugič breio 7 mesecev in 16 mesecev staro TELICO, obe čisti frizijki. Čadovlje 3. Golnik 11485 Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE in 100 kg težkega PRAŠIČA Pivka 13, Naklo H486 10 kub. m TER VOLA. II. kvalitete in STRESNO OKNO pural z žaluzijo. dimenzije 66 x 85 cm, prodam. I nfoimacije po tel. 061-22-546-int. 19 11487 Prodam KRAVO Jezerska c. 140. Kranj "488 Prodam polovico mlade KRAVE. Sr. Bitnje 6 H489 Prodam dvojno POMIVALNO KORITO, levo, dimenzije 60x 120. Naslov v oglasnem oddelku 11490 Prodam PRAŠIČA za zakol. Virmase 42, Skofja Loka "491 Prodam KRAVO, brejo 8 mesecev ali jalovo. 2an Janez, Pševo 5, Kranj 11492 Prodam lepe PRAŠIČKE. Dobrava 1. Cerklje "493 SMREKOVE DESKE suhe, colarice. 3 kubičnih metrov, ugodno prodam. Telefon 061-348-404 od 14. do 18. ure 11494 Prodam TRAKTOR zetor 4911 s kabino. Jezerska c. 92, Kranj 11495 Prodam TRAKTOR zeto 4718 z original kabino. Rozman, Gasilska 2, Kranj -Stražiiče 11496 Prodam 5 kW termoakumulaciJBko PEČ, rabljeno 1 leto. Gašperšič Blaž, Pot na Jošta 34, Kranj "497 Prodam PEČ za centralno Tam Sta-dler, 30.000 k. cal. Huje 5, Kranj 11498 Prodam CIN - KOSITER. Telefon 22-142 popoldan "499 Prodam več PRAŠIČEV za zakol. La-hovče 43 11500 Ugodno prodam rabljen ŠTEDILNIK kttpperabusch in trajnožarečo PEČ kup-persbusch. Jelar. Britof 158 "501 Prodam PRAŠIČA za zakol in ELEK-TRO MOTOR 7 KM. Britof 315. Kranj 11502 Prodam malo rabljen SUŠILEC za perilo tobi. Tekstilna 4, Kranj 11503 Prodam OTROŠKO POSTELJICO z jogijem. Zg. Duplje 78, tel. 47-106 11504 Prodam DIRKALNO KOLO na 5 prestav. Avsec Ivan, tel. 45-114 11505 Prodam dva PRAŠIČA, težka 150kg. Podreča 10, Mavčiče, tel. 40-030 11506 Cm KRZNEN PLAŠČ iz astra ha na, nov št. 48, ugodno prodam. Informacije po tel. 77-624 "507 Prodam suhe HRASTOVE PLOHE. Tomaž in, Vrbnje 10, Radovljica 11508 Približno 1600 kosov betonske pravokotne STRESNE OPEKE z žlebastim ujetjem (12 kosov na kv. m) ugodno prodam. Ambrožič Božo, Sp. Gorje 42. Informacije po tel. 82-861 - int. 36 11509 Prodam 33 SPIROVCEV 14x16 cm, dolžine 7,50 m. Pnudbe pod šifro: Gorska smreka ali po tel. 27-218 Kranj 11510 Prodam KRAVO dobro mlekarico, s teličkom (4. tele) in 180 kg težkega PRAŠIČA. Suhadole 60, Komenda 11511 Prodam OVCO z iagnietom. Kropa 88 11592 Prodam ŽREBIČKO, / mesevcv »uro, rodovniško čisti kasač. Janez Košak, Hrvaški brod 22, 68310 Šentjernej, Dolenjsko Ugodno prodam dva KRZNENA PLAŠČA: novega črnega in rjavega malo rabljenega, št. 44-46. Telefon 064-28-777 po 16. uri "593 Prodam rabljeno PEČ za etažno ogrevanje EMO. 15.000 c.kal. Velesovo 10, Cerklje "594 Prodam dve PEČI na olje in TELEVIZOR iskra panorama. Štempihar. Kebe-tova 16, Kranj 11595 Prodam hrastove PLOHE Beleharjeva 18, Šenčur _ "596 Prodam BIKCA in TELIČKO, staro dva tedna in 8 mesecev brejo TELICO simentalko. Žeje 16, Duplje "597 Prodam eno leto staro PEC na olje ce-leja 75. Pave. Mandeljčeva 7/a, tel. 26-803 11598 Prodam mlado KRAVO s teletom. La-hovče 65, Cerklje "599 Prodam 4 do 5 kub. m suhih smrekovih PLOHOV. Telefon 064-42-041 "600 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA. Luže 21, Šenčur 1,601 Prodam KRAVO za zakol m visoko brejo KRAVO ter PRAŠIČE za zakol, težke okoli 200 kg Sv. Duh 41, Skofja Loka l1602 Prodam 18 prm suhih bukovih DRV m obračalni PLUG za manjAi traktor. Kržift-nik Jože, Ožbolt 21, Skofja Loka 11603 Prodam Hva FOTEIJA. Telefon 21-486 11604 ROl KTE - žaluzije 35 mm. slonokn-***** barve, po meri Airina 62,5x115 cm višine, nove, lahko takoj dobite pri Spiler-ju. Gradnikov« 9. Radovljica, tel. 75-610 (5 komadov), po zelo ugodni ceni 11605 Prodam jedilni KROMPIR igor in domačo ZASKKO. Velesovo 64, Cerklje 11606 Prodam KRAVO s teletom ah po izbiri. Vopovlje 7, Cerklje m _ 116°7 Prodam dva debela PRAŠIČA, po 150 kg težka. Šmartno 28, Cerklie 11608 Prodam črnobelo TELIČKO, staro 4 tedne. Zg. Brnik 20, Cerklie 11609 Prodam 20-colski GUMI VOZ in vprež-ne VILE. Trata 2. Velesovo - Ce,~|j Prodam PRAŠIČA, 4 tedne staro TE LIČKO. 