OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ Izvršujemo TsakoTrstine iiskoTlne AKOPRAVNO EQUALITY neodvisen dnevnik za slovenske delavce v ameriki ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Commercial Printing of All Kinds ŠTEVILKA (NUIv^BER) 116 VOL. XXXV.—LETO XXXV. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), JUNE 11, 1952 kosta trupinich Kakor smo včeraj poročali, je v ponedeljek popoldne nagloma preminil Kosta Trupinich, star 66 let, stanujoč na 1060 E. 67 St. Pokojnik je bil na sprehodu, ko se je nenadoma zgrudil na E. 65 St. in St. Clair Ave. Odpeljan je bil v Glenville bolnišnico, kjer je bil proglašen za mrtvega. Rojen je bil na Hrvatskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 40 leti. Delal je 30 let pri -National Screw Mfg. Co.', sedaj pa je bil Ha penziji. Bil je član društva sv. Nikola, št. 22 HBZ. Tukaj zapušča hčer Mrs. Violet LaMont. Žena Eva je umrla decembra 1948. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 8.30 uri iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla ob 9. uri ter ftato v družinsko grobnico na pokopališče Calvary. josephine mahnic Včeraj zjutraj je po dolgi bolezni preminila Josephine Mah-nič, rojena Planišek, v starosti 49 let. Družina Mahnič je stanovala na 14210 Sylvia Ave. Tukaj zapušča žalujočega soproga Stanley, hčeri Mrs. Josephine Lutcsh in Mrs. Bernice Pi-Rai'czyk, sina Jc)hQ, .yn;*..- ke, starše Martin m Josephine, rojena Žagar, brata Edward in Martin, sestre Mrs. Jean Yan-char, Mary Planisek, Mrs. Faye Masterson, Mrs. Margaret Wendt, Mrs. Theresa Perko, Mrs. Ela Taus ter Mrs. Ana Te-kaučič in več drugih sorodnikov. Pogreb se vrši v petek zjutraj ob 8 30 uri iz Louis Ferfolia pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob 9. uri ter nato na Calvary pokopališče. frank matjašic st. Včeraj zjutraj okrog 8. ure je preminil na svojem domu pozna-ni Frank Matjašič st., stanujoč Ra 1162 Addison Rd. Star je bil 7l let. Bolehal je zadnjih 18 let. Doma je bil iz vasi Slinovca, fa-^a sv. Križ na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko leta 1903. Pred leti je družina imela grocerijsko trgovino na Norwood Rd. in Glass Ave., kjer je Sedaj Cimpermanova trgovina. Pokojnik je delal 20 let pri American Stove Co. Bil je član in ustanovitelj društva Slovenec, št. 1 SDZ, pri katerem je tudi bil prvi tajnik. Tukaj zapušča soprogo Agnes, gojeno Papeš, doma iz vasi Viš-je pri Ambrusu, tri sinove: franka ml., ki je pomožni poslovodja Richman Bros. Co. trgovi-na Broadway, Edwarda, ki iftia svoj zobozdravniški laboratorij v Euclidu, in Raymonda, ki uposlen kot fotograf pri Cleveland Plain Dealer ju, hčer ^rs. Veronico Snyder, brata Jo-®epha, sestro Mrs. Rose Cm^ "Č in 10 vnukov. Sin Joseph je ^ttirl v detinstvu. Pogreb se vrši v petek zjutraj ob 9. uri iz po Krebnega zavoda A. Grdina in si-^ovi, 1053 E. 62 St., v cerkev Vida in nato na pokopališče Calvary. VOLILNA MRZLICA NARAŠČA, KO SE BLIŽA REP. KONVENCIJA WASHINGTON, 10. junija—Trenotni volilni položaj se označuje na sledeč način: Ne T aft ne Eisenhower nista sigurna, kdo bo dobil in če bo dobil predsedniško nominacijo že pri prvem, glasovanju. Republikanska konvencija se sestane v Ghicagu dne 7. julija. Po rezultatih republikanske konvencije bodo demokrat je začeli s svojo pravo volilno-propagandno strategijo. Eisenhower je živahen Repubhkanski kandidat general Eisenhower postaja konkretnejši v posameznih volilnih parolah. General hoče razbliniti atiah in pomisleke zoper svojo lastno osebnost kot generala. Današnji vojak na važnem položaju je imel in ima zelo široko polje udejstvovanja, tudi na polju administracije in diplomacije, vsled česar čin generala kot takega ne more biti ovira sama po sebi, da bi ne postal predsednik Amerike. Eisenhower se sklicuje na dejstvo, da je republikanska konvencija leta 1948 tudi imela na listi kandidatov generala (Mac-Arthur), pa ni bilo nobenih pomislekov od strani delegatov. Glede zloglasnega Taft-Hart-leyevega zakona se je Eisenhower izjavil, da bi ne bil nasproten spremembi tega zakona, ki pa je sam na sebi teoretično dober. On Eisenhower je proti temu, da se uporabljajo zoper delavstvo kazenski zakoni. Eisenhower je tudi za to, da e pospeši trgovina med zanadno. Evropo in med državami za železnim zastorjem. K vprašanju vojaka kot ameriškega predsednika se je oglasil tudi general Mac Arthur in je označil vojaško "klike" kot nevarno za Ameriko. Zato se je MacArthur odločil, da podpira kandidata senatorja Tafta, ki je dobil prvo bitko za kandidaturo, ko je glavni odbor republikanske stranke sklenil, da bo general MacArthur otvoritveni govornik na konvenciji, ki se snide 7. julija. Sporni delegati in procedura Taft in Eisenhower sta si v laseh, komu pripadajo sporni delegati, kakor na primer v državi Texas, ali Južni Dakoti. Govori se celo o kompromisu, ki ga je ponudil senator Taft, a o katerem general Eisenhower noče slišati ničesar, kako naj se porazdelijo ti sporni delegati. Dalje vodita oba kandidata srdito bitko, da si osvojita neopredeljene de-legatf. Naglaša se nadalje, da bo ime- la formalna procedura konvencije precejšen vpliv na izvolitev kandidata. Predvsem—kdo bo začasno vodil konvencijo. Taf-tcvci so uspeli v izberi generala MacArthurja, o katerem vedo. da je za Tafta, in da je kot govornik še dosti prepričevalen, predvsem, kar se tiče stare garde republikancev. Gov. Stevenson stopa v ospredje Kot že povdarjeno, bo demokratska konvencija, ki se bo vršila za republikansko, določila svoj program na podlagi rezultatov republikanske konvencije. Čeprav je governer Stevenson iz flhnoisa izrecno izjavil, da ni kandidat za predsednika, marveč le za governerja, se njegova ALI SO MU OTROCI BLAGOSLOV? JOHNSON CITY, Tenn., 10. junija — Zakonca AI-quette sta poročena 15 let. Skupno se jima je porodilo 16 otrok. Pri življenju jih je ostalo deset. Med porodi je bilo pet porodov—dvojčkov, med njimi zadnji. Nad zadnjim porodom dvojčkov zakonca Alquette nista bila presenečena, ker so bili popre je že štirikrat dvojčki. Frank Alquette, ki je kot zakonski mož sicer zelo "busy," je ob tem času— brezposeln . . . Produkcija avtomobilov narašča DETROIT, 10. junija — Po sedanjem položaju v avtomobilski, industriji se lahko računa s tem, da bo proizvodnja v letu 1952 znašala več kakor 4,500,-000 osebnih avtomobilov in več kakor 1,250,000 tovornih avtomobilov. Četudi je bila situacija pred nekaj meseci meglena, se položaj na avtomobilskem trgu zboljšu- je. V maju in juniju je narastla predsedniška kandidatura le sili' tako produkcija, kakor tudi pro v ospredje. Governer Stevenson je na poti v prestolico Washington. Formalno trdi, da gre za to, da se dogovori o uporabi kredita ene daja avtomobilov. Za prvo polletje 1952 računajo s produkcijo 2,900,000 osebnih in tovornih avtomobilov in če gre razvoj naprej v tej brzini, bo letna pro- milijarde dolarjev, ki je name- dukcija 4,500,000 osebnih in njen za proizvodnjo atomske energije. V zvezi s tem pa s prostori, kjer nf.j hi stale ndVe tovarne in podobno. V demokratskih krogih pa se zatrjuje, da bodo Ste-vensonove koijiference v Wash- 1,250,000 tovornih avtomobilov dejstvo, s katerim je lahko računati. Bolezen Na svojem domu se nahaja bo- ingtonu v prvi vrsti političnega^ Mr. Anton Fifolt iz ,19807 značaja. Stevenson da se bo dal Shawnee Ave. Pred kratkim so prepričati in tudi pregovoriti, da ■ ™u morali zdravniki odrezati no-sprejme demokratsko kandida-^S®- Prijatelji ga lahko obiščejo, turo, če jo bo tako narekoval po- ložaj. ^©dna seja Nocoj ob 7.30 uri se vrši redna Bcja društva sv. Ane št. 4 SDZ v navadnih prostorih. Članice so Rabljene, da se udeleže v polnem številu. Žalostna vest Mrs. Johanna Perko iz 425 E. 160 St. je prejela iz rodne vasi Primskovo žalostno vest, da je umrla na 20. maja njena ljubljena sestra Albina Ponikvar, stara 53 let. Njen sin Joža je bil ubit v nesreči pred božičem. Bodi ji lahka domača gruda! PREDSEDNIK SE JE ZNAL OSKRBETI LA PAZ, Bolivija, 10. junija—* Bivšega državnega predsednika Bolivije, ki je podal ostavko in leta 1951 pobegnil iz države, obtožujejo, da je odnesel seboj iz predsedniške palače whiskya in šampanjca v vrednosti $120,000. mi mu pa želimo čimprejšnjo okrevanje. Zadušnica V četrtek zjutraj ob 7.15 uri se bp brala maša-zadušnica ob 30-dnevnici smrti Mrs. Frances Gruden in sicer v cerkvi sv. Vida. