VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v maju 2015 ................................................................................................................. 3 Razvoj vremena v maju 2015 .................................................................................................................... 24 Podnebne razmere v pomladi 2015 .......................................................................................................... 31 Meteorološka postaja Razdrto................................................................................................................... 44 AGROMETEOROLOGIJA 51 65 let fenoloških opazovanj v Sloveniji...................................................................................................... 56 HIDROLOGIJA 57 Temperature rek in jezer v maju 2015....................................................................................................... 57 Dinamika in temperatura morja v maju 2015............................................................................................. 60 Zaloge podzemnih voda maja 2015 .......................................................................................................... 66 ONESNAŽENOST ZRAKA 71 Onesnaženost zraka v maju 2015............................................................................................................. 71 POTRESI 81 Potresi v Sloveniji v maju 2015 ................................................................................................................. 81 Svetovni potresi v maju 2015 .................................................................................................................... 83 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM Fotografija z naslovne strani: Maj je bil nadpovprečno topel, medtem ko je na zahodu padavin primanjkovalo, je bilo v vzhodni polovici Slovenije dežja več kot v dolgoletnem povprečju. Bujno pomladno zelenje in vse močnejše pomladno sonce sta izletnike vabila v naravo. Predjamski grad, 8. maj 2015 (foto: Tanja Cegnar). Cover photo: The mean temperature in May was above the normal. Predjama Castle, 8 May 2015 (Photo: Tanja Cegnar). 84 IZDAJATELJ Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana http://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Joško Knez Člani: Branko Gregorčič, Tamara Jesenko, Mira Kobold, Urška Kušar, Inga Turk, Verica Vogrinčič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V MAJU 2015 Climate in May 2015 Tanja Cegnar M aj je zadnji mesec meteorološke pomladi. Moč sončnih žarkov je velika in že primerljiva z julijsko. Temperatura zraka v povprečju od začetka do konca meseca narašča, vendar ogrevanje ozračja ni enakomerno, saj skoraj vsako leto zabeležimo kakšen prodor hladnega zraka. Tako je bilo tudi letos, ko je prodor hladnega zraka z izdatnimi padavinami sovpadal z »mokro Zofko«. Večdnevna suha obdobja so maja navadno redka, saj je ozračje še nestabilno, zaradi česar pogosto nastajajo plohe ali nevihte. 12 odklon od povprečja (°C) KREDARICA 8 4 0 -4 odklon od povprečja (°C) 12 1 3 5 7 9 0 -4 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 12 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 12 NOVO MESTO 8 4 0 -4 odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) 4 -8 -8 MURSKA SOBOTA 8 4 0 -4 -8 -8 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 12 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 12 BILJE odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) LJUBLJANA 8 8 4 0 -4 -8 PORTOROŽ 8 4 0 -4 -8 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka maja 2015 od povprečja obdobja 1961–1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961–1990, May 2015 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Povprečna majska temperatura je bila nad dolgoletnim povprečjem, večinoma je bilo od 2 do 3 °C topleje, odklon med 1 in 2 °C so pa so imeli na Obali, Goriškem, Trnovski planoti, v Vipavski dolini, na Koroškem ter pretežnem delu Štajerske in Prekmurja. Padavine so bile razporejene dokaj neenakomerno. Najmanj padavin je bilo na Obali in Krasu, pa tudi na Goriškem in Postojnskem, kjer je padlo od 30 do 90 mm. Najobilnejše padavine so bile v delu Julijcev in Kamniško-savinjskih Alp, kjer so presegli 210 mm. Dolgoletno povprečje padavin so presegli v večjem delu države, več kot za polovico v Beli krajini, Novem mestu, delu Štajerske in Prekmurja. Na območju zahodno od ločnice, ki je potekala od izvira Soče do Ljubljane in od tam proti jugu do meje s Hrvaško, je bilo padavin manj kot v dolgoletnem povprečju. Večina Primorske in zahodni del Notranjske je namerila med polovico in tremi četrtinami dolgoletnega povprečja. Na Letališču v Portorožu so dosegli le 51 % dolgoletnega povprečja, v Godnjah 53 %. V Kobaridu je padlo le za 61 % dolgoletnega povprečja, v Postojni 63 %, v Biljah 68 %. Snežna odeja v gorah je bila skromna. V pretežnem delu države je sonce sijalo manj časa kot običajno, presegli so ga le na jugozahodni četrtini države z izjemo Portoroža, odklon nad desetino so dosegli le na manjšem območju Notranjske. Največji zaostanek, in sicer med 10 in 20 %, so imeli v večjem delu Prekmurja, na severu Gorenjske, na Koroškem in v zahodnem delu Štajerske. Na sliki 1 so prikazani odkloni povprečne dnevne temperature od dolgoletnega povprečja. V prvih dveh tretjinah meseca so prevladovali nadpovprečno topli dnevi, v zadnji tretjini pa je bila večina dni nekoliko hladnejših kot običajno. 30 10 KREDARICA 25 temperatura zraka (°C ) temperatura zraka (°C) LJUBLJANA 20 15 10 5 0 -5 -10 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 5 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961–1990 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu maju Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in May and the corresponding means of the period 1961–1990 V Ljubljani je bila povprečna majska temperatura 17,0 °C, kar je 2,4 °C nad dolgoletnim povprečjem; k tako velikemu presežku so prispevala predvsem nadpovprečno topla jutra. Najvišja povprečna majska temperatura je bila zabeležena maja 2003 in je znašala 18,3 °C. Tudi v letih 1985 in 2009 je bilo izjemno toplo, saj je bila povprečna majska temperatura 18,1 °C, kar je druga največja vrednost, odkar potekajo meritve. Daleč najhladnejši je bil maj 1957 z 11,5 °C, z 12,1 °C mu je sledil maj 1991, le malo višja je bila povprečna majska temperatura v letih 1980 (12,2 °C) in 1978 (12,3 °C). Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 12,0 °C, kar je 3,0 °C nad dolgoletnim povprečjem; najtoplejša jutra so bila maja 1986 z 12,1 °C, najhladnejša pa maja 1957 s povprečjem 6,3 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 22,3 °C, kar je 1,9 °C nad dolgoletnim povprečjem. Majski popoldnevi so bili najtoplejši leta 2003 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 25,3 °C, najhladnejši pa maja 1991 s 17,0 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo merimo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in večji gradbeni posegi v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. Tako kot po nižinah je bilo dolgoletno povprečje preseženo tudi v visokogorju. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka 2,3 °C, kar je 2,5 °C več od dolgoletnega povprečja. Doslej je bil najhladnejši maj 1991 z −3,7 °C, −2,9 °C je bilo maja 1970, −2,5 °C maja 1980, −2,4 °C pa leta 1957. S 3,8 °C je bil najtoplejši maj 1958, s 3,4 °C mu je sledil maj 2003, maja 2009 je bilo 3,2 °C in 3,0 °C maja 1999. Na sliki 2 desno sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna majska temperatura zraka na Kredarici. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Na Kredarici je bilo 12 hladnih dni, v Ratečah 1, drugod ni bilo hladnih dni. Vroči so dnevi, ko temperatura doseže ali celo preseže 30 °C. Maja se temperatura redko povzpne tako visoko, tokrat pa so 30 °C presegli v Novem mestu (30,4 °C) in Črnomlju (30,7 °C). Od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani 12 majev, ko se je živo srebro dvignilo na vsaj 30 °C (slika 3), od tega so bili trije maji (1958, 1969 in 2005) s po tremi vročimi dnevi. Letos temperatura v Ljubljani ni dosegla niti 28 °C. Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo 25 °C in več. Tople dneve so zabeležili povsod, razen v gorah. Največ jih je bilo v Biljah in Črnomlju, in sicer po 12. Po 10 so jih našteli v Portorožu, Godnjah in Novem mestu. Po en tak dan je bil v Ratečah in Postojni. V prestolnici 11 toplih dni; največ jih je bilo leta 2003 (20), po 16 v majih 1986 in 1958, po 15 pa v majih 2009 in 2011. Od sredine minulega stoletja je bilo 6 majev brez takih dni. 25 4 LJUBLJANA LJUBLJANA 20 število dni število dni 3 2 15 10 1 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 3. Število vročih majskih dni in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 3. Number of days with maximum daily temperature at least 30 °C in May and the corresponding mean of the period 1961–1990 Slika 4. Število toplih majskih dni in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 4. Number of days with maximum daily temperature above 25 °C in May and the corresponding mean of the period 1961–1990 Na Kredarici je bila najnižja izmerjena temperatura −5,0 °C, in sicer 28. maja. V preteklosti je bilo že občutno hladneje, tako je bilo maja 1957 kar −15,8 °C, maja 1970 so izmerili −13,9 °C, le nekoliko manj mrzlo je bilo maja 1979 z −13,7 °C in maja 1962, ko je bilo −13,6 °C. Tudi v nižinskem svetu je bilo predvsem na zahodu države najhladnejše jutro 28. maja. V Ratečah se je ohladilo na −0,6 °C, na ostalih merilnih mestih v preglednici 2 je temperatura ostala nad lediščem. Na Letališču Portorož se je ohladilo na 7,9 °C, v Biljah na 6,3 °C, v Postojni na 4,2 °C, v Lescah na 4,0 °C. Dan kasneje je bila najnižja temperatura izmerjena v Črnomlju (5,0 °C). V Celju je bilo najhladneje 12. maja, izmerili so 4,2 °C. Na ostalih merilnih mestih je bilo najhladneje že prvi dan meseca. V Mariboru se je temperatura spustila na 5,4 °C, v Murski Soboti na 3,6 °C, v Slovenj Gradcu na 3,7 °C in v Novem mestu na 5,7 °C. V Ljubljani je bila najnižja temperatura 7,7 °C; samo maja 1999 je bila najnižja mesečna temperatura višja kot tokrat (7,8 °C). V preteklosti so maja že izmerili tudi negativno temperaturo, na primer v letih 1957 (−2,8 °C), 1962 in 1976 (obakrat −1,2 °C), 1952 (−1,1 °C), 1969 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo in 1978 (obakrat −0,4 °C). V Ljubljani je bila najnižja izmerjena temperatura že štiriindvajseto leto zapored nad dolgoletnim povprečjem obdobja 1961–1990. 34 LJUBLJANA LJUBLJANA 4 0 32 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) 8 30 28 26 24 -4 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 22 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 5. Najnižja (levo) in najvišja (desno) majska temperatura in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 5. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in May and the 1961−1990 normals Precej merilnih mest je poročalo, da se je najbolj ogrelo že 6. maja, med njimi Murska Sobota (28,4 °C), Slovenj Gradec (27,5 °C), Maribor (29,1 °C), Novo mesto (30,4 °C), Bizeljsko (29,6 °C), Lesce (26,0 °C). Tudi v Ljubljani je bilo najtopleje ta dan, izmerili so 27,8 °C; v preteklosti je bilo najtopleje maja 1999 z 32,4 °C. Na Kredarici je bilo 10,8 °C 12. maja, najvišjo temperaturo na tem visokogorskem observatoriju pa so izmerili leta 2009, in sicer 14,4 °C. Na Obali so 17. maja izmerili 28,9 °C, v preteklosti so namerili tudi že precej višjo temperaturo. Dan kasneje je bilo najtopleje v Godnjah (27,5 °C) in Biljah (28,7 °C). Slika 6. Kot na Pohorju, 12. maj 2015 (foto: Iztok Sinjur) Figure 6. Kot on Mount Pohorje, 12 may 2015 (Photo: Iztok Sinjur) 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 20 6 LJUBLJANA 4 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) KREDARICA 2 0 -2 18 16 14 12 10 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 -4 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 2015 20 20 PORTOROŽ 18 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) MURSKA SOBOTA 16 14 12 18 16 14 12 10 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 10 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 20 20 CELJE 18 16 14 12 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) NOVO MESTO 10 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 18 16 14 12 10 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 7. Potek povprečne temperature zraka v maju Figure 7. Mean air temperature in May V Murski Soboti, Celju, na Kredarici in Obali ostaja najtoplejši maj 1958; v Ljubljani in Novem mestu je bilo najtopleje maja 2003. Najhladnejši maj v Murski Soboti, Ljubljani in Celju je bil leta 1957, v Novem mestu tudi leta 1991; na Kredarici in Obali je bilo prav tako najhladneje maja 1991. V Portorožu je bila letos povprečna majska temperatura 18,0 °C, v Murski Soboti 16,0 °C, Novem mestu 16,8 °C in v Celju 15,9 °C. Odklon povprečne majske temperature od dolgoletnega povprečja je bil po vsej državi pozitiven, najmanjši je bil v Lendavi, kjer ni dosegel 1 °C, večina države je dolgoletno povprečje presegla za 2 do 3 °C, na Obali, Goriškem, Trnovski planoti in v Vipavski dolini, na Koroškem, ter pretežnem delu Štajerske in Prekmurja je bil odklon med 1 in 2 °C. 2,0 °C je bil odklon v Kočevju. 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 15 35 BILJE KREDARICA 10 temperatura (°C) temperatura (°C) 30 25 20 15 10 5 0 -5 5 -10 0 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan 35 35 LJUBLJANA temperatura (°C) temperatura (°C) NOVO MESTO 30 30 25 20 15 10 25 20 15 10 5 5 0 0 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 dan dan 35 35 MARIBOR CELJE 30 temperatura (°C) temperatura (°C) 30 25 20 15 10 25 20 15 10 5 5 0 0 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan 35 35 MURSKA SOBOTA PORTOROŽ 30 temperatura (°C) 30 temperatura (°C) 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 25 20 15 10 25 20 15 10 5 5 0 0 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan Slika 8. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), maj 2015 Figure 8. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), May 2015 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 9. Odklon povprečne temperature zraka maja 2015 od povprečja obdobja 1961−1990 Figure 9. Mean air temperature anomaly, May 2015 2°C 1°C 0°C Višina majskih padavin je prikazana na sliki 10. Padavine so bile razporejene dokaj neenakomerno. Med 30 do 90 mm je padlo na jugozahodu države. Na Letališču Portorož so namerili le 39 mm, v Godnjah 61 mm, v Biljah 74 mm in 84 mm v Postojni. Najobilnejše padavine so bile v delu Julijcev in Kamniško-savinjskih Alp, kjer so presegli 210 mm. V Kneških Ravnah so namerili 256 mm, v Kamniški Bistrici pa 266 mm; med bolj namočene kraje sodi tudi Zgornje Jezersko z 206 mm. 210 mm Slika 10. Prikaz porazdelitve padavin, maj 2015 Figure 10. Precipitation, May 2015 150 mm 90 mm 30 mm Slika 11. Višina padavin maja 2015 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961−1990 Figure 11. Precipitation amount in May 2015 compared with 1961−1990 normals 150% 125% 100% 75% 50% Dolgoletno povprečje padavin so presegli v večjem delu države, več kot za polovico so ga presegli v Beli krajini, Novem mestu, delu Štajerske in Prekmurja. V Novem mestu so dosegli 174 %, v Črnomlju 168 %, v Celju 153 %, v Mariboru 171 %, v Murski Soboti 171 % in v Slovenskih Konjicah 155 % dolgoletnega povprečja. Na območju zahodno od ločnice, ki je potekala od izvira Soče do Ljubljane in od tam proti jugu do meje s Hrvaško, je bilo padavin manj kot v dolgoletnem povprečju. Večina Primorske in zahodni del Notranjske je namerila med polovico in tremi četrtinami dolgoletnega povprečja. Na Letališču v Portorožu so dosegli le 51 % dolgoletnega povprečja, v Godnjah 53 %. V Kobaridu je padlo le 61 % dolgoletnega povprečja, v Postojni 63 %, v Biljah 68 %. 