16-colski GUMI VOZ in POLK NA za okna 80 X 115. Poženik 16. Cerklje 11611 Prodam KRAVO z drugim TELIČKOM. Zalog 41, Cerklje 1,612 Prodam PRAŠIČA za zakol Zalog 36, (Vrklje 1161'* Prodam FUNTE, BAN KI NE m 7 tednov stare PRAŠIČKE Sentiirfkd gora 6. Cerklje 11614 Prodam jalovo KRAVO ali zamenjam za brejo Lenart 1, Cerklje "6,5 Prodam osem mesecev brejo KRAVO. Šmartno 27. Cerklje 11616 Dežurna inšpekcijska služba, tel. St-Ml je organizirana vsak delavnik v času od 6. do 20. ure in vsako soboto v času od 6. do 14. ure. Prodam težkega PRAŠIČA Cerklje 54 ufiT Prodam dva PRAŠIČA za zakol testa 180 kg. Vaaca 10, Cerklje 1 K» Prodam 4 tedne starega BIKCA assav talca za pleme. Vaaca 8, Cerklje llOf Prodam suha bukova DRVA v »kat trah« in 50 BUTAR. Apno 11. Cerklje 110 Prodam jalovo KRAVO za zakoL Car-kije 97 1MB Prodam 5 tednov starega BIKCA s> mentalca. Šenčur, Pipanova 24 Prodam čmobel TELEVIZOR saas»> topaz, star dve leti. Britof 187. tel. SV Prodam OSTREŠJE za hišo PLOH! in DESKE. Sp. Pirniče 42, Medvode lama Menjam brejo KRAVO za jalovo. I* hovče 61, Cerklje iMB j Prodam osem mesecev brejo TELKO. Kaltinekar Janko. Planica 3. Kranj ~ i mx Prodam dobro ohranjena fantovska OBLAČILA (plašči, hlače, puloverji) m starost od 8 do 12 let ter SESALEC aav boda. Informacije po telefonu 064-49-79 < 1167 hladunik si t« Prodam rabljeno: hladilnik in pokrov za AUSTtNA 9 m PODOLrTA 3-metralto lož, BRIVNIKA iskra braun . ton ter FIKUS (s 40 širokimi usti) A Mola Pijade 5/L, Kranj lL Prodam brejo KOBILO in dva BIKCA stara 10 mesecev. Visoko 5. Šenčur Prodam novo OKNO 115 X130, Un z roleto in 30 kg 2IME. Beleharjeva Šenčur Prodam malo rabljen varilni FORMATOR 135 A. cena 3500 c fon 21-622 Prodam POMIVALNI STROJ montiran v pomivalno mizo (1 RADIATORJE aklimat, V/ APARAT varez 145 A in U kg ■ skega mat LAKA za parket. TeL Prodam 5 mesecev brejo 1 Jereb, Pod jelovo Brdo 19 So vodeni, fon 69-060 ^".j, Prodam OJAČEVALEC tehnička št* sin., MEŠALNO MIZO^^hTmI ojačevalcem za pevsko ozvočeni* a OJAČEVALEC tuner in MIKSER sin. Telefon 45-232 Prodam POROČNO OBLEKO 40 za nosečnice in krzneno PALK_ cena 2.500 din. Dolinar H rat i* Kranj Sveža JAJCA lahko dobite vsako 1 in soboto; po naročilu tudi veftn Podbrezje52 Ljubiteljem živali oddam F staro dva meseca. Kolar, Mavčiče' Prodam BIFE BAR (DlSCOl t mo.Tel: 27-132 * Prodam PRAŠIČA za zakol. Gaajt Cerklje »rodam RADIO-KASETOFON, ke jumbo. Strehovec, Britof 231 a. Prodam 400 kosov OPEKE 20x in 1000 kg ŽELEZA, premera 10 ■ lefon 61-532 Prodam betonsko ŽELEZO. 6 mm. Kličite do 14. ure po tel int. 29 Prodam KRAVO, dobro mlekar** ročno molžo, brejo 3 mesece in m traktorsko PRIKOLICO, potrebna šega popravila. Ljubno 23, Podnart Prodam tri mesece stare Stanonik, Log 9, Šk. Loka Prodam GRADBENO BARAK dim tudi prevoz. Mandelj Mola 13, Kranj, tel. 21-726 Prodam čmobel TELEVIZOR panorama aries. Šemrl Marjan. 16, Kranj, tel. 21-768 Dobro ohranjen ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika) s prostorom a ko in plinsko pečico, ugodno prod gataj, Valjavčeva 5, kranj. tel 25>$ poldan Prodam TERMOAKUMULA PEČ 4 kW. Zg. Duplje 20 Ugodno prodam dobro HARMONIKO melodija. 80-baRno- ft*» 26, Mavčiče, tel. 40-086 Prodam KRAVO, ki bo v kratke« •£ tila. Luže 37, Šenčur Prodam mesnatega PRAŠIČA u H rastje 51, Kranj Prodam hrastove PLOHE in | kosov OPEKE ftpičak. Zalog 11. Caflg Prodam PRALNI STROJ aonpa* * dele > -Nd TELEVIZOR ZakfU Cerklje tiJOf Prodam A oko brejo KRAVO aJ^JT njam za kravo za zakol. Virmase 4i ja Loka ._ v£L Prodam PRAŠIČA za zakol B«*g l/A. Bled Prodam mesnatega PRAblCA a m suha hrastova DRVA. Srednja v»**j Šenčur . . L»» Prodam tretjič brejo KRAVO akJPF TELICO. Lahovče 26. Cerklje Prodam 9 plošč pocinkane PUK&V NE 0,55 za žlebove. Zupane. Sa\>* K Ugodno prodam dolgo belo POROČ^ OBLEKO. 