LETO VI / ŠTEVILKA 24 KRANJ, DNE 13. JUNIJA 1953 GLAS GORENJSKE UREJA UREDNIŠKI ODBOR / ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / UREDNIŠTVO IN UPRAVA: KRANJ, SAVSKI jREG 2; TELEFON 475; TEKOČI RAČUN PRI NB KRANJ-OKOLICA st. 624-»t«-127 / IZHAJA VSAKO SOBOTO / LETNA NAROČNINA 400 DIN, POLLETNA 200 DIN, ČETRTLETNA 100 DIN, MESEČNA 35 DIN / POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 8 DINARJEV V nedeljo vsi v Gorite Vrata so vam na stežaj odprta... V soboto bado % velikimi svečanostmi položili posmrtne ostanke 15 borcev in talcev v skupno grobnico in odkrili spomenik padlim - V nedeljo dopoldne sprejem partizanskih patrulj z vse Gorenjske - Zbor borcev Kokrškega odreda Oblačen dan. Po krivuljasti beli cesti drvi dolg rdečkast avtobus. Maloštevilni potniki v skrbeh opazujejo oblake, ki s© kot temne sence pode po nebu. Nizko in pošastno, da so vrh Storžiča in njegova zelena ]k)bočja popolnoma prekrili. Tenietiše .. • Vhod v občino Gorice je okrašen z visokimi udaji. čimbolj se bližamo Goricam, tem več je mlajev. Nekatere je prejšnji večer močan veter nagnil in zdaj jih delavci na novo postavljajo- Osemdeset jih stoji od Tenetiš do Golnika in na drugi strani do križišča Babni vrh—Bašelj. Gorice, prijazna vas pod Storžičem, se je praznično pripravila na svečani dan, 14 junij. Koliko truda in dela so vložili Goričani samo v postavitev spomenika padlim borcem, ki ga bodo odkrili 13. Junija, na predvečer spominskega dne ustanovitve Kokrškega odreda. Nad 140 prostovoljcev je skozi ves mesec odstranjevalo ruševine bivšega žup-nlšča in na tem mestu uredilo prikupen park s cvetličnimi gredami in klopmi Ta park bo že v četrtek krasil spomenik, za katerega je napravil osnutek ljubljanski arhitekt Ravnikar, izdelalo pa ga je ljubljansko podjetje »Marmor«. Doklej so občani zbrali za spome- nik doma iz Osebe. - Jaka iz železne Kaplje na Koroškem, za dva padla pa ne vedo imen. Za enega domnevajo, tla je Ra-domeljčan. že v aprilu so poslali v Radomlje njegov opis, pa še do danes niso dobili odgovora ... V spomenik bodo vklesana tudi imena talcev, ki so jih Nemci pripeljali iz begunjskih zaporov in jih postre-lili na Koširjevem travniku v Goricah. S streljanjem neobo-roženih, zvezanih ljudi so hoteli dati duška svojemu srdu nad uspelo partizansko akcijo v juliju, ko so borci očistili Gorice vseh nemških petolizni-kov in izdajalcev. Deset Slovencev je padlo takrat: Franc Aleš z Jesenic, Anton Beznik iz Koprivnika, Stanislav Pristav iz Sp. Gorij, Peter Cerar iz Mengša, Florijan Jenstrle z Jesenic, Jože Lazar iz Stare Oselice, Franc lotrlč iz Selc, Lado Vidmar iz Ljubljane, Franc Klinar z Jesenic in Julij Karničar iz Sp. Gorij. Ob katafalku bo od petka dalje častna straža, ki se bo do pokopa v soboto popoldne izmenjavala. Sestavljena bo iz občinskih predstavnikv političnih, oblastnih in družbenih organizacij in zastopnikov okoliških oličinskih odbornikov ZB. V častni straži se bo razvrstilo nič manj kot 216 ljudi. V sobo- nedeljsko popoldne in zabaven večer. Starejši delavec, ki tu postavlja lične lesene paviljone, se ves čas zaskrbljeno ozira v nebo, ki preti z nalivom. »Presneto slabo kaže«, maje z glavo. »Da bi bilo vsaj v i>etek lepo, pa bo vse prav,« izreče srčno željo nekdo poleg njega. »Bo, če do takrat Dobrča dvigne srajco,« odvrne preroško prvi in se pametno ozre proti Begunjam. Zmaje z glavo kot bi hotel reči: slabo kaže. In že so se vsule prve debele kaplje poletne plohe. Vsi pohitimo v prvo stojnico. Tu izkoristim čas za poizvedovanje o pripravah na kulturne prireditve v času slavja. Vse bodo na prostem. V nedeljo pojiolde nastopijo združeni pevski zbori Gorenjske, ljudske plesne skupine in 5 godb na pihala. Le-te bodo sodelovale tudi pri dopoldanskem programu. Slišati bo godbo LM iz Ljubljane, vojaško godbo iz Loke in godbe »Svobode« iz Kranja, Jesenic in Tržiča. V dvajsetih paviljonih bodo na razpolago mrzla in topla jedila najrazličnejših vrst. Seveda tudi žejen ne bo ostal nihče- Ploha se je izlila. Vračam se v vas, kjer spet srečujem ljudi pri delu. se gospodinje hite, da poskrbe starim znancem prenočišče. <5e so jih lepo sprejemale in pogostile v najnevarnejših časih, kako jih ne bi sedaj, po tolikih letih svobode? Prav njim v čast so postavili Goričani mlaje, okrasili svoje domove s cvetjem in zelenjem in jun hočejo na široko odpreti duri. V soboto pokop padlih in odkritje spomenika, v nedeljo svečan sprejem partizanskih patrulj iz Tuhinjske doline, Kamnika, Domžal, Mengša, Cerkelj, Kranja, Begunj, Žirovnice in Tržiča in nato zbor Kokrškega odreda in velik kulturni nastop Gorenjcev — to je glavni del programa za 11 letnico ustanovitve Kokrškega odreda. — Nasvidenje v Goricah! Padlim tovarišem Umetniški relief S. Dolinska- Gospodarska dejavnost mestne občine Kranj v konferenci mest FLRJ - Razprava o taksah in poslovnem času Kokrškl odred pod Stolom 1944. leta V petek, 5. t. m. popoldne, so se zbrali k sedmi redni seji LOM O Kranj skoraj vsi občinski odborniki, kot gostje pa lepo število članov zbora proizvajalcev ter član Izvršnega 8 v o ta ljudske republike Slovenije, tov. Tone Fajfer- Razpravljali so predvsem o poteku zborov volivcev na področju mestne občine. Le-ti so pokazali precejšnje zanimanje za načrtno gospodarjenje- Tovariš Vinko Hafner, predsednik mestne občine, je dejal, da so občinski odborniki prišli na zbore volivcev nezadostno pripravljeni, ker nimajo zadostnega vpogleda v problematiko mesta. To se ne bi smelo zgo-: ti, kajti z zadostno pripravo bi svojim volivcem lahko pravilno tolmačih investicijska dela (o katerih je naš list podrobneje poročal), tako da M volivci bolje razumeli napredek Kranja v zadnjih mesecih — zlasti v sproščeni komunalni dejavnosti. Zbori volivcev so bili tokrat bolje obiskani kot nekdaj in so dali več konstruktivnih predlogov, ki bodo v prihodnjih investicijskih delih upoštevani. Seveda bo o predlogih predhodno razpravljal gospodarski svet in vse u-poraihne potem vključil v gospodarski program dela. V razpravi so odborniki govorili o potrebah terenov. Tako je n. pr- tovariš Zoreč predlagali, naj bi ureddM otroško igrišče v vrtu doma učencev v gospodarstvu, kar je odbor sprejel. Posebno pereč problem jie vprašanje graditve ceste v Stiruževem in dograditev stru-ževskega zadružnega doma. Za to vprašanje se bo pozanimal gospodarski svet, rešeno je le, da z dograditvijo zadružnega doma nadaljujejo in dom tako uredijo, da bosta v pritličju dvorana, namenjena kulturnim prireditvam, in trgovski lokal, v prvem nadstropju pa stanovanja. Potem so odborniki razpravljali in sprejeli odlok o taksah, ki jih bo mestna občina pobirala poleg taks in prometnega davka po veljavnih predpisih, od pismenih vlog, prošenj, odlokov, potrdil itd. Podrobno so se seznanili tudi z razdelitvijo in uporabo sredstev sklada za vzdrževanje hiš. V odloku je med drugim predvideno, da pripada lastniku hiše ves znesek sklada, da ga uporabi za vzdrževanje hiše, če mesečni prispevek ni večji od 500 din, medtem ko gre pri višji dohodnini 25"/o tega zneska v sklad mestne občine, ki bo s tem denarjem skrbela za vzdr- nik !•>() lisne din v denarju in gradivu, stal pa bo precej vori< ah (pet), na Golniku (pet), na Trsteniku (dva), na Poljani (eden) in B& vaškem |K>kopulišeu v Goricah (tri). (hI padlih junakov so '»di Slanko BOM Kos, Martin Kosmač- Ljubo in Janez Moč to In.tlo žrtve položili v sk>i|> no grobnico in svečano odkrili spomenik padlim /a svobodo. V spomenik bodo vklesana, poleg naštetih imen, še iiiUMia 'M> domačinov, padlih v narod noosvobodilni borbi. V Goricah je \ se na nogah v pripravah na velike dni. Mlado in staro, štab za pripravo proslave vodi in nadzira vsa dela Deklet*! pletejo vence, mladinci pišejo gesla, da /. njimi okrase domačo vas. Starejši pa urejajo prostor okoli spo menika in zabavni prostor i/ VOD vasi. Monterji /. Golnika napeljujejo javno razsvetljavo ob poti proti Trsteniku, kjer bo v smrekovem gozdičku veselo Sveti potrošnikov v naših trgovinah Predsednik odbora za gospodarstvo pri zveznem Izvrš-ni'in svetu Svetozair Vukmanovič - Tempo je v začetku tega tedna v razgovoru z urednikom »Borbe« odgovoril na nekaj važnih vprašanj iz našega gospodarstva. Objavljamo osnovne misli iiz drugega dela intervjua., kjer je podrobneje orisan položaj naše trgovine in kjer se govori o davkih in davčni politiki, socialnih dajatvah in otroških dokladah. Avtobusni prevoz m proslavo Kokrškega odreda Na slavnostni prireditvi v soboto. I .H. junija, bodo v Iho avtobusna /\e/.a od vseli jutranjih in dopoldanskih vlakov i/, Kranja. Informacijska pisarna proslave bo v ljudski šoli v Gori ^ah, telefon štev.017 »3. (Na vprašanje, kaj meni o sedanji organizaciji trgovine, je tovariš Vukmanovič odgovoril, da. v trgovini ne more asi ali ne le dosedanji sistem stopenj akumulacije in skladov (kakor ne moie ostal i t udi v indusl ri ji), marveč tudi ne novi sistem, ki naj v industriji zamenja dosedanji sistem stopenj a kumuilacije in skladov. Po mojem mnenju, je poudaril^, je t reba t rgovino uredil i tako, da ne ho oddajala nobene akumu -ladje, temveč bo skrbela, da pride blago čimceneje do potrošniki!. To pa bo mogoče doseči le, če bo prišla trgovina pod nadzorstvo potrošnikov. Napačno pa bi bilo misliti, da je t rgovina edini in glavni kri -vec za visoke cene, je dejal tovariš Tempo, čeprav pojavi špekulacije in navijanja cen v na:';ili trgovinah so. Tovariš Vukmanovič je nato kritiziral delo organov, ki pobirajo davke in ki imajo dokaj malomaren odnos do tega dela. Prav zaradi te malomarnosti je bilo letos plačanih le kakih :>() odstotkov davkov. In tu tiči vzrok, zakaj kmetje ne prinašajo na trg svojih pridelkov in zakaj zahtevajo zanje sorazmerno visoke cene. Osnovna značilnost novega davčnega sistema je predvsem uvedba zemljarine (davek na zemljiško posest) in davka na čisti katastrski dohodek (zdaj se razpravlja o tem, ali naj bo uveden davek na čisti ali bruto katastrski