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se opravila udeleže. Vile rojenice I I y • <- V domovino ^ Mr. in Mrs. Joseph Adamich % iz 1410 E. 152 St. sta zadnjo sre- % do odpotovala z letalom v Ev- & ropo. V Nemčiji bosta obiskala Ž svojega sina dr. Roberta Ada- % miča, ki služi kot zdravniški po- ^ ročnik ameriške armade blizu Vile rojenice so se zglasile pri Frankfurta, nato pa namerava- družini Mr. in Mrs. Frank Zo-jo vsi trije odpeljati se z avtom bec ml. iz 1140&2 Norwood Rd. skozi Avstrijo in Italijo na Tr- in jima pustile zalo hčerkico, žaško ozemlje in v Jugoslavijo, Mati in dete se dobro počutita kjer bodo obiskali svoje števil- v Woman's bolnišnici. Mlada ne sorodnike. , mama, katere dekhško ime je bi- Na obisku j lo Antonia Traven, je hči pozna- V Clevelandu se nahaja na ne družine Mr. in Mrs. Anton obisku Mrs. Angela Kauchnik, Traven iz 11202 Revere Ave., ki ki s svojim soprogom Andrew sta postala s tem dogodkom zo-vodi gostilno v Willard, Wis. Po-; pet stari oče in stara mama. Nad Korejo se zbirajo temni oblaki; britanska delegacija na Koreji MESTO RESNIH RAZGOVOROV-PROPAGANDA Z UJETNIKI V samokolnici po pravico LOUISA, Ky., 10. junija— Malcolm T. Preece, invalid vete SEOUL, Koreja, 11. junija—Zavezniška delegacija je _______________prišla po tri dnevni odsotnosti zopet na skupno konferen- ran, je izgubil oboje nog v Camp co za premirje, ki pa ni privedla do nobenih praktičnih Gruber, Ark., v zadnji svetovni uspehov. Konferenco so zahtevali komunisti. Komunisti so izrabili zadnje dogodke v ujetniških taboriščih, kjer so se komunistični vojni ujetniki uprli povelju generala Clarka, da se velika vojna ujetniška taborišča razdelijo na manjše skupine, in je bilo pri uporu več mrtvih in ranjenih. Zavezniška delegacija je pred preko britanske kolonije Hong Kong. Prva izjava ministra Alexan- vojni, ko je bil na vežbanju. Priznano mu je bilo 809^ dela-nesosobnosti. Preece se je zoper ta odlok pritožil in bo veteranska komisija vzela v pretres njegovo pritožbo. Preece trdi, da je sto odstotni invalid. Preece je poročen in oče treh otrok. V Washington se je rigipo-til v samokolnici—v vozičku ^a invalide. Ko so mu hoteli prijatelji plačati vožnjo, je odklonil denar in dejal, da je bil "itak že zadosti časa v breme drugim." Nadaljni potniki v domovino Na parniku Queen Mary odpotujejo danes iz New Yorka na obisk v staro domovino sledeči: Mrs. Mary Zalar in Miss Rose J. Zalar, Mrs. Jennie Skrly, Mr. in Mrs. AndreNv in Theresa Gor-janc, Mrs. Rose Miller, Mrs. Mary Puz, Mrs. Frances Abra-movich, Mrs. Frances Juretič, Mrs. Sophie Yager in sin Norman, Mr. in Mrs. Frank in Mary S. Iskra, Mrs. Jennie Glivar, Mrs. .Stella Jernejšek, Mr. in Mrs. Louis in Helen Ambrozich. Na parniku Liberte pa odpotujejo : Mr. in Mrs. Martin in Mary Kožar, Mr. Anton Jakopin, Mr. Michael Lah, Mrs. Josephine Ju-rick, Mrs, Angeline Jerich. Na parniku Vulcania odpotujejo 12. junija: Miss Josephine Kolenc in Miss Carol Joan Kolenc. Na avijonih pa so se odpeljali 10. junija: Mrs. Mary Sustersic, Mrs. Josephine Umek in Miss Rose Umek. Dne 12. junija pa: Mrs. Maggie Tancek, Mrs. Valeria Wess, Mrs. Leona M. Saunders, Miss Lynette M. Saunders in Mrs. Josephine Zakrajsek. Vsi potujejo s posredovanjem tvrdke Kollander. Mr. Kollander spremlja potnike do New Yorka in na parnike. Srečno potovanje, mnogo zabave na potu in v domovini ter zdrav povratek! , tremi dnevi povedala komunistični delegaciji v obraz, da je sita brezplodnega govoričenja. Vrhovno poveljstvo severnih dra se je glasila, da bodo Britan- Korejcev in Kitajcev je poslalo vrhovnemu zavezniškemu poveljniku generalu Clarku posebno noto, da naj bo predmet izmenjavi vojnih ujetnikov nujno vprašanje na skupni konferenci obeh delegacij, katera naj se takoj skliče. Kitajski komunistični radio v Pekingu je objavil vsebino note, ki je bila izročena' generalu Clarku in začel s propagando, da bodo le zavezniki krivi, če ne pride do premirja na Koreji. "Komunistični predlogi, vsebovani v tej noti, morejo Diti zavrnjeni le od tistih, ki so nasprotni premirju na Koreji," je končal fvojo propagando pekinški radio. Položaj na Koreji je nejasen. Ko se praznijo velika ujetniška taborišča, nekateri ujetniki poslušajo povelja komande taboriščne uprave, drugi se upirajo, čeprav s primitivnim orožjem kot so noži, v naglici napravljene sulice, palice in kamenja. Vojaška zavezniška pomoč, ki je na razpolago taboriščni upravi, je prava bojna formacija. Ti oddelki razpolagajo s tanki, s padalci, lahkimi topovi, strojnicami ter ostalimi vrstami orožja. Zavezniška propaganda opozarja vojne ujetnike, da se bo načrt, ki porazdeljuje taborišča v manjše skupine, brezpogojno izvedel, da pa se bo na silo, odgovorilo s silo. Ta politika se pri praznjenju taborišč dejansko izvaja. Britanci na Koreji s Britanska delegacija, ki je sestavljena iz ministra za vojsko marašala Alexandra in visokih uradnikov britanskega zunanjega ministrstva, je dospela na Ko-,ejo, na poti iz Velike Britanije SONCE IN SENCE NAD BERLINOM zdravljata vse svoje prijatelje. JUŽNE DRŽAVE BREZ JAVNIH ŠOL? WASHINGTON, 10. junija— Pred vrhovnim sodiščem se nahaja pied rešitvijo važno vprašanje, ki bo imelo na šolskem polju v južnih državah izrazite posledice. Gre fca to, ali državna uprava v javnih šolah lahko odre juje, da se morajo ločiti v prostorih beli in črni učenci. Governer Južne Caroline James F. Byrnes je dejal, da če bo državi odvzeta ta pravica ločitve učencev med-bele iu črne, potem bo Južna Carolina opustila šolski sistem javnih šol. Governerji držav Georgia, Virginia in Alabama so napovedali isto, da če ne bo delitve med učenci v državnih šolah dopustna potem bodo te prenehale in se bo v teh državah nujno razvil sistem privatnih šol. Vrhovno sodišče je razpravljanje o tem delikatnem vprašanju odredilo na 6. oktobra 1952, tožba pa gre od strani staršev črncev, ki trdijo, da so njihovi otroci s tem, da so prisiljeni, da posečajo samo črnske šole, udarjeni s pečatom manjvrednosti. Pri družini Mr. in Mrs. George Rupena iz 459 E. 330 St., Willo-wick, Ohio^ so se zglasile vile rojenice in pustile krepkega sin-čka-prvorojenca. Srečni oče je sin Mr. in Mirs. Joseph Rupena na 985 E. 185 St., ki sta postala četrtič stari oče in stara mama. Tetica štorklja se je oglasila pred kratkim pri družini Mr. in Mrs. Frank Bambič, 15021 Thames Ave., in pustila zalo hčerkico, kateri so dali ime Berry Lynn. Tako je postala Mrs. Skozier drugič srečna pra-stara mama. Čestitamo! BERLIN, 10. junija — Britanci so opustili blokado poslopja, ki sf nahaja v njihovi zoni, v kateri pa je nameščena sovjetska radijska postaja. Sklep Britancev, da se blokada opusti, je odjeknil slabo med Berlinčani. Ti so hoteli, da se enkrat ka vselej So-vjetom onemogoči, da bi prihajali nemoteno v zapadne dele Berlina, ker imajo v ostalem -v svoji' zoni svoje radijske postaje rta razpolago. Britanci so od svoje strani pojasnili, da so tudi Rusi popustili v razmejitvi gotovih predelov Berlina. Blokada radijskega poslopja je bil Rusom dokaz, da bodo zavezniki uporabili tudi stroge mere, če jih bo narekoval položaj. Nemški komunisti radikalnejši Potrjuje se namera, da se bo vzhodno nemška vlada^ ki je sestavljena koalicijsko, preosnova- la. V vladi naj bi bih odslej naprej samo izraziti komunisti. Vlado so do sedaj sestavljale koalicijske stranke, komunisti pa 30 imeli v njej odločilni vpliv. Ce bi prišlo do preosnove vzhodno nemške vlade v napovedanem smislu, potem se tudi predvideva, da se bo nova radikalna komunistična vlada vzhodne Nemčije vtikala tudi v cerkvena vprašanja. Izjava kanclerja Adenauerja Kancler Adenauer je ponovno uaglasil svojo odobravanje Schu-manovega načrta o gospodarskem in vojaškem sodelovanju zapadne Evrope. Sedanji razvoj dogodkov je samo uvod v evropsko edinost, v tej edinosti pa ne b<> več sovražnosti med Nemčijo in Francijo. Vojne med Francijo in Nemčijo bodo za vedno izključene, je zatrdil kancler Adenauer. ci sprejeli predlog, da naj bodo tudi oni zastopani v delegaciji za mirovna pogajanja, če bo ta predlog sprožil zavezniški vrhovni komandant general