5t. 36-38. Informacije *»Ujj 82-322 Konjeniški klub Voklo vabi vse svoje člane na izredni OBCNIZBOR X decembra 1981 ob 17. un na sedežu kluba .23. STRAN G L A Frizerski in pedikerski salon CILKA SATLER in Ekspresna kemična čistilnica in pralnica DRAGOSATLER Kranj, Oldhamska 14 (pri vodovodnem stolpuI Cenjenim strankam in občanom čestitamo za praznik republike — 29. november nove ORGLE, znamke tiger, aav Janez, Gradnikova 115. .tel.74-346 11667 rabljeno PEČ kupperabuach. _.IK kappsrsbusch, iirine 43 cm, 1 sadno KAD 170x 67 cm in kombi-* SOJLER (drva, elektrika) za v ' iGobovce 7. Podnart 11558 KUPIM ■ 6 a ■ b •ohranjen FERGVHun Plačam lahko v devizah. Te **y4Ml 11 ca. ' IZg. Besmca. tel. 40-596 1164,5 itebok OTROŠKI VOZIČEK ■- Telefon 75-734 n 257 »B"* 4 kW termoakumulacijako j*, p Neona Alojz, Dolenčica 14, Poli 443 1 čmobel TELEVIZOR. Ponudbe 1 izdelave in znamko pošljite ****** pod: Televizor 11512 1 dva PRAŠIČKA, stara od 6 do ; in ugodno prodam trajnožarečo **k» rabljeno. Zelnik. Gorice 10. 11513 [aijene goste obveščamo, da li dnem 28. 11. 1981 ponov-1 gostilna (e. Žerjavec 1, Je- 1JX> > vam dobro domačo ter izbrane pijače. lobuk ae priporočata IAN SLAVKO in l ANTON VOZILA •o prodam R 12, letnik 1974. • Ukova 4/a, Jesenice, tel. 81-676 - 11531 ho prodam ZASTAVO 750 S, let % Novic Slavisa, Ul. Gorenjskega \H,Plmninm 11559 ■*> ZASTAVO 1300, letnik 1973 z [Motorjem, cena 18.000 din. Lang ^ 153, tel. 064-62-204 11560 ZASTAVO 750 de luz, letnik \Wsc Drugo, Podlubnik 277, Skof , tel 064-62-321 \\561 KA, letnik 1972, sprednja leva Mnunbolirana (nevozen), motor •en, karoserija popolnoma obnoviš zaščitena, zelo ugodno prodam •ddvor 55, tel. 45-092 11563 •a SPAČKA, letnik 1973 in FUR-■ letnik 1970, vse registrirano, tudi Jerala, Ješetova 12. Kranj -J PIAT 126-P, letnik 1980, regi • *> septembra 1962. Malčov Dim i Vlahovica 8, Kranj 11565 —i osebni avto R-4, dobro ohra-rskfon 70-211 11566 ■**> prodam novo AVTO-PRIKO-aoatinost 700 kg. Udir Jože, Sp. »16 pri Kranju 11567 Prodam NSU 1200, letnik 1971, registriranega SPAČKA, celega ali po delih in hi-fi opremo san-sui. More, Kidričeva 68. Skofja Lok« 11562 Prodam R-16. letnik 1972. obnovljen, dobro ohranjen, cena 7.5 SM. Britof 187 tel 23-816 11568 Prodam osebni avto ZASTAVA 750. letnik 1975, za 4,5 SM. Informacije po telefonu 47-102 vsak dan po 18. uri 11569 Poceni prodam SIMCO 1501. letnik 1970, prevoženih 130.000 km, registrirano do konca maja 1982. Pogačar, Bled, Reči-Aka 26, tel. 064-77-487 11570 Dobro ohranjen VW 1300, letnik 1967. prodam. Pečjak, Česnjica 24, Podnart telefon 064-70-409 11571 Prodam VVARTBURG karavan, letnik 1977 — december. Informacije v petek, soboto in nedeljo popoldan. Triplat Slavko, Dobrška 10, Lesce. tel. 74-975 11572 Prodam »FIČOTA«, celega ali po delih. Šmartno 29, Cerklje 11573 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1975. Zalog 62, Cerklje 11574 Prodam dobro ohranjeno DIANO, letnik 1978. Kalan, Zapoge 11, Vodice 11575 Prodam 15 BETONSKIH MREŽ in ZASTAVO 101, lažje karambolirano z vsemi rezervnimi deli, letnik 1976. Kamna gorica 61, tel. 064-79-436 11576 Ugodno prodam PZ 125, za rezervne dele. Tatinec 8, Preddvor 11577 Prodam dobro ohranjeno DIANO, letnik 1978. Kalan, Zapoge 11, Vodice 11578 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974. Skodlar, Jezerska 99, Kranj 11579 Prodam ZASTAVO 101, po delih. Informacije dopoldan po tel. 70-221 11580 Prodam dobro ohranjen RENAULT 4, letnik 1977. Staretova 32, Kranj - Cirče 11581 Prodam dve ZIMSKI GUMI 135 SR 13 za 1.000 din. Telefon 27- 792 11582 TOMOS JUNIOR cross (dodatno preurejen) in osebno opremo za motocros, prodam za 19.000 din. Lovro Martinjak, Vopovlje 4, Cerklje 11583 Ugodno prodam R-4. letnik 1977. Šun-kar Janez, Zalog 88, Cerklje 11584 Prodam dobro ohranjen R-4. Hrastje Ugodno prodam KOMBI IM V Tavčar. Bistrica 192. Triič 11514 Ugodno prodam NSU 1200. Brezar C. 1. maja 63, Kranj 11516 Prodam MERCEDES 220 D servo. letnik 1976. Jenko Franc. Podljubelj 61. Tržič 11517 Ugodno prodam dobro ohranjen FIAT 125 PZ, letnik 1971. Informacije po tel. 45-149 po 15. uri 11518 Prodam ZASTAVO 750. Polica 13. Naklo 11519 ZASTAVO 750. letnik 1970. IR motor. Krodam za 1,2 SM. Gros. Mlakarjeva 18, ranj, tel. 084-24-906 11520 VVARTBURG. letnik 1979. 