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 400 250 PORTOROŽ višina padavin (mm) višina padavin (mm) KREDARICA 300 200 100 0 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 2015 200 150 100 50 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 250 250 NOVO MESTO višina padavin (mm) višina padavin (mm) MURSKA SOBOTA 200 150 100 50 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 200 150 100 50 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 12. Padavine v maju in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 12. Precipitation in May and the mean value of the period 1961−1990 Veliki Dolenci Murska Sobota Lendava Slovenj Gradec Maribor Slovenske Bizeljsko Sevno Celje Črnomelj-Dobliče Novo mesto Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Portorož Godnje Bilje Kneške Ravne Kobarid Soča Log pod Mang. Lesce Rateče Kredarica Podljubelj Zg. Jezersko Brnik Kamniška Bistrica povprečje 1961 - 1990 0 50 100 150 200 maj 2015 250 300 Slika 13. Mesečna višina padavin v mm maja 2015 in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 13. Monthly precipitation amount in May 2015 and the 1961–1990 normals Največ dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo v Slovenskih Konjicah, in sicer 14, po 13 v na Kredarici, Zgornjem Jezerskem in Logu pod Mangartom. Po 12 takih dni je bilo v Kobaridu, Kneških Ravnah in Lendavi. V Portorožu je bilo le 5 takih dni, v Biljah 6, v Lescah pa 7. 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 25 LJUBLJANA število dni 20 15 10 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 14. Število padavinskih dni v maju. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 14. Number of days in May with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) Maja je bilo v Ljubljani 115 mm padavin, kar je 94 % dolgoletnega povprečja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin maja 1958, namerili so le 7 mm; nekoliko bolje je bilo v maju 1952, ko je padlo 24 mm, maja 1960 je bilo 30 mm padavin, maja 1979 pa 31 mm. Najobilnejše padavine so bile maja 1962 (254 mm), 234 mm je padlo maja 1972, 220 mm so namerili maja 1955, 210 mm maja 2013, 199 mm pa maja 1982. 300 Slika 15. Padavine v maju in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 15. Precipitation in May and the mean value of the period 1961−1990 višina padavin (mm) 250 LJUBLJANA 200 150 100 50 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, kjer na klasičen način merijo le padavine in snežno odejo, če je le-ta prisotna. V preglednici 1 so podani podatki o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo, a tam ni meteorološke postaje, ki bi na klasičen način merila tudi potek temperature. Snežne odeje maja niso zabeležili na nobeni izmed teh postaj. Na sliki 16 je shematsko prikazano majsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. V pretežnem delu države so za dolgoletnim povprečjem zaostajali, presegli so ga le na jugozahodni četrtini države z izjemo Portoroža, odklon nad desetino pa so dosegli le na manjšem območju Notranjske. Največji zaostanek, in sicer med 10 in 20 %, so imeli v večjem delu Prekmurja, na severu Gorenjske, na Koroškem in zahodnem delu Štajerske. V Postojni je sonce sijalo 214 ur in za 8 % preseglo običajno trajanje sončnega vremena. Za 2 % so dolgoletno povprečje presegli tudi v Biljah, sonce je sijalo 225 ur. V Portorožu so imeli 249 ur sončnega vremena, kar je 99 % dolgoletnega povprečja. V Murski Soboti je bilo 197 ur ur sončnega obsevanja, kar je 89 % dolgoletnega povprečja. Po 88 % običajne osončenosti so zabeležili v Slovenj Gradcu (180 ur) in Celju (187 ur). Na Kredarici je sonce sijalo 134 ure, kar je 84 % dolgoletnega povprečja. 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki, maj 2015 Table 1. Monthly meteorological data, May 2015 Postaja Padavine in pojavi NV Kamniška Bistrica Brnik Jezersko Log pod Mangrtom Soča Kobarid Kneške Ravne Nova vas Sevno Slovenske Konjice Lendava Veliki Dolenci 601 384 740 648 487 263 752 722 515 730 345 195 RR 266 120 206 170 158 148 256 128 129 142 116 93 RP 138 104 121 76 76 61 98 110 121 155 148 111 SD 10 11 13 13 11 12 12 10 10 14 12 11 LEGENDA: LEGEND: RR RP SD RR RP SD − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja − število dni s padavinami ≥ 1 mm − precipitation (mm) − precipitation compared to the normals − number of days with precipitation Slika 16. Trajanje sončnega obsevanja maja 2015 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961–1990 Figure 16. Bright sunshine duration in May 2015 compared with 1961−1990 normals 110% 100% 90% 80% 400 400 KREDARICA NOVO MESTO 300 število ur število ur 300 200 200 100 100 0 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 400 400 MURSKA SOBOTA PORTOROŽ 300 200 število ur število ur 300 200 100 100 0 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 2015 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 17. Trajanje sončnega obsevanja Figure 17. Sunshine duration 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 60 60 18 40 12 30 9 20 6 3 10 3 0 0 40 12 30 9 20 6 10 0 5 7 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan 60 18 70 14 60 12 50 10 40 8 30 6 20 4 10 2 50 15 40 12 30 9 20 6 10 3 0 0 0 3 5 7 0 padavine (mm) 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 70 dan 14 40 16 12 50 10 40 8 30 6 20 4 10 2 0 padavine (mm) 60 PORTOROŽ sončno obs. (ure) padavine (mm) MURSKA SOBOTA 0 1 3 5 7 30 12 20 8 10 4 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 0 1 3 5 7 dan 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 40 80 16 40 8 20 4 0 0 padavine (mm) 12 sončno obs. (ure) padavine (mm) 60 16 BILJE MARIBOR 30 12 20 8 10 4 0 1 3 5 7 sončno obs. (ure) 1 sončno obs. (ure) NOVO MESTO sončno obs. (ure) padavine (mm) CELJE sončno obs. (ure) 3 sončno obs. (ure) 15 padavine (mm) 50 15 sončno obs. (ure) padavine (mm) KREDARICA 50 1 18 LJUBLJANA 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan Slika 18. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) maja 2015 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 18. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, May 2015 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 18 so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 400 LJUBLJANA število ur 300 Slika 19. Število ur sončnega obsevanja v maju in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 19. Bright sunshine duration in hours in May and the mean value of the period 1961–1990 200 100 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Maja 2015 sta bili v Ljubljani 202 uri sončnega vremena, kar je 96 % dolgoletnega povprečja. Največ sončnega vremena je bilo maja 2011, ko je sonce sijalo kar 332 ur, sledijo maj 1958 (303 ure), 1979 (295 ur), 1973 in 2003 (obakrat 283 ur), 1997 (282 ur) in 2012 (273 ur). Najbolj sivi so bili maji 1954 s 119 urami, 1978 s 134 urami, 149 ur pa je sonce sijalo maja 1957. 20 9 LJUBLJANA LJUBLJANA 15 število dni število dni 6 10 3 5 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 20. Število jasnih dni v maju in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 20. Number of clear days in May and the mean value of the period 1961–1990 Slika 21. Število oblačnih dni v maju in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 21. Number of cloudy days in May and the mean value of the period 1961–1990 Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Brez jasnih dni so bilo na Kredarici, v Celju in Mariboru. 6 jih je bilo v Črnomlju, po 5 v Portorožu, Godnjah, Novem mestu in na Bizeljskem. V Ljubljani je bil le en jasen dan, kar je dva dneva manj kot v dolgoletnem povprečju. Po 7 jasnih dni je bilo v letih 1976, 1979 in 2011. Od sredine minulega stoletja je bilo v prestolnici 12 majev brez jasnih dni. Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Povsod je bilo vsaj 6 takih dni. Največ oblačnih dni je bilo v Mariboru, in sicer 14, po 12 jih je bilo na Kredarici, v Kočevju in Novem mestu, po 11 pa na Bizeljskem in v Celju. V Ljubljani je bilo 9 oblačnih dni, kar je enako dolgoletnemu povprečju. Po dva taka dneva so v prestolnici zabeležili v majih 1958, 1973, 2000 in 2011, kar 17 oblačnih dni pa je bilo v letih 1951 in 1957. Povprečna oblačnost je bila večinoma 5,5 do 7 desetin. Največji delež neba so v povprečju oblaki prekrivali na Kredarici (7,4 desetine), najmanjši pa na jugozahodu države (med 5 in 5,4 desetine). 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki, maj 2015 Table 2. Monthly meteorological data, May 2015 Postaja Lesce Kredarica Rateče–Planica Bilje Letališče Portorož Godnje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota NV 515 2514 864 55 2 295 533 468 299 170 220 196 240 275 452 188 TS TOD 14,8 2,3 2,3 2,5 12,9 2,7 17,6 1,9 18,0 1,8 16,4 2,1 14,7 2,6 14,8 2,0 17,0 2,4 16,8 2,1 16,8 2,5 17,4 2,4 15,9 1,8 15,9 1,2 14,7 1,9 16,0 1,5 TX 20,1 4,6 18,6 23,3 23,4 22,5 20,0 21,5 22,3 22,7 22,6 23,1 22,2 21,6 20,4 21,8 TM 9,3 0,2 6,6 12,4 13,0 11,6 9,5 9,1 12,0 11,4 11,0 11,1 10,0 11,0 8,9 10,4 Temperatura TAX DT 26,0 6 10,8 12 26,8 13 28,7 18 28,9 17 27,5 18 25,0 8 29,1 13 27,8 6 29,6 6 30,4 6 30,7 13 29,2 13 29,1 6 27,5 6 28,4 6 TAM 4,0 −5,0 −0,6 6,3 7,9 7,0 4,2 3,4 7,7 4,8 5,7 5,0 4,2 5,4 3,7 3,6 DT 28 28 28 28 28 28 28 1 1 1 1 29 12 1 1 1 SM 0 12 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 SX 3 0 1 12 10 10 1 9 11 9 10 12 7 6 4 7 TD 39 548 88 0 0 8 38 46 35 16 18 16 27 27 40 17 Sonce OBS RO 204 134 84 166 87 225 102 249 99 237 214 108 202 96 191 90 187 194 180 197 88 94 88 89 Oblačnost PO SO SJ 6,0 7 3 7,4 12 0 5,8 9 4 6,2 9 2 5,4 7 5 5,0 6 5 6,2 9 2 6,3 12 4 6,2 9 1 6,0 11 5 6,3 12 5 5,5 9 6 7,0 11 0 7,0 14 0 6,5 10 2 6,1 9 2 RR 155 197 163 74 39 61 84 136 115 111 165 171 147 160 150 125 RP 125 117 113 68 51 53 63 110 94 115 174 168 153 171 145 171 Padavine in pojavi SD SN SG SS 7 3 0 0 13 6 16 31 9 2 0 0 6 2 0 0 5 2 0 0 9 1 0 0 9 5 1 0 9 2 1 0 9 3 2 0 8 3 1 0 9 4 0 0 8 2 0 0 11 7 0 0 11 6 1 0 10 4 1 0 11 5 2 0 Tlak SSX 0 170 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 DT 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 P PP 750,5 918,6 1008,4 1014,4 5,9 10,6 13,7 14,2 980,9 987,1 13,1 12,4 13,1 13,9 13,9 993,7 12,6 13,2 989,7 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − dan v mesecu − absolutni temperaturni minimum (°C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi ≤12 °C). n TD = ∑ (20 °C − TSi ) i =1 če je TS i ≤ 12 °C 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka, maj 2015 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature, May 2015 Postaja Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci I. dekada II. dekada T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 T povp abs 18,0 17,5 15,3 15,7 13,5 15,6 15,7 15,8 17,7 17,8 18,5 17,7 16,8 17,3 16,6 17,4 16,8 23,5 23,3 20,6 22,7 19,9 20,9 21,9 21,7 22,9 24,2 24,3 24,2 23,2 23,5 23,1 23,4 22,0 28,5 28,4 25,0 28,4 24,1 26,0 27,5 27,0 27,8 30,4 30,6 29,6 28,5 29,5 29,1 28,4 27,0 12,8 12,4 10,0 9,4 7,1 9,6 8,9 9,9 12,6 11,3 11,1 11,6 10,5 10,9 11,3 10,4 9,4 10,2 10,5 7,5 3,4 3,7 4,8 3,7 4,3 7,7 5,7 6,0 4,8 4,5 3,7 5,4 3,6 3,8 11,3 11,3 8,5 6,8 3,7 8,6 6,3 7,0 8,3 5,4 0,4 −0,7 3,1 0,9 8,7 8,8 8,9 4,0 3,1 4,0 7,6 9,2 2,0 3,0 8,1 6,8 1,1 −2,8 19,5 19,2 16,1 16,1 14,3 15,9 16,0 16,5 18,2 18,1 18,9 18,0 17,1 17,7 16,8 16,2 15,9 LEGENDA: T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs III. dekada Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 T povp abs 25,2 25,1 21,8 23,3 20,6 21,6 22,3 22,9 24,2 24,1 25,1 24,5 23,9 24,2 23,4 23,6 21,9 28,9 28,7 23,9 29,1 26,8 25,5 27,2 27,4 27,8 29,6 30,7 29,0 29,2 29,0 28,0 28,2 26,8 13,9 13,5 10,4 9,7 7,8 10,0 9,8 10,3 12,7 11,6 11,6 12,1 10,4 11,6 11,3 10,6 10,0 11,2 9,9 6,5 3,9 3,2 5,3 5,6 5,8 9,1 6,4 5,5 5,9 4,2 6,2 6,5 5,1 8,0 11,6 12,3 9,1 7,6 4,4 9,0 7,2 10,2 8,6 5,0 2,0 1,3 4,4 1,2 9,5 9,8 9,2 3,8 3,8 2,5 8,1 9,6 1,3 2,5 8,2 7,3 2,3 2,8 16,8 16,3 12,8 12,7 10,9 13,2 12,7 13,9 15,2 14,6 15,1 14,8 14,0 14,8 14,5 14,4 13,5 Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs 21,7 21,5 17,9 18,8 15,7 18,1 17,2 19,4 20,2 19,8 20,4 19,6 19,6 19,3 18,6 18,6 16,3 25,1 25,1 22,2 26,6 22,1 23,1 23,9 25,2 26,7 26,7 27,8 27,1 26,0 26,8 25,1 25,2 24,0 12,3 11,4 8,1 8,2 5,1 8,4 8,2 8,9 10,7 10,3 10,7 10,7 9,3 10,4 10,4 10,2 9,0 7,9 6,3 4,2 3,5 −0,6 4,0 4,6 4,6 8,2 6,3 5,0 5,6 5,1 7,3 7,4 5,4 6,0 10,7 10,5 7,4 6,4 3,0 7,3 6,5 5,5 5,7 3,1 1,8 −4,2 2,2 0,9 8,5 9,1 9,2 4,2 4,1 3,5 8,1 9,1 2,6 5,3 8,5 6,1 2,4 1,0 LEGEND: − povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − manjkajoča vrednost − povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs 16 − mean air temperature 2 m above ground (°C) − mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) − absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) − missing value − mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) − absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) − mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) − absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni, maj 2015 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days, May 2015 Postaja Padavine in število padavinskih dni I. RR LEGENDA: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2015 LEGEND: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2015 7,1 23,2 16,0 9,5 9,1 5,0 3,2 11,6 24,9 8,0 10,7 9,9 3,1 5,0 15,3 20,6 14,7 11,7 2 5 4 3 4 4 3 7 5 3 2 2 2 6 3 4 4 4 RR 2,1 5,5 20,9 26,3 42,8 90,0 30,5 53,3 30,2 34,4 40,2 25,1 17,7 39,0 18,1 19,5 25,1 17,1 III. p.d. 3 2 3 3 4 4 4 3 2 2 2 3 4 5 2 3 3 4 RR 29,4 45,7 46,8 99,7 111,1 60,1 115,8 55,2 59,8 86,1 114,2 136,4 89,8 102,8 138,0 120,3 84,9 64,2 M p.d. 4 6 7 6 7 4 8 6 5 8 6 6 7 8 6 7 6 7 RR 38,6 74,4 83,7 135,5 163,0 155,1 149,5 120,1 114,9 128,5 165,1 171,4 110,6 146,8 171,4 160,4 124,7 93,0 od 1. 1. 2015 p.d. RR 9 13 14 12 15 12 15 16 12 13 10 11 13 19 11 14 13 15 186 285 395 503 365 369 372 322 401 381 473 546 325 328 320 332 241 207 − dekade in mesec − višina padavin (mm) − število dni s padavinami vsaj 0,1 mm − letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 31. maja 2015 500 višina padavin (mm) Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Sevno Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci II. p.d. − decade and month − precipitation (mm) − number of days with precipitation 0,1 mm or more − total precipitation from the beginning of this year (mm) 400 LJUBLJANA 300 200 100 0 1.jan 17 1.feb 1.mar 1.apr 1.maj Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Maribor N 3.3 % 1.2 m/s Kredarica 5.3 % 1.4 m/s 5.0 % 1.0 m/s 1.7 % 0.9 m/s N 5.7 % 1.1 m/s 5.7 % 1.0 m/s 6.9 % 3.8 m/s 4.6 % 1.2 m/s 9.7 % 0.9 m/s 13.0 % 1.3 m/s N 14.2 % 4.7 m/s 4.2 % 1.1 m/s 3.9 % 3.7 m/s 20.2 % 5.2 m/s 4.5 % 3.3 m/s 15 % 1.9 % 1.2 m/s 7.3 % 1.3 m/s 10 % 20.2 % 1.3 m/s 2.6 % 1.0 m/s 8.9 % 5.3 m/s 3.9 % 2.9 m/s 5% 3.6 % 2.2 m/sW 5.0 % E1.4 m/s 3.8 % E0.9 m/s 5.4 % 1.3 m/sW 1.5 % 5.4 m/sW 3.3 % E2.8 m/s 7% 10.0 % 2.5 m/s 5.6 % 1.6 m/s 1.4 % 0.6 m/s 5.8 % 1.2 m/s 8% 0.4 % 2.6 m/s 6.3 % 2.7 m/s 14 % 14.2 % 2.6 m/s 0.7 % 0.4 m/s21 % 3.8 % 1.5 m/s 5.6 % 1.4 m/s S 1.3 % 1.2 m/s 3.2 % 1.3 m/s 16 % 10.2 % 1.3 m/s S 0.1 % 2.0 m/s 11.4 % 1.7 m/s 0.1 % 24 % 3.0 m/s 5.1 % 2.0 m/s 3.4 % 1.6 m/s brezvetrje: 2.6 % 2.7 % 1.1 m/s 1.2 % 2.9 m/s 1.6 % 2.3 m/s 3.3 % 1.2 m/s 3.1 % 1.2 m/s 5.5 % 3.0 m/s 11.8 % 1.8 m/s 3.5 % 3.6 m/s brezvetrje: 0.2 % Portorož – letališče N S 0.4 % 1.3 m/s Novo mesto 1.4 % 0.9 m/s 12 % 21.7 % 4.4 m/s 27 % N Bilje 1.4 % 1.8 m/s 2.1 % 3.9 m/s 1.4 % 1.0 m/s 3.8 % 4.3 m/s 18 % 25 % N 1.5 % 2.7 m/s 20 % 2.3 % 1.2 m/s 2.4 % 1.2 m/s 15 % 8% 5.5 % 1.5 m/s 11.6 % 1.9 m/s 9.1 % 3.1 m/s 5.0 % 3.9 m/s 9% 4% 5.1 % 1.7 m/s 4.8 % 1.4 m/s 10 % 5% 8.7 % 1.3 m/sW 3.8 % E1.4 m/s 7.3 % 1.2 m/s 2.6 % 1.2 m/s 8.1 % 1.9 m/s 3.6 % 1.2 m/s 8.4 % 1.8 m/s S 2.5 % 2.2 m/sW 3.6 % E2.8 m/s 3.6 % 2.9 m/s 26.8 % 2.7 m/s 4.2 % 3.2 m/s 6.7 % 1.2 m/s S 3.2 % 2.6 m/s 8.6 % 2.0 m/s 2.8 % 1.0 m/s S 3.0 % 2.2 m/s Figure 22. Wind roses, May 2015 18 22.2 % 2.4 m/s 7.4 % 2.5 m/s 3.5 % 2.6 m/s Slika 22. Vetrovne rože, maj 2015 24.9 % E1.9 m/s 6.1 % 1.5 m/s 19.4 % 2.8 m/s 4.6 % 3.5 m/s 9.0 % 1.1 m/s 4.5 % 1.6 m/sW 1.6 % 1.5 m/s Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 22) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; v Portorožu sta prevladovala jugovzhodni in vzhodjugovzhodni veter, skupaj jima je pripadlo 46 % vseh terminov. Najmočnejši sunek vetra je 22. maja dosegel 17,0 m/s, bilo je 7 dni s sunkom vetra nad 10 m/s. V Kopru je bilo 8 dni s sunkom vetra nad 10 m/s. V Biljah sta vzhodnik in vzhodjugovzhodnik pihala v 47 %, jugozahodnik s sosednjima smerema pa v 22 % primerov. Bilo je 9 dni s sunki vetra nad 10 m/s. V Ljubljani je jugozahodniku s sosednjima smerema pripadlo 30 %, severovzhodniku s sosednjima smerema pa 26 % vseh terminov. 