dohodek) kot dopolnilo zemljiškega davka. Pri vsem tem pa bo treba misliti na organizacijo organov za pobiranje davkov. Treba bo urediti, pri akciji obveznega škropljenja krompir i šč in sadnega drevja na področju občine s tem, da prevzame del stroškov. Ta predlog so navzoči toplo pozdravili; gospodarski 3vet bo v kratkem določil višino prispevka- OBJ4VA Obveščajo se, vsa podjetja in ustanove, ki organizirajo prevoz za 11. obletnico ustanovitve Kokrškega odreda 14. junija 195S v Gorice pri Golniku s tovornimi avtomobili, da so ti z dopisom državnega sekretariata za gospodarstvo LRS št. 2367 od 9. junija 1953 oproščeni plačila takse po čl- 45. zakona o taksah. Vse prevoze s tovornimi avtomobili naj podjetja bi ustanove prijavijo le svoji postaji ljudske milice. Parkiranj«! tovornih in o-sebmih avtonioliilov bo na vseh dovozih v Gorice o/.na čeno z vidnimi opozorili. To velja tudi za kolega in vozove. Ob 11. obletnici Kokrškega odreda NEME PRIČE VELIKIH DNI Ko proslavljamo 11. obletnico Kokrškega odreda, je prav, da se spomnimo tudi najrazličnejših objektov (zbirnih baz, delavnic, obveščevalnih centrov, kurirskih postaj itd.) te partizanske enote, ki skupno z junaškimi dejanji borcev - partizanov, ne bi smeli oditi v pozabo. Treba jih je obvarovati popolnega razpada, da bodo bodočim pokolenjem pričali o veliki borbi svojih prednikov. Prav ti objekti so najvernejše ogledalo političnih, družbenih in duhovnih razmer, iz katerih se je izoblikovala zgodovina naroda in zato tudi ključ za pravilno razumevanje sedanjosti. Objavljamo odlomke iz razprave tovariša Karla Pleste. njaka: »Obisk nekaterih partizanskih postojank«, da s tem približamo našim bralcem dogodke iz naše revolucije in hkrati vzpodbudimo vse udeležence NOB, da z večjo vnemo kot do sedaj zbirajo podatke o sedaj že porušenih in pozabljenih partizanskih objektih. Odpravili smo se v kraje nad Tržičem. V i#estu smo poiskali tov. Vihro, ki se je rad žrtvoval za vodnika Po pravici je kot partizan nosil to ime, zakaj komaj smo ga dohajali po grapah in partizanskih stezah. Najprej nas je popeljal na kakih tisoč metrov visoko mesto rišem Vihro in že smo bih na pogorišču kurirskega bunkerja Kokrškega odreda nad Lomom, kakih sto petdeset metrov više od bunkerja zbirne baze. Bunker je bil zgrajen poleti 1944 in postavljen med dve veliki skali. Postojanko je vodil tov. Janez Klemene iz Sv. Ane nad in obe klopi. Izdelali smo tudi še načrt za ohranitev, ki bi jo utegnili najbolje izvesti člani Zveze borcev s prostovoljnim delom .. . •. . Spet smo se znašli v Tržiču, poiskali vodnika Vihro ter se odpravili v pobočje Javorja nad vasjo Sv. Ana za Ja-vornikom. Naš stari partizan, preoblečen v lovca, tudi to pot ni mislil na to, ali bomo vzdržali njegov korak. Zdelo se nam je, kakor da nima teže, s tako lahkoto je hitel po gorskem svetu, kjer mu je bil znan malone vsak kamen. Pripeljal nas je na kraj, kjer smo zagledali ostanke bunkerja obveščevalne službe Kokrškega odreda: lesene stene brez stropa in posteljo z žičnim vložkom. Tovariš Vihra nam je pripovedoval, da je ta bunker sprva služil za skrivališče partizanu Brunu, ki je poleti 1943 Prerez čevljarske delavnice Kokrškega odreda nad Počival* m nad Tržičem. nad Zgornjim Lomom, na pobočje Tolstega vrha, kjer je nekdaj stal bunker zbirne baza Kokrškega odreda. Toda od vsega bunkerja smo našli le nekaj opeke, ki je nekdaj služila za ognjišče, nekaj razmetanih govejih kosti, ostanke srnjakove kože kot edini spomin na čase, ko so v tej bazi vedno novi in novi partizani dobivali oskrbo, preden so bdi razmeščeni po edinicah. O deskah in brunih ni bilo več sledu, raznesli so jih bih ljudje; le suho smrekovo dračje je pričalo, da je bila z njim prikrita okupatorjevim očem na pol v hrib vkopana postojanka. Tov. Vihra nam je po spominu podrobneje opisal obliko kakih pet metrov dolgega in štiri metre širokega bunkerja z eno-kapno streho in dvojnimi vrati. Postojanka je bila zgrajena poleti 1944 VodU jo je tov. Janez &vab iiz Vetrnega nad Križanu. Tu smo prvikrat izdelali skico po opisu. S hitrostjo, ki nam je jemala sapo, smo se pehali za tova- Tržičem. Po pripovedovanju vodnika je bila streha dvokap-na. Od vsega je ostala cela le mizica in ob njej dve klopici pod visokima smrekama. S tega kraja so vodile skrivne zveze čez Polano na Gozd nad Golnikom. Postojanko je izdal kurir in so jo zato požgali. Vsem bo ostal v spominu kurir, ki je ob vsaki priložnosti, bodisi da je bil na straži ali imel kako drugo opravilo, držal v roki knjigo, kakor da bere, v resnici pa so mu oči iskale zvez s sovražnikom. V povest o teh žalostnih dogodkih je tov. Vihra vpletel še zgodbo o nekem kurirju, ki ga je sovražnik, po izdaji presenetil, ko se je ravno pri mizici bril, tako da je moral z britvijo in brisačo v rokah zbežati navzdol po skalnatem bregu. Med ožganimi bruni in deskami smo našli še štiri skle-dlce, žlico, žagin list in vse to vzeli s seboj za loški muzej. Skico smo mogli tudi tu napraviti le po opisu. Od vsega je kazalo zavarovati le mizo pobegnil iz nemške vojske, pozneje pa da so ga začeli uporabljati za obveščevalno službo vse do 1944. Tedaj so ga podrli, boječ se, da ga ne bi odkrili Nemci, ki so le nekoliko niže od njega uporabljali pot. Po dolžini jc meril dva metra in pol, po širini pa kaka dva metra. Vodnik nas je nato popeljal na kraj bunkerja tehnike Kokrškega odreda nad Sv. Ano nad Javornikom. Videli pa smo le še praznino pod bregom. O lesu, iz katerega je bila tehnika zgrajena, ni bilo več sledu, ker so ga bili raznesli ljudje. Vodja tehnike je bil tovariš Nande, poznejši ravnatelj Triglav filma. Neutrudni naš vodnik nam je sklenil tega dne pokazati še vrsto spominskih krajev. Msd potjo nam je krajšal čas s spomini na partizanska leta. Ob bajkah J« iskal vedno poti na. vzdol, nikdar navzgor. Tako, je pravil, je vedno ušel Švabom. Za Poči valom na pobočju nad c.idolami v Puterhofu nam Tako je izgledal kurirski bunker Kokrškega odreda nad Zgornjim Lomom je velel počakati, češ tu bo spet nekaj za nas. Po goščavi je nekaj iskal in nas kmalu poklical. Obstali smo na kraju, kjer so poleti 1944 postavili čevljarsko delavnico Kokrškega odreda, ki pa so jo še isto jesen prestavili kakih tisoč metrov v stran, to je nad Počivalo. Tu je ležalo na tleh več vojaških čevljev, del drvarske koze in tnala, čevljarska kopita, štiri okenska krila, miza za orodje in stol. Nekoliko naprej smo našli emajliran umivalnik. Delavnica pa ni dolgo služila svojemu namenu, ker so jo domobranci zaradi izdaje razdejali in požgali. Vendar je po tleh ostalo še nekaj ogorelih tramičev in desk. Vidni so še sledovi osnovnega tlorisa, po katerem smo ugotovili, da je bila postojanka nekako štiri metre dolga in tri široka Bila je na pol vkopana v pobočje ter imela zato le enokapno streho. Vodnik nas je popeljal še dalje, v rov že dolgo opuščenega železnega rudnika nad Poč i valom; kjer je bila skrita klavnica za čevljarsko delavnico Kokrškega odreda. Tudi ta je delovala le malo časa. Zaradi Izdaje jo je sovražnik jeseni 1944 odkril. Naše delo v tržiškem kotu je bilo tako končano. Hvaležni smo se v Tržiču poslovili od vodnika, ki je žrtoval za stvar toliko truda in časa- Skromno smo se mu odolžili s skico, ki jo je nai isal nas pridni grafik Stane nad Počivalom, ko smo se zatekli v senco mladega bukovja in jelk. S smehljajem zadovoljstva je naš tovariš Vihra ogledoval svojo podobo na risbi, kar je pomenilo neizgovor-jeno priznanje umetniku, nato pa jo je počasi in skrbno deval v listnico. Ostalo nam je še nekaj popoldneva, zato smo se odločili za pot proti Jezerskemu, Beleč še do večera priti do bolnice Kokrškega odreda. Vodnika nismo imeli, na srečo pa smo na Komatevri naleteli na gozdarja, ki nam je pokazal pot. Od tod bi peš potrebovali dobro uro hoje, nam pa se je mudilo in smo večidel po bližnjicah dosegli vrh v dobre pol ure. Na poti navkreber smo se za hip pomudSili pri drvarjih, ki so nam natančneje opisali lego bolnišnice. Po poti nam je uhajal pogled vsak čas proti Kamniškim planinam, ki so prav tedaj gorele v ognju večerne zarje. Tako lepih pogledov se ne spominjam mnogo. Na poseki vrh hriba, kakor so nam povedali drvarji, smo brž odkrili lično kočico, vso obdano z drevesnimi skorjami. Jelo se je mračiti, na fotografski posne tek ni bilo več misliti, zato je naš risar segel po skicirki. Drugi smo si medtem oglodali notranjost kočice. Na sredi je veliko ognjišče, v ozadju pogradi iz brun. Tik pod streli o sta še posebej dva pograda, na vsako stran ognjišča po eden, ki pa nista več popolna- Objekt je bil tedaj večidel dobro ohranjen. Ne polnih šest metrov dolgo in pet in pol metra široko leseno zgradbo je komaj nekaj mesecev pred našim obiskom še zakrival gosto zarasel les. Svet pa se je začel tu premikati, kar je povzročilo, da so lep kos gozda tod okoli posekah. Sledove tega premikanja smo sami jasno videli nekoliko više na hribu: križem nagnjene smreke, tu in tam ukrivljena debla. Do poseke je bil gozd dober varuh objekta, vsaj pred snežnimi zameti in vetrovi. Težko, da bi mogel ta, od vseh na prostem stoječih partizanskih objektov morda najbolj ohranjeni spomenik, odslej še kaj dolgo kljubovati neprijaznemu vremenu. Le hitra pomoč bi ga utegnila rešiti popolnega razpada. S tem namenom smo tudi izdelali načrt lesene konstrukcije, ki bi varovala mlčno postojanko pred snegom in nevihtami. Lep večer je bil na Komatevri, toda bil je zadnji; naša pot je bila končana. Spominjal se bom tega večera, kakor se bom spominjal tistega prelepega jutra nad Loko, ko smo se odpravljali na pot. Spomin na tistoj utro je lepši, je vesel iti sončen, na drugi spomin pa jo kanila grenka kaplja spoznanja, da so po Gorenjski še bun kerji m tehnike in skriti rovi. da pa smo mi obstali komaj na pol poti. Ali bomo kdaj prispeli na konec? Karel Plestmjak 10 Franc Štefe - Miško ROJSTVO KOKRŠKEGA ODREDA Ustanovitev odreda V prvih mesecih 19-12. leta se jc partizanstvo po vsej Gorenjski tako uspešno širilo, kakor v kranjskem in kamniškem predelu. Iz bivšega Cankarjevega bataljona nastajajo nove enoti* v Poljanski in Selški dolini, pod Stolom in Mežakljo Iz neznatnih skupin, ki so se obdržale preko ene. za partizane najhujših zim, se na pomlad zelo hitro razvijejo čete in iz njih bataljoni. 