15.000 km. prodam. Jenkova 5. Kranj 11521 Prodam zimske GUME in snežne VERIGE za AMI 8. Informacije popoldan po tel. 21-255 ali Šmid Branko, Ul. Tončka Dežmana 6, Kranj, V. nadstropje 11522 Prodam MINI 1000. Nakuo možen na kredit. Informacije po tel. 75-742 11523; Prodam SIMCO * 1100 LE, letnik 1976. Simnic Anton, Sp. Gorje 119/B 11524 Prodam KOMBI IMV 2200 D, s povišane streho, registriran do septembra 1982. Mulej Stane, Bled, Valvazorjeva 2, tel.77-133 11525 Prodam KATRCO, letnik 1978. Sp. Gorje 96 pri Bledu 11526 Zaradi odhoda v JLA prodam zelo dobro ohranjen VW 1200, letnik 1965. Ambrožič, Planina pod Golico 34/a, Jesenice 11527 Poceni prodam VVARTBURG karavan, letnik 1972. Razinger Metod, Planina pod Golico, Prihodi 7, Jesenice 11528 ZASTAVO 750, letnik 1970, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Rozman, Podreča 20, Mavčiče 11529 Prodam NSU 1000, letnik 1968. vozen, registriran do aprila 1962, cena 15.000 din. Buh Rudi, Tavčarjeva 8, Jesenice (popoldan * 11530 Prodam AUDI 100 L F, letnik 1970. stroj 16.000 km po generalni, neregistriran. Telefon 25-723, Kranj Prodam avto BMW 1600, starejši letnik. Čebavs Marko, Brezje 42 pri Radovljici 11532 Prodam ZASTAVO 1300, letnik 1971, registrirano do marca 1982. Predoslje 154, Kranj 11533 Poceni prodam ŠKODO 1000 MB, celo ali po delih. Informacije: Vrbinc, Podlubnik 221, Skofja Loka _11534 Poceni prodam PRINCA 1200 C. Registriran do aprila 1982. Arh, Jelovška 17, Bled. Ogled vsak dan popoldan. Ugodno prodam odlično ohranjen avto GS Klub. Informacije vsak dan po 15. uri na telefon 066/24-341 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1974 registrirano do julija 1982 dobro ohranjeno. Ogled: od 14. do 16 ure Rozman, Svetinova 3. Koroška Bela •lesen EKSPRES OPTIKA K MANJ Tavčarjeva 1 (nasproti Delikatese) nudi hitro tn kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in s specialnimi lečami Izdelujemo na recept in brez njega Cen/enim strankam in oocanom Gorenjske iskreno čestita za praznik republike — 29. november Oddam PROSTOR za skladišče v centru Kranja. Telefon 24-938 11661 V najem vzamem NJIVO ah TRAVNIK v okolici Bleda, najraje na Jarftah. Ponudbe pod: JarSe 11662 V najem vzamem večjo NJIVO ali TRAVNIK, od Stražišča do Škofje Loke Ponudbe pod Šifro: Dobro obdelano 11673 ANSAMBEL JEVSEK igra 28 in 29. novembra 1981 v hotelu PARK v Novi Gonci 11669 IZGUBLJENO 8 l¥?2fifel 8e *e v 8TOR2IČU izgubil rjav JAZBEČAR. Kdor kaj ve o njem naj sporoči po tel. 064-45-221 1 Ml,,' ZAPOSLITVE OSTALO Zaposlim KV MIZARSKEGA PO MOČNIKA ali fanta za priučitev. OD po dogovoru. Lipar Lado, Rožna ul. 39, Šenčur, tel. 41-098 — delavnica — Lahovče 11459 PLETILJO za občasno ročno pletenje iščem. Ponudbe pod: Nordijski vzorci 11539 NATAKAR, mlad, z vozniškim izpitom B kategorije išče kakršnokoli izmenično HONORARNO ZAPOSLITEV. Cenjene ponudbe pod: Vesten in zanesljiv 11663 Takoj sprejmem KV MIZARJA. Možnost dela na terenu. MIZARSTVO OV SENIK, Kranj, Jezerska c. 108 11664 Iščem HONORARNO DELO v popoldanskem času. od 14. ure dalje. Hadžič, Britof 367 11665 DPD SVOBODA ŠENČUR vabi vsako soboto na PLES ob 19. uri z ansamblom ORKAN. INa dom sprejmem starejšo žensko, ki ima veselje varovati otroke (8-mesečno hčerko). Nudim stanovanje in hrano. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 11670 Iščem žensko — Gorenjko, za pomoč v gospodinjstvu, staro do 40 let, visoko 170 cm. Imam lastno toplo stanovanje. Huje 1, zgoraj )evo, Kranj 11671 INSTRUIRAM MATEMATIKO in FIZIKO za srednje šole. Debeljak. Skofja Loka, tel. 62-091 11672 Znani narodnozabavni ansambel išče novoletno igranje. Naslov v oglasnem oddelku H54T DEŽURNE TRGOVI V soboto, 28. novembra, bodo odprte naslednje dežurne prodajalne: OBVESTILA 51, Kranj 11585 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1079. Bohinc, Leše 43, Tržič 115^ Prodam motor za Z-750 z menjalnikom PRIKOLICO za osebni avto in 80-litrski