5. maja je veter v sunku dosegel 13,9 m/s, bilo je 8 dni s sunkom vetra nad 10 m/s. Na Kredarici je severozahodniku s sosednjima smerema pripadlo 43 % terminov, jugovzhodniku s sosednjima smerema pa dobrih 31 %. Bilo je 6 dni z vetrom nad 20 m/s, od tega en dan z vetrom nad 30 m/s. 20. maja je sunek vetra tako dosegel 30,4 m/s. V Mariboru sta zahodseverozahodnik in severozahodnik pihala v 30 % terminov, jugovzhodnik s sosednjima smerema pa v 27 % terminov. Sunek vetra je 13. maja dosegel 17,1 m/s; bilo je 6 dni z vetrom nad 10 m/s. V Novem mestu so pogosto pihali zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik in južni veter, skupno v dobrih 41 % vseh terminov, vzhodseverovzhodnik in severovzhodnik pa sta pihala v 23 %. Največja izmerjena hitrost je bila 19,2 m/s, in sicer 31. maja, bilo je 9 dni z vetrom nad 10 m/s. Na Rogli je najmočnejši sunek 22. maja dosegel 21,3 m/s. Bilo je 21 dni z vetrom nad 10 m/s, od tega dva s sunkom vetra nad 20 m/s. V Parku Škocjanske jame je bilo 10 dni s sunkom vetra nad 10 m/s, najmočnejši sunek je 22. maja dosegel 21,2 m/s. Slika 23. S Sv. Primoža nad Muto proti Muti in Vuzenici ter Pohorju v ozadju, 24. maj 2015 (foto: Iztok Sinjur) Figure 23. View from Sv Primož on Muta nad Vuzenica, 24 May 2015 (Photo: Iztok Sinjur) Prva tretjina maja je bila povsod vsaj za 3 °C toplejša kot običajno, večinoma je presežek znašal od 3,5 do 4,5 °C, v Novem mestu pa je dosegel kar 4,9 °C. Padavin je povsod primanjkovalo, saj je padlo od 10 do 80 % dolgoletnega povprečja. Sončnega vremena je bilo večinoma toliko kot običajno, največji 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo negativni odklon je bil v Ratečah in na Obali, kjer so za običajno osončenostjo zaostajali za 3 %, največji presežek, kar 10 %, so imeli v Postojni. Tudi osrednja tretjina maja je bila toplejša kot v dolgoletnem povprečju, odkloni so presegli 1 °C, večinoma pa so bili med 1,5 in 3,5 °C, v Portorožu je presežek dosegel 3,9 °C. Padavine so bile porazdeljene izrazito neenakomerno, na Obali je padla le desetina dolgoletnega povprečja, večina krajev je poročala o primanjkljaju padavin, le v Murski Soboti, Celju, Novem mestu, na Brniku in v Lescah so poročali o presežku, večinoma presežek ni dosegel 50 %, izjema so bile Lesce, kjer je padlo 233 % dolgoletnega povprečja. V Ratečah in Celju je sonce sijalo toliko časa kot običajno, drugod so dolgoletno povprečje presegli, v Postojni kar za dobro petino. V zadnji tretjini maja je povprečna temperatura nekoliko zaostajala za dolgoletnim povprečjem. Večina odklonov je bila med −1 in 0 °C, večji zaostanek so zabeležili v Velikih Dolencih (−1,6 °C). V Portorožu, Biljah in Postojni so dolgoletno povprečje padavin izenačili, drugod so bile padavine v zadnji tretjini maja nadpovprečne, v Staršah je padlo 4-krat toliko dežja kot v dolgoletnem povprečju. Sončnega vremena je primanjkovalo, v Slovenj Gradcu so dosegli le 61 % običajne osončenosti, najbolj pa so se ji približali v Postojni s 94 %. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1961–1990, maj 2015 Table 5. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961–1990, May 2015 Postaja Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Sevno Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M LEGEND: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M I. 3,3 3,4 4,5 4,1 4,7 4,2 4,2 3,9 4,4 4,9 4,8 4,3 4,1 4,0 3,3 4,2 3,9 Temperatura zraka II. III. 3,9 −0,5 3,2 −0,5 3,7 −0,2 2,9 −1,1 3,7 −0,3 3,0 −0,2 2,9 −1,0 2,8 −0,2 3,2 −0,3 3,4 3,5 2,9 2,6 2,7 1,7 1,3 1,2 −0,5 −0,8 −0,6 −1,0 −0,6 −1,0 −1,0 −1,6 M 1,8 1,9 2,6 2,0 2,7 2,3 1,9 2,1 2,4 2,5 2,4 2,1 1,8 1,9 1,2 1,5 1,1 I. 26 67 40 25 21 13 11 35 71 27 39 30 10 20 63 77 70 43 Padavine II. III. 10 100 19 100 45 100 66 222 91 209 233 127 98 274 141 123 81 122 97 205 126 314 78 354 59 249 117 273 65 405 62 331 105 301 73 189 M 51 68 63 110 113 125 145 104 94 121 174 168 115 153 199 171 171 111 I. 97 99 110 Sončno obsevanje II. III. M 112 88 99 118 91 102 122 94 108 97 99 68 87 99 108 61 88 99 106 84 96 102 105 66 90 102 101 64 88 98 99 114 107 72 65 94 89 − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961–1990 (°C) − padavine v primerjavi s povprečjem 1961–1990 (%) − trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961–1990 (%) − tretjine in mesec − mean temperature anomaly (°C) − precipitation compared to the 1961–1990 normals(%) − bright sunshine duration compared to the 1961–1990 normals (%) − thirds and month V nižinski svet v notranjosti države lahko ob zelo močnih prodorih hladnega zraka res izjemoma prinese kakšno snežinko. Maja 2015 snežne odeje po nižinah ni bilo. V Ljubljani so snežno odejo nazadnje zabeležili leta 1985. 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 700 KREDARICA 600 višina (cm) 500 400 300 200 100 0 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Na Kredarici je 2. maja debelina snežne odeje dosegla skromnih 170 cm. Maja 2001 so namerili 650 cm, kar je najdebelejša snežna odeja izmerjena na tej postaji v mesecu maju, leta 2007 pa so izmerili najtanjšo, 130 cm. Med bolj zasnežene spadajo še maji 1979 (630 cm), 1977 (557 cm), 1978 (529 cm) in 2009 (520 cm). Malo snega je bilo v majih 1964 (166 cm), 1966 in 1993 (obakrat 170 cm, kar je toliko kot letos), 2000 (175 cm), 1957 (183 cm) in 2012 (190 cm). Slika 24. Največja višina snega v maju Figure 24. Maximum snow cover depth in May 200 KREDARICA višina (cm) 150 Slika 25. Dnevna višina snežne odeje, maj 2015 Figure 25. Daily snow cover depth, May 2015 100 50 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Število dni z nevihto maja hitro narašča in doseže vrh junija in julija. Med prikazanimi postajami so dolgoletno povprečje izenačili v Murski Soboti, drugod pa so za njim zaostajali. Največ dni z nevihto ali grmenjem so zabeležili v Celju, in sicer 7, po 6 takih dni je bilo na Kredarici in v Mariboru. Slika 26. Polje oljne repice v cvetu, okolica Grosuplja, 2. maj 2015 (foto: Iztok Sinjur ) Figure 26. Fields near Grosuplje, 2 May 2015 (Photo: Iztok Sinjur ) 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 15 15 NOVO MESTO 10 število dni število dni LJUBLJANA 5 10 5 0 1951195619611966197119761981198619911996200120062011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 15 15 RATEČE 10 število dni število dni MURSKA SOBOTA 5 0 1951195619611966197119761981198619911996200120062011 10 5 0 1951195619611966197119761981198619911996200120062011 Slika 27. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v maju Figure 27. Number of days with thunderstorms in May Na Kredarici so zabeležili 16 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. V nižinskem svetu so opazili največ dva dneva z meglo, v večini krajev pa megle maja niso zabeležili. Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani sta bila dva dneva z meglo, kar je toliko kot lani in predlani ter tri dni manj od dolgoletnega povprečja. Od sredine minulega stoletja so bili štirje maji brez opažene megle, maja 1952 pa je bilo 12 dni z meglo. 15 Slika 28. Število dni z meglo v maju in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 28. Number of foggy days in May and the mean value of the period 1961–1990 število dni LJUBLJANA 10 5 0 1951 1956196119661971197619811986199119962001 20062011 Na sliki 29 levo je prikazan potek povprečnega dnevnega zračnega tlaka v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Maj se je začel z nizkim zračnim tlakom, a že 11. maja je bila dosežena najvišja vrednost meseca, in sicer 991,2 mb. Sledilo je izrazito upadanje, nato hiter porast in ponovno hiter padec na 974,0 mb 19. maja, kar je bilo najnižje dnevno povprečje meseca. 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 18 995 LJUBLJANA tlak vodne pare (mb) LJUBLJANA zračni tlak (mb) 990 985 980 975 16 14 12 10 8 970 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan Slika 29. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare, maj 2015 Figure 29. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure, May 2015 Na sliki 29 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Tudi za delni parni tlak je maja večkrat naraščal in hitro padal; najvišje je bilo dnevno povprečje 16. maja s 15,9 mb, najnižje pa 28. maja z 9,4 mb. SUMMARY The mean air temperature in May 2015 was above the 1961–1990 normals. The anomaly was mostly between 2 do 3 °C. The anomaly between 1 and 2 °C was reported on the Coast, Goriška, Trnovska planota, Vipava valley, Kočevje, part of Štajerska and Prekmurje. Precipitation was distributed unevenly, between 30 and 90 mm fell on the Coast, Kras, Goriška and the Postojna region. On the other hand, in part of the Alps precipitation exceeded 210 mm. Most of the country reported more precipitation than on the long-term average; anomaly above 50 % was observed in Bela krajina, Novo mesto, part of Štajerska and in Prekmurje. West of the line connecting Predel with Ljubljana and south to the border with Croatia less precipitation fell than on average in the reference period. Most of Primorska and part of Notranjska observed only 50 to 75 % of the normals. Most of the country reported less sunny weather than on average in the reference period, only on the southwest of Slovenia with the exception of Portorož the normal was exceeded. From 10 to 20 % less sunny weather than normal was observed in most of Prekmurje, on the north of Gorenjska, in Koroška and on the west part of Štajerska. Snow cover depth in the mountains was modest. On Kredarica the maximum height was only 170 cm. Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature (°C) − temperature anomaly (°C) − mean daily temperature maximum for a month (°C) − mean daily temperature minimum for a month (°C) − absolute monthly temperature maximum (°C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum (°C) − number of days with min. air temperature < 0 °C − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C − number of heating degree days − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration 23 − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation at least 1 mm − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a.m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapor pressure (hPa) RAZVOJ VREMENA V MAJU 2015 Weather development in May 2015 Janez Markošek 1.–2. maj Spremenljivo do pretežno oblačno, občasno padavine, deloma plohe in nevihte, jugo Nad severno, srednjo in zahodno Evropo je bilo ciklonsko območje. Prek Alp so se proti vzhodu ob močnih zahodnih višinskih vetrovih hitro pomikale vremenske fronte (slike 1–3). Prvi dan je bilo na vzhodu delno jasno, drugod pretežno oblačno. Predvsem v zahodni polovici Slovenije je občasno deževalo. Pihal je jugozahodni veter, ob morju jugo. Ponoči so se padavine razširile na vso Slovenijo. Drugi dan zjutraj je dež ponehal, čez dan je bilo spremenljivo do pretežno oblačno. Sredi dneva in popoldne so bile v severni in vzhodni Sloveniji krajevne plohe in nevihte. Ob morju je še pihal jugo, popoldne pa je v severovzhodni Sloveniji zapihal severni veter. Prvi dan je bilo razmeroma hladno, najvišje temperature so bile le od 12 do 18 °C. 3.–4. maj Zmerno do pretežno oblačno in povečini brez padavin Nad severozahodno Evropo je bilo obsežno ciklonsko območje, nad Balkanom pa šibko območje visokega zračnega tlaka. V višinah je z jugozahodnimi do zahodnimi vetrovi pritekal toplejši in razmeroma vlažen zrak. Prevladovalo je zmerno do pretežno oblačno in povečini suho vreme. Le prvi dan je ponekod padla kakšna kaplja dežja. Postopno je bilo topleje, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 21 do 25 °C. 5. maj Delno jasno z zmerno oblačnostjo, jugozahodnik, toplo Na zahodno in srednjo Evropo je bilo ciklonsko območje. Vremenska fronta se je zadrževala na zahodnih Alpah. Pred njo je nad naše kraje z jugozahodnimi vetrovi pritekal topel zrak. Delno jasno je bilo z zmerno oblačnostjo, pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 23 do 28 °C. 6. maj Popoldne spremenljivo s krajevnimi plohami in nevihtami, na jugovzhodu vroče Nad severozahodno Evropo je bilo ciklonsko območje. Hladna fronta se je ob jugozahodnih višinskih vetrovih prek Alp pomikala proti vzhodu in je oplazila tudi Slovenijo (slike 4–6). Sprva je bilo pretežno jasno, popoldne je bilo več oblačnosti. V zahodnih krajih so bile krajevne plohe, v severovzhodni Sloveniji pa popoldne in zvečer krajevne plohe in nevihte. V prvi polovici noči se je druga nevihta pomikala iznad zahodne proti osrednji Sloveniji. Najvišje dnevne temperature od 24 do 29, v jugovzhodni Sloveniji do 30 °C. 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 7. maj Delno jasno, ponekod jugovzhodni veter Nad Alpami se je okrepilo območje visokega zračnega tlaka. Zjutraj se je zjasnilo, čez dan je bilo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Ponekod je pihal jugovzhodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 21 do 24, na Primorskem do 27 °C. 8. maj Pretežno jasno, ponekod na zahodu popoldne in zvečer zmerno oblačno, jugovzhodnik V šibkem območju visokega zračnega tlaka je nad naše kraje od zahoda pritekal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, ponekod v zahodni Sloveniji popoldne in zvečer zmerno oblačno. Pihal je jugovzhodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 22 do 27 °C. 9. maj Spremenljivo do pretežno oblačno, občasno padavine, deloma plohe in nevihte Vremenska fronta se je ob zahodnih višinskih vetrovih prek Alp pomikala proti vzhodu (slike 7–9). Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo, proti jutru so se krajevne plohe pojavljale v zahodni in severni Sloveniji, popoldne, zvečer in ponoči pa so znova nastale krajevne plohe in nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 21 do 26, na Primorskem do 28 °C. 10. maj Delno jasno, kratkotrajne plohe ali nevihte Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka. Zaradi hladnega zraka v višjih plasteh ozračja je bilo le-to še nestabilno. Sprva je bilo pretežno jasno, čez dan pa delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Nastale so posamezne kratkotrajne plohe ali nevihte. Pihal je severozahodni do severovzhodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 21 do 26 °C. 11.–12. maj Pretežno jasno V območju visokega zračnega tlaka je nad naše kraje pritekal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo. Prvi dan je ponekod pihal šibak vzhodnik, drugi dan južni do jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 22 do 26 °C. 13. maj Pretežno jasno, zvečer v severovzhodni Sloveniji krajevne nevihte, vroče Nad severno Evropo je bilo ciklonsko območje. Vremenska fronta se je ob zahodnih višinskih vetrovih prek Alp pomikala proti vzhodu in oplazila tudi naše kraje. Pretežno jasno je bilo, pozno popoldne in zvečer ter v prvi polovici noči so bile na Koroškem in v severovzhodni Sloveniji krajevne nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 24 do 30 °C. 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 14. maj Sprva delno jasno, nato spremenljivo s krajevnimi plohami in nevihtami V plitvem ciklonskem območju je nad naše kraje od zahoda pritekal vlažen zrak, ozračje je bilo nestabilno. Sprva je bilo delno jasno, sredi dneva, popoldne in zvečer pa spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami. Ponekod je pihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 21 do 28 °C. 15. maj Oblačno s pogostimi padavinami, jugo, nato burja Nad severno Italijo in severnim Jadranom je nastalo ciklonsko območje, v višinah pa manjše jedro hladnega in vlažnega zraka. Vremenska fronta se je počasi pomikala prek Slovenije (slike 10–12). Oblačno je bilo s padavinami, sprva so bili predvsem v južni Sloveniji tudi krajevni nalivi. Zvečer so padavine večinoma ponehale. Ob morju je pihal jugo, zvečer je na Primorskem zapihala burja. Največ dežja, okoli 40 mm, je padlo v hribovitem svetu zahodne Slovenije. Zelo malo dežja je bilo ob morju. Hladno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 12 do 16, na Primorskem do 21 °C. 16. maj Sprva še krajevne padavine, popoldne suho Nad Alpami se je okrepilo območje visokega zračnega tlaka, višinsko jedro hladnega zraka se je s svojim središčem pomaknilo nad Korziko in Sardinijo. Zjutraj in dopoldne je bilo spremenljivo do pretežno oblačno, še so se pojavljale krajevne padavine. Popoldne je bilo delno jasno in suho. Najvišje dnevne temperature so bile od 17 do 21, na Primorskem do 26 °C. 17.