2c v maju pride 'do ustanovitve Poljanskega, Kamniškega in Jeseniškega bataljona, pripravlja pa se formiranje Kokrškega bataljona. Zaradit tako naglega razvoja partizanstva na Gorenjskem in po vsej naši domovini je bilo nujno oblikovati nove vojaške enote. Četrtega aprila 1942 jc i/dal glavni šlah NOV Slovenije odlok, naj iz dotakralnih partizanskih enot formirajo odrede in iz teh grupe odredov. Načrt, sestavljen |>o 1cin odloku, je predvidevaj na Gorenjskem tista novitev Kokrškega in Gorenjskega odreda, v perspektivi pa še ustanovitev Koroškega od-reda. Vsi trije odredi naj bi sestavljali I. arUUO odredov. Komandant in komisar lete sla poslala narodna heroja Jože Gregorčič in l.ojzc Kebe - Štefan. Dva meseca po odloku Glavnega štaba NOV Slovenije je šlah I grupe odredov formiral Kokrški odred, v katere/ta naj hi se vključila Kamniški in Kokrški bataljon. Ker slednjega le ni bilo, so sklenili, da ae Ko- krška četa pomnoži z novimi borci in reor gani/.ira v bataljon Operativno področje Ko krškega odreda'je bila vsa leva stran Save, od Trtica in Kamnika tja do Štajerske. !». junija se jo pod Osolnikom formiral štab Kokrškega odreda Za komandanta je bil imenovan Tomaž, za polit komisarja pa Ivan Bertoncelj - Johan, bivši politkomisar Cankarjevega bataljona Pri formiranju je bil poleg ostalih navzoč tudi politkomisar I grupe odredov, tov. Štefan, ki je dal novemu štabu prsa navodila in naloge. Po se stankU V noči med 12. In 13. junijem je slab Kokrškega odreda prešel v Mavčičah na levo stran Save. Z njim je odšlo približno 36 borcev z dvema lahkima in enim težkim mitraljezom. Borci so bili večinoma iz se verne okolice Ljubljane in so se prostovoljno javili /a odhod med gorenjske partizane. Prva naloga odrednega slaba po prehodu preko Save je bila, ustanoviti Kokrški bataljon in vzpostaviti redno kurirsko \ e/o 1 Kamniškim bataljonom. Vse lo so morali hitro Storiti, kajli že čez nekaj dni je bilo treba preiti z vsemi enotami v napad na so\ražnika. 17. junija so "se borci Kokrške čele prvič sestali z novimi tovariši in štabom odreda. Za borce te čete je bil lo velik dogodek. Število borcev se je podvojilo, njihova oborožitev pa skoraj pooesetorila. Partizani borci Kokrške čete, so tedaj prvič slišali podrobnejše novice o uspehih in zina gah paitizanskih enot na Dolenjskem in v okolici Ljubljane. Od novih tovarišev so do bili lude precej dragocene partijske in par lizanske literature, ki je tedaj v četi še ni bilo. 7x naslednjega dne, 1S t leta L°f^10 "r!J5le po. ^^f^'"1 'ffl n^go in skrb. Komisija, ki si je ogledovala vse te domove, je sestavila >čajev za žensko mladino v za skuPnos* Jim ^ bila deveta slonelo na samoupravljanju po uprava posestvu odstopila ne- 2JS2iPTT2Si - J P vanjih posredovalo mladim ude ležerikam tečaja osnovno zna nje iz higiene, o nalezljivih bo Ker znajo vodiški zadružniki mnenju komisije nujno takoj zagotoviti potrebna1 sredstva pa je zdravo jedro, ki je kiju- čunu, se pravi, da bo vsakdo bovalo vsem težavam in obva- plačan po opravljenih delovnih rovalo KDZ pred razsulom. Se- urah. Delovni člani bodo poraz- aafyYO gospodariu, je upati, da za nabavo nove opreme ali pa dem kmetov je nadaljevalo z deljeni v tri skupine: ena sku- se'bo to zadružno posestvo raz- ustanovo ukiniti, dalje urediti :_prV1_^^°^i-._„' zHSSl delom v zadružni skupnosti. Od pina bo v Vodicah, druga na vilo v eno najboljših kmečkih stranske in sanitarne prostore teh so trije v Vodicah, trije na Skaručini in tretja v Repnjah. gospodarstev v bivšem kamni- v Tržiču, adaptirati jedilnico in Skaručini in eden v Polju, če- Upravnika in račumovodjo bo škem okraju, prav so morali obdelati 1.13 ha niče so z zanimanjem sledile predavanjem, za lažje razumevanje pa so si nabavile 800 zdravstvenih brošur. Tečaj je r;"', z ~r. ~z~ x „1,1- x;i cnr? 1 114. obdelovalne zemlje, od tega 66 uspešno zaključilo 997 deklet, , . , J ',. & , . ™„ • • t i- x 1 . hektarov orne zemlje, so delo 700 pa se jih je vključilo v Rdeči križ. Svoje znanje si bodo dekleta lahko izpopolnila v nadaljnjih tečajih, ki bodo prihodnje leto. kar dobro opravili. Plačni fond so tako presegli za celih 10" „ Na letošnjem občnem zboru so ti zadružniki izrazili željo, Bisivičanom v premislek Kulturni dom ali lesno skladišče? Občinski ljud. odbor v Kam da bi njihova zadruga postala niški Bistrici je sklenil v Stra industrijsko podjetje -Silva«, ki si hoče na istem zemljišču učilnico v škofji Loki, kranjski dom pa razširiti in mu dodeliti vrt in igrišče. Razen tega je nujno domovom preskrbeti .denarna sredstva za nabavo vzgojnih in učnih pripomočkov, za ureditev knjižnic, telovadnic in delavnic, tako da se bodo gojenci vsestransko razvijali. Da bi vodstva uredila Ar. - - i , po«rt»o^mji« zadružne zve. „Joh ^„a,'„„aurni w potavltt lastno *ktadi«e. Ne- Z^Z Živahno delo mtaOme ZJ^^T^FT. 3 v «S£ mer, W m •» »; *4 S m ^ STiS^kS t Občinski komite LMS Črnivec napoveduje tekmovanje vsem občinskim komitejem I^MS v radovljiškem okraju okraja. Tako bi prišli do sa- - ^inoizi 1-mHciH nrUmr ni ««<«u iciuij^ta w moupravljanja po delovnem ko- živH kulturno dejavnost na lastne ekonomije. Denarne sti- domovem dodelili zemljišča za lastne Potrebo UJef ° po'^tje se nofe °,d'P°- ske bi jiih šali. Poslej bi obdelovali tudi po kulturnem domu so uvidela V _ &rajdl>eni parcelr. uvrstitv Delo mladinske organizacije v Črnivcu v dobrih rokah in vso agrarno zemljo, tako da bi tudi različna tamkajšnja pod kulturaoprosvet,nega društva priredili proslavo z lepim programom Proslava je zadovoljila vse navzoče, ki so dali mladini polno priznanje. Zadnje dni maja pa so (Mani mladinskega aktiva obiskali Postojnsko jamo. Nad izletom so bili mladinci zelo navdaš ni. saj je bil to prvi izlet, ki ga je organiziral občinski komite. V čast V. kongresa lms je glav goveje živine in 18 konj. občinski komite Črnivec sklenil v Repnjah_ pa imajo vzorno na obč lektivu in gospodarjenje izbolj- področju vse občine. Potrebo JJJJgJJ oc "^.c uu,i^- ske bi jiih rešili delno tudi z šali. Poslej bi obdelovali tudi po kulturnem domu so uvidela 1 ^ra m P3^1*0 1- uvrstitvijo domov med gospo- Bistrrčani. atttmi povejte, kaj dlnjske potrošnike, ki prejema- kurivo po znižani ceni. Z nabavo sodobnih gospodinjskih aparatov: pralnih strojev, či- precej denarja za gradnjo. katerega bo imelo korist pred- stilnih naprav in kuhalnikov, bi Zbori volivcev in kulturno vsem eno podjetje? Mar ne bi režijske stroške znatno znižali. v Mošnjah je dokaj živahno. Za bo znalo zainteresirali kmečko imelo posestvo skupno okoli jCtja m cej0 podjetja v Kam ^e važn,eJŠ8' ali gradnja kul- j0 rojstni dan maršala Tita so ob mladino. za delo v mladm.sk. or- 200 ha obdelovalne zemlje. Za mku, zato so občini nakazala Sf \l1°S^šč^ zfte/^i S ix>mcxu vaških organizacij m gamzaciji. družmki redijo trenutno 122 ' d,p„„ri_ _n ZJito , S 1 allusktodlisce ^ m »d aps ; i< in okraju, z željo, da se po veča dejavnost mladine na de- ^ želi. Kot najvažnejše v tem silos za 120 m'* silazne krme, le- bodo začeli graditi letos, nevšečni preklariji, zaradi ka- jlo kvalificiranega vzgojnega pa postavljajo moderen kajti osnovna sredstva so že tere po vsej verjetnosti kultur- kadra bo mladino lahko pra-hlev za 50 glav živine. Kme- tu. Vendar je zdaj, ko bi mo- nega doma ne bodo začeli prej vitino moralno usmerjati in ji tekmovanju pa naj bo prido- tijstvo so že zelo mehanizirali, rali pričeti z delom, vsa stvar graditi, dokler ne bo posegel vzbujati hvaležnost do domo-bivanj'.- še n.-organizirar.c mla- Zadruga poseduje 2 traktorja, zastala. Zakaj ? Ker se za pro- vmes Okrajni ljudski odbor, vine,' ki ji omogoča izpopolni.. dine, predvsem iz kmečkih priklopne vile, kosilnico, 2 tro- stor, kjer naj bi stal novi dom, Menim, da ta spor nikakor ne tev izobrazbe. Kaže, da je vodstvo mladine vrst. J. C. silca za gnoj, ročno motorno poteguje tudi tamkajšnje lesno opravičuje zavlačevanja, D. R. »ove in (lilija debla ol> cesli so podrli in poslavili več zased. PrVega julijis so parli/.ani v Tuhinjski dolini na ko/jeku po-ni-.iii nu)sl Oh isli priliki je /aseda /ausla-vila nemški avtobus in gA ninčila. 1'roli \iccrii so parli/ani na isli cesli ubili ko mandirja oro/.niške poslaje v Šmarlnein, ko se je |ieljal / illolorjein na obhod /aple nili so mu puško in pislolo Še istega \e čera s;o se v Lokah spopadli / nemško patruljo. ;> je balaljon V Lrni na|iadel iu 11 r i i. 11 '.|\a policijska avtomobila. 1'bili so bib h-ije Nemci, ostali s<> se raztezali na vsr struni. Zaplenjeni sla bili dve lavo •■belki. I puška in 3 pištole. Ob tej priliki jc partizanom uspelo /.Uplenili nemške do KUineiile s slikami osel), ki so do tedaj odšle v i)e«ulQ. To jim je služilo za Uspešnejše /.'isb-dos anje posamcznili partijanov. 7. julija se je na ce,li Kamnik šimirlno l>«»uo\ il napad ' na nemško policijo I 'bila Wfl bila 2 oficirja, ki sla nosila podatke o l"«zineslilvi iieiuškib edinic. Zaplenjena je '»ila bi/.oslrelka, |iuska in 2 pišloli. BVtO 11»«> i > 11 pa /a/■ •. 