BOJLER. Galičič, Predmost 26, Poljane ZASTAVO 101. letnik 1973, karoserija potrebna popravila, cena 1,5 SM, prodam. Informacije po tel. 81-501 dopoldan in 81-018 popoldan 11588 Ugodno prodam obnovljeno ZASTAVO 101, letnik 1972. Ogled vsak dan od 14.30 do 16. ure. Pogačnik. Sp. Gorje 122, Gorje 11589 Prodam JUGO 45, 2.000 km, letnik 1981. Britof 152, Kranj 11590 ZASTAVO 101, letnik 1973, stroj italijanski, registriran do novembra 1982, ugodno prodam. Zor. Moše 43, tel. 061 627-035 11591 Kupim ohranjen zadnji del spačka, karoserija brez »šasije«. Košir, Gozd Martuljek 96/A 11515 V ožjem družinskem krogu smo se v sredo, 18. novembra 1981 poslovili od ljubljenega moža, očeta, sina, brata, zeta, strica, svaka in bratranca RADA MLAKARJA elektromehanika iz Iskre v Kranju /sem, ki so nam v teh neizmerno žalostnih trenutkih stali ob strani, nam pomagali in darovali cvetje, se iskreno zahvaljujemo VSI NJEGOVI Kranj, 18. novembra 1981 Ugodno prodam 2 leti star MOPED AFN-4, ČELADO nolan in »KOMBINEZON« za večjo postavo. Perne, Kutinova 10, Kranj - Orehek 11279 Skoraj ves material za AVTO PRIKOLICO, prodam. Strehovec. Britof 231/A, Kranj 11646 Prodam VOLVO 144 S. letnik 1969 in razne dele za RENAULT 16 ter ZASTAVO 750, letnik 1976. Belehar, Voklo 55, Šenčur 11647 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Ogled po 15. uri. Pisk, Moša Pijade 15, telefon 28-819 11649 Prodam zimske PLAŠČE, komplet s kolesnimi obroči za BMVV, serija 3 in vlečno kljuko za prikolico. Tel. 064-60-197 11650 Prodam karambolirano ZASTAVO 101, letnik 1978 in motor za Z-750, 10.000 km go generalni. Šolar, Topolje 7, Selca nad kofjoLoko 11651 Prodam novo tovorno PRIKOLICO za osebni avto in KLJUKO za Z-101. Črnivec 6, Brezje 11652 R-16 TL, prodam po zelo ugodni ceni. Milonez Ivan, Frankovo naselje 126, Skofja Loka STANOVANJA Sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je v 65. letu preminil naš mož, oče, stari ata, brat in stric JOŽE PINTAR-Drgač borec NOB Pogreb pokojnika bo danes, 27. novembra 19«I, ob 15.30 na pokopališču v Kranju. Do pogreba leži v mrliški vežici na pokopališču v Kranju. ŽALUJOČI: žena Vera, hči Mirni z družino, sinova Boris 2 Jožico in Brane s Hojko ter drugo sorodstvo Mlada družina išče STANOVANJE na relaciji Kranj-Preddvor. Telefon 27-003 11654 Kupim enosobno ali dvosobno STANOVANJE v Kranju ali okolici. Ponudbe pod: Gotovina in kredit 11655 Zamenjam komfortno enosobno STANOVANJE na Planini za večje z doplačilom. Informacije po tel. 26-621 11656 V najem vzamem GARSONJERO ali manjše STANOVANJE na relaciji Radovljica—Bled, za dobo dveh let. Naslov v oglasnem oddelku 11657 Opremljeno enosobno STANOVANJE, oddam študentkam ali študentom (poseben vhod, telefon, brez kopalnice). Naslov v oglasnem oddelku. 11658 Trosobno STANOVANJE v okolici Kranja, oddam. Šifra: Takoj 11535 Mlada ločena ženska želi delati pri starejftih zakoncih v zameniavo za sobo. Po možnosti v Stražišču. Šifra: Mama 11536 Enosobno STANOVANJE iščeta mladoporočenca s triletno deklico na relaciji Bled—Bohinj, za dobo treh let, s predplačilom. Ponudbe ood: Mirna 11537 1 POSESTI GRADITfcL-u: rresKroite si pravočasno opeko za gradnjo. Ljubljanske opekarne vam nudijo ves potreben material kot je: modularni blok, zidake vseh vrst, dimnik schiedel in strešnik novoten. Vse informacije vam nudi ANDREJ SMO-LEJ, Kranj, Oprešnikova 15, tel. 25-579 10093 Cenjene goste obveščamo, da bo GOSTILNA »VIGRED« odprta tudi v ponedeljek 30. 11 in torek 1. 12. 1981 od 11. do 23. ure. Čestitamo vam za praznik republike in se priporočamo za obisk 11666 Cenjene stranke obveščam, da bom 3. 12. 1961 odprla, oziroma preselila CVETLIČARNO s Ceste talcev 6 v NOVI LOKAL NA TITOV TRG 14. Za obisk se priporoča CVETLIČARNA »FLORA« - Subic Pavla, Skofja Loka, tel. 61-00D 11667 HIŠNI SVETI: SERVISIRAM skupinske antenske naprave v stolpnicah. Vidmar Iztok, Klobovsova ul. 11. Skofja Loka, tel. 064-61 -278 11668 IZDELAVA m rOPKAVILO avto -cerad, izdelava prevlek za avtosedeže! AVTOTAPETNISTVO - RAUTAR, Lesce, Rožna 12, tel. 74-972 10889 Popravljam vse vrate TRANZISTOR SKIH SPREJEMNIKOV, GRAMOFONOV in KASETOFONOV. Silvo Mulej, Staneta Žagarja 57 pri plinarni PRIREDITVE HOKEJSKA SEKCIJA KOKR1CA vabi VSAKO NEDELJO, ob 16.30 na PLES z ansamblom SI BI L A 11540 OO ZSMS ZALOG vabi danes, 27. 