–18. maj Delno jasno z občasno zmerno oblačnostjo, sprva šibka burja Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, ki je zadnji dan oslabelo. V višinah so prevladovali zahodni vetrovi. Delno jasno je bilo z občasno zmerno oblačnostjo. Prvi dan popoldne so bile na območju Julijskih Alp krajevne plohe, na Primorskem pa je še pihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 20 do 25, na Primorskem do 29 °C. 19.–20. maj Delno jasno, popoldne krajevne plohe in nevihte Nad južno Skandinavijo, srednjo Evropo in severnim Sredozemljem je bilo ciklonsko območje, vremenska fronta se je zadrževala na Alpah. Pred njo je z jugozahodnimi vetrovi pritekal topel in vlažen zrak. Zjutraj in dopoldne je bilo delno jasno, popoldne pa spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami, ki so bile pogostejše drugi dan in so se nadaljevale tudi v noč. Prvi dan so bile najvišje dnevne temperature od 23 do 29 °C, drugi dan pa je bilo malo hladneje. 21.–23. maj Oblačno s pogostimi padavinami, hladno Nad vreme pri nas je vplivalo višinsko jedro hladnega in vlažnega zraka, ki je bilo nad Alpami, severnim Sredozemljem, Italijo in Jadranom (slike 13–15). Oblačno je bilo, prvi dan se je dež od vzhoda širil proti zahodu. V zahodni Sloveniji je bilo še povečini suho. Drugi in tretji dan pa je pogosto deževalo, drugi dan je ponekod pihal severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Padlo 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo je od 20 mm dežja v jugozahodni Sloveniji do več kot 100 mm ponekod v severni in vzhodni Sloveniji. Hladno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile drugi in tretji dan od 8 do 14, na Primorskem do 18 °C. 24.–25. maj Na Primorskem občasno delno jasno, drugod spremenljivo do pretežno oblačno, krajevne plohe Naši kraji so še bili na obrobju višinskega jedra hladnega in vlažnega zraka. Prevladovali so vzhodni vetrovi (slike 16–18). Na Primorskem je bilo občasno delno jasno. Drugod je bilo spremenljivo do pretežno oblačno, pojavljale so se krajevne padavine, deloma plohe. Prvi dan je v severovzhodni Sloveniji še pihal severni do severovzhodni veter, na Primorskem pa šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 17 do 23 °C. 26. maj Spremenljivo do pretežno oblačno, krajevne plohe, na Primorskem posamezne nevihte Nad vzhodno Evropo je bilo plitvo ciklonsko območje, v višinah pa je dolina s hladnim zrakom iznad severne Evrope segala do osrednjega Sredozemlja. Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo, pojavljale so se krajevne plohe in na Primorskem posamezne nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 19 do 23 °C. 27.–29. maj Delno jasno z zmerno oblačnostjo, vetrovno V območju visokega zračnega tlaka je nad naše kraje pritekal občasno bolj vlažen zrak. Delno jasno je bilo z občasno zmerno oblačnostjo. Prvi dan so bile le posamezne kratkotrajne plohe. Vetrovno je bilo, prvi dan je še pihal severozahodni do severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja, drugi in tretji dan pa je pihal južni do jugozahodni veter. Postopno je bilo topleje, zadnji dan so bile najvišje dnevne temperature od 22 do 26 °C. 30.–31. maj Spremenljivo oblačno, krajevne padavine, deloma plohe in nevihte Nad južno polovico Evrope je bilo območje enakomernega zračnega tlaka. Vremenska fronta se je v noči na 31. maj prek Alp pomikala proti vzhodu in oplazila tudi naše kraje. Prvi dan je bilo sprva pretežno jasno, sredi dneva in popoldne pa spremenljivo oblačno. Popoldne in zvečer so bile krajevne plohe in nevihte, bolj pogoste v severni Sloveniji, v severovzhodnih krajih so se nadaljevale tudi v noč. Ponoči so bile še krajevne padavine, drugi dan sredi dneva pa je bilo nekaj ploh predvsem v južni Sloveniji. Popoldne je bilo suho vreme, največ sončnega vremena je bilo ob morju. Najvišje dnevne temperature so bile od 20 do 27 °C. 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 1. 5. 2015 Slika 2. Satelitska slika 1. 5. 2015 ob 14. uri ob 14. uri Figure 2. Satellite image on 1 May 2015 at 12 GMT Figure 1. Mean sea level pressure on 1 May 2015 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 1. 5. 2015 ob 14. uri Figure 3. 500 mb topography on 1 May 2015 at 12 GMT Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 6. 5. 2015 Slika 5. Satelitska slika 6. 5. 2015 ob 14. uri ob 14. uri Figure 5. Satellite image on 6 May 2015 at 12 GMT Figure 4. Mean sea level pressure on 6 May 2015 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 6. 5. 2015 ob 14. uri Figure 6. 500 mb topography on 6 May 2015 at 12 GMT 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 9. 5. 2015 Slika 8. Satelitska slika 9. 5. 2015 ob 14. uri ob 14. uri Figure 8. Satellite image on 9 May 2015 at 12 GMT Figure 7. Mean sea level pressure on 9 May 2015 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 9. 5. 2015 ob 14. uri Figure 9. 500 mb topography on 9 May 2015 at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 15. 5. Slika 11. Satelitska slika 15. 5. 2015 ob 14. uri 2015 ob 14. uri Figure 11. Satellite image on 15 May 2015 at 12 GMT Figure 10. Mean sea level pressure on 15 May 2015 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 15. 5. 2015 ob 14. uri Figure 12. 500 mb topography on 15 May 2015 at 12 GMT 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 22. 5. Slika 14. Satelitska slika 22. 5. 2015 ob 14. uri 2015 ob 14. uri Figure 14. Satellite image on 22 May 2015 at 12 GMT Figure 13. Mean sea level pressure on 22 May 2015 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 22. 5. 2015 ob 14. uri Figure 15. 500 mb topography on 22 May 2015 at 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 25. 5. Slika 17. Satelitska slika 25. 5. 2015 ob 14. uri 2015 ob 14. uri Figure 17. Satellite image on 25 May 2015 at 12 GMT Figure 16. Mean sea level pressure on 25 May 2015 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 25. 5. 2015 ob 14. uri Figure 18. 500 mb topography on 25 May 2015 at 12 GMT 30 PODNEBNE RAZMERE V POMLADI 2015 Climate in spring 2015 Tanja Cegnar M arec, april in maj prištevamo k meteorološki pomladi. Pomlad 2015 je bila nadpovprečno topla in sončna, skoraj povsod po državi pa je padavin v primerjavi z dolgoletnim povprečjem primanjkovalo. Snežna odeja je bila v gorah skromna, v nižinskem svetu je pomlad z redkimi izjemami minila brez snežne odeje. Na začetku na kratko povzemamo značilnosti posameznih mesecev, sicer pa se prispevek posveča trimesečnemu pomladnemu obdobju kot celoti. Marec je bil povsod vsaj 1 °C toplejši kot v dolgoletnem povprečju. Odklon od 2 do 3 °C so dosegli v delu Dolenjske, na Obali, Krasu in od tam v ozkem pasu nad osrednjo Slovenijo in severno od Ljubljanske kotline vse do meje z Avstrijo. Največ padavin je bilo na območju Posočja in na Postojnskem, padlo je od 130 do 140 mm. Najmanj padavin je bilo na Obali, v večjem delu Štajerske in Krško-Brežiškem polju ter v Prekmurju, namerili so do 50 mm. V Prekmurju niso dosegli niti 25 mm, v Celju je padlo 29 mm, na Bizeljskem 30 mm, 35 mm pa v Mariboru in Slovenskih Konjicah. Večina padavin je padla v zadnji tretjini marca. Dolgoletno povprečje padavin so presegli na območju osrednje Slovenije in večjega dela Notranjske. V Novi vasi so ga presegli za 22 %, v Postojni za 16 % in v Ljubljani za 7 %. Drugod je bilo padavin manj kot v dolgoletnem povprečju. V delu Štajerske in v Prekmurju ni padla niti polovica dolgoletnega povprečja. Sončnega vremena je bilo povsod več kot običajno, na severozahodu države in na Obali je bil presežek do desetine. Od četrtine do polovice več sončnega vremena kot običajno so imeli v delu Štajerske, osrednji Sloveniji, od tam proti jugu od meje s Hrvaško, proti zahodu pa do meje z Italijo. April je bil od dolgoletnega povprečja večinoma toplejši za 1 do 2 °C, le na Obali, območju Kočevja, Bilj in Lendave odklon ni dosegel 1 °C. Najmanj padavin je bilo v Zgornjesavski dolini, na severovzhodu države in v Portorožu, kjer je padlo manj kot 30 mm. V večini krajev so namerili od 30 do 75 mm, največ padavin pa so imeli v Beli krajini, delu Notranjske in na Goriškem, vendar tudi tam niso presegli 75 mm. Povsod so padavine opazno zaostajale za dolgoletnim povprečjem, saj nikjer niso presegli 70 % dolgoletnega povprečja. Polovica dolgoletnega povprečja je bila presežena v večjem delu Dolenjske, v Beli krajini in na Koroškem. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem so bile padavine najbolj skromne v Ratečah, saj so dosegli le 11 %, in na Kredarici z 20 %, na tej visokogorski postaji je bilo padavin toliko kot aprila 2007. Na Kredarici je bila snežna odeja 1. aprila debela 215 cm, kar je opazno manj od dolgoletnega povprečja in četrti najmanj zasnežen april. Sončnega vremena je bilo opazno več kot običajno, saj je bilo dolgoletno povprečje povsod preseženo vsaj za petino, sonce je sijalo od 200 do 260 ur. Večina ozemlja je zabeležila od 40 do 50 % presežek. Več kot za polovico so dolgoletno povprečje presegli v delu Gorenjske, na Koroškem in v manjšem delu Štajerske ter Notranjske. V Ljubljani je bil april 2015 tretji najbolj sončen doslej. 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Povprečna majska temperatura je bila nad dolgoletnim povprečjem, večinoma je bilo 2 do 3 °C topleje. V Kočevju je bil maj 2 °C toplejši, odklon med 1 in 2 °C so pa so imeli na Obali, Goriškem, Trnovski planoti, v Vipavski dolini, na Koroškem ter pretežnem delu Štajerske in Prekmurja. Najmanj padavin je bilo na Obali in Krasu, pa tudi na Goriškem in Postojnskem, kjer je padlo od 30 do 90 mm. Najobilnejše padavine so bile v delu Julijcev in Kamniško-savinjskih Alp, kjer so presegli 210 mm. Dolgoletno povprečje padavin so presegli v večjem delu države, več kot za polovico v Beli krajini, Novem mestu, delu Štajerske in Prekmurja. Na območju zahodno od ločnice, ki je potekala od izvira Soče do Ljubljane in od tam proti jugu do meje s Hrvaško, je bilo padavin manj kot v dolgoletnem povprečju. Večina Primorske in zahodni del Notranjske sta dosegla med polovico in tremi četrtinami dolgoletnega povprečja. Na Letališču v Portorožu so dosegli 51 % dolgoletnega povprečja, v Godnjah 53 %, v Kobaridu 61 %, v Postojni 63 % in v Biljah 68 %. Snežna odeja v gorah je bila skromna. V pretežnem delu države je maja 2015 sonce sijalo manj časa kot običajno; dolgoletno povprečje so presegli le na jugozahodni četrtini države z izjemo Portoroža, odklon je presegel desetino na manjšem območju Notranjske. Največji zaostanek, in sicer med 10 in 20 %, so imeli v večjem delu Prekmurja, na severu Gorenjske, na Koroškem in v zahodnem delu Štajerske. Murska S. Sl.Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo m. Bizeljsko Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Godnje Portorož Bilje Rateče Kredarica Lesce Murska S. Sl.Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo m. Bizeljsko Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Godnje Portorož Bilje Rateče Kredarica Lesce -1,0 0,0 1,0 2,0 3,0 Slika 1. Odklon povprečne najnižje dnevne temperature v °C spomladi 2015 od povprečja tridesetletnega referenčnega obdobja Figure 1. Minimum air temperature anomaly in °C in spring 2015 -1,0 0,0 1,0 2,0 3,0 Slika 2. Odklon povprečne najvišje dnevne temperature v °C spomladi 2015 od povprečja tridesetletnega referenčnega obdobja Figure 2. Maximum air temperature anomaly in °C in spring 2015 Na slikah 1 in 2 so prikazani odkloni povprečne pomladne najnižje dnevne in najvišje dnevne temperature zraka. Odklon povprečne jutranje temperature je bil pozitiven, večinoma se je gibal med 1 in 2 °C, največjega pa so zabeležili v Godnjah (2,4 °C) in v Novi vasi (2,2 °C). 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Odkloni povprečne najvišje dnevne temperature so bili prav tako pozitivni in so po vsej državi presegli 1,5 °C, večinoma odklon ni presegel 2,5 °C, le v Godnjah je bilo dolgoletno povprečje preseženo za 2,6 °C. K opazno nadpovprečno topli pomladi 2015 so nekoliko bolj prispevali nadpovprečno topli popoldnevi kot nadpovprečno topla jutra. Za primerjavo še vedno uporabljamo povprečje obdobja 1961−1990, saj se takrat še ni bistveno poznal vpliv segrevanja ozračja, ki smo mu pospešeno priča v zadnjih desetletjih. V pretežnem delu Slovenije je bil odklon med 1 in 2 °C, le v precejšnjem delu Gorenjske, v osrednji Sloveniji, delu Notranjske, v Novem mestu z okolico in vzhodnem delu Bele krajine je odklon presegel 2 °C. Slika 3. Odklon povprečne temperature zraka spomladi 2015 od povprečja 1961−1990 Figure 3. Mean air temperature anomaly in spring 2015 2°C 1°C Za prikaz pogostosti toplih pomladnih dni smo izbrali prag 25 °C (slika 4). Na vseh merilnih postajah opazimo, da so topli dnevi v zadnjih treh desetletjih pogostejši, kot so bili v preteklosti. Letos jih je bilo več kot v dolgoletnem povprečju. V Ljubljani so jih našteli kar 12, kar je 7 dni več od povprečja. Največ so jih zabeležili leta 2003, ko jih je bilo kar 20, spomladi 2011 jih je bilo 17. V Murski Soboti je bilo 8 toplih dni, kar je 3 dni več kot običajno, v Novem mestu so jih našteli 13, povprečje znaša 5 dni; rekordno veliko so jih zabeležili leta 2003, ko jih je bilo kar 23. V Ratečah je bil en topel dan, povprečje znaša pol dneva; na skrajnem severozahodu države so bili sicer večino let brez dni z dnevno temperaturo nad 25 °C, nekoliko pogostejši so v zadnjih dvajsetih leti, največ pa so jih zabeležili leta 2009, kar 7. Precej pogostejši kot topli so spomladi hladni dnevi (slika 5), to so dnevi z jutranjo temperaturo pod lediščem. Tako kot zadnjih nekaj let je bilo tudi letos spomladi njihovo število večinoma pod dolgoletnim povprečjem; običajno vrednost so s 23 takimi dnevi za dva dneva presegli v Murski Soboti, kjer je bilo največ takih dni spomladi 1958, in sicer 37. V Ljubljani je bilo 8 hladnih dni, kar je 6 dni manj od dolgoletnega povprečja. Spomladi 1955 so v prestolnici zabeležili 31 hladnih dni, le en pa je bil spomladi leta 2014. V Novem mestu je bilo 12 hladnih dni, kar je 8 dni manj kot običajno, najmanj jih je bilo spomladi 2007 in 2014, le 2. V Ratečah je bilo letošnjo pomlad 41 hladnih dni, povprečje pa znaša 43 dni; najmanj jih je bilo v pomladih 1959, 1999 in 2000 (po 26), največ pa v pomladih 1965 in 1982, po 56. Ledeni so dnevi, ko temperatura ves dan ostane pod lediščem. Taki dnevi so po nižinah spomladi redki in letošnjo pomlad jih nismo opazili. 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 8 25 LJUBLJANA RATEČE 20 število dni število dni 6 4 15 10 2 5 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 25 25 NOVO MESTO MURSKA SOBOTA 20 število dni število dni 20 15 10 15 10 5 5 0 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 4. Število dni z najvišjo dnevno temperaturo nad 25 °C Figure 4. Number of days with maximum daily temperature above 25 °C 60 40 LJUBLJANA RATEČE število dni število dni 30 40 20 20 10 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 40 40 NOVO MESTO MURSKA SOBOTA 30 20 število dni število dni 30 20 10 10 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 5. Število dni z najnižjo dnevno temperaturo pod 0 °C Figure 5. Number of days with minimum daily temperature below 0 °C 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 30 Slika 6. Potek povprečne dnevne (črna črta), najnižje (modra črta) in najvišje (rdeča črta) dnevne temperature spomladi 2015 (tanke črte) in v povprečju obdobja 1961–1990 Figure 6. Mean daily (black line), minimum (blue line), maximum (red line) temperature in spring 2015 (thin lines) and the average in the reference period 1961–1990 LJUBLJANA temperatura (°C) 25 20 15 10 5 0 -5 1.mar.2015 MAREC 1.apr.2015 APRIL 1.maj.2015 MAJ Za Ljubljano, Kredarico, Mursko Soboto in Bilje smo prikazali dnevni potek najnižje, povprečne in najvišje dnevne temperature ter ustrezna dolgoletna povprečja. V Ljubljani je bila najvišja temperatura letošnje pomladi 27,8 °C, izmerili so jo 6. in 19. maja; 8. in 10. marca je bilo z −1,1 °C najbolj mrzlo pomladno jutro. V preteklosti je bilo že kar nekaj pomladi z nižjo temperaturo kot tokrat, na primer v letih 1963 (−18,2 °C), 1958 (−15,7 °C), 1955 (−14,7 °C) in 1976 (−14,6 °C). 