111 9, julija so partizan] na '•le/nviri in /labiii polju napadli \einee, *l so nameravali selili prebivalce Korena ''" krajši borbi so j 111 parli/ani pognali V V borbi je 10 \eine| Uftdftljnje obratovanje 11 julija so parli/ani /aprli gl»vWo ceslo 11,1 d lukovicu in Krasiijo \:i ubeh sira "''1» Cesta so postavili /asede vaSka /asi ila 1,11 je niedban /apila ver kilOmetrO> er.ir ? l'i-eko 50 debli m telefonskim] drogovi ''111«• 111 ,o pnsii po cesli Nemci Partizani ?p jib napadli sa.ka /asčila pa je opra\-l^lu SVOJc delo ludi med borbo V »i'oji;iibi s':i S Nemca padla ranjenih pa je bilo Vti Cl na Nenua sit kmalu <1<>1>1 li ojačeiije, toda tedaj uarli/.aiiov /e ni bilo več. 21. julija so \cm- pod l.akitovoein pripravili večji napad balaljon. Z nenadnim napadom so hoteli bataljonu prizadejali težji udarec. Toda borci so nevarnosi pravočasno opazili se spustili v večurno borbo, nato pa se brc/ žrtev umaknili V omenjenem času je bataljon DO Vaseh neusmiljeno trebil domače izdajalce, Samo v enem mesecu mu je uspelo odkrili in uničili '.) i/dajalcev. ki so po na vodilih Gestapa slikali za parli/.ani. Na ljubeljski in jezerski cesti... Tudi II. balaljon je v lein času izvršil vrsto /elo uspelih akcij. Tako je 29. junija v Ljubeljski dolini napadel bivak, pripravljen za nastanitev nemške vojske. Razorožil je dva stražarja in bivak zaznal. Ker so paru /ani računali, ila bo po akciji prišla nemška policija, so ob cesti postavili /asede. Namesto policije pa so to pol prišli r,;i- silci. da bi preprečili pOŽar, Seveda so jih parli/ani /auslavili in jih napotili na/aj \ Tr/ič. I. julija pOŽge balaljon mosl pri Sv \iu na ljubeljski cesli in tamkajšnjo /a • > junija pa začne napadali sovražnika V kokrški dolini. Najprej minira d\a mosto va in ceslo na več krajih zapre S skalami in debli. l'o tej zapori uniči oddelek par lizan ov ludi vse strojne naprave v "kamnolomu, lako da je delo tudi |u uslavljcno. I julija bataljon ponovno zapre ceslo med Zgornjo in Spodnjo Kokro, ob tej priliki na pade policijski avtomobil in ga uniči. Padel [e en policist, medlem ko je drugim uspelo pobegnili Nekoliko kasneje napade balaljon na Istem odseku nemško kolono, ki je prišla i/ Preddvora. V borbi je padlo 10 Nem ce\ \ee |t|i je bilo ranjenih Uničeno je bilo tudi motorno vozilo Baradi nenadnega napada na kolono je nastala med Nemci laka panika, da so se, razkropili na vse sirani in se pričeli v paniki kar med seboj streljati. Tako so imeli V leni spopadu preko 30 mrl vili in ranjenih. Dolina Kokre 7. julija je patrola napadla znanega peto' kolonca in izdajalca Slrupija. podžupana pri Sv. Ani. Ker akcija ni v celoti uspela, Sirupi je bil samo ranjen in je zbežal v Tržič, so odšli parli/.ani v zasedo, kjer so prešinili dva avtomobila Nemcev, ki sla poizkušala priti Striipiju na pomoč, ju razbili in pokončali enega gestapovca. Poleni jim je odpovedalo avtomatsko orožje, zalo so morali z borbo prenehati. K), julija je druga čela lega halaljona v Stahovici nožgala žago, last kamniške občine, ki je v Celoti služila okupatorju. Ta večer se'je čeli priključilo 12 novih borcev, doma iz Stahovice' iu okolice. 19. jUtija so pripravili Nemci večji napad na del bataljona za I5a.se!jskim sedlom. Partizane so napadli v taborišču. Se ko so spali. Prisebnosl stražarja, v katerega so so se Nemci skoraj zaleteli, in hiter in odločen odpor sta rešila parlizanske borce težjih posledic, Pri napadu sla bila ranjena politkomisar odreda Johan in Slane Mrhar. Toda ta napad je imel še hujše posledice. Istega dne sla na P.ašeljskem sedlu padla I rane Vodopivec - Ciril, bivši sekretar Okrožnega komiteja Partije, in Poris Hučigaj. Oba je štab I. grupe odredov poslal v Kokrški odred. Z njima je padel ludi vodič Miha Pi/jak iz Ti-boj. 15. julija je bataljonska pa Irulja v Kovorju likvidirala občinskega ko misarja Pukanen. znanega kulturbundovca in. člana nacistične stranke. Pri njem so našli seznam ljudi, ki jih je predlagal /a zapor in, streljanje podatki o omenjenih akcijah s<> vzeli iz prvih dhi delovanja Ko krškega odreda. Vsebuje jih poročilo slaba I. grupe odredov glavnemu poveljstvu, pod šlev. .">:{. z dne .'5. avgusta P.I12. in poročilo slaba Kokrškega odreda štabu I. grupe, pod šlev. .'U, z dne 21. julija P.I12. Oba originala sla shranjena v muzeju NOP V Ljubljani iu sta edina dokumenta' o akcijah Kokrškega odreda v letu 11)12. (JUS GORENJSKE g Doslej 180 Staroslovanskitl grobov V Kranju Koncert kranjskogorskih Edinstvene najdbe ketlaške kulture jCSCtllŠkiH p€VC6V 3. junija sta. minila dva meseca, odkar smo v Kranju pri urejevanju okolice Prešernovega spomenika na Titovem trgu (pičlih 40 cm globoko) prvič naleteli na najdbe iz staro-slovanske dobe. Nihče ni pričakoval, da nas bo skromna sled (lunasti uhani in prstan) pripeljala do odkritja enega največjih staroslovanskih grobišč v Sloveniji. O najdbi obveščena arheološka ekipa Narodnega muzeja v Ljubljani je pod vodstvom ravnatelja dr. Jožeta Kastelica in ob sodelovanju asistenta tovariša Hribarja s poizkusnimi kopi preiskala del terena med Prešernovim spomenikom in župno cerkvijo, številni najdeni predmeti so opravičili začetek načrtnega, po najsodobnejših arheoloških metodah izvedenega izkopavanja, ki ga je z vso potrebno uvidevnostjo mate-rinalno in moralno podprl mestni občinski ljudski odbor. Že prve dni so bih odkriti temelji zidu, ki je verjetno že v visokem srednjem veku, kot v mnogih drugih srednjeevropskih mestih, družil pokopališče, cerkev in njej pripadajoča poslopja v neko stavbno celoto. Ponekod so tik pod njimi ležala staroslovanska okostja, za čudo dobro ohranjena, vkljub teži kamnitih gmot nad njimi. V širini 8 m so se nato Ključ iz poznega srednjega veka, gotsko oblikovan prstan, obesek s predrto ornamentiko, srebrn novec iz visokega srednjega veka, bronast rellf iz baročne dobe, trije obeski iz 18. stol. ob vsej severni stranici »Prešernovega trga« vrstili v več plasteh grobovi, katerih število je te dnd naraslo na 180. V njih najdeni okrasni predmeti (uhani, obsenčni obročki, igle za lase, naprstniki in sponke) po številu, bogastvu In raznolikosti oblik daleč prese- gajo lokalni pomen. O važnosti le-teh za arheologijo, predvsem pa za zgodovino Kranja, je obširno pisal v eni prejšnjih številk vodja izkopavanja, dr. dr. Jože Kastehc. V zadnjih tednih je število najdb tako naraslo, da je potrebno zopet spregovoriti o njih. i že v drugi polovici maja smo v valovitem konglomerat- posebno med okupacijo mnogo propagirana trditev o germanskem poreklu Kranja (»Kranj —i nemško mesto*) i? dneva v dan večji nesmisel; in prav zato so kranjske najdbe toliko bolj pomembne. Tudi mlajša slovanska, tako imenovana ketlaška plast (po najdišču Kdttlach ra Semme-ringu) je prinesla precejšnje število novih inačic. Tako za Eno med njimi je tudi odkritje srednjeveške livnice za zvonove. V približno 2 m globoki, v neposredni soseščini cerkve izkopani jami so postavili glinast model za zvon in vlili vanj bron. Za odvajanje vročega zraka in plinov je skrbel pod kalupom speljani križni kanal. Z izkopavanji nadaljujemo. Zanimiv arheološki teren se o-beta na prostoru med cerkvijo in staro škofijo, kjer je nekdaj stala srednjeveška kostnica, kamor so shranjevali kosti iz prekopanih grobov. Pred nekaj dnevi smo s poizkusnimi kopi začeli raziskovati tudi skrajni južni rob mesta, Pim-gert. V Kranju poznamo vrsto grobišč (halsttatsko pri Prahovi vili, langobardsko na Laj-hu in staroslovansko), a nobenih naselbin. In prav te u-pamo najti na Pungertu, saj se je njegov, obrambnim potrebam izredno dobro prilagojeni prostor naravnost ponujal za naselitev. Z zaključkom del na Pungertu bo naš letošnji raz-iskovaln' program končan. Cene Avguštin Pevska zbora SKIT D >Slavko čeme« iz Kranjske gore in zbor sindikalne podružnice LO-MO Jesenice sta lani naštudi-rala enoten konceitni program, s katerim sta nastopila že v Kranjski gori, na Jesenicah in na raznih proslavah. Preteklo soboto pa je zd .uženi pevski zbor pod vodstvom Alojza Plantava gostoval v »Domu Svobode« na Jesenicah. Za koncert, na katerem je nastopilo okoli 50 pevcev in pevk v gorenjskih narodnih nošah, so se Jeseničani zelo zanimali; dvorana, v kateri so nastopali, je bila tokrat nabito polna. Spored je obsegal v glavnem narodne pesmi, bili pa sta tudi dve borbeni in dve zahtevnejši umetni; Vodopivčev »Knezov zet« in Medvedova »Nazaj v planinski raj«. V splošnem je bil mešanj zbor boljši od moškega, ker moškemu, kot menda vseim gorenjskim moškim zborom, primanjkuje prvih tenorjev. Polno priznanje pa zaslužita solista. Kakor mešani, je tudi moški zbor med izvajanjem pokazal izredno prizadevnost. Z okrepitvijo tenorjev in sopranov bosta zbora lahko kmalu konkurirala najboljšim našim podeželskim zborom. Glede discipline in prizadevnosti sta že sedaj drugim za zgled Med altistkami so okrog petdesetletne tovarišice, kar nedvomno dokazujte navdušenje za petje. Združeni zbor zasluži priznanje tudi zato, ker so tokrat menda prvič v zgodovini skupno nastopali kranjskogorski kmetje in Jeseničani, uslužbenci mestne občine. Pevovodja tov. Plantav se je javnosti predstavil kot strokovnjak in bo tudi v bodoče žel lepe uspehe, če bo šel pri delu po dosedanji poti. Prav je, da so uslužbenci mestne občine Jesenice organizirali samostojen pevski zbor in še bolj prav je, da so se združili s kranjskogorskim pevskim zborom, ker vodi oba isti pevovdja. Prepričan sem, da bosta oba zbora še nadalje gojila našo narodno in umetno pesem. Združene zbore želimo še večkrat slišati, predvsem na številnih proslavah, s čimer bi bil zbor jeseniške Svobode vsaj delno razbremenjen. U. P. Naramna sponka, speta obsenčna obročka, prstan s poldragim kamnom, obsenčni obroček s stekleno jagodo, lunast uhan, srebrn uhan iz 7. oziroma 8. stoletja, obsenčni obroček. Prednik mamuta u Boboukii nem terenu naleteli na obširno kotanjo, napolnjeno s humozno zemljo in ilovico. Grobovi so šegah v globino skoraj 2 m. Njih izredna plastovitost je dala slutiti, da se bo v Kranju vendarle pojavil dolgo iskani vmesna člen med slovansko naselitvijo (po odhodu Langobar-dov v Italijo) in dosedanjimi najdbami, ki izvirajo iz 9. in 10. stoletja. Zares smo v globlji plasti naleteli na srebrne uhane z verižico in majhnim zlatim okrasom v obliki sr,ca. Po obliki pripadajo uhani najstarejši staroslovaski kulturi pri nas, tako zvani kestel-ski kulturi, ki je dobila ime po velikem najdišču Keszthelv ob Blatnem jezeru na Ogrskem. Tako nam ta najdba — obenem z istodobno bronasto iglo za lase, ki smo jo našli žc v prvi fazi izkopavanja, toda brez zveze z okostjem — nedvomno