Clark. Nerazpoloženje uradnih in neuradnih britanskih krogov je očitno, ko se presojajo dogodki na Koreji. Britanci zahtevajo večjo njihovo soudeležbo v političnem in vojaškem vodstvu vojne na Koreji, v kar da so upravičeni tudi radi njihove izdatne soudeležbe v človeškem in bojnem materialu pri vojaških operacijah na Koreji. Britanci kritizirajo sedanjo zavezniško politiko na Koreji, ka-kY-sno so začeli in vodijo Ameri-kanci in označujejo položaj na Koreji kot naravnost—obupen. V vprašanju izmenjave vojnih ujetnikov, ki je glavna, a še vedno nerešena točka mirovnih pogajanj na Koreji, je bil med vladami Washingtona, Londona in Pariza dosežen itak sporazum, tako trdijo Amerikanci. Ta sporazum se je potrdil v uradnih izjavah odgovornih krogov kot predsednika Trumana in ministra Anthonya Edena, da bi šlo zoper vse principe humanosti in demokracije, če bi se vojni ujetniki proti njihovi volji zamenjavali in vračali v njihovo domovino. Potemtakem Britanci ne morejo zasledovati na Koreji druge taktike in politike, kakor jo vodijo Amerikanci. Vsak viden nesporazum med zavezniki na Koreji pa bi bila voda na mlin komunistične propagande, ki je ne samo živahna, ampak izrablja vsa sredstva, da bi zvalila krivdo morebitnih neuspehov borbi za premirje na zaveznike. Turški poveljnik padel Turški polkovnik Nur Pamir, ki je bil namestnik poveljnika turških vojakov na Koreji, je bil ubit v vojnih operacijah. Zopet doma Poznana Mrs. Tomšič, ki s svojim soprogom vodi gostilno na 4018 St. Clair Ave., se je vrnila iz bolnišnice in se sedaj nahaja pod zdravniško oskrbo na svojemu domu. Zahvaljuje se vsem za obiske, cvetlice in darila, ki jih je prejela. Prijateljice jo lahko obiščejo sedaj na domu. Na operaciji Miss Dolores Kausek, hčerka Mr. in Mrs. Leo Kaušek iz 15708 Saranac Rd., je nagloma zbolela na slepiču ter je bila odpeljana v Glenville bolnišnico, kjer je srečno prestala operacijo. Prijateljice jo lahko obiščejo, mi ji pa želimo skorajšnjega okrevanja. n, stran 2 enakopravnost 11. junija 1952 it ENAKOPRAVNOST 99 Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sunaays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)_____ For Six Months—(Za šest mesecev) _ For Three Months—(Za tri mesece)___ .$8.50 _ 5.00 - 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months-—(Za tri mesece) .$10.00 _ 6.00 _ 3.50 Entered as Second Class Matter AprU 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. EISENHOWER JE GOVORIL... (3) Eisenhower torej napoveduje boj birokratizmu. Napoveduje ga tudi Taft. Oba kandidata pa morata vedeti, da ameriški birokratizem ni produkt od danes, ne produkt republikancev ali demokratov, marveč bistvo ameriške državne uprave sploh. Potem ni ne krivda demokratov, ne zasluga republika^icev, če imamo ta birokratizem. Bolje rečeno: Volilna parola borbe zoper birokratizem v taki birokratični Ameriki je splošna fraza, ki ne kaže bodočega genijalnega voditelja državne uprave. Vendar ta parola ni brez pomena. Če ne sama, pa vsaj njeno ozadje. Eisenhower je proti temu, da se naj z zakoni določi, kakšno naj bo razmerje med delodajalci in delojemalci. Na obeh straneh pravi ameriški državljan—pa bo vse dobro in ne bo sporov. Ali Eisenhower na pozna zgodovine ameriških stavk, do predkratkim edinega orožja, da si je delavstvo zboljševalo svoj socialni položaj? Ali mu ne gredo v račun socialni zakoni dobe "New Deala" Franklina Roosevelta in "Fair Deala" Harry Trumana? Gotovo sluti, da doba delavskih naporov za zboljšanje standarda življenja še ni zaključena. Kaj je z ameriškim zdravljenjem in skrbjo za ljudsko zdravje? Kako naj se to vprašanje socialno uredi brez zakonite oblike? Ali niso velike stavke, katerih torišče je ravno Arherika, vedno ponavljajoči se dokaz, da v ameriškem kapitalizmu, v ameriški industrijski revolucij i,'ki še traja, gospodarsko socialnih vprašanj ni mogoče rešiti v platoničnem spominu na "dobri državljan na vsaki strani," pa bo vse v redu! Še več! Eisenhower' tudi trdi, da si lasti federalna vlada v Washingtonu pravice in z zakonom urejuje to, kar bi moralo biti po njegovem mnenju območje občin, predvsem pa posameznika. Zdi se, da je dal povdarek, "predvsem pa posameznika." Torej strogo individualistično kapitalistično mišljenje, pravi izraz v domačem jeziku za znano geslo "laissez faire, laissez passer," geslo modernega liberalizma in kapitalizma, katerega danes predstavlja v zadnjem razvoju edinole še Amerika! Republikanci Taftovega-Eisenhowerj evega kova rabijo izraz socializem, kjerkoli nastopi federalna vlada za kak splošno koristni načrt, katerega delokrog naj se določi z zakonom, izvede pa z javno pomočjo in sredstvi. Vodja propagande za Eisenhower j a je senator Henry Cabot Lodge, republikanec iz Massachussets, ki je na primer sestavil tako imenovano Hoover j evo komisijo, ki naj ugotovi, kje bi se lahko prištedilo, ker da Amerika preveč troši. Če se gradijo državne in javne bolnice, je to socializem. Tam se zapravlja državni denar. .Če gre za elektrifikacijo dežele, za vodovodne naprave, ki bi dale pogonsko silo, na drugi strani pa zajezilo morebitno razbesnelo vodo, da ne bi v bodoče poplavljala, denar pa bi dala država, je to socializem. Če gre za načrt, kako pomagati ljudem do zdravja in cenenega zdravljenja, je to socializem. Naj velja tudi v Ameriki princip, ki velja v praksi v Indiji, kjer vsak četrti novqrojeni otrok kmalu umrje, večina prebivalstva, ki do 90% živi po malih naselbinah, pa sploh ne ve, kaj so to zdravila in kaj je znanstveno zdravljenje, zato naj omahuje v neizprosno smrt še dalje, češ saj je ljudi dovolj na svetu Dober državljan, zaveden Amerikanec v spoštovanju anleriške preteklosti, pa bo šlo vse dobro! Eisenhower se je priznal za popolnega republikanca in za pristaša programa, ki ga je republikanska stranka izdelala v 50 točkah februarja 1950. V volilno borbo gre z odprtimi jadri. Ni važno, koga bo republikanska stranka nomlnirala na svoji konvenciji v Chicagu za republikanskega predsedniškega kandidata. Tudi če bi bil Taft, bi ga Eisenhower podpiral in mu nudil vso pomoč. Njegova borba gre zoper demokrate kot take. Dober zaveden Amerikanec! Truman se je izjavil za pripravljenega, da se sestane s Stalinom, če ta pride v Washington. Truman ne bo hodil za Stalinom in v kraje, ki bi jih določil Stalin. Eisenhower je zatrdil, da bi se sestal s Stalinom, če bi ga ta povabil, kjerkoli že! Ali so zunanje politični pogledi Eisenhowerja pesimistični, ali ne veruje v delo, ki ga je opravil v zapadni Evropi, ko je gradil skupno zapadno evropsko armado? Kakorkoli gledamo na izjave in na program predsedniškega kandidata republikanca Eisenhowerja, lahko trdimo, da so splošne, da se pa lahko iz njih razbere notranja politična razgledanost moža, ki kaže Eisehowerja v formi republikanske {tutu za rimske študijeY imel go- VATIKAN IN FAŠIZEM v cerkvenih krogih kaj radi poudarjajo, da je Pij XII. po svojem fanatizmu zelo podoben zadnjemu papežu, razglašenem za svetnika, tistemu po vrsti 226. papežu Piju V., kronanemu leta 1566, ki je umrl šest let pozneje, potem ko je bil pred smrtjo ukazal, naj inkvizicija likvidira ne le aktivne, marveč tudi "tihe" krivoverce, kakor tudi tiste, ki so krivoverci, "ne da bi to sami vedeli." Pij XII. je zares fanatik in s fanatičnostjo perežt. Druga značilnost je, da je zelo učen, tretja pa, da je rimski aristokrat in neposredni arbiter v finančnem kapitalu Italije. Pij XII., Eugenio Pacelli, je iz znane rimske družine Pacellijev, kn jeznega in bančnega doma. Njegov stric Ernesto Pacelli je načeloval največji italijanski banki, "Banco di Roma," ki je imela pomembno vlogo tudi v zvezi med Vatikanom in fašizmom. Papeževi najbližji sorodniki še zdaj vodijo to banko, kakor tudi mnoge druge banke in velika industrijska podjetja, v Vatikanu pa imajo visoke častne funkcije. Njegov brat, advokat Pacelli je bil vatikanski eksponent pri sklepanju latdranskega sporazuma z Mussolini jem. Eugenio Pacelli je postal škof leta 1917. Takoj potem so ga poslali za papeškega nuncija v Nemčijo, kjer je ostal več let. Sklenil naj bi tajen sporazum med Vatikanom in pretežno pro-testantovsko Nemčijo. Nemčija naj bi bila v bodoči vojni na strani katoliške, papežu zveste Avstrije, da bi skupaj