15 Slika 7. Potek povprečne dnevne (črna črta), najnižje (modra črta) in najvišje (rdeča črta) dnevne temperature spomladi leta 2015 (tanke črte) in v povprečju obdobja 1961–1990 KREDARICA temperatura (°C) 10 5 0 Figure 7. Mean daily (black line), minimum (blue line), maximum (red line) temperature in spring 2015 (thin lines) and the average in the reference period 1961–1990 -5 -10 -15 MAREC APRIL MAJ Na Kredarici je letošnjo pomlad najvišja temperatura dosegla 10,8 °C, in sicer 12. maja. Najbolj mrzlo je bilo 6. marca z −15,1 °C. V preteklosti je bilo na tej visokogorski postaji spomladi že občutno hladneje, leta 1971 so spomladi izmerili −28,1 °C, leta 2005 pa −25,8 °C. Tudi najvišja dnevna temperatura je bila v preteklosti že višja kot letos; v pomladih 1967 in 2003 so namerili 14,0 °C ter 13,8 °C spomladi leta 1969. V Murski Soboti je bilo z 28,4 °C najtopleje 6. maja, kar je precej manj od rekordnih 32,9 °C iz leta 2008, tudi spomladi 1958 je bilo precej bolj vroče, in sicer 32,0 °C. Najhladneje je bilo 8. marca z −5,0 °C. Najnižjo pomladno temperaturo od sredine minulega stoletja so v Murski Soboti izmerili leta 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1963, ko je bilo −23,7 °C, leta 1955 so izmerili −22,4 °C, spomladi 2005 pa je bila najnižja temperatura −20,5 °C. 30 Slika 8. Potek povprečne dnevne (črna črta), najnižje (modra črta) in najvišje (rdeča črta) dnevne temperature spomladi 2015 (tanke črte) in v povprečju obdobja 1961–1990 MURSKA SOBOTA temperatura (°C) 25 20 15 Figure 8. Mean daily (black line), minimum (blue line), maximum (red line) temperature in spring 2015 (thin lines) and the average in the reference period 1961–1990 10 5 0 -5 1.mar.2015 MAREC 1.apr.2015 APRIL 1.maj.2015 MAJ V Biljah je bilo najbolj mrzlo jutro 13. marca, izmerili so −1,8 °C, najvišjo temperaturo so zabeležili 18. maja, ko se je živo srebro povzpelo na 28,7 °C. V preteklosti je bilo najbolj vroče spomladi 2007, ko so namerili kar 33,7 °C. 30 Slika 9. Potek povprečne dnevne (črna črta), najnižje (modra črta) in najvišje (rdeča črta) dnevne temperature spomladi 2015 (tanke črte) in v povprečju obdobja 1961–1990 Figure 9. Mean daily (black line), minimum (blue line), maximum (red line) temperature in spring 2015 (thin lines) and the average in the reference period 1961– 1990 BILJE temperatura (°C) 25 20 15 10 5 0 -5 MAREC APRIL MAJ Na sliki 11 je podan potek povprečne pomladne temperature zraka na šestih merilnih postajah. Kot je razvidno iz podatkov, je bilo dolgoletno povprečje povsod opazno preseženo. V večjem delu Slovenije je bila najtoplejša pomlad leta 2007, v Murski Soboti pa pomlad 2000. V Ljubljani je bila povprečna temperatura 12,1 °C, kar je 2,2 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najvišjo povprečno temperaturo so izmerili leta 2007 (13,4 °C), sledila je pomlad 2014 z 12,9 °C, na tretje mesto se uvršča pomlad 2009 (12,8 °C) in na četrto pomlad 2000 (12,7 °C). Kot lahko vidimo, so bile vse najtoplejše pomladi zabeležene v tem stoletju. Najhladnejša pomlad v prestolnici je bila leta 1955 s 7,8 °C. Povprečna pomladna temperatura v Murski Soboti je bila 11,2, kar je 1,5 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najtopleje je bilo spomladi 2000 (12,4 °C), sledi pa pomlad 2014 (12,3 °C); najhladnejša pomlad je bila leta 1955 s 7,4 °C. Na Obali je bila povprečna pomladna temperatura 13,1 °C, kar je 1,5 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najhladnejši doslej sta bili pomladi v letih 1970 in 1987 (obakrat 10,1 °C), najtoplejša pa je bila leta 2007 (14,7 °C). V Novem mestu je bila letošnja pomlad z 11,8 °C za 2,2 °C toplejša od dolgoletnega povprečja. Spomladi 1955 je bilo povprečje le 7,5 °C, leta 2007 pa kar 12,8 °C, spomladi 2000 je bilo povprečje 12,6 °C, sledi pomlad 2014 z 12,5 °C. 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na Kredarici je letošnja pomlad z −2,3 °C za 1,7 °C presega dolgoletno povprečje. Najtoplejša je bila pomlad 2007 z −1,0 °C, sledijo pomlad 2000 in 2012 z −1,5 °C ter 2011 z −1,7 °C. Spomladi 2009 in 2014 je bila povprečna temperatura −1,8 °C. Najhladneje je bilo spomladi leta 1970 z −6,2 °C. V Ratečah je bila povprečna pomladna temperatura 7,5 °C, najvišjo temperaturo so zabeležili leta 2007, ko se je živo srebro povzpelo na 8,7 °C; najhladnejša je bila pomlad 1970 s 3,2 °C. Sončnega vremena je bilo povsod več kot v dolgoletnem povprečju. Največjo relativno osončenost, dolgoletno povprečje so presegli za več kot petino, so imeli v delu Štajerske, v Ljubljani in v krajih zahodno in južno od Ljubljane, izjema je bila le Obala. Približno polovica ozemlja je zabeležila presežek med desetino in dvema desetinama, v Ratečah in Novem mestu pa presežek ni dosegel desetine dolgoletnega povprečja. 14 0 MURSKA SOBOTA -2 temperatura (ºC) temperatura (ºC) KREDARICA -4 -6 12 10 8 6 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 -8 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 16 14 14 NOVO MESTO temperatura (ºC) temperatura (ºC) PORTOROŽ 12 10 12 10 8 6 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 8 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 14 10 LJUBLJANA 8 6 4 temperatura (ºC) temperatura (ºC) RATEČE 12 10 8 6 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 10. Povprečna spomladanska temperatura zraka Figure 10. Mean spring air temperature V Ljubljani je sonce sijalo 620 ur, kar je 24 % več kot običajno. V prestolnici je bila doslej najbolj sončna pomlad 2011 s 755 urami sončnega obsevanja, sledi pomlad 2012 s 712 urami, veliko sonca je bilo tudi v letih 1997 (710 ur) in 2003 (679 ur), najmanj pa spomladi leta 1954 (327 ur). 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Lavrovec Sv. Florjan Šmarata Lisca Murska Sobota Sl. Gradec Maribor Celje Novo mesto 120% Ljubljana Postojna 110% Portorož Bilje 100% Rateče Kredarica 90% 100% 110% 120% 130% 140% Slika 11. Sončno obsevanje spomladi 2015 v primerjavi s povprečjem tridesetletnega referenčnega obdobja Figure 11. Bright sunshine duration in spring 2015 compared to the average of the reference period Slika 12. Trajanje sončnega obsevanja spomladi 2015 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961–1990 Figure 12. Bright sunshine duration in spring 2015 compared with 1961−1990 normals Na Kredarici je bilo 476 ur sonca, kar je 12 % več od povprečja. S 580 urami sončnega vremena je bila najbolj sončna pomlad 2011, najmanj sončnega vremena pa je bilo v visokogorju leta 1956, le 183 ur. V Portorožu je bilo v letošnji pomladi 677 ur sončnega obsevanja, kar je 11 % več kot običajno. Najbolj sončna je bila pomlad 2011 z 821 urami neposrednega sončnega obsevanja. Najmanj sončnega vremena je bilo na Obali v pomladi 1978, sonce je sijalo le 504 ure. 800 800 KREDARICA LJUBLJANA 600 trajanje (ure)aa trajanje (ure) 600 400 200 400 200 0 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 1000 800 PORTOROŽ MURSKA SOBOTA 800 400 trajanje (ure) trajanje (ure) 600 200 600 400 200 0 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 13. Trajanje sončnega obsevanja Figure 13. Sunshine duration 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Veliki Dolenjci Lendav a Murska Sobota Sl. Gradec Maribor Sl. Konjice Celje Črnomelj Nov o mesto Lisca Bizeljsko Ljubljana Kočev je Nov a v as Postojna Godnje Portorož Bilje Podljubelj Zg. Jezersko Kam. Bistrica Rateče Kredarica Lesce Kneške rav ne Kobarid Soča Log pod Mangr. 40% 420 mm 340 mm 260 mm 180 mm 100 mm 60% 80% 100% 120% Slika 14. Padavine spomladi 2015 v primerjavi s povprečjem tridesetletnega referenčnega obdobja Figure 14. Precipitation in spring 2015 compared to the average of the reference period Slika 15. Prikaz porazdelitve padavin spomladi 2015 Figure 15. Precipitation amount in spring 2015 Spomladi 2015 je bilo največ padavin v alpskem svetu, ponekod so padavine presegle 420 mm. Najmanj padavin je bilo v Slovenskem Primorju in na severovzhodu države, kjer so namerili med 100 in 180 mm. Na veliki večini ozemlja je padlo od 180 do 340 mm. Na Kredarici so namerili 325 mm, kar je 73 % dolgoletnega povprečja. Največ padavin je bilo spomladi 1975, ko je padlo 822 mm, najmanj pa spomladi leta 1993 (212 mm). V Ratečah so namerili 242 mm, kar je 64 % dolgoletnega povprečja. Najbolj namočena pomlad je bila leta 1975 (760 mm), najbolj sušna pa leta 1993 (163 mm). V Murski Soboti so poročali o 164 mm padavin, kar je 68 % dolgoletnega povprečja. Najbolj mokra je bila pomlad 1965 s 330 mm, najbolj sušna pa leta 1952 z 59 mm. V Portorožu je padlo 110 mm oz. 49 % dolgoletnega povprečja. Najobilnejše so bile padavine spomladi 1970 z 417 mm, najbolj skromne pa spomladi 1993 z 80 mm. Tudi v Ljubljani so opazno zaostajali za dolgoletnim povprečjem, padlo je 267 mm, kar je 81 % dolgoletnega povprečja. Največ padavin je bilo spomladi 1962, ko so namerili 554 mm, v pomladi 1952 pa je padlo komaj 133 mm. 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V Novem mestu so namerili 279 mm, kar je 105 % dolgoletnega povprečja. Spomladi 1965 je padlo 398 mm, najbolj suha pa je bila pomlad 1952 z 92 mm padavin. 1000 800 KREDARICA RATEČE 600 padavine (mm) padavine (mm) 800 600 400 400 200 200 0 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 600 600 NOVO MESTO 400 padavine (mm) padavine (mm) LJUBLJANA 200 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 400 200 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 600 600 PORTOROŽ padavine (mm) padavine (mm) MURSKA SOBOTA 400 200 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 400 200 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 16. Padavine Figure 16. Precipitation 100% 80% Slika 17. Višina padavin spomladi 2015 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961−1990 Figure 17. Precipitation amount in spring 2015 compared with 1961−1990 normals 60% 40% Dolgoletno povprečje padavin je bilo preseženo le na majhnem delu Slovenije, in sicer v Novem mestu in Črnomlju, a tudi na teh dveh merilnih mestih presežek ni bil večji od 5 %. Pod petino dolgoletnega povprečja je bil primanjkljaj v večjem delu vzhodne polovice Slovenije in v Ljubljanski 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo kotlini. Med 40 in 60 % dolgoletnega povprečja so namerili v večjem delu Posočja, na Krasu in v Slovenski Istri. Padavin ne ocenjujemo le po količini, ampak tudi po njihovi pogostosti. V ta namen uporabljamo število dni s padavinami nad izbranim pragom. Najpogosteje uporabljamo število dni s padavinami vsaj 1 mm (slika 18). Takih dni je bilo na prikazanih postajah manj kot običajno. 60 60 LJUBLJANA RATEČE 40 število dni število dni 40 20 20 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 60 60 MURSKA SOBOTA NOVO MESTO 40 število dni število dni 40 20 20 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 18. Število dni s padavinami vsaj 1 mm Figure 18. Number of days with precipitation at least 1 mm 80 30 RATEČE LJUBLJANA 60 število dni število dni 20 40 10 20 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 30 NOVO MESTO število dni 20 Slika 19. Število dni s snežno odejo ob 7. uri Figure 19. Number of days with snow cover at 7 a. m. 10 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 19 je prikazano število dni s snežno odejo v marcu, aprilu in maju. V Ratečah je snežna odeja tla prekrivala 11 dni, kar je precej manj od dolgoletnega povprečja, njena največja debelina v pomladnih mesecih je bila 9 cm. Le štirje dnevi s snežno odejo so bili spomladi leta 1959, največ pa jih je bilo leta 1951 (63 dni). V Kočevju je bil en dan s snežno odejo, debela je bila 3 cm. Posebej smo prikazali dnevni potek debeline snežne odeje v obdobju od novembra 2014 do maja 2015 ter povprečne razmere v primerjalnem obdobju na meteorološki postaji Kredarica (slika 20), saj je to merilno mesto značilno za razmere v visokogorju. Pozimi in spomladi v visokogorju beležijo snežno odejo vse dni. Le nekaj posameznih dni novembra in decembra je debelina snežne odeje nekoliko presegla dolgoletno poprečje, sicer pa je bila snežna odeja tanjša. Primanjkljaj je bil najbolj izrazit aprila in maja. Marca je največja debelina snežne odeje dosegla 245 cm. 400 v iš ina snega (cm ) KREDARICA 300 200 100 0 NOV DEC JAN FEB MAR APR MAJ Slika 20. Potek dnevne višine snežne odeje v zimi 2014/2015 in pomladi 2015 (modri stolpci) ter v povprečju obdobja 1961–1990 (črna črta) Figure 20. Snow cover depth in winter 2014/2015 and spring 2015 (blue columns) and the average in the reference period 1961– 1990 (black line) Potek dnevnega zračnega tlaka smo prikazali za Ljubljano. Tako najnižja kot tudi najvišja vrednost je bila dosežena že v prvem pomladnem mesecu. 7. marca je dnevno povprečje zračnega tlaka doseglo 996,2 mb, 30. marca pa se je zračni tlak spustil na 969,4 mb. Marca in aprila so bila daljša obdobja z nadpovprečno visokim zračnim tlakom. 1000 LJUBLJANA Slika 21. Potek povprečnega dnevnega zračnega tlaka spomladi 2015 (svetla črta) in v povprečju obdobja 1961–1990 (temnejša črta) Figure 21. Mean daily air pressure spring 2015 (pink) and the average in the reference period 1961–1990 (dark line) zračni tlak (mb) 990 980 970 960 1.mar.2015 1.apr.2015 MAREC 1.maj.2015 APRIL MAJ V preglednici 1 smo za nekaj krajev zbrali podatke o najvišji in najnižji temperaturi zraka, sončnem obsevanju in padavinah ter snežni odeji v pomladi 2015. 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Meteorološki podatki, pomlad 2015 Table 1. Meteorological data, spring 2015 Postaja Lesce Kredarica Rateče–Planica Bilje Letališče Portorož Godnje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota Veliki Dolenci Temperatura NV TS 515 2514 864 55 2 295 533 468 299 170 220 196 240 275 452 188 190 10,1 −2,3 7,5 12,9 13,1 11,8 9,9 9,4 12,1 11,9 11,8 12,4 11,0 11,5 9,7 11,2 11,1 TOD 2,1 1,7 2,1 1,6 1,5 1,9 2,1 1,3 2,2 1,7 2,2 2,0 1,7 1,5 1,7 1,5 1,5 Sonce TX TM TAX TAM 15,7 0,6 14,2 18,9 18,7 18,0 15,4 16,4 17,6 18,1 17,7 18,2 17,6 17,4 16,1 17,5 16,1 4,2 −4,7 1,4 7,4 8,2 7,2 4,2 3,6 6,9 6,2 6,1 5,8 4,6 6,2 3,5 5,0 5,2 26,0 10,8 26,8 28,7 28,9 27,5 25,0 29,1 27,8 29,6 30,4 30,7 29,2 29,1 27,5 28,4 27,0 −5,0 −15,1 −6,7 −1,8 −0,3 0,0 −4,5 −4,9 −1,1 −3,0 −3,9 −7,0 −5,4 −2,1 −5,0 −5,0 −1,6 OBS RO 642 476 548 658 677 112 109 122 111 626 129 620 124 552 108 577 605 579 599 113 122 114 113 Padavine in pojavi RR 271 325 242 224 110 177 259 278 267 174 279 297 212 231 254 164 131 RP 79 73 64 68 49 53 66 75 81 68 105 101 82 95 97 91 68 SS 0 92 11 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 SSX 0 245 9 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 LEGENDA / LEGEND: NV TS TOD TX TM TAX TAM OBS RO RR RP SS SSX − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − absolutni temperaturni minimum (°C) − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) SUMMARY The mean air temperature in spring 2015 was above the long-term average. Temperature anomaly was mostly between 1 and 2 °C; the anomaly exceeded 2 °C only in part of Goriška, central part of Slovenia, part of Notranjska, Novo mesto and east of Bela krajina. Sunshine duration exceeded the normals, anomaly between 20 and 30 % was reported in part of Štajerska, in Ljubljana and on the territory south and west of Ljubljana, the only exception was Portorož. About one half of Slovenia observed the anomaly from 10 to 20 %. Anomaly up to 10 % was reported in Novo mesto and Rateče. Precipitation was the most abundant in parts of the Alps, where more than 420 mm were reported. Most of territory observed between 180 and 340 mm. In Slovenska Istra and on northeast of Slovenia from 100 to 180 mm fell. Long-term average was slightly exceeded only in Novo mesto and Črnomelj, elsewhere less precipitation fell than on average in the reference period. Most of measuring stations reported precipitation from 60 to 100 % of the normals. In most of Posočje, on Kras and Slovenska Istra only from 40 to 60 % of the normals fell. Snow cover depth on Kredarica was far below the normals. The maximum snow cover depth (245 cm) was observed in March. 