priča o slovanskem naselju v Kranju že v 7. oziroma S. stoletju. Prav v dnu kotanje pa vedno pogosteje zadevamo na skelete, ki so brez okrasja in za katere bi mogli domnevati, da so še starejši in da morda pripadajo najzgodnejši fazi slovanske naselitve na Gorenjskem. Tako postaja nemška, arheologijo kakor tudi za našo umetnostno zgodovino so važ-ne figuralne okrašeni naprsne zaponke (orel, ptič ob drevesu življenja?) in kažejo na zveze Kranja z zapadnoevropsko umetno-obrtno tvornostjo Edinstveni v našem arheološkem gradivu so nekateri, z raznobarvnim emajlom okrašenim lunasti uhani, ki po izdelavi in bogastvu ornamentov prekašajo celo one iz Kdttla-cha. Gravirani uhan s podobo dveh živali je prvi primer prepletajoče se živalske ornamentike pri nas. Pod staroslovanskimi grobovi je še vedno najti ostanke iz prazgodovinske dobe 8. in 7. stoletja pred našim štetjem. Njdh število raste v smeri proti zahodu, to je proti mestnem trgu. številni fragmenti hišne keramike in ilovnata kepa, ki je služil za ob-rrne ta vanje pletenih stjen, ter sledovi ognjišč, ki jih že od vsega početka srečujenKo na Titovem trgu, kažejo, da imamo opravka z ilirskim seli-ščem iz najzgodnejše faze starejše železne dobe. Tako nam stara kulturna kranjska tla iz dneva v dan prinašajo nova presenečenja. Prejšnjo soboto je strojnik pri bagru v opekami Bobovk, tov. Cenčič, naletel v plasti ilovice, šest metrov globoko, na večje število nenavadno velikih kosti. Direktor opekarne tov. čebul j je brž obvestil Mestni muzej v Kranju, kjer smo ugotovili, da so najdene kosti (nekaj reber, del okla, lopatica in tako dalje) ostanki pred več tisoč leti izumrle živali iz rodu slonov (Elephas). že drugo jutro je prispel v Bobovk naš znani raziskovalec prazgodovine, akademik prof. Srečko Brodar, proučil geološke plasti, v katerih so ležali živalski ostanki, in odredil izkopavanje. Najdenih je bilo še nekaj kosti, vendar premalo, da bi mogli natančneje določiti vrsto prazgodovinskega slona. V ponedeljek in torek je požrtvovalni sodelavec Mestnega muzeja v Kranju, tov. France Stare iz Luž pri Šenčurju, našel v krogu ca 15 m od prvotnega najdišča najbolj tipirne dele živali: 2 kočnjaka (molar-ja), del okla v dolžini 135 cm, del lobanje in nekaj manjših kosti. V isti plasti ilovice se je ohranilo tudi nekaj primerkov istodobnega rastlinstva (ostanki mahov, vejice itd.) in živalstva (polži). Med kostmi je bilo precej kremenjakov, vendar brez sledu kake obdelave. Vrhnja ploskev najd2nih kočnjakov meri v dolžino 22 cm, v širino ca 8,5 cm. Zob sam je dolg preko 20 cm, težak pa 3.60 kg. Prav tako o-gromna so tudi rebra in lopatica te živali. Ohranjeni del okla je dolg 1.75 m. Za prednika današnjih slonov velja tako zvani Elephas planitrons, ki je najstarejši pravi slon. Ima podobno kot ostali sloni dva okla v zgornji čeljusti in po tri kočnjake na vsaki strani zgornje in spodnje čeljusti (v rabi je večinoma samo eden). Vrhnjo ploskev zoba preprezajo plitvi grebeni, ki jih ima Elephas planifrons okrog 10- Njih število v teku razvoja rodu vedno bolj raste. Elephas meridionales iz kasnejše dobe jih ima 12, EUe-phas trogontherM iz ledene dobe 18 in prav toliko Elephas antiquus, ki pa je živel predvsem v južni Evropi. Vsem poznani mamut, ki je zastopan pri nas v Nevljah pri Kamniku in ki je živel v mlajši kameni dobi, ima na kočnjaku 27 prečnih grebenov. V Bobov-ku najdeni slon jih ima le 18, torej prav toliko kot že omenjeni Elephas trogontheirii, ki je prednik mamuta in seveda mnogo starejši od njega. Ele-phast trogontherii je živel v srednji Evropi v starejši ledeni dobi. Bil je večji od mamuta in je dosegel višino 5 m (srednjeevropski mamut »le« 3,5 m). Tudi oblika oklov se pri bobovškem slonu močno loči od mamutovih. Medtem ko so okli slednjega včasih zelo močno zaviti, doseže krivina oklov pri našem primerku komaj 20 stopinj. šele po končani strokovni preiskavi bo mogoče spregovoriti dokončno besedo o bobovškem slonu. O najdbi bomo še poročali Cene Avguštin Večer ljudskih lesov pli DPD »Svoboda« na Primsko-vem je priredilo v nedeljo zvečer v Zadružnem domu zelo u spel večer ljudskih plesov. Občinstvo, ki je napolnilo dvorano do zadnjega kotička, je bilo s programom zelo zadovoljno. Vse priznan je za uspeli večer gre predvsem tovarišu Francu Uršiču, ki je vodil folklorno skupino, tovarišici Julki Man-deljčevi, pevovodklnji ženskega zbora in moškemu zboru Industrije bombažnih izdelkov. Pismo iz Pariza MABSELIEZA V KABARETU (Od našega posebnega dopisnika) (Pravzaprav je aelo nespametno začeti z vremenom. Kot da ne bi bilo drugih stvari na pretek Toda pred tedni sem srečal dekle, ki se očitno ni strinjalo s Prešernovim mnenjem o literaturi in me vztrajno prepričevalo, naj pišem in pripovedujem zgolj o vremenu — soncu, oblakih, padavinah vseh vrst, v šibkih trenutkih pa tudi o zvezdah in mesečini. Govoriti o vsem drugem, mi je dejala, je prava neumnost hi izguba časa. čeprav se nisem docela strinjal z njenimi navo. dili, bom poskušal vsaj začeti ■ vremenom, potem pa nadaljevati, kamor me pač zanese pero, prav tako, kot je bilo z menoj v Parizu. Brž ko sem izstopil iz vlaka, me je napadel pariški dež in ko je piene-lial.sem se podal na ti uda polno pot. Nekoga sem iskal in šele po dolgem tavanju ugotovil, da je naslov napačen. Vreme je te dni V Parizu zelo nestanovitno, hladno, oblač. no. Vreme v meteorološkem in politienem smislu. Ta s Parižani prav nič ne brigajo zanj. žc davno so se prilagodili aprilskim ploham v začetku jun tja, no mislijo več na vojno 7 Xu-('okim, tudi na nesrečni izid konkurence z ameri iklmi pod-jet 1 pod parolo strode, not aid« (trgovina, ne pomoč!) so Je pozabili. To, da v parlamentu nikakor ne morejo sestavili trajne vlade, Je za nl.i že stara pesem. O vsem tem "ooče ne govorijo. Vsaj tisti ne, ki jih bežni potnik brez znancev in polnih žepov srečuje na cesti, v hoe-lu. lestaviaciji. Zadnje čase je en sam samcat dogodek tako prevzel vse javno mnenje, da začne človek dvomiti, če je resnično v Parizu in ne morda na drugi strani Rofkavskega preliva. Ta dogodek je bilo kronanje britanske kraljice E-lizabete. Parižani so pozabili na vsakdanje skrbi, izobesili so svoje in angleške zastave, okrasili izložbe s slikami slavljon-ke, odhajali vsak ve< ei na promenado Champs Elvsees ali v večje kavarne, kjer so televizorji prenašali angleški program, 2. junija pa celotni potek e renionij 1'oza.biii so na politične in gospodarske težave, celo o sestavi vlade niso govorili. Pariški listi so komaj zabeležili veliko novost, da je elove.- ka noga .stopila na do slej nepremagan vrh »Strehe sveta«. Celo to so povezovali z »veličino Britanije«, saj je zmagovito ekspedicijo vodil angleški polkovnik I luni. Videti je, kot da se Francozi pTtoej trudijo, da bi si pridobili angleške simpatije. Vseh 40 li-notvpov »PTgara«, vseh 32 11-notvpov > M onda«, vseh tisoč linotvpov drugih pariških časopisov jie v zadnjem tednu noč in dan brez premora prelivalo v svinec milijone in milijone besed o slavi britanske krone n globokem angio fran< orineon prijateljstvu. Pariški dnevniki so pozabili celo na pogajanja v Pan-Mun-Jomu, kjer gre za sto tisoče, morda milijone človeških življenj, in se, posvetili največjemu letošnjemu spektaklu. Izjema je seveda kominfor-movski tisk, ki v kronanju vidi le »manifestacijo angleške reakcionarno aristokracije, ki se vdinja ameriškemu imperia lizmu«. V dolgočasni stavbi, IjoIj podobni moderni trdnjavi kot pa centru političnega gibanja, pred katero stoji robata postava telesne straže partijskih birokratov, razmišljajo o povsem drugih stvareh. Ta teden so poizkusili prirediti ve liko množično manifestacijo, da bi »rešili življenje nedolžnih žitev ameriškega fašizma Juliusa in Ethel Roseniberg, o stl večje publicitete, saj je bralcev iz dneva v dan manj. Francoski človek pač razmišlja o marsičem drugem. Naj-več seveda <> svoj. in o,ml nem položaju, o cenah, mezdah, konkurenci, prihodnosti in socialnih razlikah. Te tudi so — in ne majhne. V samem osrčju Pariza, kjer nališpane dame v najmodeirnej.sih toaletah preva žajo v avtomobilih klobuke, ki so jih ravnokar kupile v tem ali onem modnem salonu, in Parli katenh je naš list Že poročal. Spet so vpregll Fredeiika Jo-liot - Cunja, nekdanji ., i atomskega znanstvenika, ki so ga spremenili v poslušno propagandno orodje Slednji |e re. govoril na zborovanju, loda po- .de.-v je bilo toliko, da so zasedli le prve vrste v dvorani. Tudi celotna reprodukcija njegovega govora v komlnfor-movskem tisku mu ni dala do- prebirajo to ali ono eksistencialistično revijo, prema nje jo težaki I tržnice na klajeh. Na nabrežju Keine, kjer si tujel ogledujejo znamenite prodajal ne knjig- in kupujejo im vred n slikarski kič, kuhajo lxxsjaki nemoteno svoje kosilo, krpajo obleko, .se bi i je |o m mol« e zr o v začudene ameriške ki ne morejo razumeti, »zakaj v Franciji ni tako kakor pri nas«. Kljub vsemu temu je Pari-žan vesel, veder, ljubezniv, gostoljuben. Predvsem je duhovit in optimističen. 1' zabava. Tu seveda ne mislim na proslula luksuzna in zakotna zabavišča, namenjena predvsem tujcem, ki se želijo na-vžiti znanih pariških »spectall-tet«, od katerih živi na ta ali oni način dobršen del Pariza. Tudi ne mislim na nudistične kabarete, bordele in podobne izrastke velemesta, ki jih tu ne manjka M islim pi i dvsem na zmerne in dostojne lokale, kjer Parižan pozabi na vsakdanje skrbi, se nagleda sir r ničvrednega blišča in navžije duhovitih šal na račun politike, Anierikaticev in Rusov, človeških slabosti in samega s* bo. 'tako je bilo včasih, lako je tudi sedaj. Vendar je v zadnjih letih zabava namenjena predvsem tujcu, ki ima dolarje. Programi se prilagajo njegovemu okusu, kot se Pika.sojev okus prilagaja zdaj ne :,. an ik i i Iv.i i u vagane l, zda j sovjetskim propagandnim potrebam. Govorjene besede je vedno manj, največ je plesa in glasi*', celo ameriških pesmi ne manjka v slovitih pariških zabaviščih. Eno takih zabavišč je »Fol-be.s llergeiv Le-to nI znamenito po dragoceni umetniški kvaliteti, kol OonMMUfl (Tram calse ali Pariška opera, znamenito j«' 1*) tem, da že od 16. stoletja sem neprenehoma nudi blesteče in zvenečo pašo očem in ušesom svojih gii".