11. ob 19. uri na PRAZNIČNI PLES z ansamblom SIBILA 11541 OO ZSMS ZAPOGE vabi v ponedeljek, 30. 11. ob 18. uri na PRAZNIČNI PLES v dvorano v VODICAH. Igra ansambel SIBILA 11542 kud Oton Zupančič - sora - folklorna skupina prireja ob praznovanju 29. novembra, Dneva republike, VESELICO s PLESOM, ki bo v nedeljo, 29. novembra 1981, ob 18. uri v domu občanov v S ori. Za ples in razvedrilo bo igral ansambel RUPAR. Za jedačo in pijačo dobro poskrbljeno VABIJO SORSKI FOLKLORISTI! 11543 DRUŽABNI PLESNI VEČERI s plesno in disco glasbo v DELAVSKEM DOMU v Kranju, vsak četrtek ob 19. uri. Pričetek 3. 12.. ob 19. uri. VABLJENI! 11544 KRANJ Central: Delikatesa. Maistrov trg 11, Na vasi, Šenčur in Naklo v Naklem, od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 17. ure: Klemenček, Duplje, Krvavec, Cerklje, Hrib, Preddvor, Kočna, Zg. Jezersko, Na Klancu, Oprešnikova 84, Kranj, Diskont Vino Kranj, ©J 7. do 13. ure. Živila: poslujejo vse prodajalne s prehrambenim blagom na območju mesta Kranja od 7. do 17. ure, razen: PC Klanec, Likozarjeva 15, Delikatesa Kranj, SP Pri mostu, SP Cirče, Prodajalna Bistra, Gorenja Sava, Eabore in Hrastje, ki poslujejo do 13. ure. V nedeljo so vse prodajalne Centrala zaprte. V torek, 1. decembra bodo prodajalne Centrala odprte od 7. do 11. ure. Živila — vse prodajalne s prehrambenim blagom poslujejo v času od 8. do 11. ure, rasen tistih, ki opravljajo redni letni popis, kar pa je osnačeno na vsaki prodajalni posebej. JESENICE Delikatesa, Kasta 2 na Tržnici, Titova 22 in Delikatesa, poslovalnica 2, Titova 58. SKOFJA LOKA SP Podlubnik TRŽIČ Mercator, Bistrica nad šolo, Mer«^ tor, Trg Svobode 16, KŽK, Trg Svobode 16 TRŽNI PREGLED JESENICE Solata od 30 do 35 din, špinača 40 din, cvetača 40 din, korenček 25 din. česen 90 din, čebula 13,50 din, fižol 86 din, pesa 15,50 din, paradižnik 60 din, slive 63 din, jabolka 20,40 din, hruške 40 din, grozdje 40 din, limone 67 din, koruzna moka 21 din, surovo maslo 185,70 din, smetana 82 din, skuta 66,40 din, sladko zelje 19,30 din, kisla repa 17,50 din. orehi din. jajčka od 5,30 do 6,90 din. krompir 9,50 din. V bližini Oldhamske c. ali C. Staneta Žagarja vzamem v najem manjši PRO-STOR za mimo obrtno dejavnost. Po-"' nudbe pod: Mirna in lepa obrt 11458 Kupim zazidljivo PARCELO z lokacijsko dokumentacijo ali zamenjam za gozd na relaciji Kranj—Radovljica. Telefon 70-426 od 16. do 19 ure '1538 Najboljšemu ponudniku prodam GARAŽO na Planini v Vrečkovi ul. Ponudbe pod šifro: Gotovina 11659 Prodam PARCELO za vikend v Poljanski dolini, z lokacijskim dovoljenjem, elektrika, voda, toplotno izolirano gradbeno barako na parceli. Dostop možen z avtomobilom. Ponudbe pod: Na Logu 11660 Zaradi vrnitve iz tujine kupim v okolici Kranja, starejšo HIŠO, ali novogradnjo do tretje faze, lahko tudi zazidljiva PARCELA z dokumentacijo. Naslov v oglasnem oddelku 11674 NOV OPTIČNI SERVIS V KRANJU na vnesti JLA 18 (nasproti porodnišnice) IZDELAVA VSEH VRST OČAL na recept ali brez PREGLED VIDA ponedeljek, torek, sreda, petek od 13. do 15. ure četrtek od 8 do 10. ure ODPRTO 12. ure TELEFON: 22-196 vsak dan od 7.30 do 19. ure, ob sobotah do Iskrene čestitke za dan republike - 29. november Priporoča se OČESNA OPTIKA MARIBOR Nevarna epidemija alkoholizma November — mesec boja proti alkoholizmu, ko se posipamo s pepelom in spet odpremo knjižico, v kateri že osem let dremajo dogovorjene naloge akcijskega programa boja proti alkoholizmu, se izteka. Mesec, ko vsaj nekatere stisne pri srcu ob misli na alkoholizem, vendar se nas večina kaj kmalu potolaži z mislijo, da čas hitro teče in bo s prazniki konec tihih opozoril naše vesti (če jo je še kaj ostalo) in bomo mirno in brez pretresov preživeli naslednjih enajst mesecev. Medtem pa bomo in bodo: — prodajali in točili alkoholne pijače povsod, tudi vinjenim in mladoletnim, — prepričani, da smo nemočni, ko se petnajstletnik napije do nezavesti ali pa vinjenega fanta enakih let povozi avto do smrti, — izjavili za osnovnošolce, ki so se napili na zaključnem izletu: »Oh, saj ni tako hudo, pili so le malo pivo!