43 METEOROLOŠKA POSTAJA RAZDRTO Meteorological station Razdrto Mateja Nadbath M eteorološka postaja Razdrto je v občini Postojna. V omenjeni občini ima Agencija RS za okolje tri meteorološke postaje, poleg padavinske postaje v Razdrtem je še ena padavinska v Planini, v Postojni pa je podnebna postaja. 1 Slika 1. Geografska lega meteorološke postaje Razdrto (vir: Atlas okolja ) 1 Figure 1. Geographical location of meteorological station Razdrto (from: Atlas okolja ) Postaja je na nadmorski višini 578 m. Dežemer je na opazovalkinem vrtu. V okolici opazovalnega prostora so gredice, posamezna drevesa, stanovanjske hiše in gospodarski objekti. Opazovalni prostor je na tem mestu od julija 2003; pred tem, v obdobju od novembra 1976 do julija 2003, je bil približno 250 m jugovzhodno od sedanje lokacije, dežemer je bil na travniku. Večji prestavitvi postaje sta bili še junija 1966 in septembra 1950. Lokacije postaje pred septembrom 1950 niso poznane. Na Razdrtem so z meteorološkimi meritvami začeli februarja 1923; kraj je takrat sodil h Kraljevini Italiji, imenoval se je Preval ali Prevallo. Marija Boluk je bila prva meteorološka opazovalka na Razdrtem. Po dveh letih je njeno delo nadaljevala Nada Kaucich, leta 1931 je meteorološka opazovanja prevzel Massimo Riosa, leta 1935 pa Vittorio de Garzarolli, slednji je s svojo ženo Nado opazovanja opravljal do konca septembra 1948. Od oktobra 1948 do avgusta 1950 je opazovanja opravljala Marija Novak, od septembra 1950 do konca februarja 1965 je meteorološke meritve spet 1 Atlas okolja, 2007, Agencija RS za okolje, LUZ d.d.; ortofoto iz leta 2012, orthophoto from 2012 44 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo vršila družina Garzarolli – Nada, Viktor in Ada. Od marca 1965 do sredine novembra 1976 so na postaji opazovale Emilija Posega, Majda Ogrizek, Julija Kranjc in Emilija Franetič. Od novembra 1976 do junija 2003 je bila meteorološka opazovalka Marija Barut. Od julija 2003 opazuje današnja meteorološka opazovalka Gabrijela Vrtovšek. Postaja Razdrto je bila padavinska postaja od februarja 1923 do konca leta 1944 in spet od januarja 1950 do danes; na postaji merimo višino padavin in snežne odeje ter opazujemo osnovne vremenske pojave. Od januarja 1945 do konca leta 1949 je bila postaja podnebna, poleg že omenjenega smo merili tudi temperaturo zraka po maksimalnem in minimalnem termometru. 1691 mm padavin je letno referenčno2 povprečje na Razdrtem. V naslednjih dveh tridesetletnih obdobjih je letno povprečje padavin nižje, v obdobju 1971–2000 je 1563 mm, v 1981–2010 pa 1528 mm. V obravnavanem obdobju 1961–2014 smo največ letnih padavin namerili leta 1965, 2465 mm; več kot 2000 mm padavin je na Razdrtem padlo še v letih 1963 (2190 mm), 2010 (2210 mm) in 2014 (2072 mm). Najmanj padavin smo namerili leta 1983, 994 mm, to je edino leto, ko smo v celem letu izmerili manj kot 1000 mm padavin (slika 2 in preglednica 1). padavine (mm) . 2400 2000 1600 1200 800 0 1961 1963 1965 1967 1969 1971 1973 1975 1977 1979 1981 1983 1985 1987 1989 1991 1993 1995 1997 1999 2001 2003 2005 2007 2009 2011 2013 400 Slika 2. Letna višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1961–2014 ter referenčno povprečje (zelena črta) na Razdrtem Figure 2. Annual precipitation (columns) and five-year moving average (curve) in 1961–2014 and mean reference value (green line) in Razdrto Na Razdrtem je jesen ponavadi najbolj namočen letni čas3, referenčno povprečje je 491 mm, jesensko povprečje je tudi v obdobjih 1971–2000 in 1981–2010 skoraj enako referenčnemu: 490 mm oz. 487 mm (sliki 3 in 4). Letni čas z najmanj padavinami je zima, 370 mm je referenčno povprečje, 331 mm je povprečje 1971–2000 in 339 mm obdobja 1981–2010. V obdobju 1981–2010 so se povprečja padavin letnih časov v primerjavi z referenčnimi znižala spomladi, poleti in pozimi, jesensko povprečje pa je ves čas na isti ravni. 2 Referenčno obdobje je 1961–1990, referenčno povprečje je izračunano iz podatkov tega obdobja. V članku so uporabljeni in prikazani izmerjeni meteorološki podatki, ki so že v digitalni bazi, to je od leta 1961. Reference period is 1961–1990, mean reference value is calculated from the data of mentioned period. Meteorological data used in the article are measured and already digitized, from 1961 on 3 Meteorološki letni časi: pomlad = marec, april, maj; poletje = junij, julij, avgust; jesen = september, oktober, november; zima = december, januar, februar Meteorological seasons: spring = March, April, May; summer = June, July, August; autumn = September, October, November; winter = December, January, February 45 Agencija Republike Slovenije za okolje pomlad spring jesen autumn 1400 poletje summer zima winter 600 339 491 490 487 800 600 1971–2000 2015 . 331 1200 1000 1961–1990 1981–2010 500 370 padavine (mm) padavine (mm) . 1600 Urad za meteorologijo 415 381 356 362 347 400 300 200 100 400 200 411 0 pomlad spring 0 1961–1990 1971–2000 1981–2010 Slika 3. Povprečna višina padavin po obdobjih in po letnih časih na Razdrtem Figure 3. Mean precipitation per periods and seasons in Razdrto poletje summer jesen autumn zima winter Slika 4. Povprečna višina padavin po letnih časih in po obdobjih na Razdrtem; zima 2014/15 Figure 4. Mean seasonal precipitation per periods in Razdrto; winter 2014/15 700 padavine (mm) . 600 500 400 300 200 0 1961 1963 1965 1967 1969 1971 1973 1975 1977 1979 1981 1983 1985 1987 1989 1991 1993 1995 1997 1999 2001 2003 2005 2007 2009 2011 2013 2015 100 Slika 5. Pomladna višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1961–2015 ter referenčno povprečje (zelena črta) na Razdrtem Figure 5. Precipitation in Spring (columns) and five-year moving average (curve) in 1961–2015 and mean reference value (green line) in Razdrto Spomladi 2015 smo na Razdrtem namerili 205 mm padavin, kar je komaj polovica povprečne vrednosti referenčnega obdobja, ki je 411 mm (slike 3, 4 in 5). Letošnja pomladna višina padavin je peta najnižja v obravnavanem obdobju. Do sedaj smo najmanj pomladnih padavin namerili leta 2003, 145 mm, največ pa leta 1975, 671 mm (preglednica 1). Od mesecev v letu je na Razdrtem običajno najbolj namočen november, referenčno povprečje je 186 mm. V obdobjih 1971–2000 in 1981–2010 se novembru po višini padavin pridruži oktober, njuno povprečje se razlikuje komaj za kakšen milimeter; novembrsko povprečje obdobja 1971–2000 je 171 mm, oktobrsko pa 172 mm in 166 mm je novembrsko, 169 mm pa oktobrsko povprečje za obdobje 1981–2010 (slika 6). Najmanj padavin prejme februar, referenčno povprečje je 107 mm, povprečje obdobja 1971–2000 je 87 mm, 88 mm pa v obdobju 1981–2010. Mesečna povprečja padavin obdobja 1981–2010 so v primerjavi z referenčnimi nižja v večini mesecev leta, višje je le oktobra in decembra; septembrsko povprečje pa je enako referenčnemu (slika 6). 46 Agencija Republike Slovenije za okolje 1961–1990 Urad za meteorologijo 1971–2000 1981–2010 2015 padavine (mm) . 180 150 120 90 60 30 0 J F M A M J J A S O N D Slika 6. Mesečna povprečna višina padavin po obdobjih in izmerjena leta 2015 na Razdrtem Figure 6. Mean monthly precipitation per periods and monthly precipitation in 2015 in Razdrto padavine (mm) . 240 200 160 120 80 0 1961 1963 1965 1967 1969 1971 1973 1975 1977 1979 1981 1983 1985 1987 1989 1991 1993 1995 1997 1999 2001 2003 2005 2007 2009 2011 2013 2015 40 padavine (mm) . Slika 7. Majska višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1961–2015 ter referenčno povprečje (zelena črta) na Razdrtem Figure 7. Precipitation in May (columns) and five-year moving average (curve) in 1961–2015 and mean reference value (green line) in Razdrto 500 450 400 350 300 250 200 150 100 50 0 499 252 Maja 2015 smo na Razdrtem izmerili 81 mm padavin, kar je 58 % referenčnega povprečja, ki je 140 mm. Z 81 mm se letošnji maj uvršča na deveto mesto najmanj namočenih majev (slike 6 in 7). Od 55 majev je bil najbolj sušen leta 1989, namerili smo 31 mm, 252 mm padavin pa je padlo maja 1991, kar je do sedaj najvišja majska višina padavin na Razdrtem (sliki 7 in 8). Maja 2015 so bile v Sloveniji padavine zelo neenakomerne (slika 9). Najmanj padavin je padlo na jugozahodu države (Movraž, Portorož), višina padavin je proti notranjosti države naraščala: dva in pol kratnik movraških padavin J F M A M J J A S O N D je padel na Razdrtem, drugod pa približno trikrat Slika 8. Mesečna najvišja in najnižja višina padavin v do devetkrat več, največ v Karavankah, kjer smo obdobju 1961–maj 2015 na Razdrtem na postaji Javorniški Rovt izmerili 280 mm. Figure 8. Maximum and minimum monthly precipitation in 1961–May 2015 in Razdrto 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V Javorniškem Rovtu je samo v enem dnevu padlo štirikrat več padavin kot jih je v Movražu v celem mesecu. Čez 200 mm padavin smo maja 2015 namerili še na postajah: Zgornje Jezersko (206 mm), Podljubelj (204 mm), Planina pod Golico (223 mm), Kneške Ravne (256 mm), Rut (211 mm), Črni Vrh nad Idrijo (261 mm), Martinj Vrh (220 mm), Semič (203 mm), Predgrad (230 mm) in Remšnik (216 mm). Ob majhnem številu postaj ne bi imeli prave predstave o raznolikosti padavin v Sloveniji, zato je gosta mreža meteoroloških postaj nujna in v njej pomembna prav vsaka postaja. M ovraž 7 30 Portorož 12 39 Bilje 21 Razdrto 21 Postojna 15 Ljubljana Bežigrad 22 Brnik 35 Planina 22 M urska Sobota 65 Lisca 50 M aribor 60 Celje 50 Šmartno pri Sl.Gradcu 64 Rateče 56 Novo mesto 62 Cerklje Kredarica 48 Javorniški Rovt 0 20 40 60 74 81 84 115 120 122 125 135 144 147 150 163 165 170 99 197 128 80 100 280 120 140 160 180 200 220 padavine (mm) 240 260 280 300 . 4 Slika 9. Dnevna najvišja (temni del palice) in mesečna višina padavin maja 2015 na meteoroloških postajah prvega reda (označene z modro), postajah iz občine Postojna (lila) in postaji z največ in najmanj padavin (sivo) 4 Figure 9. Daily maximum and monthly precipitation in May 2015 on chosen stations and Razdrto 180 160 150 . padavine (mm) 151 133 120 112 108 97 95 92 90 19. septembra 2010 zjutraj smo na Razdrtem namerili 160 mm padavin, kar je dnevna najvišja višina padavin izmerjena na postaji v zadnjih 54 letih (slika 10). Pred tem je bil dnevni rekord izmerjen 18. novembra 1975, 151 mm. V obdobju 1961–maj 2015 je bilo zabeleženih skupaj 12 izmerkov z dnevno višino padavin čez 100 mm. 78 121 105 68 60 Slika 10. Dnevna najvišja višina padavin po mesecih v obdobju 1961–maj 2015 na Razdrtem Figure 10. Maximum daily precipitation per month in 1961–May 2015 in Razdrto 30 0 J F M A M J J A S O N D 4 Dnevna višina padavin je vsota padavin od 7. ure prejšnjega dne do 7. ure dneva meritve; višina je pripisana dnevu meritve. Ure so navedene po sončevem času, v poletnem času je to od 8. ure prejšnjega dne do 8. ure dneva meritve. Daily precipitation is measured at 7 o'clock a. m. and it is 24 hour sum of precipitation. It is assigned to the day of measurement. 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Dnevne padavine z izmerki čez 100 mm so najpogostejše avgusta in septembra, do sedaj smo jih zabeležili po trikrat, dva tako visoka izmerka sta bila zabeležena novembra in po enkrat marca, julija, oktobra in decembra. Majska dnevna najvišja višina padavin je bila izmerjena 20. maja 1969, 97 mm (slika 10). Najvišji dnevni izmerek padavin letošnjega maja je bil 21 mm, izmerjen 21. dne v mesecu (slika 9). . . število dni / snežna odeja (cm) Do sedaj na Razdrtem še ni bilo leta brez snežne odeje. V obdobju 1961–2014 je snežna odeja ležala najmanj dva in največ 75 dni na leto (preglednica 1). Referenčno povprečje je 40 dni s snegom na leto, to povprečje je v obdobju 1971–2000 nižje, 35 dni, in 34 dni v obdobju 1981–2010. Leta 2014 je bilo s snežno odejo 18 dni (slika 11). Maj 2015 je minil brez snežne odeje. 100 80 60 40 0 1961 1963 1965 1967 1969 1971 1973 1975 1977 1979 1981 1983 1985 1987 1989 1991 1993 1995 1997 1999 2001 2003 2005 2007 2009 2011 2013 20 5 Slika 11. Letno število dni s snežno odejo (krivulja) in referenčno povprečje (zelena črta) ter najvišja snežna odeja (stolpci) na Razdrtem v obdobju 1961–2014 5 Figure 11. Annual snow cover duration (line) and mean reference value (green line) and maximum depth of total snow cover (columns) in Razdrto in 1961–2014 Prvi sneg na Razdrtem lahko pričakujemo novembra; v 30 novembrih od 54 je snežna odeja obležala vsaj en dan, v osmih novembrih je snežilo vendar se snežna odeja ni obdržala. V obdobju 1961–maj 2015 smo v 11 letih zabeležili sneženje že oktobra, vsaj za en dan pa je sneg obležal v štirih letih. Najpogosteje je zadnja snežna odeja zabeležena marca, v 42 letih od 55, v 23 letih od 55 je bila še aprila in dvakrat maja, v letih: 1969 in 1985. Na Razdrtem je v povprečju snežna odeja najdebelejša januarja, referenčno povprečje je 24 cm, februarsko povprečje je 20 cm, marčno 16 cm in decembrsko 14 cm. V povprečju je decembrska najvišja snežna odeja nižja od januarske, februarske in celo marčne. To velja tudi v povprečju obdobja 1981–2010, ko se je povprečje najvišje debeline snežne odeje v primerjavi z referenčnim znižalo. Najvišje povprečje v tem obdobju je februarja, 17 cm, in je za 2 cm višje od januarskega in za 5 cm od marčnega povprečja; decembrsko povprečje je 11 cm. Na Razdrtem do sedaj še nismo namerili metrske snežne odeje, do sedaj je bila najdebelejša snežna odeja 90 cm (preglednica 1, slika 11). Vsaj pol metra debelo snežno odejo pa smo izmerili v 85 dneh od 19874 dni, za kolikor imamo zbranih podatkov. Pol metrsko snežno odejo smo največkrat zabeležili januarja, 33 dni od 85, 29 krat smo jo zabeležili februarja, 18 krat marca, po dva dneva v aprilu in novembru ter en sam dan decembra. Maj 2015 je na Razdrtem minil brez snežne odeje, kar je običajno; do sedaj smo jo izmerili le v dveh letih: leta 1969, 12 cm debelo snežno odejo, 20. dne v mesecu, in 8 cm, 3. maja 1985. V obeh primerih 5 Dan s snežno odejo je, kadar snežna odeja pokriva več kot 50 % površine v okolici opazovalnega prostora Day with a snow cover is when 50 % of surface in the surrounding of observing site is covered with snow 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo je sneg obležal en dan. V osmih letih (1962, 1970, 1978, 1981, 1984, 2005, 2006 in 2012) smo maja zabeležili sneženje, vendar se snežna odeja ni obdržala. Največ svežega majskega snega je zapadlo 20. dne v mesecu leta 1969, 12 cm, to je hkrati tudi najvišja majska snežna odeja na postaji. Preglednica 1. Najvišje in najnižje letne, mesečne in dnevne vrednosti izbranih meteoroloških spremenljivk na Razdrtem v obdobju 1961–maj 2015 Table 1. Extreme values of measured yearly, monthly and daily values of chosen meteorological parameters on meteorological station Razdrto 1961–May 2015 največ maximum letna višina padavin (mm) annual precipitation (mm) pomladna višina padavin (mm) precipitation in spring (mm) poletna višina padavin (mm) precipitation in summer (mm) jesenska višina padavin (mm) precipitation in autumn (mm) zimska višina padavin (mm) precipitation in winter (mm) mesečna višina padavin (mm) monthly precipitation (mm) dnevna višina padavin (mm) daily precipitation (mm) najvišja letna višina snežne odeje (cm) maximum annual snow cover depth (cm) višina sveže snežne odeje (cm) 6 fresh snow depth (cm) 6 letno število dni s snežno odejo annual number of days with snow cover leto / datum year / date najmanj minimum leto / mesec year / month 2465 1965 994 1983 671 1975 145 2003 736 1963 162 2012 830 2000 188 2006 766 1976//77 94 1991/92 499 okt. 1992 0 mar. 1973, avg. 1962 160 19. sept. 2010 — — 90 5. mar. 1970 1 27. feb. in 1. mar. 1989 60 4. mar. 1970 — — 75 2010 2 1989 SUMMARY In Razdrto is a precipitation station. It is located on elevation of 578 m. Precipitation station was established in February 1923. Ever since precipitation, total and fresh snow cover and meteorological phenomena have been measured and observed. In the period 1945–1949 also air temperature on maximum and minimum thermometers has been measured. Gabrijela Vrtovšek has been meteorological observer since July 2003. 