< ah ne. Toda takšno .srečanj1' 11 Ji svetov: britanske lojalne sli kraljevski kroni, francoske ponosne in svobodoljubne re' volucionarnosfl in plehkega, brezbrižnega in malce lasclvn ga vzdii ija s<»l< > b n e g i p i riške ga kabaret a, vse to je bilo 'rS' meno mre vraio follle. V nek,.Ide, dneh si y te/.k<» lisi va ril i sliko o življenju v ta- ko raznolikem mestu kot J6 I 'ariz, kaj šele za Je |o\ al i njegovo gibanje in dihanje Tod* vsakodnevni trud precej za|>"' s I enega delovnega človeka. Vinki Čine vsega sistema uslug, luksuz, reklama, brezh bnl <''•' ; nI promet, odben.' podze'"11' zveze, ženska moda, prostim-ei|,a v. i d vrst, množice t1" ' slov. ostanki slavne preteki -sti, gostoljubnost, pornogratu ■ duhovitost, trgovanje 7. valu" • napitnine, eksistenclalistl, 1,1 nlre »moderne umetnosti«. I licl.sti In /.vodnice ■ ,,k sto. k.,r opaz.l bežen l'"''0' že prvi dan <'e pa hoče W. znali Pariz globlje m vi 1*6, potem mu ne zadostuj-,,,1, drugi niti stoti dan. Jelko 2a#ar £ fiLAfl OORENJHKE PO VASEH IN MESTIH GORENJSKE Iz Kamnika Tudi letošnjo turistično sezono je naše mesto pričakalo kakor vsa zadnja lata: za tujce ima na razpolago reci in piši 40 sob, kar je seveda odločno premalo. Zamisel, da bi Dom invalidne mladine preuredili v hotel, se je tudi letos izjalovila, ker ni ustreznih prostorov, kamor bi nrdadino premestili. Mestna občina je skušala te težave odstraniti s tem, da je začela preurejati v počitniški hotel »Prašnikov dvorec« nad Mekinjami. Ker pa ni imela dovolj finančnih sredstev, dela ni dokončala. »Prašnikar-jev dvorec« ima s stranskimi poslopji vred 3300 m3 prostornine, kar vsekakor ni malo. Zaradi idealne lege bi bil turistom v prijeten oddih. Občinski odbor je sklenil izročiti dvorec brezplačno tistemu, ki bi ga preuredil v turistični hotel. Vsekakor to ni majhna žrtev, je pa za razvoj turizma v kamniškem okolišu nujno potrebna. Z Jesenic Strelska družina »Mat. Verd-nik-Tomaž« na Jesenicah ima zmeraj več uspeha. V zadnjem času je zmagala na strelskih tekmovanjih v Radovljici, v Ljubljani, Tržiču in Kranju-Svoje sposobnosti pa kažejo strelci tudi pri gradnji lastnega strelišča, ki bo eno najmodernejših v Sloveniji. Slovesna otvoritev bo 22. julija. Nanjo •se že resno pripravljajo in vabijo vse gorenjske strelske družine. Strelska zveza Slovenije pri- znava jeseniškim strelcem organizacijske sposobnosti, prav zato jim je poverila organizacijo slovenskega pionirskega prvenstva v streljanju ^ zračno puško. Prvi del tega tekmovanja je bil že preteklo nedeljo Priznanje zaslužijo predvsem pionirji strelske družine na Javorniku, ki so zasedli prva tri mesta. Presenetila sta zlasti Verica in Jože Oktrin z Javornika, bratec in sestrica, ki sta osvojila prvi dve mesti, Jože s 108 krogi, Verica pa s 103 krogi. Rudi šapek se je s 101 krogom plasiral na tretje mesto. Tudi naslednja najboljša mesta so osvojili pionirji radovljiškega okraja. S tekmovanjem so bili vsi zadovoljni, pionirji pa so bih nad organizacijo naravnost navdušeni. Po tekmovanju so se namreč odpeljali z avtobusom k slapu Peričnik, ki ga še mnogi niso videli. Nad 1000 metrov dolga avtomobilska cesta, ki veže Blejsko Dobravo s Kočno in dalje s Poljanami, je bila nedavno izročena prometu. Cesto je dogradilo Komunalno podjetje mestne občine Jesenice v 80 dneh, četudi je speljana po skalnatem grebenu in je v dolžini nekaj sto metrov vsekana v skalo. Višinska razlika nove ceste, ki je največjega pomena za prebivalce Blejske Dobrave, je 51 metrov- V bližnji prihodnosti pa bo cesta podaljšana proti Mostam z mostom čez Savo, ki ga predvidevajo graditi v Lipcah. S tem podaljškom bo cesta vezala Ljubljano oz gor-njesavsko dolino z Blejsko Dobravo, Gorjami, Bledom in Po- kljuko ter bo postala vsesplošnega pomena. Predvsem pa bo velike važnosti za obisk znanega slapa Vintgar in umetnega jezera hidrocentrale Moste. Piscu prispevka o cesti pod gozdom priporočamo, da si ogleda med pisanjem članka novo dograjeno ograjo. Lahko bo opazil, da je ograja povsem nova, četudi stara ni bila uničena ali nerabna, temveč le odstranjena zaradi gradnje škarpe. Če si bo stvar ogledi fia natančneje, bo morda opazil staro ograjo, ki je bila last železarne, na bližnjem privatnem vrtu. čudno, da je tisti, ki jo je »spravil« v dneh, ko so postavljali ograjo, ni vrnil in s tem prihranil mestnemu ljudskemu odboru debele tisočake. Prav bo, če se bo za stvar pozanimala železarna kot lastnica bivše ograje. Iz Bohinja Preteklo nedeljo je bohinjsko turistično društvo v hotelu »Pod Voglom« otvorilo poletno sezono. Kulturni program so izpolnili Bohinjci z ljudskimi plesi v narodnih nošah in petjem. Iz Šencuria Prostovoljno gasilsko društvo v Šenčurju je v nedeljo, 7. junija;, praznovalo 55-letnicio obstoja, združeno z razvitjem novega prapora. Po osvoboditvi se društvo nenehno razvija in iz leta v leto manifestira svojo pripravljenost čuvati ljudsko imovino. Nekateri ljudje v naši občini mislijo, da so jarki ob cestah zato, da vozijo in tja odlagajo razne odpadke in smeti. Ker s tem zadržujejo odtok vode in kvarijo lep izgled vasi, naj tega v bodoče ne delajo več! Iz Spitaliča Doslej ni bilo nikomur v napolje, da ima kmetijska zadruga v špitaliču svoje poslovne prostore in gostinski lokal v tamkajšnjem župnišču. Zdaj pa, ko bo špitališki župnik kmalu prestal zasluženo kazen, je začelo nekaj verskih prena-petežev agitirati po vasi, naj bi kmetijski zadrugi odvzeli prostore, češ da jih bo gospod župnik, ki se vrača po petih letih mednje, spet rabil. Naivneži najbrž mislijo, da jim bodo napredni vaščani takoj padli na limanice in župnišče za župnikov prihod celo okrasili •.. Iz Selc 250 pionirjev in pionirk iz Selške doline je v nedeljo proslavilo v Selcah »Mesec mladosti«. Na prostoru poleg šole so se zbrali starši najmlajših in z zanimanjem sledili telovadnemu nastopu in medšolskemu tekmovanju. Prijetno presenečenje pa je pionirjem pripravilo učiteljstvo s pionirskim sejmom, kjer so otroci dobili slaščice in igrače- Za zaključek prireditve so se pionirji pomerili v streljanju z zračno puško. Trud učiteljev ni bdi zaman, saj je praznik ostal otrokom v lepem spominu. Iz Domžal Mestni občinski odbor je sklical zbora volivcev v Jaršah in na Viru. Na dnevnem redu je bil važen predlog občine Radomlje, naj se Zg. Jarše in del Količevega ločijo od domžalske občine in dodele njim. Predvsem gre za priključitev dveh močnih industrijskih podjetij »Induplati« in Papirnice Količevo. Volivci so odločno zavrnili predlog LO Radomlje in zahtevali, da ostanejo kot do sedaj v območju domžalske občine. Razpravljali so tudi o drugih važnih problemih in o tekočih gospodarskih zadevah ljudskega odbora. Na obeh zborih so bih navzoči tudi zastopniki ljubljanskega okoliškega okraja in občine Ra-uomlje. Iz Mojstrane Na sindikalnem zborovanju učiteljev in profesorjev radovljiškega okraja v Mojstrani so počastili jubilej najstarejše učiteljice, ki je pričela svoje delo na pedagoško-vzgojnem področju že leta 1901. Po 52 letnem vzornem delu stopa jubi-lantka Mihaela Sorčičeva v zasluženi pokoj. Razen nje obhaja 40 letnico učitelje van j a Melanija Severjeva, ki je bila v tekočem letu predavateljica na jeseniški gimnaziji. Ob pomembnem življenjskem mejniku naj bodo te vrstice ju-bilantka v pozdrav, z željo, da bi zdravi dočakali še nada ljni h jubilejev. Dopisujte v »Glas Gorenjske" POPRAVEK »Glas Gorenjske« je priobčil dne 6. junija t. 1- na ftrvi strani poročilo o poteku občnega zbora SZDL v Domžalah. V dopisu so bili med drugim tudi podatki o razpravljanju okoli početja domžalskega župnika, češ da je v cerkvi javno oznanil slovesno mašo za domačim izdajalcem Petrom Cerarjem — Čebul jem. Zdaj je ugotovljeno, da je bila pri tem storjena neljuba pomota zaradi zamenjave istovetnosti- Maša je bila opravljena za nekim Petrom Cerarjem, ki je pred kratkim umrl v Ameriki in nima z izdajalcem čebul jem nikake zveze. S tem popravljamo pomoto o zamenjavi indentitete. Iz Nakla 19. iunii • praznik občine Jezersko 19. junij je občinski ljudski odbor Jezersko na predlog občinskega odbora Zveze borcev s svojim odlokom proglasil za občinski ljudski praznik. Na ta dan leta 1944 je prebivalstvo občine Jezersko množično odšlo med borce NOV, kar je bil vidni znak političnega dela OF na tem terenu. Za prvo praznovanje tega dne bodo odkrili spomenik padlim borcem — Jezerjanom. Na predvečer bo v hotelu »Koro-tan« žalna akademija, pri kateri bodo sodelovale vse mno-žfiične organizacije, po gonah pa bodo zagoreli kresovi- Slovesno odkritje spomenika dne 19. junija bo ob lt). uri dopoldne. Udeležimo se te svečanosti v čim več jem številu! V nedeljo, dne 7. junija so nameravali gasilci iz Nakla prirediti veselico s kulturnim sporedom. Toda kot vsako leto so tudi tokrat imeli slabo vreme z dežjem. Zato so kulturni program prestavili na nedeljo, 21. junija 1953. Člani in članice bodo izvajali šolski trodelni napad in vaje s sekiricami. Pionirji pa bodo pokazali, kako se pogasi začetni požar. Pevski zbor bo zapel nekaj pesmi, za zabavo pa bodo poskrbeli godci iz Tržiča. Gorenjski nogometni derby V zadnjem kolu slovenskega nogometnega prvenstva sta se v Kranju srečali moštvi »Koro-tana« in »Gregorčiča«. Za tekmo je vladalo v Kranju veliko zanimanje, saj se je na igrišču zbralo okoli tisoč gledalcev, ki so burno navijali za domače moštvo. »Korotan« si je priboril zasluženo zmago in s tem prvo mesto v zahodni skupini slovenske lige. Dvakratni slovenski prvak »Korotan« pa letos deli ponosni naslov s prvakom vzhodne skupine, s »Kladivarjem« iz Celja. Najresnejši konkurent »Koro-tana« za prvo mesto, »Izola« mora še odigrati ponovno tek- mo s »Krimom« iz Ljubljane. V slučaju zmage »Izole«, bosta s »Korotanom« imela isto število točk ter bo odločala razlika v golih. Teoretično ima »Izola« še vedno možnost za prvo mesto, vendar mora zmagati z visokim rezultatom, ki ga proti »Krimu« verjetno ne bo dosegla. OBJAVE * SPOREDI * OGLASI Korotan : Gregorčič 9:0 (4:0) GLEDALIŠČE Prešernovo gledališče Kranj Sobota, 13. junija ob 20. uri: Maksdan Gorki »Na dnu«. Red B in D ter izven. Opozarjamo vse abonente reda D in B, ki predstave niso videli zaradi za men j. i &] m mimajev, da pi I .i b -vijo svojo udeležbo do 12. junija zaradi razporeditve sedežev. Blagajna je dnevno odprta od 13. do 15. ure in od 18. do 20. ure. Nedelja, 14. junija ob 16. uri: Elmer kiee «Zasanjana punčka«. Izven in za podeželja. Torek, 16. junija nb 20. uri: Elmer Kiee .Zasanjana punčka«. Red B ln izven. Petek, 19. junija ob 20. mi: Kine t RiCf »Zasanjana punčka. Red D in izven Sobota., 20. junija ob 20. uri: Elmer Kiee Zasanjena punčka. . Izven in /a pod 'želje. Kino Ki o »Sto *<\ Kranj: do 15. junija i!' n ki film Maja v t-an.