* — kot družinski člani s strpnostjo in strahom prenašali alkoholizem svojih najbližjih in njih zasvojenost skrivali pred drugimi, — nemočno vili roke in pričakovali odrešilno pomoč zdravnikov ali miličnikov, ko pijani oče ogroža zdravje ali celo življenje svojih otrok, žene, staršev, sosedov, — dopuščali, da naši dijaki zbirajo sredstva za izlete s prodajo alkoholnih pijač na mladinskih plesih, — soglašali, da športniki skrbijo za svoj obstoj s točenjem alkoholnih pijač v športnih dvoranah, ker je to pomembnejši vir njihovih dohodkov, — se ponašali z ugotovitvijo, da v naši delavski menzi res skrbijo za delavce: ne dobiš alkohola, točijo le sokove in pivo, — pili iz direktorjevih tabemakljev na stroške neposrednih proizvajalcev, — zamižali, ko bo sedal za volan šofer, kije pod vplivom alkohola (da, tudi za volan avtobusa!) — priznavali alkoholikom opravičila in nadomestilo osebnega dohodka za čas popivanja ali jim naknadno pisali za »plove« dopust, — soglašali s kandidaturo alkoholikov za vodilna mesta v združenem delu, v družbenopolitičnih organizacijah in skupnostih na vseh nivojih, — govorili na vsa usta, z naučenim aktivističnim besedjem o potrebnosti boja proti alkoholizmu, naša sapa pa bo zaudarjala po sinočnji žeji in po govoru bomo zavili na požirek, da poplaknemo slab občutek, — na tiho meli roke od ugodja, ker prometni davki od prodanih alkoholnih pijač polnih proračune, pri tem pa nasprotovali, da bi del teh sredstev namenili boju proti alkoholizmu. Nismo napravili vsega, če smo v občini imenovali predsednika in člane koordinacijskega odbora za boj proti alkoholizmu in narkomaniji f za njihove predloge (če jih je sploh kaj bilo) pa se ne zmenimo. Premalo je, če smo se samo udeležili ustanovne skupščine kluba zdravljenih alkoholikov, imeli polna usta lepih in vzpodbudnih besed in pordele dlani od ploskanja, potem pa nas delo kluba ne zanima i>eč. Ali potemtakem sploh lahko zajezimo epidemijo alkoholizma na Gorenjskem? Dokazima, da lahko in da rešitev ni odvisna le od prepričanja in Slovenski oktet v Tržiču Trtic — Danes zvečer ob 18. uri bo v Cankarjevem domu gostoval Slovenski oktet, ki se bo predstavil s programom slovenskih in jugoslovanskih ljudskih in umetnih pesmi. Prireditev ob dnevu republike je namenjena Tržičanom, posebej delavcem tovarne Lepenka, ki praznuje stoletnico obstoja in je koncert tudi denarno podprla. Uvodoma bo predsednica ZKO Tržič Maja Ahačič orisala trideset let dolgo pot okteta, ki je imel doslej že več kot dva tisoč nastopov na vseh kontinentih. Pridobil si je sloves najbolj reprezentativnega in najpopularnejšega jugoslovanskega komornega vokalnega ansambla. Ob 25-letnici delovanja ga je predsednik Tito odlikoval z redom bratstva in enotnosti s srebrnim vencem. Cestna zapora čez Vršič Vršič - V sredo. 25. novembra, so delavci Cestnega podjetja iz Kranja za ves promet zaprli regionalno cesto od hotela Erika v Kranjski gori preko Vršiča. Cesta spada pod stalno zimsko zaporo in je že močno poledenela, sredstev za njeno zimsko vzdrževanje pa ni. zagnanosti posameznikov, temveč od nas vseh. Tone Košir J Za reševalce nagradne križanke razpisujemo deset nagrad in sicer: 1. nagrada 250 din 2. nagrada 150 din 3. nagrada 120 din 7 nagrad po 100 din Rešitve pošljite do 3. decembra 1981 do 9. ure na naslov: ČP Glas Kranj, Moše Pijade-ja 1, 64000 Kranj. Na kuverto napišite PRAZNIČNA KRIŽANKA - 29. november. GLASOVA ANKETA Kako varčujemo z elektriko Poraba električne energije je v prvih mrzlih novembrskih dneh skokovito porasla. Dan je pač vse krajši in zunanje temperature so nizke. Doslej motenj v