tolkli krivo-verske, nevarne države: Francijo, Anglijo in Rusijo, pa tudi— Italijo . . . Poznejša reagiranja Pija XII. na nemški nacionalizem, pa tudi na nacizem, so v zvezi s" tem njegovim prilagojevanjem v Nemčiji v letih nunciature. Takrat je navezal mnoge stike, ki se vlečejo do današnjih dni. Leta 1918 je prišlo na Bavarskem do revolucionarnih dogodkov, pa je vlada rajha, ki ji je načelbval socialni demokrat Hermann Noske, upor v krvi zadušila. Pacelli je s ši-friranimi brzojavkami obveščal papeža Benedikta XV. o razvoju dogodkov in iz neke nerodno izgubljene brzojavke je lahko zgodovina zabeležila podatek, da je bila v teh dogodkih tajna zveza in sodelovanje med Noskejem in Vatikanom ob posredovanju in na pobudo Pacellija . . . Pacelli je bil takrat v Munche-nu, potlej pa je postal nuncij v Berlinu. Leta 1929 je sklenil konkordat med Prusijo in Vatikanom in za zasluge je bil imenovan za kardinala. Zanimivo je, da je posebni papežev tajnik še zdaj nemški jezuit Leiber, njegov najvažnejši svetovalec pa znani monsignor Kaas, šef katoliške stranke v Nemčiji, ki je še zdaj v emigraciji, kar pa ne pomeni, da ne bi dirigiral vseh katoliških političnih gibanj v Nemčiji. Eugenio Pacelli je postal državni tajnik Vatikana leta 1930 po smrti kardinala Gasparrija in tako je že takrat vladal v Vatikanu kot prvi za papežem. Ker pa je bil inteligentnejši in v vsakem oziru iniciativnejši od papeža Pija XI., je bilo vse, kar so pripisovali temu papežu, večinoma Pacellijevo delo. Pacelli je večkrat pokazal, kakšen je njegov odnos do fašizma. Navedli pa bomo samo nekaj primerov. Leta 1934 se je kardinal Pacelli, poznejši papež Pij XII,, v posebni misiji mudil v Buenos Airesu. Takrat je bil državni tajnik Pija XI. Dne 13. oktobra je imel tam govor in "priklical je božji blagoslov na tistega, ki upravlja dompvino in bdi na njeno srečo," misleč na Musolinija. Kardinal Pacelli je ob začetku ciklusa predavapj v "Insti stare grade! L.C. je Kristus pravzaprav Rimljan, ker je božja previdnost določila, naj bo Rim duhovno središče vere. V navzočnosti mnogih cerkveni dostojanstvenikov, kardinalov in fašističnih funkcionarjev je Pacelli izrazil spoštovanje papežu, kralju in duceju. Ko pa je v vrtincu abesinske vojne ves pošteni svet obsojal fašistično Italijo, je Pacelli pel hvalnice Mussoliniju. "Božja previdnost je Rim ustvarila in določila, da postane prestolnica sveta in središče kr ščanstva. Cesarski Rim je bil zgodovinska priprava na duhovno univerzalno cesarstvo Jezusa Kristusa; nobeno mesto ne bo premagalo misije Rima, božjega mesta, mesta vtelešene modrosti .. . Uničiti Musolinija je cilj nasprotnikov, to pa pomeni zadeti srce Rima, glavo krščanstva, uničiti svetnike in ubiti Bq-ga. In kako more potemtakem kdo zahtevati, naj bi cerkev ne podprla svojega velikega križarja, Mussolini ja." Glejte, tako je govoril Eu^e nio Pacelli, sedanji Pij XII. . . Pij XI. ni dočakal druge svetovne vojne, ker je prej umrl. Rad bi jo bil dočakal, najbrž ne bi storil ničesar, kar bi oviralo Mussolini ja in Hitlerja v uresničevanju njunih sklepov. To lahko sklepamo iz njegovega presojanja abesinske in španske vojne, pa tudi sicer—iz vsega! Italijanska fašistična struja med kardinali, ki naj bi izvolili novega papeža, je bila dovolj močna in Mussolini v zvezi z volitvami novega papeža osebno ni bil V skrbeh. Glavni kandidat je bil Pacelli, dotlej vatikanski državni tajnik. Njegove vrline so bile dovolj znane, saj je hodil po stopinjah politike Pija XI. in mu v glavnem sugeriral linijo. Pacelli je bil močno anga^ran v sklenitev lateranske pogodbe s fašizmom. Pacelli je italijansko nacionalno in nacionalistično reagiral na vse stvari, sovražil demokracijo in uprizarjal intenzivno gonjo proti naprednim socialnim idejam. Pri srcu mu je Nemčija. Dne 2. marca 1939 je bil izvoljen za papeža. Njegova izvolitev je veljala za izrazito "tali-jansko." V fašističnih krogih je zavladalo veliko zadovoljstvo. Mussolinijev odnos do novega papeža lahko zelo dobro razberemo iz naslednje beležke iz Članovega dnevnika: "Dne 2. marca 1939. Za papeža je izvoljen kardinal Pacelli. Duce je z izvolitvijo Pacellija zadovoljen in sklene, da bo poslal novemu papežu nekatere nasvete, kaj naj stori, da bo koristno upravljal cerkev." To dokazuje, da so bili odnosi me(f njima zares "kolegialni," če je smatral Mussoliniji za možno in koristno dajati mu nasvete. Po izvolitvi Pacellija je izšlo v fašističnem tisku več navdušenih člankov. Z vatikanske strani so namignili, da ima Pij XII. najboljšo voljo in namen, da v odnosu do fašistične Italije uveljavi politiko Pija XI. Tudji z izvolitvijo kardinala Maglioneja za državnega tajnika Vatikana so bili fašistični krogi zadovoljni. Dne 21. decembra 1939 sta Victor Emanuel III., kralj Italije in cesar Abesinije, ter kraljica in cesarica v spremstvu ministra za zunanje zadeva Ciana uradno obiskala Pija XII. Papež je ob tej priložnosti izrekel besede velike pohvale in občudovanja "kralja in cesarja" ter izrazil zadovoljstvo spričo dejstva, da vodita Italijo takšen kralj in cesar ter Mussolini. O Mussoliniju je rekel^da je daljnoviden državnik, ki vodi Italijo tako, da vladata v njej sloga in mir in da uživa katoliška vera spoštovanje: "Italia sempre vigile e forte sotto I'augusta a saggia mano del Re Imperatore le lungimiran-te guida dei suoi governanti, ri- vor, v katerem je dokazoval, da mahe pacifica nella vita civile in concordia di spiriti . . . e nei riti solenni della religione cattolica." Dne 28. decembra 1939 je papež vrnil obisk, prišel h kralju v Kvirinal in izrazil svoje občudovanje "slavni dinastiji Savoia, poveličani s svojimi svetniki in blaženimi." Ob tej priložnosti je papež priklical božji blagoslov na Mussolini ja in njegove ministre ("sulli' ilustre capo del go-verno italiano ed i suioi ministri"). Iz vsega tega vidimo, da je Pij XII. nadaljeval poveličevanje Mussolini ja in fašizma tam, kjer je nehal Pij XI. Tudi on vidi v Mussoliniju moža, ki ga je "poslala božja previdnost . . ." Ciano piše o teh boskih: "Vladarjev obisk Sveti stolici. Kralj je dobre volje in čestita mi h govoru, ki sem ga imel . . . Obisk je potekal v redu, bil je en sam ganljiv trenutek, ko je papež nepričakovano začel improviziran govor . . ." Za odnos papeža do fašizma je značilen tudi tale moment: "Dne 27. decembra 1939. Papež mi je podelil (Cianu) 'Zlato ostrogo.' Bolj kakor odlikovanje samo po sebi me je razveselila brzojavka tajnika, ki poveličuje moje delo v zunanji politiki in : delo za zbližan je države in cerkve . . ." Za stališče Vatikana je bilo vsekakor odločilne važnosti dejstvo, da je Italija naposled posegla v vojno (leta 1940). Italijanski kardinali, škofje in nižji kler so na otipljiv način netili navdušenje italijanskega naroda za vojno proti Franciji in Angliji; blagoslavljali so bojne zastave črnih srajc. Trideset italijanskih škofov pošlje brzojavko Mussoliniju in mu sporoča, da žele, da bi čimprej "kronal neogibno zmago naših armad s tem, da bi izobesili italijansko zastavo nad Svetim grobom." Italijanski škofje torej v imperialističnih fantazijah 'niso zaostali za fašistično hierarhijo, ker so tudi oni imeli privid, da se bo vojna prenesla tudi na Vzhodno Sredozemlje, v Malo Azijo in prek Palestine kdp ve kam. Ta brzojavka je iz junija 1940. Ali je mogoče, da so bile te imperialistične sugestije o osvajanju Svetega groba storjene, ne da bi bil papež to vsaj toleriral, če že ne diktiral? "Civilta Cattolica," glasilo jezuitov, torej reda, ki je najbližji papežu in ki je nosilec njegovih idej In teženj, je 15. julija 1940 objavilo ognjevit apel na italijansko mladino, "naj izpolni svo jo dolžnost z lojalnostjo držav Ijanov in vojakov." Ta list je pi sal: "Katoliška mladina, ki se spominja junaštva in duha požrtvovalnosti iz minule vojne, bo izpričala enake vrline in se hra bro borila, da bo zagotovila raz cvet temu narodu, ki je središče vere in katoliške civilizacije." Kako pa se je vedel papež osebno v tej fazi vojne? Dne 23. novembra 1940 je papež v pridigi prosil Boga za "pi'a-vičnejši in bolj harmonični red na svetu." Fašistični in nacistični tisk je vzel to kot motiv za trditev, da je papež s tem mislil fašistični in nacistični red. V božični poslanici