-ici . V nedeljo matineja °*> 8 30 uri »Maja v tančici«; "h 10. uri Njeno maščevanje V «otx>to 13. junija in nedeljo junija ob 1.';."»() uri jugoslo-}^n«(ki film Slavi«-a-r. Za ta [['■'n. vi,a enotna cena din. ,kt'eSvolMNla», Kranj ^ra/.is,.,-. ,2. (|(, H juniju 'iskj film N je no ma.ščevn "i'' ■ Predstave: v p 'tek oh 20. v soboto ob 18. in 30, uri. zadnji sol>otnl pro;• ram hi >■■/, odmora : Njen,, ma:;e\ ali je« in »Maja v ^očicdi«. Pred ta* i v nede] |o f£ b; t s ,„ 20. uri. pop I r^e matineja ,,1, 10 uri Ma ** V t a nči,f j*. V nedeljo .samo f£ 14. url jugoslov m. ki film (1^l;|vie,i Vstopnina .samo 15 ( M«'slni kino »Radio«, Jeseni r'': M -lo 17. |um,a francoski "", »Prekleti«. Pin datouv* ob 18. in 20. uri. V nedeljo 14. junija angleški film Hofmanove pripovedke«. V nedeljo 21. junija ob 10. uri matineja istega filma. Letni kino »Svoboda«, Je*e_ nico: 15. do 17. junija francoski film »Prekleti»; 18. do 22-junija angleški barvni film »Hofmanove pripovedke. Predstave ob 20.30 uri. Predstava odpade v slučaju slabe-vremena. .Jugoslovanska kinoteka prikazuje v kinu »Radio«, Jesenice; 13. in 14. junija nemški barvni film Žena mojih sanj«. Predstave v soboto ob 16., 18. in 20. uri ln v nedeljo ob 15., 17, 19. in 20. uri. Kino »Plavž«, Jesenice: 13. do 16. junija ameriški barvni film »Plamen in puščica«. Pred-stav-e v 3 lavnikih ob 18. In 20-mi, v nedeljo ob 16., 18. In 20. uri. V nedeljo dopoldan ob 10-uri matineja Istega filma (vstopnina 10 din). 17. In 18-junija francoski film »Idol«; 19. do 22. junija a.m ri.sk i film »VVlnchester 73«. Predstave v delavnikih ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob ir> 00. m 20. url. Kino Javornik—Koroška la: 12. do 14. ameriški film •Glas v viharju . Predstave v petek ob 20. uri in v soboto ter nedeljo oh IS in 20. uri. V nedeljo dopoldne mat meja iste ga filma (vstopnina, 10 din). .Mestni kino Domžale; do 14. 111111 j; i. angleški barvni film »Knjiga o džungli«; 17. in 18. junija jugoslovanski film »V viharju ; 10. do 21. francoski film »V Monte Carlo«. Mestni kino Kamnik: 13. do 17. ameriški film -Prostor na soncu«; 18. do 21. ameriški mm »Hiša na 92. cesti«. Novo kuhinjsko opravo prodam, Lojze Jelovšan, Gorenja Sava,, Kranj. Prodam ali zamenjam za drva nov kotel za žganjekuho, nov 140 1 brzoparilnik in psa ovčarja, 13 mes., Kranj, Tavčarjeva 17. Prešivalko na Cik cak stroj sprejme Sennig, Kranj, Koroška cesta 31. ProdHDO radio aparat »Minerva«. Vprašati pri blagajni »Delikatese«, Kranj. Sprejeniemo zdravega pekovskega vajenca, »Delikatesa«, Kranj. objave Zaradi razširitve ceste Kranj — Besni ca — Nemilje bo od ceste Pesnica ..\cmiljc v času od 20, juni ja do 20. julija 1953. zaprt za ves avtomobilski promet. OI/O — Uprava za cesto Kranj ZAHVALA Ob tragični izgubi dragega moža in očeta Franca Veliko-nja, prvi topdlec visokih peči, se vsem, ki so nam kakorkoli stali ob strani, toplo zahvlaju-jemo. Zlasti smo dolžni prisrčno zahvalo obratnemu vodstvu in delovnemu kolektivu Obrata Plavž — Železarne Jesenice, ki so nam vsestransko pomagali v nesreči in nam lajšali bol, za številne vence, godbi železarne Jesenice za častno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Tancarju in o-stalemu bolniškemu osobju, ki so mu lajšali trpljenje. Zahvala tov. ing. Pohar-ju za v srce segajoče poslovilne besede, ZB ln SZDL Dvorska vas za darovane vence in vsem, ki so ga v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti ter za vsa izrečena sožalja in sočustvovanja. žalujoča žena Alojzija sinova Dimitrij in Franci SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE LRS KOMANDA LJUDSKE MILICE RAZPISUJE NATEČAJ mali oglasi Prodam dve kompletni dvo t i ridol.nl okni z leseno roleto lin ena vrata I okvtr-j''"i. Pajer, kh-parstvo Kranj, Tomšičeva 2<\, Oglejte s, razstavo Ženskih ročnih del ln risb na drugi gimnaziijl v Kranju v času od 13. do 16. junija. za sprejem v splošno in prometno motorizirano Ljudsko mi-liro. Kandidati za sprejem v splošno Ljudsko milico morajo imeti naslednje pogoje: 1 da so državljani KLIM; 2. da imajo volilno pravico; 3. da so odslužili obvezni vojaški rok v JLA; 4. da niso stan nad 30 let; 5. da so duševno in telesno popolnoma zdravi; 6. da so neoporečnega vodenja; 7- da niso bili obsojeni; 8. da opravijo sprejemni i/pit. Kandidati za sprejem v prometno motorizirano Ljudsko Dltiice morajo OOleg pogojev, ki so |M>trebni za sprejem v splošno Ljudsko milico, imeti še te |M>gojo: 1, da Imajo po možnosti 1. raz. gimnazije; 2 da so Izueeni uvtoiuchnnikl in da imajo najmanj tri leta prakse; 3. da so vozniki A ali II kategorije. Kandidati morajo sami napisati prošnjo za sprejtim v Ljudsko milico in življenjepis ter jn skupno z. ostalimi dokumenti oddati najbližji |M>stnji Ljudske milice. Tam bodo lahko dobili tudi vsa potrebna pojasnila. Sprejeli kandidati bodo takoj nameščeni ln bodo dobili h tem pravico do prejemkov \h> Uredbi o plačah pripadnikov Ljudske milice. <'as za vlaganje prošenj je od 8 junija do 8. avgusta leta. KOMANDA LIUDSKE MILKE Že sam začetek tekme je pokazal; da bo igra ostra in hitra. Kranjčanom je uspelo z nizko igro ustvariti 'na igrišču premoč. Jeseničani pa so pomanjkljivo tehnično znanj; nadomestili a požrtovauiostjo in ostrino, žal je ta p'ešia v suro vest. kjer so se najbolj izkaza h< naši poznani smučarji, ki j im tega res ni mogoče opravičiti, zlasti ne njihovega udriha nja po nogah in nešportnega ponašanja nasproti sodniku ter soigralcem. Sodnik Presirger iz Celja je imel slab dan in na številne grobosti sploh ni reagiral. V 15 minuti se je odorlo, ko je Bajželj ukanil vratarja Vo-lariča. Takoj za njim je zabil štular I. še dva gola. Tik pred koncem polčasa pa še Božič enega- V drugem delu so domačini lepo prehajali v nasprotnikov prostor in že v tretji minuti je bil Božič ponovno uspešen. Igralcem »Gregorčiča« so pošli živci in niso startali več na žogo, temveč na moža. Tako je sodnik po daljšem oklevanju izključil Gostišo zaradi surovega naleta nad Štu-larja, ki je poškodovan zabil gol in zapustil igrišče. Nekaj nevarnih prodorov Jeseničanov pa je domača obramba sigurno odvrnila. Nesigurnega vratarja gostov je zamenjal šprajc, kar pa ni pomagalo In so Kranjčani še trikrat po Janu, Ijačiču in Božiču potresli mrežo. Sodnik Presinger, kot že rečeno, ni potrdil slovesa, ki ga uživa kot nogometni sodnik. Ko zaključujemo slovensko prvenstvo, ne bi bilo napak, če malo poblize pogledamo oba naša gorenjska predstavnika v zahodni ligi. Korotanovo prvo mesto je zasluženo, kljub te-mu, da je imel večkrat srečo. Brez dvoma je na njegove zadnje tekme vplivala odsotnost njegovih štirih najboljših i-gralcev, ki so poškodovani. Vendar bi Korotan. na vsak način moral imeti dovolj rezerve v mladini. Te pa ni! Kje je krivda, naj uprava kluba sama presodi. Izgubljati točke tako po nepotrebnem kot jih je Korotan letos (Proletarec - Zagorje, železničar Nova Gorica, Slavija *■ Ljubljana!), menda znajo samo Kranjčani. V slo-vensko-hrvatski ligi, ki bo po verjetnosti tudi letos, bo treba na vsak način drugače zgrabiti, če ne bo vsak uspeh nemogoč. Gregorčič v letošnjem tekmovanju ni pokazal kakšnega vidnega napredka. Moštvo je relativno staro. IgraM, še predvojni, se le s težavo kretajo po igrišču in nikakor niso kos mladim in poletnim igralcem drugih klubov. Mladino v prvo moštvo, pa bo drugačna pesem. Vsekakor je bil najlepši uspeh Jeseničanov zmaga nad renomirano Izolo, ki pa je več koristila Kranjčanom kot njim Moštvo je zelo nestalno v svoji formi in je šesto mesto v tablici zanj neuspeh, ki ga ni mogoče zagovarjati. Domžale v slovenski ligi? Sest najboljših moštev ljubljanske nogometne podzveze se bori za vstop v slovensko ligo. Prvak ljubljanskega centra Domžale ima dovolj možnosti, da si pribori vstop med najboljša slovenska moštva. V lestvici tesno sledi s točko manj trenutno prvemu, Braniku iz Nove Gorice, ki je v treh tekmah nabral 5 točk. Oba kandidata za prvo mesto se še nista srečala in bo verjetno prav ta tekma odloČila, kdo bo prihodnjo jesen igral v ligi. Drugi kandidat z Gorenjske Ločan iz škofje Loke kot prvak gorenjskega centra pa je po računih na papirju že za-i; ral svoje »šanse« in s skromno točko čepi na dnu lestvice. Moštvo verjetno ni še zrelo za težja tekmovanja ali pa za kvalifikacije ni bilo dovolj pripravljeno. # PK MLADOST Plavalni klub »železničar« iz Kranja je Imel v torek izredni občni zbor, na katerem so člani Izbrali klubu novo Ime »Mladost«. * KOROTAN — PRVAK V ponedeljek zvečer je IO NZS verificiral tekmo Izola : Krim (7:3), ki jo je tekmovalna komisija razveljavila. Tako je znan novi prvak zahodne skupine slovenske lige. GLAS GORENJSKE g a našo ženo in dom GORENJSKI PIONIR Dragi pionirji! NajbFž Vas v šoli pošteno baše in se mi zato nič ne oglasite. Ne zamerite, drugače si pač ne morem razložiti tega, da iz dneva v dan zaman povprašujem pismonošo, če je kaj pošte zame. Oh, če bi me videli, kako krepko in