6 Sveža snežna odeja ali novozapadli sneg je sneg, ki je zapadel v 24-ih urah, merjen je zjutraj ob 7.uri; višina je pripisana dnevu meritve. Fresh snow depth is amount of snow fallen in the 24 hours, measured at 7 o’clock in the morning. It is assigned to the day of measurement. 50 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY Ana Žust V maju so povprečne mesečne temperature zraka, med 16 in 18 °C, za 1 do 2 °C presegle dolgoletne povprečne vrednosti. Že v prvi dekadi maja so se povzpele do skoraj poletnih vrednosti, ko se je ponekod ogrelo celo do 30 °C. Ob takih temperaturnih razmerah so tudi vrednosti izhlapevanja vode marsikje dosegle 5 mm in več vode (preglednica 1). V prvi dekadi maja je deževalo predvsem v začetku, količina dežja pa je ostala pod dolgoletnim povprečjem. Zaloga vode v tleh, ki je bila dostopna za rastline, se je močno izčrpala, še posebno na obalnem območju ter v vzhodnem in severovzhodnem delu države, kjer je bilo stanje vodne bilance negativno (preglednica 2). Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, maj 2015 Table 1. Ten days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, May 2015 Postaja Portorož-letališče Bilje Godnje Vojsko Rateče-Planica Bohinjska Češnjica Lesce Brnik-letališče Topol pri Medvodah Ljubljana Nova vas-Bloke Babno polje Postojna Kočevje Novo mesto Malkovec Bizeljsko Dobliče-Črnomelj Šmartno Celje Slovenske Konjice Maribor-letališče Starše Polički vrh Ivanjkovci Murska Sobota Veliki Dolenci Lendava pov. 3,9 3,4 2,8 2,5 3,0 2,9 2,9 3,0 2,9 3,4 2,7 2,9 3,4 3,3 3,7 3,1 3,2 3,1 3,5 3,6 3,7 3,6 3,4 2,8 2,7 3,8 3,5 3,5 I. dekada max. Σ 5,8 39 5,2 34 3,9 28 3,7 25 3,8 30 3,7 29 4,1 29 4,0 30 4,4 29 4,8 34 3,5 27 4,0 29 4,8 34 4,3 33 5,8 37 4,3 31 4,2 32 4,4 31 4,7 35 5,3 36 4,6 30 4,9 36 5,2 34 3,9 28 4,4 27 5,6 38 4,8 35 4,3 35 pov. 4,8 4,7 3,5 2,9 3,5 3,0 3,1 2,9 3,0 3,8 3,1 3,5 3,9 3,6 3,7 3,5 3,6 3,6 3,8 3,7 3,5 3,9 3,8 3,2 2,9 3,8 3,2 3,6 II. dekada max. 5,8 6,8 4,6 3,9 4,4 4,0 3,9 4,0 3,9 5,2 3,8 4,5 5,0 4,5 5,4 4,7 4,8 5,3 6,1 5,7 5,0 5,0 5,2 4,0 6,1 5,1 4,4 4,7 Σ 48 47 35 29 35 30 31 29 30 38 31 35 39 36 37 35 36 36 38 37 35 39 38 32 29 38 32 36 III. dekada pov. max. 4,1 5,2 3,7 5,0 3,1 4,1 2,6 3,8 2,6 4,0 2,7 4,3 2,7 4,0 2,9 4,1 2,9 4,8 3,2 5,3 2,5 4,0 2,7 4,4 3,1 4,5 2,6 4,6 2,8 4,7 2,8 4,9 2,7 4,6 2,9 5,4 2,7 5,2 2,9 4,9 2,9 4,6 3,0 5,1 2,9 5,2 2,6 4,5 2,4 3,4 3,0 4,8 2,7 4,8 2,8 4,4 Σ 45 40 31 28 29 30 30 32 32 36 28 30 34 29 31 30 30 32 30 32 32 33 32 29 26 33 29 31 mesec (M) pov. max. Σ 4,3 5,8 132 3,9 6,8 121 3,1 4,6 93 2,7 3,9 82 3,0 4,4 93 2,9 4,3 88 2,9 4,1 90 2,9 4,1 91 2,9 4,8 91 3,5 5,3 107 2,8 4,0 86 3,0 4,5 93 3,5 5,0 107 3,2 4,6 98 3,4 5,8 106 3,1 4,9 96 3,2 4,8 97 3,2 5,4 100 3,3 6,1 103 3,4 5,7 105 3,4 5,0 96 3,5 5,1 107 3,4 5,2 104 2,9 4,5 88 2,7 6,1 82 3,5 5,6 109 3,1 4,8 97 3,3 4,7 102 Padavine, ki jih je bilo v drugi dekadi maja od 30 do 40 mm, so dobro namočile tla v osrednji in jugovzhodni Sloveniji ter na Gorenjskem. Drugod, zlasti na Primorskem so bile s komaj 5 milimetri preskromne, da bi se preskrbljenost kmetijskih tal z vodo izboljšala, zato je bilo potrebno kmetijskim rastlinam vodo dodajati z namakanjem. Na severovzhodu države, kjer je sicer padla za ta čas 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo nadpovprečna količina padavin, se vodna preskrba kmetijskih tal zaradi velikega primanjkljaja vode vse do konca dekade ni normalizirala (preglednica 2). Sušni stres, ki so mu bile izpostavljene kmetijske rastline je povzročil, da so v severovzhodni Sloveniji ozimni posevki ječmena nekoliko prehitro prešli v klasenje, ko njihova višina in obraščanje še nista bila optimalna. Zaradi izsušenega površinskega sloja tal je bil počasnejši tudi vznik buč. V rasti so bile ovirane tudi zelenjadnice in koruza, ki imajo v času zgodnjega razvoja še plitve korenine, površina tal pa še ni bila zastrta z listnim pokrovom. Preglednica 2. Dekadna in mesečna vodna bilanca za maj 2015 in obdobje vegetacije (od 1. aprila 2015 do 31. maja 2015) Table 2. Ten days and monthly water balance in May 2015 and for the vegetation period (from April 1, 2015 to May 31, 2015) Vodna bilanca [mm] v maju 2015 Opazovalna postaja I. dekada II. dekada −10,6 −8,7 Novo mesto Vodna bilanca [mm] III. dekada mesec −41,0 5,5 −46,1 −78,2 −7,6 21.1 7,8 −33,6 −26,7 2,9 83,2 59,4 28,8 Celje −31,1 1,6 71,1 41,6 −15,3 Maribor, letališče −22,5 −7,4 67,1 37,2 −32,1 Murska Sobota −23,5 −12,4 51,7 15,8 −65,1 Portorož, letališče −31,5 −45,8 −15,6 −92,9 −166,4 Bilje Ljubljana (1. 4. 2015–31. 5. 2015) Slika 1. Vodna bilanca v maju 2015 (levo) in odstopanje od dolgoletnega povprečja 1971–2000 (desno). Figure 1. Water balance in May 2015 (left) and departures from the longterm average (1971–2000) (right). Zadnja dekada maja je bila pravo nasprotje prvih dveh. Presenečale so nizke temperature zraka, najnižje dnevne temperature zraka so bile le med 4 in 8 °C, v Ratečah pa so izmerili celo −0,6 °C. Dežja je bilo, z izjemo Vipavske doline in Krasa, povsod več kot običajno, delež padavin se je povečeval od zahoda proti vzhodu, kjer so padavine presegle povprečje tudi za dvakrat. Na Obali je padlo okrog 30 mm dežja, do okrog 70 mm so ga izmerili drugod na zahodu, Gorenjskem in Osrednji Sloveniji, na Dolenjskem in Celjskem 50 mm oziroma 60 mm. V vzhodni polovici države ter na severozahodu so vrednosti dekadnih padavin presegle 100 mm. Padavine so bile izjemno dobrodošle, saj so se kmetijska tla po več kot enomesečnem vodnem primanjkljaju ponovno napolnila z vodo. 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, maj 2015 Table 3. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, May 2015 Postaja I. dekada Tz2 Portorož-letališče Bilje Lesce Slovenj Gradec Ljubljana Novo mesto Celje Maribor-letališče Murska Sobota 19,3 19,5 16,2 15,8 17,1 17,1 18,2 17,3 18,3 Tz5 18,7 19,2 15,4 15,6 16,8 17,1 17,1 16,7 18,1 Tz2 max Tz5 max 29,9 30,8 26,0 21,6 26,1 25,7 34,6 27,7 27,3 26,4 28,8 21,6 19,7 24,4 24,1 25,3 23,8 27,0 II. dekada Tz2 min 13,2 12,9 9,0 10,2 10,3 11,2 9,8 9,4 10,2 Tz5 min 13,0 13,1 9,7 10,4 10,5 11,4 10,8 10,4 10,1 Tz2 21,9 22,6 17,1 17,7 18,4 18,5 19,7 18,6 19,0 Tz5 21,6 22,7 16,9 17,4 18,4 18,6 18,7 18,4 18,7 Tz2 max Tz5 max 30,9 31,5 25,2 22,2 29,3 27,5 34,6 30,2 28,5 28,2 29,5 22,0 20,7 25,7 26,3 25,9 25,6 28,3 III. dekada Tz2 min 16,4 16,7 13,1 13,2 11,1 12,6 12,1 13,0 13,2 Tz5 min 17,1 17,7 13,2 13,8 13,0 13,3 13,7 13,8 12,8 Tz2 19,6 18,7 13,8 14,6 16,4 16,7 16,6 15,9 16,1 Tz5 19,4 19,0 14,2 14,4 16,7 16,7 16,5 15,5 16,2 LEGENDA: Tz2 −povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz2 max −maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * −ni podatka Tz2 min Tz5 min −minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Slika 2. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, maj 2015 Figure 2. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, May 2015 53 Tz2 max Tz5 max 31,4 30,3 24,7 20,0 30,0 29,0 30,5 31,4 25,4 28,4 28,6 20,6 18,8 26,0 26,3 23,8 25,6 27,0 mesec (M) Tz2 min 13,6 14,2 9,0 10,3 11,0 10,9 11,8 10,3 11,6 Tz5 min 13,8 14,2 9,7 10,7 12,0 12,6 12,7 10,7 11,8 Tz2 20,3 20,2 15,6 16,0 17,3 17,4 18,1 17,2 17,7 Tz5 19,9 20,3 15,5 15,7 17,3 17,5 17,4 16,8 17,6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, maj 2015 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, May 2015 Postaja Portorož-letališče Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Maribor-letališče Murska Sobota I. II. 180 174 153 157 135 156 157 158 177 178 185 177 168 173 166 165 174 195 192 161 161 143 159 160 165 182 181 189 180 171 177 168 168 162 Tef > 0 °C III. M 184 180 141 140 120 145 140 153 167 161 166 163 154 163 159 158 158 560 546 455 458 399 459 457 476 526 520 540 521 493 513 493 491 495 Vm I. II. Tef > 5 °C III. M Vm I. II. 44 60 81 59 82 55 61 66 72 78 76 66 56 61 39 37 45 130 124 103 107 85 106 107 108 127 128 135 127 118 123 116 115 124 145 142 111 111 93 109 110 115 132 131 139 130 121 127 118 118 112 129 125 86 85 65 90 84 98 112 106 111 108 99 108 104 103 103 404 391 300 303 244 304 302 321 371 365 385 366 338 358 338 336 340 44 60 80 59 79 55 60 65 72 78 76 66 56 61 39 36 45 80 74 53 57 36 56 57 58 77 78 85 77 68 73 66 65 74 95 92 61 61 43 59 60 65 82 81 89 80 71 77 68 68 62 Tef > 10 °C III. M 74 70 31 30 20 35 31 43 57 51 56 53 44 53 49 48 48 250 236 146 148 100 150 148 166 216 210 230 211 183 203 183 181 185 Vm 44 59 68 48 56 46 50 56 68 72 71 61 50 56 34 32 40 Tef od 1.1.2015 > 0 °C > 5 °C > 10 °C 1564 1469 1048 968 713 1023 983 1052 1289 1231 1321 1251 1156 1246 1216 1178 1182 841 787 477 473 340 491 474 525 680 652 732 662 591 650 624 601 606 344 318 169 182 109 196 191 220 307 302 354 298 260 297 272 265 271 LEGENDA: I., II., III., M − dekade in mesec Tef > 0 °C Vm * − odstopanje od mesečnega povprečja (1961–1990) − ni podatka Tef > 5 °C Tef > 10 °C 54 − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V vzhodnem delu Slovenije namakanja zelenjadnic in drugih kmetijskih rastlin s plitvimi koreninami vse do konca meseca niso bila več potrebna. Padavine so popravile stanje vodne bilance tudi na mesečni skali, z izjemo zahodne Slovenije, kjer je bil ob koncu meseca vodni primanjkljaj od 50 mm do 100 mm. Drugod je bila vodna bilanca skoraj uravnotežena oziroma v severnem in jugovzhodnem delu Slovenije celo s presežki vode. Padavine v drugi dekadi maja so doprinesle k temu, da je bila vodna bilanca v osrednji in vzhodni polovici države celo boljša od povprečne v tem času, v jugozahodnem delu države pa so bili vodni primanjkljaji precej večji od običajnih vrednosti v tem času (slika 1). Popravila se je tudi vodna bilanca za vegetacijsko obdobje, a je ta zaradi velikega primanjkljaja vode v predhodnem mesecu, ostala na negativni strani, razen v jugovzhodnem delu Slovenije (preglednica 2). RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h, VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: Σ(Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY Monthly average air temperature in May 2015 ranged between 16 and 18 °C, respectively from 1 to 2 °C above the normal. In the mid of May temperatures exceeded even 30 °C. In the last decade of May cold spell was recorded when minimum air temperatures dropped below 5 °C. Monthly precipitation remained 40 % below the normal in Primorje region, in most other parts of Slovenia the normal was exceeded by 70 to 80 % with the exception of the central part of the country where precipitation were pretty normal. The first half of the month was dry, the lack of available soil water provoked intense water stress by the most agriculture crops, the most seriously in Primorje region and in spots of the northeast of the country. Dry conditions hindered emergence of vegetable crops, premature heading of barley was observed. In the second half of the May the entirely opposite situation with several rainy days was observed. Abundant precipitation replenished the soil water reservoir in most agriculture regions. The exception was the Primorje region where despite the rain water balance remained negative. 55 65 LET FENOLOŠKIH OPAZOVANJ V SLOVENIJI th 65 anniversary of phenological observations in Slovenia Ana Žust L eta 2015 slovenska državna fenološka mreža praznuje 65 letnico svojega delovanja. Za to priložnost smo na Agenciji RS za okolje pripravili knjigo Fenologija v Sloveniji. V knjigi predstavljamo zgodovinski pregled fenologije ter dejavnosti in dosežke slovenske fenološke mreže od leta 1951 do danes. Dodana so tudi obnovljena navodila za fenološka opazovanja. »Moderna doba fenologije« se je pričela sredi dvajsetega stoletja, ko so bile ustanovljene številne evropske nacionalne fenološke opazovalne mreže. Tesna povezanost vremena in podnebja z rastjo in razvojem rastlin je bila razlog, da so opazovalne mreže večinoma nastale v okviru nacionalnih meteoroloških služb. Fenološka mreža v Sloveniji je bila ustanovljena leta 1951 pri tedanjem Hidrometeorološkem zavodu. Po letu 2001 so fenološka opazovanja del rednih dejavnosti Oddelka za agrometeorologijo na Agenciji Republike Slovenije za okolje. Program fenoloških opazovanj v Sloveniji obsega opazovanje izbranih rastlin iz skupine negojenih zelnatih rastlin, gozdnega drevja in grmičja, metuljnic, detelj in trav, poljščin, ter sadnega drevja in vinske trte. Pojav fenološke faze zapišemo z dnevom njenega nastopa, tako kot je to določeno v navodilih za opazovanja. Fenološki podatki so shranjeni v Arhivu fenoloških podatkov na ARSO. Kje vse uporabljamo fenološke podatke? Fenološke podatke uporabljamo v kmetijstvu in gozdarstvu za načrtovanje tehnoloških ukrepov, za zaznavanje požarne ogroženosti naravnega okolja, preverjanje stanja rastlinske odeje z daljinskim zaznavanjem, spremljanje cvetenja alergenih rastlin, turizem in za izobraževanje. V novejšem času so fenološki podatki izjemno pomembni tudi za proučevanje vpliva podnebnih sprememb na rastlinski svet. Rezultati številnih mednarodnih in domačih študij fenoloških podatkov so pokazali, da je spomladanski fenološki razvoj danes, na pragu 21. stoletja zgodnejši, kot je bil še v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja in, da je ta sprememba posledica globalnega segrevanje ozračja. Ugotovljen je bil zgodnejši pojav spomladanskih fenoloških faz pri številnih drevesnih vrstah, sadnem drevju in tudi pri poljščinah. Projekcije kažejo, da se bo trend segrevanja in zgodnejšega pojavljanja spomladanskih fenoloških faz nadaljeval tudi v prihodnosti. SUMMARY In the year 2015 Slovene phenological observation network celebrates 65 anniversary of its activity. On this occasion a book Phenology in Slovenia was published. The book presents historical survey of phenology science and activities and achievements of Slovene phenological network in the whole 65 years period. Phenological data are archived in a comprehensive database which is an important data source for investigations of the impacts of climate change on the environment. A part of the content is devoted to renewed manual for phenological observations. 56 HIDROLOGIJA HYDROLOGY TEMPERATURE REK IN JEZER V MAJU 2015 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in May 2015 Mojca Sušnik T emperatura rek maja 2015 je bila v primerjavi z obdobnim mesečnim povprečjem za slabo stopinjo višja. Najbolj je odstopala Sava v Šentjakobu, ki je bila skoraj dve stopinji Celzija toplejša, najmanj pa Reka, +0,2 °C. Blejsko jezero je v primerjavi z obdobjem imelo 0,8 °C višjo, Bohinjsko jezero pa eno stopinje Celzija višjo temperaturo. Najnižje temperature vode večine opazovanih rek v državi so bile zabeležene ali v začetku meseca ali ob ohladitvi, med 24. in 25. majem. Najvišje temperature vode so imele nekatere reke med 14. in 15. majem druge pa okoli 20. maja. Od začetka meseca do sredine maja so temperature naraščale. Sredi maja je bila prva, kratkotrajna ohladitev, po 20. maju pa druga, izrazitejša. Temperatura vode Bohinjskega jezera je do 13. maja z manjšimi nihanji naraščala, po 19. maju pa je padala, do 24. maja, ko je dosegla temperaturo podobno najnižji z začetka meseca. Temperatura vode Blejskega jezera je, podobno kot Bohinjskega jezera, naraščala do 14. maja, po 20. maju, do 24. maja, je temperatura vode padala. Od 28. maja pa se je voda jezera spet ogrevala. Preglednica 1. Povprečna mesečna temperatura vode v °C, maja 2015 in v obdobju 1981–2010. Table 1. Average May 2015 and longterm 1981–2010 temperature in °C. postaja / location MAJ 2015 Mura - G. Radgona 12,2 V. Krka - Hodoš 13,5 Drava - Ptuj 14,3 Bohinjka - Sv. Janez 12,6 Sava Radovljica obdobje / period 1981–2010 razlika / difference 11,7 0,5 10,7 9,0 1,7 Sava - Šentjakob 13,1 11,3 1,8 Sava - Jesenice na Dol. 15,0 Kolpa - Metlika 14,7 Ljubljanica - Moste 13,1 13,0 0,1 Savinja - Laško 14,3 13,1 1,2 Krka - Podbočje 15,1 Soča - Solkan 11,7 11,3 0,4 Vipava - Dolenje 10,1 Nadiža - Potoki 11,9 Reka - Cerkvenikov mlin 13,8 13,6 0,2 Bohinjsko jezero 12,4 11,4 1,0 Blejsko jezero 16,4 15,6 0,8 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 18.0 20.0 18.0 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 16.0 16.0 14.0 14.0 12.0 12.0 10.0 10.0 8.0 8.0 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. Maj Maj Mura G. Radgona V. Krka Hodoš Drava Ptuj Sava Radovljica 20.0 18.0 18.0 Sava Jesenice na Dol. Temperatura (°C) Temperatura (°C) 20.0 Sava Šentjakob 16.0 16.0 14.0 14.0 12.0 12.0 10.0 10.0 8.0 8.0 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. Maj Savinja Laško Ljubljanica Moste 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. Maj Krka Podbočje Soča Solkan 20.0 18.0 18.0 Reka Cerkvenikov mlin Temperatura (°C) Temperatura (°C) 20.0 Vipava Dolenje 16.0 16.0 14.0 14.0 12.0 12.0 10.0 10.0 8.0 8.0 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. Maj Nadiža Potoki 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. Maj Kolpa Metlika Bohinjsko jezero Slika 1. Dnevne temperature pomembnejših slovenskih rek in jezer v maju 2015. Figure 1. Daily temperatures of main Slovenian rivers and lakes in May 2015. 