oskrbi še ni bilo, toda elektro strokovnjaki opozarjajo, da se jim bomo to zimo izognili le z varčno, smotrno porabo električne energije. Naše elektroenergetske naprave delujejo na skrajni meji obratovalnih zmogljivosti, razmere je poslabšal še izredno suh november, in hidroelektrarne imajo manjši dotok vode. V vsej Sloveniji veljajo omejitve prve stopnje, kar pomeni, da morajo biti ugasnjeni reklamni napisi, da je prepovedano dopolnilno ogrevanje z elektriko, ter da je javna razsvetljava skrčena na polovico. Kako torej varčujemo z elektriko? prihrani pri ogrevanju, saj se je treba pozimi topleje obleči, ne pa preveč ogrevati prostorov. Res pa je seveda tudi, da smo pri nas v preteklih letih gradnjo elektrarn pa tudi premogovnike puščali ob strani in gradili le industrijo. Zato imamo danes težave. Podobno se kaže tudi pri komunalnem urejanju naselij. Le gradili smo in premalo mislili na druge stvari.« L FRANC 8PRUK iz Sv. Lenarta nad Senturško goro: »Seveda se da varčevati z elektriko. Ni treba na primer, da je zvečer razsvetljena cela hiša in da pozno v noč gori še luč na dvorišču. Pri nas varčujemo že vseskozi, zato je tudi račun za elektriko manjši. Ko me sosedje sprašujejo, kako da plačamo tako malo elektrike, jim odvrnem, varčevati je treba. Treba je pač živeti varčno; nekaj let smo imeli vsega dovolj, zdaj prihajajo drugačni časi. Starejši se Še spomnimo, da nekdaj nismo imeli vsega na pretek, mlajšim bo težje, saj so zrasli v izobilju.« FRANC BREZAR iz Spodnjega Brnika: »Marsikje lahko varčujemo z elektriko. Ni treba, da se svetijo vsi reklamni napisi, tudi javno razsvetljavo je moč omejiti. Elektriko je moč smotrno rabiti s pravilno namestitvijo luči; veliko se NADA JUR8AK is Kranja: »Varčujemo, seveda varčujemo z elektriko. Marsikje bi še lahko. Doma tako, da niso po nepotrebnem prižgane luči. Polovico je moč prihraniti, če na električnem štedilniku kuhaš v loncu ekonom. Javno razsvetljavo bi marsikje lahko zmanjšali, medtem ko si drugod ljudje ne upajo zvečer hoditi po temnih ulicah. Veliko bi lahko prihranili z racionalnejšo izrabo delovnega časa, saj je zdaj zjutraj ob šestih temno, vendar so luči tudi ob jasnih dnevih prižgane do devete ure. V naših prodajalnah (Ona-on) se omejitev držimo. Prodajalne so ponoči osvetljene le z lučjo v izložbi, ki zaradi varnosti mora biti prižg*-na. Tudi prostore ogrevamo k minimalno, včasih nas celo zebe« M. Volčjak I Zanemarjeni varnostni predpisi • V torek, 24. novembra, se je ob šesti uri zjutraj pri delu v tovarni IBI hudo poškodoval delavec Vinko Stern, star 56 let, doma iz Šmart-nega. Ko je Stern pri delu na likalnem stroju med dva vrteča se valja vstavljal tkanino, mu je vmes potegnilo roko. Nesreča je nastala, ker po brušenju spodnjega valja stroju niso namestili zaščitne letve. • Istega dne okrog 11. ure se je v jeseniški železarni, v Valjarni žice na Beli, prav tako zaradi neupoštevanja varnostnih predpisov pri delu poškodoval Ivan Smolej, star 46 let. Smolej pri delu s krožno žago ni uporabljal varnostnega pokrova in ni zaprl varnostne zapore, zato mu je žareča žarnica prebila vrat. Hudo ranjenega so odpeljali v jeseniško bolnišnico. D. Z. NESREČE TRČENJE ZARADI VOŽNJE PO LEVI Hrastje - Voznica osebna« avtomobila, 52-letna Anica Ster.je* ponedeljek, 23. novembra, povti* čila prometno nesrečo, v kateri * bili trije udeleženci laže, dva pa tek ranjena. Sterova je peljala iz smeri Trta* proti Kranju preveč po levi stn* cestišča, zato je v naselju Hrasti' trčila v nasproti vozeče vozilo Jerneja Zaplotnika. starega 29 let Avtomobil Šterove se je pri trčenj« preobrnil na bok, voznica pa J1 utrpela težje telesne poškodbe. Nje* sopotnik 55-letni Jože Ster, je bi laže ranjen, prav tako vozni Zaplotnik in sopotnica Marija Zt-plotnik, njun otrok, 10-letni NeK Zaplotnik, pa teže ranjen. D. t KOM PAS JUGOSLAVIJA TOZD INOZEMSKI TURIZEM ODPIRA V KRANJU POSLOVALNICO na Korosk i cesti 2 (stara podta) v sredo, 2. decembra 1981 Teiefon: 28-472,28-473 Telex: 34-663