vztrajno držim fige, da bi v šoli znah! Seveda to ne bo nič pomagalo, če se ne boste tudi sami zavzeli pri učenju. Mojc fige in Vaša pridnost, pa bodo konec šolskega leta same petice! Kes bi rad zvedel, kako Vam gre v šoli. Morda se mi boste vsaj ob začetku počitnic oglasili in se mi pohvalili z uspehi? To upanje me hrabri, da med čakanjem ne obupam. Slišal sem, da bodo po nekaterih šolah že čez nekaj dni zaključili pouk. Učencem tistih šol že danes Čestitam k uspehom in jim želim čim lepših počitnic. Vesel boni, če mi bo kdo pisal, kako bo preživel proste dni, kam pojde letovat in kako bo pomagal pri domačem delu. Nič manj bi se ne raz- veselil, če bi mi pisali, kako ste preživeli šolsko leto, katere predmete ste imeli najrajši bi zakaj, kako s/te se zabavah in zakaj imate svoje učitelje radi. Sicer boste pa sami najbolje vedeli, o čem se izplača pisati in o čem ne. Ko boste prijeli za svinčnik ali pero, vam bo prav gotovo prišlo na um najprej tisto, kar vas jc med šolanjem najbolj razveseljevalo ali žalostilo. Upam, da boni kmalu prejel kopico pisem in tako pregnal dolg čas, ki ga je zadnje čase polna vsa moja skromna sobica. Vaš Kosobrin V Zagreb Šli smo v Zagreb gledat gospodarsko razstavo. Vožnja Iz Tržiča do Zagreba je zelo dolga in mučna. Razstavo smo si dolgo ogledovali in še nismo vsega videli. Odpeljali smo se v živalski vrt. Prva žival je bila pes, ki na severu vleče sani, potem severni medved, rjavi jamski in črni medved. Vsi medvedje so bili lepi. Prišli smo do leva in levinje. Levinja je imela dva lepa mladeniča. Tam je bil tudi črni panter, ki je tudi imel mladica. Na oni strani so bile epice Afriška se je ukvarjala z majhnim ogledalom. Ljudje so jim dajali češnje. Plezale so kar po mreži. Nato smo prišli 2 MM Smrt najđpbe'ejše ženske. V Baltimoru je bila operi ana Grnka Florenca ohnsto i. ki je pod kirurg in nožem umrla. Težka je bila 2.K) kg in je bila najdobe-lejša žena na svetu. Diplomant / 7()() tisoč din. Lep zaslužek! 1. . . ta 2. . • ta 3. . . ta 4. . . ta 5. . . ta 6. . • ta 7. . . ta 8. . . ta 9. . . ta 10. . • ta 11. . . ta 12. . . ta 13. . . ta 14. . • ta 1. skupina ptic, 2. žensko ime, 3. sorodnik, 4. vrsta blaga, 5. steze, 6. kmetijska potrebščina, 7. prečni drog pri kozolcu, 8. pokrivalo, 9. del človeškega telesa, 10. pevski znak, 11. časovna mera, 12. reka v črni gori, 13. mlinarjevi pripomočki, 14. spleteni lasje. Titovo življenje v filmu Zastopniki ameriškega filmskega podjetja Filmsenter-prise g. Charles Spelman je vodil v Beogradu razgovore z predstavniki Avala-filma za filma-nje življenja maršala Tita po Bedierovi knjigi. Dosežena je bila načelna soglasnost. Igrali bi ameriški in jugoslovanski igralci. Za režiserja je gosp Spelman predlagal Mariana Geringa, režiserja Paramoun-tha in Koluml>e, dveh vodilnih ameriških filmskih družb. Za delo bi potrebovali približno pol leta. Preprosta poletna obleka iz črtastega pralnega blaga za hišno delo pa tudi za službo. do slona, ki je bil zelo velik in močan. Tik njega je bila dvegrba kamela Bila je zelo požrešna. Prišli smo do orla, sokola in sove. Papiga je zelo lepa, zato sem stal dolgo ob njeni kletki. Ogledah' smo si vse živali in odšli dmoov Vožnja domov je bila dolga, zato sem med potjo malo zadremal. Domov smo prišli ob eni ponoči. Izlet v Zagreb je bil zelo lep Feyrovsky Rudolf 3.c razred v Tržiču Pionirji, dopolnite Se nekaj o češnjah Surove vložene češnje: Lepe, zrele češnje previdno obriši in jih zloži v širok kozarec. Mednje stresi prav dobro stolčene-ga sladkorja (na pol kg češenj 1/4 kg sladkorja) in nekoliko celega cimeta. Kozarec dobro pokrij s pergamentnim papirjem in ga postavi za pet do šest tednov na sončen kraj. Prvi teden ga enkrat dnevno stresi. Po šestih tednih je kompot gotov. Shrani ga v hladnem prostoru. Češnje v medu: Češnje zloži v porcelanasto posodo in vlij nanje toliko čistega medu, da je sadje pokrito- Potem posodo dobro zapri, da ne bo mogel zrak blizu in jo postavi na hladen prostor. Tako vloženo sadje se zelo lepo ohrani, pa tudi okus je odličen. Češnje v kisu: Za 21/2 kg češenj skuhaj 3/4 kg sladkorja ter 2 1/2 dl vinskega kisa. Priden! dišečih klinčkov in, če i-maš, malo cimeta. Vreli sok vlij na češnje in nato posodo pcikrij. (Naslednjega dnie sok znova prekuhaj ter še vročega zlij na češnje. Tretji dan kuhaj češnje s sokom vred in vse vloži v čiste, suhe kozarce, ki jih potem dobro zaveži. Češnje v žganju: Za konzerviranje so najboljše tako imenovane angleške češnje s kratkimi peclji, ki pa ne smejo biti prezrele. Vse količkaj okvarjene sadeže izločimo. Nato češnjam peci je pristrižemo (tako da so samo še 1 cm dolgi), jih operemo in pustimo odoediti. Ko jih vlagamo v kozarce, jih Praktični nasveti Lesk na krilu ali hlačah boš odstranila, če boš mesta, ki se svetijo, zdrgnila s krpo, namočeno v mešanici alkohola, sal-mijakovca in vode (vsakega enako količino) in potem hlače ali krilo podržala nad vodno soparo. Črno volneno obleko lepo očistiš s tobakovo vodo. V treh litrih vode skuhaj 6 dkg navadnega tobaka za pipo. Nato tekočino precedi, pomakaj vanjo precej trdo krtačo in z njo obleko očisti. Predtem seveda obleko prav dobro izpraši. S tobakovo vodo očiščeno oblačilo obesi v senco. Ko je že skoraj suho, ga zlikaj s pomočjo debele vlažne krpe. Obleka bo spet lepe črne barve. Povoščeno platno snažimo z mlekom, če ga hočemo dalj časa ohraniti. Volnene obleke, ki niso zelo umazane, lahko operemo brez Boljša i>oletna obleka iz črta- mila Topli vodi primešamo le ste svile, prav pripravna za nekaj nastrganih surovih krom-manj vitke. pirjev. Umazane volnene obleke, zlasti moške hlače in ovratnike suknjičev, temeljito očistimo s tole tekočino: v pol litra vode damo 1/8 litra kisa in 2 žlici salmijaka. Obleko nato še vlažno zlikamo. Baržunaste ovratnike suknjičev lepo osnažimo mastnih in drugih madežev, če jih drgnemo s prerezano čebulo v nasprotni smeri vlaken. Ko se posuše, jih zlikamo Tudi z mešanico vode in salmijaka jih dobro očistimo. šipe laže osnažiš, če dodaš vodi nekoliko soli. Pletene stole snaži po možnosti na prostem. Najprej s krpo odstrani prah, nato jih drgni z mehko ščetko, namočeno v gorki milnici, ki si ji primešala nekoliko salmijaka. Stole oplakni s čisto vodo in jih hitro poruši. Pletene stole, ki so že orumencli, zdrgni z vodo, ki si ji dodala n. koliko vodikovega prekisa Kavče, divane in žimnice lahko temeljito očistimo tudi v stanovanju. Kos tanke, že oguljene rjuhe pomočimo v vodo in ožetega razpro.st remo po zimnici ali kavču. Potem začnemo stepati. Ker prah ne more v zrak, se zajeda v mokro rjuho, ki je kmalu vsa črna. Krpo .spe."iuno in jo na novo raz-prestremo in stepamo dalje. To ponavljamo tako dolgo, da ostane rjuha bela, kar pomeni, da v zimnici ni več prahu Na ta način čistimo tudi vse drugo tapecirano pohištvo. Težko pohištvo najlaže premikamo, če podložimo noge z volnenimi krpami. sproti potresamo s sladkorno sipo (20 dkg na 1 kg češenj) in zalivamo z žganjem, ki naj češnje prekrije. Zamaške, s katerimi steklenice zapremo, kuhajmo vsaj pol ure. Preko zamaškov damo še pergament-ni papir, da preprečimo dostop zraka, češnje morajo vsaj 2 meseca počivati. Devet zapovedi za gospodinje 1. Imej vsepovsod oči, a ne bodi malenkostna 2. Ostani mirna, tudi če se zgodi kaj neprijetnega, in nikoli ne zamenjuj neprijetnosti z nesrečo 3. Ne kupuj, česar ne potrebuješ, da ne boš prodajala, kar rabiš. 4. VarČuj z denarjem, časom in močmi. 5. Ne pritožuj se pogosto, da limaš denarja, zakaj mož se bo te pesmi navadil, ali pa mu boš postala prav zaradi te pesmi neznosna- 6. Ne omalovažuj novotarij, ki bi ti utegnile prihraniti delo. Preizkusi jih, in če so zares dobre, jih priporočaj še drugim gospodinjam. 7. Vpelji v gospodinjstvo knjigovodstvo, redno kontroliraj izdatke in v bodoče nepotrebne črtaj. 8 Preden kaj storil, dobro premisli, da ti ne bo kasneje, žal. 9. Uvedi v gospodinjstvo urnik, ki ti bo pomagal smotrno izrabiti čas. Ariel Kassack: iakieta kišita Mestece Brovvn je žehlelo v popoldanski vročini, ko je na postaji izstopil i/, vlaka privatni detektiv Hert King Naporno delo poslednjih dveh let ga je utrudilo. Sklenil je. da pojde na oddih daleč. h. velemestnega trušča, ven na deželo, med zelenje in mir. Okrogli trg so obdajale vse pomembne zgradbe banka, sodišče, knjižnica, pošta, trije boleli, gledališče ter tiskarna in redak cija lokalnega lista. Poleg lega so bili v mestu celo nočni bar in številne gostilne. Zaradi nove predilnice so bili vsi hoteli zasedeni. Hert je pustil prtljago v hotelu Metropol I.anodno je odkorakal po mestu. Vse mu je bilo všeč: neskladnost hiš, ki so se naslanjale druga na drugo, častitljiva mestna hiša s starinsko uro, vodnjak sredi trgi in male trgovine, ki so si prizadevale, da hi bik bogate in moderne. Mestece je ležalo sredi polo/iiih gričev in plodnih polj, krog in krog obdano od bujnega zelenja. Na neki izložbi je prebral napis: Trgo-vina z nepremičninami Ko je vstopil, je splašil lastnika iz sladkega popoldanskega spanja. Oprostite, prosim, da vas nadlegujem. Ime mi je Smilh, ravnokar sem dospel in iščem primernega stanovanja, kjer hi lahko v miru pisal Gospod James je dvignil trudne veke in vprašujoče jKrgledal. Pisal? Da, sem pisatelj. Had bi napisal povest iz iMMleželjskcga življenja Zato sem si i/, bral vaše h|m) mestece za svoje začasno bivališče. Tu bi ostal nekaj mesecev. Pišite, kaj? Pač novele, romane... in podobno je lagal Ihrt Njegove vesele oči so z i se zvedelo, M ste podit.- brez skrbil Razen najintimnejši" prijateljem ne homo nikomur Izdali n;!s^' inkogniia Kaj pripravljate, sinem vedeti! Roman, ki se dogaja v tipičnem deželju ji o.iv i ne King zaupno. s(. Dragi gospod, lakoj vas moram znani ti s svop. Evioo pn* vtakne *j» kljun v vsako slvar. lahko vam bo gala, saj pozna vse ljudi in vse našega mesta . čez dve Uli P' Hert King podpis" godbo 0 šestmesečni najemnim I no ti. avgusta jk>- poimv prilik rifl OIjAS gorenjske