z dne 24. decembra 194p se je papež povrnil na to temo in govoril: "Pravijo, da Evropa in sistem držav ne bo več več tak, kakršen je bil. Nekaj novega in boljšega, nekaj organično naprednejšega, bolj zdravega, bolj solidnega, močnejšega mora nadomestiti minulost, da bodo izključene slabosti in pomanjkljivosti, ki so se —kakor pravijo—v zadnjih dogodkih pokazale na prepričljiv način. V konfliktu sistemov, ki so izraz našo dobe, cerkev ni poklicana, da bi favorizirala enega teh sistemov bolj kakor drugega." Papež hoče s tem poudariti svojo formalno nevtralnost v vojnem spopadu in v spopadu idej. Toda s tem je hkrati rekel tudi, da bo cerkev sprejela tudi fašistični sistem—če bi zmagal. Papež ni obsodil fašističnega re- da kot takšnega! Nič čudnega ni, da je fašistični tisk tudi tokrat to papeževo nevtralno opreznost razlagal v korist fašizmu. Čeprav bi kdo po teh nevtralnih izjavah utegnil misliti, da je papež vendarle formalno ostal izven vojne, so dejstva, ki mečejo na njegovo stališče posebno luč. Ta dejstva dokazujejo, da je bil papež solidaren z visokim italijanskim klerom in fašizmom v hujskanju italijanskega naroda na vojno. Mar ni papež, ki v tako visokem slogu govori v svojih poslanicah, ki uporablja sibilin-ske izraze, 4. septembra 1940 sprejel v avdienco 5,000 članov Katoliške akcije in jim v govoru rekel, da "morajo biti pripravljeni žrtvovati življenje za domovino," da morajo "pokazati dolžno spoštovanje ter lojalno in zavestno pokorščino civilnim oblastem. Papež pa se ni omejil na to, da bi ohrabril samo Katoliško akci jo za fašistično vojno. Leta 1940 in 1941 je večkrat sprejel v avdi-jenco velike skupine italijanskih vojakov in oficirjev. Večkrat je sprejel tudi nemške vojake in oficirje. Prvim in drugim je govoril, da so njegovemu "srcu posebno dragi" in da je zelo srečen, da lahko blagoslovi tiste, "ki toliko lojalnostjo in ljubeznijo služijo ljubljeni domovini." Dne 30. oktobra 1940, dva dni po napadu na Grčijo, je papež Pij Xn. sprejel 200 uradnikov v fašističnih uniformah in poudaril, da te uniforme predstavljajo italijansko vojsko," češ da mu je "posebno drago" blagosloviti "ljudi, ki zvesto in z ljubeznijo služijo dragi domovini." Z nobeno besedo seveda ni omenil, da je napad na Grčijo zločin. Dne 4. februarja 1941 je Pij XII. sprejel 50 nemških pilotov in 200 italijanskih vojakov ter izjavil, da je "srečen, da jih lahko sprejme in blagoslovi." Dne 13. avgusta 1941 je papež sprejel 3,000 romarjev in več sto italijanskih vojakov ter jim re* kel: "Priče smo velikemu juna* štvu na bojišču, na nebu in morju. Čeprav je vojna strašna, ne moremo zanikati, da oživlja veličino mnogih junaških duš, ki žrtvujejo življenje, da izpolnijo dolžnosti, ki jih narekuje kr' ščanska vest." Ni dvoma, da je Pij XII. dobro razumel Mussolinijevo zo, da je vojna potrebna, da I" mogle priti 'do veljave "najleps® vrline človeka." Nič čudnega ni, da so vesti» teh avdiencah povzročile v z®' vezniških krogih proteste, katO| liški krogi v Ameriki in AngW pa so »bili prisiljeni vreči v nost pomrljive vesti, da sta ^ propagandni ministrstvi ItaliJ® in Nemčije te evidence izmislil Toda o teh avdijencah so izšl^ natančna poročila v vatikaD" skem uradnem glasilu "Osserva" tore Romano." (Po "Slovenskem poroče""^ Nov grob v Detroitu ALBIA, Iowa—Dne 3. junija ob 1. uri popoldne sem prejpl kartno obvestilo, da je v nedeljo zvečer ob 9. uri umrl v Detroitu, Mich., Fred Kočevar, doma iz Vrhnike pri Ložu. Povedano ni bilo nič, kdaj bo pogreb, zato se nisem mogel udeležiti pogreba in bi bilo prepozno. Pokojnik je bil moj sorodnik—moj oče in njegova mati sta bila brat in sestra. Pokojniku v blag spomin prilagam $5, da jih izročite za kak dober namen, in to mesto cvetlic na njegovo krsto. Družini pokojnika pa izrekam moje iskreno sožalje. Louis Palčič, Rt. 4, Albia, Iowa. 51 DNI SE JE POSTIL IN UMRL CHERRYVILLE, Mo., 10. junija—Protestantovski pastor J. J. Ivie je pred 51 dnevi začel s postom. Čakal je, da se mu razor dene božja volja. Prepovedal je, da bi ga kdo silil k jedi ali pijači, ali k zdravniški oskrbi. Po 51 dneh posta je Ivie obnemogel in ko so mu dali na ustnice, ki so bile izsušene, nekaj vode, si je s poslednjimi močmi ustnico obrisal in še spregovoril, da mu ni treba dati nobenih zdravil. Božja volja se mu ni razodela, marveč je Ivie na stradanju umrl. Družina Ivie se je v naprej zavarovala, da bi ne prišla v kakšno kazensko preiskavo in si preskrbela dokaze, da si je Ivie dosledno stradanje in post sam naložil. NEHRU IN MOSKVA NEW DELHI, Indija, 10. junija—Ministrski predsednik Nehru je priznal pred vseindij-skim kongresom, da so člani indijskega poslaništva v Moskvi dobili od Sovjetov seznam krajev, ki jih lahko posečajo, koh-kokilometrov se lahko od poslaništva oddaljujejo in podobno. To početje Sovjetov je Nehru označil kot kratenje osebne pravice diplomatskega uradništva. POTRES V ARGENTINI BUENOS AIRES, Argentina, 10. junija—V Argentini sc je čutil močan potres, vsled katerega je bilo prizadeto mesto San Juan. Mesto je bilo porušeno deloma še po potresu pred devetimi leti. Taktat je bilo na tisoče mrtvih. Na tisoče prebivalstva je ob prvih potresnih sunkih bežalo v paniki. Koliko je žrtev novega potresa, še ni znano. Truman in jeklo WASHINGTON, 10. junija" Predsednik Truman je osebD" zahteval od kongresa, da se glasuje zakon, ki bo dal vladi P®' oblastilo, da zaseže industrij" jekla in jo upravlja, dokler bo rešen mezdni spor med klarji in jeklarnami. Truman je svojo zahtevo meljeval s tem, da je na kocl" vprašanje miru ali vojne, v tel" vprašanju pa igra jeklo izred*" važno vlogo. Pet ur kasneje, ko je Tru0^ stavil zakonski predlog, je ^ nat s 49 proti 30 glasovom vrnil Trumanov predlog. ^, enem pa je senat zahteval od Trumana, da uporabi Taft-Ha^ leyjev zakon. Po sklepu senata se govof' b»' in da se tudi šef Truman mora viti z vprašanjem, kaj sedaj ali naj se uporabi Taft-Hartl^' zakon' ali ne. SMO ZA RESNA POGAJANJA TOKIO, 10. junija — Zav(^ ški poveljnik general Clark * odgovoril na noto komunist'''! nega poveljstva glede pogaj^ o premirju na Koreji. Glavna vsebina odgovora i nerala Clarka je ta, da se . zavezniška delegacija nap ^ udeleževala dnevnih konfere''' # ,stfl" ako komunisti dokažejo, da j je za to, da se doseže ča premirje na Koreji. Zavezniška delegacija je dni bojkotirala nadaljne renče, češ da je sita praznih sedi. SE PUSTIŠ OTROKE SAME J COLUMBIAVILLE, Mich-, junija—V družini Rolanda field je prišlo do družinske ^ gedije. Trije otroci so se sami doma. Dvoje deklic j® k sosedom, češ da bodo do tam slaščice. Dve in pol leti st Patricia se je odstranila in ^ na železniško progo. Ker J® •(, bilo domov, se je začelo za splošno iskanje, pri katerci^^j bilo udeleženih čez 400 Končno so jo našli mrtvo tračnicah, povoženo od vlaka-"DRUGAČE JE VSE V REDU?" BISMARCK, N. D., 10. nij^ —Tukajšnja bolnica je bila td"' (fonsko povprašana po -stvenem stanju nekega bolo^^j^ Ko se je dal odgovor, da se nik nahaja v kritičnem ,vi zdr»' je radovednež stavil po še nadaljnje vprašanje: telefo' 'RaZ'" tega, kajne, je vse v redu. ENAKOPRAVNOST ■ STRIW Ž Fran Milčinski: Cvetje in trnje ZLOČINCI Moj ubogi prijatelj, upokojeni major Davorin Trn je dokončfio mrtev in temeljito pokopan; divji bršljin mu preprega gomilo, kjer počiva in čaka sodnega dne in vesoljne mobilizacije. Tacaš bo vstal od mrtvih, revež, in gumbi se mu bodo svetili, da bodo vid jemali zvezdam. Svojcev ni za njim. Zato lahko povem, kaj mi je nekoč pravil, ko sva, prihajajoč iz vajene krčme, še krenila na kratek nočni sprehod v samoten drevored. Tisti večer je bilo izredno živahno pri našem omizju. Krčmar je bil z vljudno besedo med nas posadil trgovca z Gorenjske, svojega prijatelja, hoteč ga s tem posebno počastiti, kajti naše omizje, čigar začetek je segal za dvajset let nazaj, je bila znamenitost in ponos njegove krčme. No, prijatelj z Gorenjske je bil vljuden in ponižen gospod, hvaležen za vsako besedo, ki se mu je privoščila, in ganljivo dovzeten za one najstarejše dovti-pe, ki so se hranili pri našem omizju posebe in zgolj za zunanje rodoljube, da se z njimi preizkusijo, koliko preneso. Ko nas je z globokimi pokloni in z vdano zahvalo za prijazno družbo zapustil—šel je na vlak —reče profesor Dušan I.; "Hvala Bogu, da je že vendar odšel! Nerodno je za isto mizo sedeti s človekom, ki je že dva meseca jedel ričet." In tako je prišlo na dan, da je ponižni gospod z Gorenjske še v svojih vajenskih letih, zapeljan po gospodarjevem ifkazu, po krivem pričal in zato prišel za dva meseca v ječo. v NAJEM SE ODDA PRIMEREN PROSTOR ZA BRIVNICO ALI ZEMLJIŠKI URAD. Podrobnosti se pozive na 4464 W. 130 St. West Park, O. CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179 WANTED TO RENT 6 RESPONSIBLE Adults, 2 children,. desperately need 6 room home. N.W. or W. Suburbs. Moderate rental. Son is cabinet maker and will give his service to keep building in order. ARmitage 6-8175 Must move before 10th — Floor sinking. Reliable Harvester man, wife and 8 month old baby girl, need 4,5,6 room unfurnished, unhealed or heated decont. apartment. N.W. side. Will decorate and co-op. Up to $50 to $55. GRaceland 7-3944 responsible Young Couple forced to move due to first expected blessed event. Urgently need 3-4 room unfurnished apartment. N. or N.W. Rental $40 to $60. Call anytime. Bittersweet 8-9715 BUSINESS OPPORTUNITY Good chance to buy — BAKERY -RESTAURANT. Fully equipped. Good business. Well established. Excellent location near IC and Roscland shopping district. Good for couple. Selling due to health. See to appreciate. commodore 4-9250 _____ or REgcnt 4-6686 YOU can be the woman of the year raiPARI FOR NURSING— IM moit naedad proUulon for woman In a Notional Emergency Talk to rii* Director of Num* of your local hoipHol, or apply to a colleglot« or botplM tdiool of Nurtlnf. Krčmar se je opravičeval, da je njegov prijatelj zlata, poštena duša; na tisti davni greh iz mladih let se res ni več spominjal itd., itd. Del omizja se je hudoval in grozil, da se izseli, češ prihodnjič bo pozorni krčmar okoli mize posadil zbirko kaznjencev kar v njih ličnih krojih in, ako mogoče, z verigami na rokah. Tačas pa je posegel vmes starina, gospod Matej, sodnik v pokoju—ravno si je basal pipo in zato izjemoma imel usta na razpolago za pogovor—in je rekel: "Možje, ne bodite farizeji! Vsi smo grešniki. — Vprašam vas, kaj dela sramoto, ali greh ali kazen? Recimo, naknadno se je izkazalo in uradno ugotovilo, da je bil novi naš prijatelj po nedolžnem zaprt, ali bi tudi potem ne kazalo, sedeti v njegovi družbi?" Vse omizje se je strinjalo, da v takem slučaju ne bi bila čast gorenjskega prijatelja prav nič omadeževana. "dotovo ne, čeprav je sedel dva meseca, kajne. Nasprotno, kot mučenik bi bil nemara deležen še višjega spoštovanja. Kazen torej ne dela sramote, sramoto dela pregrešek. Zdaj pa recimo, nekdo zagreši dejanje, ki bi mu zanje sodilo po malem dva meseca ječe, pa ima srečo, da ga ne primejo. Kazni torej nima nad sabo, pač pa pregrešek, je tisto, kar dela, kajne, sramoto. Vprašam, aU s takim človekom smemo sedeti za isto mizo?" Omizje je molčalo in mislilo. Sodnik je nadaljeval: "Ljudje božji, vi ne veste, koliko kazenskih paragrafov je na svetu! Resnično vam povem, ne enega ni za to mizo, ki se ne bi bil, kaj pravim: enkrat—petkrat in desetkrat že pregrešil zoper to ali drugo kazensko določbo, pa le sedimo drug z drugim in se imamo radi. Zato pravim: Grešniki smo vsi„ ločimo se le v tem: nekateri imajo smolo, da padejo pravici v kremi je, drugi se ji pa srečno umikamo do konca svojih dni." Mladi profesor Dušan je nekaj protestiral. Sodnik pa mu je s srečno nabasano pipo zažugal in rekel: "Že nocoj in vpričo mene ste zagrešili en pregrešek in en zločin. Potolažite se, ne bom vas ovadil! Niti ne bom vstal in šel od mize.—Nocojšnji večerni list je zaplenjen, vi ste to vedeli, navzlic temu ali prav zato ste ga z veliko glorijo prinesli v gostilno in ga dali omizju na razpolago, da ga je čitalo. Tako razširjanje zaseženih tiskovin se kaznuje kot pregrešek zoper paragraf 24 tiskovnega zakona z globo 100 do 500 dinarjev, pri ponovljeni obsodbi pa vrhu tega z zaporom od enega tedna do enega meseca. "Pa to ni vredno besede. Zaplenjen je list zaradi uvodnega članka; poklicana oblast vidi v uvodnem članku pač zločin vele-izdaje—ali po pravici ali ne, to je druga stvar; da pa bo sodišče zaplembo potrdilo, o tem ni dvoma, saj vemo, v kakih razmerah živimo. No in vi, gospod profesor, greste in zdi se vam umestno, da bas ta zaplenjeni članek naši zbrani družbi v tem javnem prostoru čitate na glas —in še s kakim ognjem—in tako pospešujete nazore, ki po mnenju poklicanega oblastva merijo na to, da se v naši državi poveča nevarnost od zunaj, kakor poje tisti paragraf. S tem ste postali sokrivi zločina vele-izdaje in si osvojili pravico do težke ječe najmanj—kaj mislite?—najmanj deset let!" (Dalje prihodnjič) PROTI BANGOVI BOLEZNI NA TOLMINSKEM Epidemiološki oddelek Centralnega higienskega zavoda v Ljubljani je v dneh od 3. do 20. maja izvedel strogo akcijo preprečevanja Bangove bolezni v tolminskih vaseh. Bangova bolezen ali bruceloza pri govedih je nalezljiva živalska bolezen, ki se prenaša tudi na človeka. Krave, okužene z Bangovimi bacili izvr-gavajo, poleg tega povzroča bolezen jalovost ali pa zmanjšano molznost. Pri ljudeh, ki se okužijo od bolne živine, .nastopijo bolezenski znaki, podobni influ-enci, malariji ter revmatičnim pojavom. Kakor je ugotovila veterinarska služba, je Bangova bolezen precej močno razširjena v nekaterih krajih tolminskega okraja. Da se preprečijo morebitne okužbe zaradi Bangove bolezni pri ljudeh v ogroženih tolminskih krajih, je posebna ekipa Centralnega higienskega zavoda iz Ljubljane zdravniško preiskala prebivalstvo naslednjih vasi: 5. maja prebivalstvo vasi Zatolmin, 6. maja vasi Zatolmin in Zadlaz-Čadrg, 7. maja Polju-binj, 8. maja Poljubil in Prapret-no, 8. maja Ljubinj, 10 maja Žabče in Zadlaz-Žabče, 12. maja Volarje, 13. maja Dolje, 14. maja Smast, 15. maja Svino, 17. maja Sužid, 19. in 20. maja Idrsko. Pregled je veljal za vse osebe, od sedmega do 60. leta. Pred pregledi je bilo v vsaki vasi predavanje s filmom, da se je tako prebivalstvo natančneje poučilo o Bangovi bolezni ter o nujnosti ukrepov za njeno zatiranje in preprečenje. PRVA RAZSTAVA PLEMENSKIH BIKOV NA BELJU Državna kmetijska posestva kombinata Bel je so priredila prvo povojno razstavo plemenskih bikov najboljših pasem simen-talske in vzhodnofrizijske rase. Na razstavi so skoraj vse bike odkupile kmečke delovne zadruge po ceni od 70,000 do 100,000 dinarjev. Več prodanih bikov bodo uporabile za umetno oplojevanje krav še v tem letu. Oglašajte v Enakopravnosti Polja znanstvenikov se širijo v New Yorku se je 16. aprila vršila proslava stoletnice Ameriškega udruženja civilnih inženirjev in pri tisti priliki je dr. Vannevar Bush, predsednik Car-negijeve institucije v Washing-tonu, povedal marsikaj zanimivega. Izčrpki nekaterih njegovih "prerokovanj" so v sledečem navedeni: V bodočnosti ne bomo samo črpali hrano iz morja, ampak jo bomo tudi kultivirali. V nekaterih krajih se to že izvaja. V škotskih fjordih so s kultiviranjem že močno pomnožili število rib. Znastveno upravljani ribniki dejejo letno do 300 funtov rib na aker. S kontrolo hrane za ostrige se njih prirastek hitro dviga. Kemija bo omogočila ceneno pridobivanje pitne vode iz morske vode. Iz morske vode bomo s posebnimi pripravami izsesavali razne rudninske in kemične snovi, ne da bi bilo treba celotne vodne mase procesirati. V medicini bo v prihodnjih desetih letih velik napredek, posebno s kontrolo hormonov, kar bo izboljšalo splošno zdravstveno stanje prebivalstva. Kombinacija vitamina B-12 z antibioti bo morda pospešila rast perutnine in prašičev za 30 odstotkov, pri istih količinah hrane. Mlečna formula za mlade prašičke bo znižala njih umrljivost in omogočila plemenskim TEKOM ČASA, ko se zobozdravnik nahaja na St. Clalr Ave. in East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu. Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora. Njegov naslov je Dr. J. V. ŽUPNIK 8131 ST. CLAIR AVENUE Tel. ENdicolt 1-S013 vogal East 62nd Street: vhod samo na East 62nd Street. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv. Dr. J. V. ŽUPNIK LOUIS ADAMIČEVO NAJNOVEJŠO KNJIGO "THE EAGLE AND THE ROOTS" se dobi pri enakopravnost'! . 6231 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio CENA KXJIGI JE $5.00 v vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati Enakopravnost Zanimivo in podučno č+ivo priljubljene povesti svinjam po tri porode na leto. Ovčarji bodo skušali vzgojiti ovce, ki bodo rodile po dva mladiča, mesto enega. Dobili bomo novo zemljo za obdelovanje. V republiki Honduras je United Fruit Coiypany napeljala reko na veliko močvirje, ki je zdaj brez vrednosti. Ko bo reka nanosila v močvirje do-voljne količine peska in rodovitne zemlje, bodo kompleks izsušili in porabili za nasade. V Indiji je neke vrste trava z izredno dolgimi in trdnimi koreninami onemogočila pridelovanje pšenice na več kot 10 milijonih akrih površine. Zdaj to travo uspešno zatirajo s posebnimi stroji, ki režejo travine korenine globoko pod površjem zemlje. S pomočjo sintetičnih kemikalij se bo dalo izboljšati rodovitnost nekaterih vrst zemlje za 20 do 80 odstotkov. Omogočeno bo pridelovanje nekaterih živil z majhno porabo zemlje, namreč, da se bo na malem prostoru dosti več pridelalo kot se danes. Morja in sladke vode nam bodo dajale dosti več živil in kemikalij kot dosedaj. Polja za civUne inženirje so nepregledna. Razne jaVne in privatne institucije neprestano vršijo vsakovrstna raziskovanja. Taka raziskovanja se bodo še razširila in pospešila, ko nastopijo bolj normalni časi. Dr. Bush meni, da vseh problemov ne bo- Pri nas radevolje PRIPRAVIMO ZDRAVILA ZA POŠILJKE V JUGOSLAVIJO MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd__KE 1-0034 OPREMITE VAŠ DOM Z MODERNO GRELNO NAPRAVO! Inštaliramo forneze samo najbolj znanih izdelkov— na PLIN - OLJE - PREMOG Izvršimo vsa popravila na starih fornezih vseh izdelkov. Delo vedno v vaše popolno zadovoljstvo—Cene zmerne. DAMO PRORAČUN BREZPLAČNO Za Jamčeno delo pri inštalaciji novega ali popiavilu staiega forneza, se obrnile na slovensko podjetje BELL - AIR HEATING CO. BAHN BROS., lastniki 33 S. Glenwood Ave., Niles, 0. tel. Niles 2-7919 do rešili stroji in kemija, toda omogočili bodo boljše življenje za večje število ljudi. Znanstveniki kot je dr. Bush in mnogi drugi, so optimisti, katere bi bili pred desetletji smatrali za sanjače. Toda, če pomislimo, kaj je moderna znanost dosegla v zadnjih desetletjih, prihajamo do prepričanja, da res skoro ni ničesar nemogočega; vsaj v Ameriki. —NOVA DOBA ZakrajseM Fimeral Home, Inc. 6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 1-3113 B. J. RADIO SERVICE SOUND SYSTEM INDOOR — OUTDOOR Prvovrstna popravila na vseh vrsl radio aparatov Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo Jamčeno 1363 E. 45 St. — HE 1-3028 Dva pogrebna zavoda Za zanesljivo izkušeno simpatično pogrebnisko postrežbo po CENAH, KI JIH VI DOLOČITE pokličite A.GRDINAt^'SONS Funeral directors fWKNnvKL DC ALtK* lOH CAST 629 ST. HEndTsoe 1-2088 -KBumoH t58$0 BIRKOVA GOSTILNA 8012 st. clair avenue JOE in PAULINE BIRK, lastnika ŽGANJE, PIVO IN VSAKOVRSTNA VINA TER DOBER PRIGRIZEK ZA... OČETOVSKI DAN lepa darila za očete si lahko izberete pri OBLAK FURNITURE (0. 6612 st. clair ave. - - he 1-2978 JOS. ŽELE IN SINOVI POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIR AVE. ENdicott 1-0583 Avtomobili in bolniški voz vedno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD: 452 EAST 152nd STREET Tel.: IVanhoe 1-3118 For your VACATION welcome to CHRISTIANA LODGE Slovenian Resort • The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with Americain Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U. S. 112. Write for folder. CHRISTIANA LODGE DOMINIK KRASOVEC, Prop. P. O. Edwardsbuig, Michigan Phone 9126 F5 IŠČE SE STANOVANJE ODRASLA DRUŽINE išče stanovanje s 5 ali 6 sobami v okolici fare sv. Vida ali sv. George. Stalno zaposlen pri East Ohio plinski družbi. Pokličite po 5. uri popoldne. BILL 1-4934 NAPRODAJ NAPRODAJ je posestvo na deželi, 9 milj od Chagrin Falls. 30 akrov, grmičevje, cvetlice, drevje, smreke, 2 akra trate do potočka v hosti; 70 sadnih dreves, jagode, grozdje, itd. Hiša ima 3 spalnice, veliko kuhinjo, družabno sobo 15x23 in zgornje prostore. Hišna oprema in vse drugo orodje kot stroj rta motor za kositi travo, traktorji, itd. Cena $20,000. Poizve se pri lastniku JOHN KOMIN JR. 6430 ST. CLAIR AVE. DELO DOBIJO ŽENSKE DEKLETA IZURJENA ROČNEGA VARENJA (SOLDERING) Prvi in drugi šift Morajo biti državljanke Morajo tehtati nad 140 funtov Ne nad 40 let starosti Dobra plača od ure ;;; BISHOP & BABCOCK MANUFACTURING CO. (VOGAL E. 49th in HAMILTON) DELO DOBIJO MOŠKI MOŠKI SREDNJIH LET samski, pošten in trezen se išče za majhno, dobro opremljeno farmo. Mora imeti dobra priporočila. Ima izvrstne ugodnosti in si lahko kuha. Plača $150 za pravo osebo. Pokličite Avon Lake 3-2810 MILLING MACHINE Operator RADIAL DRILL PRESS Operator PACKER-FREIGHTER Izurjen Plača od ure—2. in 3. sift premija. Dobra bodočnost. RELIANCE ELECTRIC & ENGINEERING CO. 1088 IVANHOE RD. "Prijazna družba, pri kateri se napreauje" STAKICH FURNITURE CO. •al a" Priče —• Ea4y Terms JAMES D. STAI^ICH. lastnik IV1-8288 16305 WATERLOO RD. COIT RD. " TOVARNA "" THOMPSON ": PRODUCTS, ING. Employment urad je odprt za intervuje v SOBOTO. OD 8. ZJ. DO 4. POP. poleg rednega tedenskega poslovanja od 8. zj. do 5. pop. Tool Inspectors Broach Setters •Norton Grinders Surface Grinders Heliarc Welders Spot Welders Prosimo prinesite izkaz državljanstva; morate biti pripravljeni delati katerikoli šift; stalno delo; visoka plača od ure; prilika za napredovanje. THOMPSON PRODUCTS, INC. 12818 COIT RD. CLEVELAND TRANSITNI BUS ŠT. 36 STRAN 4 ENAJfOPRAVNOST JANEZ j ALEN OVČAR MARKO POVEST Naznanilo in nalivala Cloboko užaloščeni in potrti iiaznunjunio vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, ila je umrl nenadno naš ljubljeni soprog, oče, stari oče in hrat (Nadaljevanje) Podlipnica in Ančka sta pekli. Za rženim kruhom je zamesila Ančka tudi iz čiste pšenice: "No, pa ugani, Ančka, kaj bom spekla i^ bele moke?" je skoraj nagajivo vprašala mama hčerko. "Ne vem," se je branila Ančka. "Čigav god pa bo jutri ?" je silila mama v dekle. Ančka je zardela. "Spet po nepotrebnem zarde-vaš," jo je učila mama. Vstopil je Cena, ki je zadovoljno ogledoval Marka v Pečeh: "Sveti Marka bo jutri. Našega ovčarja god. Specita mu štruco, ko že pečeta. Fant dobro kaže." Kako je bila Ančka vesela teh očetovih besedi. Marko pa je ležal na vrhu Je-cole in pgledoval Zavrh. Volkun poleg njega. Naenkrat je pes ne mirno poskočil in pogledal v zrak. Takrat pa je tudi že Marko zaslišal in videl, kako je pribren čal bog ve odkod močan roj, ki se je usedel na bližnjo bukev in zlezel v duplo. Marko je bil neizrečeno vesel. Takoj je sklenil, da ste še korito in da si bo tudi on napravil be-čelnjak. Marko je gledal Zavrh. Vesel je bil, ker je vse že močno odganjalo. Tudi na Jezercih, ne sa mo na polju, bi sveti Jurij lahko napasel svojega težkega konja. Kako bi bil šele vesel, če bi vedel, da mu Ančka peče veliko belo štruco za god. Ančka! ČETRTO POGLAVJE Čez vrh ženejo Iz vasi pod Pečmi je jutro za jutrom prizvonilo po stagnah na Reber na stotine zvoncev. Med krniškimi pastirji je dan za dnevom prvi zatrobil na vasi kožar Koraček: "Sem jih že na vadil, babe, zgodaj vstajati," je ves zadovoljen večkrat povedal kozam, katere je drvil pod Peči tako naglo, da so rožljali drobni zvončki v čredi kakor kragulj-čki pred graščinskimi sanmi. "Saj drugače poleti ne boste prehodile poti pod Srednji vrh in nazaj. Sam pri sebi pa je razmišljal, ali bo letos še planila pri Mačevskih kočah Majda in kolikokrat bo utegnil čez Vrtačo iti v vas. Za Koračkovim rogom je navadno počil Tomažev bič, če ga ni prehitel Žorga,*ki je skliceval vole iz hlevov s tako zamolklim hohojem, da je bil zares njegov ll»|ll|»lt|»|ll|»|ll|B|lip|ll|«|ll|»|ll|»|ll|B|lip|ll|»|ll|«|l iiiiiiiaiiiiaiiiiBiiiiaiiiifliiiiaiiiiBiiiiBiiiiaiiiiaiiiiBiiiiBii Zastopniki ** Enakopravnosti*' Za St. clairsko okrožje: JOHN RENKO 1016 East 76fh Street UTah 1-6888 • Za collinwoodsko in euclidsko okrožje: JOHN STEBLAJ 17902 Nottingham Road IVanhoe 1-3360 Za newburSko okrožje: FRANK RENKO 11101 Revere Avenue Diamond 1-8029 imiiiaiiiiaiiiwiiiiiiiiniiiwiiiiMliiiainiMliifliiHim«!! lUiilaliiMliilhliilaliilaliilaliilalillBlulaliilaliilaliilalt glas precej podoben oddaljene mu mukanju. Ovčarji niso ne trobili ne klicali, ker je zapiral vsak svoj trop j v en sam ovčjak, čeprav so p^sli; vsi, razen Marka, jarce večjih) gospodarjev. Zadnja sta bila vedno črednik Lukež in tretjinek Tevž, ker sta morala čakati, da so ženske krave pontolzle. Pa to je bilo že od nekdaj tako. V Rebri in »v Pečeh je pozvanjalo od jutra do večera, da se je razlegalo v polje kakor bi vsak kamen in vsak grm i^el. Vmes so pa udarjali z basom zvončarji, vodniki. Pred trjaki in pred Zofijo tiste dni so zvonci vsak dan bolj na gosto pozvanjali. Črede so se začele hitro premikati preko robov in planjav. Dežja ni hotelo biti; peščena zemlja je omagala in trava je prepočasi odganjala za stotine lačnih gobcev. Kožar se je smejal; grm, ki ga koza objeda, se najdlje ustavlja suši. Druge pa je kar vse skrbelo. Edino Žorga se je tolažil, da maj-nika trava mora rasti, fe jo s kijem zabijaš nazaj v tla. Pa se je vendar nad nemirnimi voli tako razhudil, da jih je s hudičem klel. Trjaki bodo dali dež. Zofija pa prav gotovo, saj je vsako leto mokra. Pankrac je vzdignil vetrove. Zgornji in spodnji sta se skušala, kateri bo močnejši. Na Servaca zvečer je zmagal jug- Bonifac pa je vso noč in ves dan na temnih oblakih vozil dež izpod sonca. Zofija bo mokra. Paše je že tako primanjkovalo, da sta se Pok in Marko kljub mračnemu vremenu dogovorila, da bosta gnala na Bonifaca na vrh Peči; bosta že Volkun in Hrust ovohala zverino, če bo kje v gošči skrita prežala. Marko je najbolj zato tiščal na vrh, ker je vedel od Vrban-ka, da najlaže mračnega dne iz-sekaš bečele iz drevesa. Navezal si je panj čez ramo, vtaknil sekirico za pas in z rogom in žvižgi in z "na, na, bac" prignal s prvim zagonom na Skok in nastavil čredo proti Oknici. Jok pa je s Hrustom rinil jarce čez Vogel na Jecelo. Markov panj je opazil Tevž in je ako dolgo prigovarjal čred-niku l!iukežu, aa sta zagnala krave na Vrhe. Za Markom ga je mikalo. Ce ne drugega, se mu bo vsaj lahko smejal, ko ga bodo pikale bečele. Marko je prepustil na Oknici trop Volkunu. Pes ga je dobro razumel; saj ga je tudi Jernej pustil večkrat samega pri živini. Jok Hrustu še ni zaupal. Sedel je na skalo, da je videl svoje in Markove jarce, in je zdaleč opazoval Marka, kako si je zatikal pod klobuk ozelenele bukove vejice, da bi ubranil obraz pred be-čelami. "Boji se jih pa le in kako si zna pomagati. Ni neumen fant." Ne dolgo potem, ko je odzvo-nilo po dolini poldne, je zapela v bukvi Markova sekirica. Krave so se pripasle takrat čez Praprotnik na Mali stan. Tevž se je glasno krohotal Marku, ki si je otepal z rok pikajoče bečele. Črednik m\i je ukazal, naj pazi, da ne bo živina ušla skozi napol polomljen plot na sečo. Tretjinek pa je prepustil krave samim sebi, stopil skozi leso in tik ob robu Peči šel proti Marku, da bi mu od blizu privoščil pikanje bečel. Rojen: 13. oktobra 1880 Umrl: 6. maja 1952 NK JELERCIC Zatisiiil je svoje blage oči dne 6. maja 1952 dva tedna potem, ko ga je zadela kap. Pogreb blagopokojnika se je vršil dne 10. maja iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi na Lakeview pokopališče, kjer smo ga položili k večnemu počitku v naročje materi zemlji. » • Doma je bil iz vasi Jakovče pri Vipavi na Primorskem. Bil je ustanovni član dramatičnega društva Ivan Cankar in dramatičnega društva Lilija, član kluba Ljubljana, pevskega zbora Jadran, društva Lunder-Adamič št. 28 SNPJ, društva Waterloo Camp št. 281 WOW, društva Kras št. 8 SDZ, podružnice št. 3 Slov. moške zveze in bivši član Euclid Rifle kluba. V dolžnost si štejemo, da se iskreno zahvalimo vsem onim, ki so položili tako krasne vence cvetja h krsti pokojnika. Ta izraz vaše ljubezni in spoštovanja do njega nam je bil v veliko tolažbo. Zahvalo naj sprejmejo: Josephine Pavli, društvo Lunder Adamič št. 28 SJ\PJ, društvo Kras št. 8 SDZ, klub Ljubljana, Slovenska Moška Zveza št. 3, društvo Waterloo Camp št. 281 WOW, Progresivne Slovenke št. 7, The Cleveland Cut Flower Co. & Employees, The Cleveland Plaijit & Flower Company, Berthold-Grigsby Incorporated, North Eastern Ohio Florist Association, Northern Ohio Unit of T.D.S., Castello Florist, E. J. Haase Florist, Fox The Florist, Merkel & Sons Florist, Pietrantone Florist, Pointings Flowers, Shulte Greens, Louis Slapnik Forist, Charles & Olga Slapnik Florist, James A. Slapnik Jr. Florist, Stare's Parkview Florist, Thomas Florist, Independent Lumber Company, Fullerwood Homes, Inc., Bizzak družine, Kane, Pa., Cetina in Florjancic družini, Mr. in Mrs. Frank Dolsak St., Mr. Frank Dolsak ml. in sin, Mr. in Mrs. William Pernsek, Mr. in Mrs. Chas. Clements, Dolinar, Frick in Vihtelic družine, Mr. in Mrs. Joseph Dovgan in sin, Govak, Mr. in Mrs. John Novak, Miss Mae Ogrin, Mrs. Josephine Okleson in družini, Mr. in Mrs. Peter Okleson in družini, Mr. in Mrs. John Pangonis, Mrs. Leona Pap-pek Miller, Mr. in Mrs. Anton Pavli, Mr. in Mrs. Paul in Nettie Pecek, Mr. in Mrs. A. Pluth ml., Mr. in Mrs. T. Pluth, Mr. in Mrs. Frank in Emma Pretnar, Mr. ind Mrs. August in Alice Prusnik, Mr. in Mrs. John Prusnik, Mr. in Mrs. Paul Repicky, Miss Mary Romance, Mr. in Mrs. Cyril in Helen Resnik, Mr. Janko N. Rogelj, Mr. in Mrs. Peter Rajavec, Mr. in Mrs. Peter Ropos ml., The Rossa Sisters, Mr. in Mrs. Milton Rubin, Mr. in,Mrs. L. Russ, Mr. in Mrs. Nick Sajatovic, Mrs. Julia Schneider, Mr. in Mrs. Anton Skapin, Mr. in Mrs. Jack Skapin, Mr. in Mrs. Peter Starin, Mr. in Mrs. Louis S tavanja, Mr. in Mrs. John Stiniec,TITr. in Mrs. Frank Strah, Mr. in Mrs. William in Zola Strom, Mr. in Mrs. Jack in Sophie Subel, Mr. in Mrs. Sutton in Justine Girod, Mr. August F. Svetek, Mr. in Mrs. B. Tekavec, Mrs. Amelia Trbezan, Mr. in Mrs. Joseph Ule, Mrs. Antonette Voglesh, Mrs. Mary Walter, Mr. in Mrs. Tony in Mary Zakrajsek, Mr. in Mrs. Joseph Zele ml., Mr. Joseph Zupan, Miss Hermina Zupančič, Mr. in Mrs. John Petrič. Toplo zidivalo izrekamo vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo, in sicer; Mr. Anton Bokal, Mr. Edward Bizzak, Mr. Joseph Bizzak, Mr. Louis Bizzak, Mr. Charles Bra-tush, Mr. Joseph Bradač, Mr. Al. Bozic, Mr. Louis Cebron, Mr. William Cetina, Mr. F. Dedrich, Mr. Frank Dremel, Mr. Anton Dolinar, Mr. V. Gorse, Mr. Jos. Grosel ml., Mr. Stanley Godna-vec, Mr. John Z. Janz, Mr. Anton Jeleracic, Mr. Joseph Kastelic, Mr. Louis Kovac, Mr. Edward Kovac, Mr. Ted Laurich, Mr. Anton Novak, Mr. Frank Novak, Mr. John Novak, Mr. Paul Pecek, Mr. John Petric, Mr. John Prusnik, Mr. Edward Racich, Mrs. F. Roz-inger, ki je dala, avto za prevoz cvetlic, Mr. Ludwig Sanabor, Mr. Dan Stakich, Mr. Frank Spenko St., Mr. Joseph Ule, Mr. Peter Vukcevic, Mr. Joseph Zele st. Hvala vsem prijateljem, ki so se prišli poslovit od njega, ko je ležal na mrtvaškemu odru, in vsem, ki so ga sprejniili na njegovi zadnji poti na pokopališče. Hvala tudi pogrebcem, ki so nosili krsto. Našo zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so poslali brzojavno ali pismeno izraze sožalja. Zahvalo naj sprejmejo prijatelji iz Kane, Pa., ki so se udeležili pogi'eba, kakor tudi pogrebni ziivod Joseph Žele in sinovi za vzorno voden pogreb in najboljšo vsestransko poslugo. Prav posebno zahvalo pa naj sprejmejo pevci zbora Jadran in pevci Mladinskega pevskega zbora SDD za krasne v srce segajoče pesmi pokojniku v zailnji pozdrav in slovo in prijatelju Mr. John Stebla ju za lepe besede pokojniku v slovp. Hvala tudi članom kluba Ljubljana za korporativno udeležbo. Ako se je pomotoma izpustilo ime katerega, ki je pomagal ali prispeval, prosimo oproščenja in naj isto sprejme našo globoko zahvalo. Končana je Tvoja pot, ljubljeni! Prišlo je tako nenadno, da ne moremo tega doumeti. Vesel in živahen si še vedno delal načrte, katere je sedaj smrt prekrižala. Za Teboj žaluje soproga, kateri si bil zvest tovariš, in otroci, katerim si bil skrben oče. Za Teboj žalujejo prijatelji in društve-niki, za katere si imel vedno prijazno besedo in darežljivo roko. Odšel si tja, kjer vlada večni mir. Spominjali se Te bomo vedno z ljubeznijo in hvaležnostjo v naših srcih, dokler bodo utripala. Spavaj mirno—sni vaj sladko! Žalujoči ostali: * JEISNIE, soproga ALBERT iti RUDOLPH, sinova JIJSTYIS, poročena PRETNAR, hči AISTON, brat Zel, sinahi, vnuki in vnukinje v stari domovini pa zapušča brata JOŽA Cleveland, Ohio, dne 11. junija 1952.