58 Blejsko jezero Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 2. Povprečna mesečna temperatura rek in jezer v maju, v °C. Figure 2. Average monthly temperature of rivers and lakes in May in °C. SUMMARY The average water temperatures of most Slovenian rivers in May were higher as compared to the long term average 1981–2010. The average monthly temperature of the Bohinj and Bled Lake was around 1 °C higher as in long term average. 59 DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA V MAJU 2015 Sea dynamics and temperature in May 2015 Igor Strojan M aja so bili odkloni dinamike in temperature morja podobni že kar ustaljenim odklonom, ki izkazujejo nekoliko povišano višino in temperaturo morja. Glede na dolgoletno primerjalno obdobje 1960–1990 je bila maja srednja mesečna višina morja višja za 11 cm, morje je bilo glede na primerjalno obdobje 1980–2010 toplejše za 1,6 °C. Morje je bilo malo valovito. Srednja višina valovanja je bila 0,24 metra, večina valov je prihajala iz jugozahoda. Le v enem primeru je bilo polurno valovanje morja višje od 1 metra. 40 360 30 300 20 0 180 Vs (st.) dP (mb), Vv (m/s) 240 10 -10 120 -20 60 -30 -40 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 Vv dP Vs Slika 1. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v maju 2015 Figure 1. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in May 2015 26 400 24 20 300 Temperatura (°C) 18 16 14 200 12 10 8 100 6 4 2 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 Temperatura zraka 19 21 23 25 27 Globalno sevanje Slika 2. Srednja dnevna temperatura zraka in sončno sevanje v maju 2015 Figure 2. Mean daily air temperature and sun radiation in May 2015 60 29 31 Globalno sevanje (W/m2) 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Višina morja Maja je srednja mesečna višina morja 221 cm presegla dolgoletno povprečje za 11 cm (preglednica 1). Morje ni poplavljalo. Residualne višine morja so bile nižje od 40 cm. 360 30 20,0 320 280 Odkloni višin morja (cm) Višina (cm) 200 160 120 80 40 20 0,0 -10,0 10 -20,0 Odkloni zračnih pritiskov (mb) 10,0 240 0 0 -40 1 3 5 7 9 11 Hmer 13 15 17 19 Ha 21 23 25 27 29 -30,0 1 31 3 5 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Odkloni višin morja Hres Slika 3. Izmerjene urne (Hmer), astronomske (Ha) in residualne (Hres) višine morja v maju 2015. Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska “ničla” na mareografski postaji v Kopru, ki je 3955 mm pod geodetskim reperjem R3002 na stavbi Uprave za pomorstvo. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju je 217 cm. Figure 3. Measured (Hmer), astronomic (Ha) and residual (Hres) sea levels in May 2015 Legenda/Explanations: SMV Mareografska postaja/Tide gauge: Koper NVVV Maj/May 1960–1990 cm Min cm Sr cm Max cm SMV 225 199 214 226 NVVV NNNV 299 151 263 122 286 139 328 152 A 148 141 147 176 61 Odkloni zračnih pritiskov Slika 4. Odkloni srednjih dnevnih višin morja in srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečij v maju 2015 Figure 4. Declination of daily sea levels and mean daily pressures in May 2015 Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja v maju 2015 in v dolgoletnem obdobju Table 1. Characteristically sea levels of May 2015 and the reference period Maj/May 2015 7 NNNV A srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month amplitude / the amplitude Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 5. Prognozirano astronomsko plimovanje morja v juliju 2015. Celoletni podatki so dostopni na spletnem naslovu http://www.arso.gov.si/vode/morje Figure 5. Prognostic sea levels in May 2015. Data are also available on http://www.arso.gov.si/vode/morje 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Valovanje morja 400 5 4,8 4,6 4,4 4,2 4 350 3,8 3,6 3,4 Smer valov (stopinje) 300 3,2 3 2,8 2,6 2,4 2,2 2 1,8 1,6 1,4 1,2 1 0,8 0,6 0,4 250 200 150 100 50 Višina valov (m), Perioda valov (s) Maja je bilo morje malo vzvalovano. Maja je bila povprečna mesečna višina valov 0,24 metra. Polurne višine morja so presegle višino 1 metra le v času burje v noči na 23. maj. Dokaj običajna je bila tudi razporeditev smeri valov. Najvišji valovi so prihajali iz smeri burje, srednje visoki valovi, ki so bili najbolj pogosti, pa iz smeri jugozahodnika. 0,2 0 1. 5. 2. 5. 3. 5. 4. 5. 5. 5. 6. 5. 7. 5. 8. 5. 9. 5. 10 .5 . 11 .5 . 12 .5 . 13 .5 . 14 .5 . 15 .5 . 16 .5 . 17 .5 . 18 .5 . 19 .5 . 20 .5 . 21 .5 . 22 .5 . 23 .5 . 24 .5 . 25 .5 . 26 .5 . 27 .5 . 28 .5 . 29 .5 . 30 .5 . 31 .5 . 1. 6. 0 Smer valov Srednja polurna višina valov Perioda valov max višina valov Slika 6. Valovanje morja v maju 2015. Meritve na oceanografski boji VIDA NIB MBP Figure 6. Sea waves in May 2015. Data from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran Slika 7. Roža valovanja v maju 2015. Najpogosteje so najvišji valovi prihajali iz smeri burje, srednje visoki valovi pa iz smeri jugozahodnika. Podatki so rezultati meritev na oceanografski boji VIDA NIB MBP. Figure 7. Sea waves in May 2015. Data are from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran. 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Temperatura morja Od aprila do maja se je morje otoplilo za okoli 5 °C. Srednja mesečna temperatura je bila na mareografski postaji Koper maja 18,1 °C in 1,6 °C višja kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju (preglednica 2). Najnižja 14,2 °C in najvišja 21,4 °C mesečna temperatura površinskega sloja morja nista mnogo odstopali od dolgoletnega povprečja. Temperatura morja se je, kot je običajno za maj, pogosto spreminjala. Površinski sloj je nihal med 15 °C in 21 °C (slika 9). Maja je bilo morje ob zahodni, plitvejši italijanski obali okoli 2 °C topleje kot ob južni istrski obali (slika 10). 22 Temperatura (°C) 20 18 16 14 12 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Temperatura morja Slika 8. Srednje dnevne temperature morja v maju 2015. Podatki so rezultat neprekinjenih meritev na globini 1 metra na merilni postaji Koper. Figure 8. Mean daily sea temperatures in May 2015 Slika 9. Srednje mesečne temperature morja v severnem delu Jadranskega morja v maju 2015 Figure 9. Mean daily sea temperature at the northern Adriatic in May 2015 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v maju 2015 (Tmin, Tsr, Tmax) ter najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v 30-letnem obdobju 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Dolgoletni niz podatkov temperature morja ni v celoti homogen. Table 2. Temperatures in May 2015 (Tmin, Tsr, Tmax) and characteristic sea temperatures for 30-year period 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Long-term period of sea temperature data is not homogeneous. TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper Maj/May Maj/May 1981–2010 2015 Min Sr Max °C °C °C °C Tmin 14,2 11,0 12,9 16,3 Tsr 18,1 14,3 16,5 18,9 Tmax 21,4 17,3 20,0 22,5 SUMMARY In May the average monthly sea level was 11 cm higher if compared to the long-term period 1960– 1990. All residual sea levels were under 40 cm high. The average sea temperature at tide gauge Koper 18.1 °C was 1.6 °C higher if compared to the long time period 1980–2010. The average waves were 0.24 meters high. 65 ZALOGE PODZEMNIH VODA MAJA 2015 Groundwater reserves in May 2015 Urška Pavlič M aja je bilo količinsko stanje podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih različno. Podobno kot v mesecu aprilu, smo na severovzhodu države mestoma še vedno beležili zelo visoke gladine podzemne vode, v osrednji Sloveniji in mestoma na jugozahodu države pa so bile vodne količine maja zelo nizke. V ostalih medzrnskih vodonosnikih je prevladovalo normalno količinsko stanje podzemne vode. Izdatnost večine kraških izvirov se je gibala v območju normalnih vodnih količin, nekoliko podpovprečne vodnatosti pa smo v tem mesecu spremljali v kraškem zaledju izvirov Ljubljanice. Najmanjša vodnatost je bila maja na območju kraških vodonosnikov zabeležena na merilnem mestu Veliki Obrh pri Ložu, ki sodi v povirno območje kraškega zaledja Ljubljanice, kjer smo večji del meseca spremljali zelo nizko količinsko stanje podzemne vode. Padavin je v maju padlo ponekod več, ponekod pa manj, kot je značilno za ta mesec. Dolgoletno povprečje napajanja iz padavin ni bilo doseženo v vodonosnikih na zahodu in jugozahodu države, v Vipavsko Soški dolini je padla le približno ena polovica, v zaledju izvira Podroteje pa pet šestin običajnih količin padavin. Normalne količine napajanja so maja prejeli vodonosniki Ljubljanske kotline in kraška zaledja izvirov Veliki Obrh pri Ložu in Bilpa. Največje količine padavin so bile maja zabeležene na območju medzrnskih vodonosnikov jugovzhoda in severovzhoda države, kjer je padavinski presežek znašal okrog dve tretjini normalnih majskih vrednosti. Druga polovica meseca je bila izrazito bolj namočena kot prva, zabeležena sta bila dva intenzivnejša nekaj dnevna padavinska dogodka, ko so dnevne vsote padavin mestoma presegale tudi 50 l/m2. Slika 1. Izvajanje hidrometričnih meritev na območju Unice v Hasbergu 6. maja 2015 (Foto: arhiv ARSO) Figure 1. Hydrometric measurement performance of Unica in Hasberg at 6th of May 2015 (Photo: ARSO archive) Na večini merilnih mest spremljanja gladine podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih na vzhodu države, pa tudi v vodonosnikih Celjske kotline, je bil maja zabeležen dvig podzemne vode v 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja primerjavi z mesecem aprilom. Največje zvišanje gladine je bilo je bilo s 115 centimetri oziroma 35 % razpona nihanja doseženo v Šentjerneju na Šentjernejskem polju. Izrazito se je podzemna voda dvignila tudi v Bregu v spodnji Savinjski dolini, dvig je tam znašal 30 % razpona nihanja oziroma 66 centimetrov glede na stanje pred enim mesecem. V Britofu na Kranjskem polju se je gladina podzemne vode zvišala za 88 centimetrov, kar za to lokacijo predstavlja 13 % razpona nihanja. Znižanja vodnih gladin so maja prevladovala nad dvigi v vodonosnikih Krškega, Kranjskega, Vodiškega in Sorškega polja ter Vipavsko Soške doline. Največji upad podzemne vode je bil zabeležen v Cerkljah na Kranjskem polju, kjer se je vodna gladina znižala za 692 centimetrov oziroma 35 % nihanja na merilnem mestu. V Mostah v istem vodonosniku se je vodna gladina znižala za 209 centimetrov, kar znaša 14 % nihanja na merilnem mestu. V kraških vodonosnikih je prevladovalo normalno količinsko stanje podzemne vode. Izjema je bilo kraško območje povodja Ljubljanice in vodonosnikov na zahodu in jugozahodu države, kjer smo maja spremljali podpovprečno, mestoma pa tudi zelo nizko stanje količin podzemne vode. Zelo nizke izdatnosti smo večino meseca spremljali na območju izvira Veliki Obrh pri Ložu, vodonosnik v zaledju tega izvira se je količinsko obnovil šele ob padavinah v zadnji dekadi meseca. Izviri v povodju Krke so bili zaradi obilnih mesečnih padavin normalno, mestoma pa tudi nadpovprečno vodnati za ta letni čas. Izdatnosti vodnih virov Dinarskega krasa so se postopoma zmanjševale do zadnje dekade meseca, nato pa ob padavinah izrazito narasle in mestoma presegle dolgoletne povprečne vrednosti. Količinsko stanje podzemne vode se je maja zaradi zvišanja vodnih gladin izboljšalo v medzrnskih vodonosnikih Murske, Dravske in Celjske kotline. V vodonosnikih Kranjskega, Soškega, Vodiškega in Krškega polja ter Vipavsko Soške doline je na drugi strani zaradi znižanja vodnih gladin prišlo do poslabšanja količinskega stanja podzemne vode. Kamniška Bistrica - izvir 100 90 Vodostaj (cm) 80 70 60 50 40 30 Normalno vodno stanje Nizko vodno stanje Suša v vodonosnikih Mediana Minimum Jun-15 Nadpovprečno vodno stanje Podpovprečno vodno stanje May-15 Apr-15 Mar-15 Feb-15 Jan-15 Dec-14 Nov-14 Oct-14 Sep-14 Aug-14 Jul-14 Jun-14 Visoko vodno stanje Slika 2. Spremljanje vodnih količin izvira Kamniške Bistrice v letih 2014 in 2015 Figure 2. Water quantity observation at Kamniška Bistrica spring in years 2014 and 2015 V primerjavi z vodnimi razmerami v vodonosnikih pred enim letom, je bilo maja letos količinsko stanje podzemne vode v večini medzrnskih vodonosnikov primerljivo z vodnim stanjem pred enim letom. Izjemo so predstavljali vodonosniki Ljubljanske kotline in Vipavsko Soške doline, kjer je bilo letos zaradi mestoma zelo nizkih gladin podzemne vode količinsko stanje manj ugodno kot v istem mesecu lani. 67 Agencija Republike Slovenije za okolje Lipovci - Prekmursko polje 100 75 75 50 50 50 25 25 25 0 0 0 % 100 75 -25 -25 -25 -50 -50 -50 -75 -75 -75 -100 -100 -100 200720082009201020112012201320142015 200720082009201020112012201320142015 Tezno - Dravsko polje 200720082009201020112012201320142015 Trgovišče - Ptujsko polje Levec - sp. Savinjska dolina 100 100 100 75 75 75 50 50 50 25 25 25 0 % 0 % % Zgornje Krapje - Mursko polje 100 % % Žepovci - Apaško polje Urad za hidrologijo in stanje okolja 0 -25 -25 -25 -50 -50 -50 -75 -75 -75 -100 -100 -100 200720082009201020112012201320142015 200720082009201020112012201320142015 Skopice - Krško polje 200720082009201020112012201320142015 Kleče - Ljubljansko polje Preserje - d. Kam. Bistrice 95 100 100 70 75 75 45 50 50 25 25 20 -30 -55 0 0 -25 -25 -50 -80 -50 -105 -75 -75 -130 -100 -100 200720082009201020112012201320142015 200720082009201020112012201320142015 Britof - Kranjsko polje 200720082009201020112012201320142015 SOV Meja - Sorško polje Šempeter - Vipavsko Soška d. 100 100 75 75 75 50 50 50 25 25 25 0 0 % 100 % % % % % -5 0 -25 -25 -25 -50 -50 -50 -75 -75 -75 -100 -100 200720082009201020112012201320142015 -100 200720082009201020112012201320142015 200720082009201020112012201320142015 Slika 3. Odklon izmerjene gladine podzemne vode od povprečja v maju glede na maksimalni majski razpon nihanja na merilnem mestu iz primerjalnega obdobja 1990–2006 Figure 3. Deviation of measured groundwater level from average value in May in relation to maximal May amplitude in measuring station for the reference period 1990–2006 68 0 100 176 300 140 139 400 138 500 Jul-15 Apr-15 Jan-15 Oct-14 Jul-14 Apr-14 Jan-14 Oct-13 Jul-13 Apr-13 Jan-13 Oct-12 Jul-12 Apr-12 137 600 Vipavska dolina - Šempeter Nivo podzemne vode (m n. m.) 141 Jul-15 Apr-15 Jan-15 Jul-14 Oct-14 Apr-14 Jan-14 Jul-13 Oct-13 Apr-13 Jan-13 Jul-12 Oct-12 Apr-12 241 Ljubljansko polje - Hrastje AMP 277 200 Jan-12 500 600 Padavine (mm) 142 243 600 100 143 Nivo podzemne vode (m n. m.) 400 0 144 136 300 0 100 276 200 300 275 400 500 274 600 700 273 Padavine (mm) Čateško polje - Čatež 145 245 Jan-12 Jul-15 Apr-15 Jan-15 Jul-14 Oct-14 Apr-14 Jan-14 Jul-13 Oct-13 Apr-13 Jan-13 Jul-12 Oct-12 Apr-12 175 Jan-12 500 200 Padavine (mm) 400 Padavine (mm) 200 300 247 100 178 177 Sp. Savinska dolina - Levec AMP 0 Jan-12 Apr-12 Jul-12 Oct-12 Jan-13 Apr-13 Jul-13 Oct-13 Jan-14 Apr-14 Jul-14 Oct-14 Jan-15 Apr-15 Jul-15 Mursko polje - Zgornje Krapje 179 Nivo podzemne vode (m n. m.) Urad za hidrologijo in stanje okolja Nivo podzemne vode (m n. m.) Agencija Republike Slovenije za okolje 800 0 61 100 Padavine (mm) 300 400 51 500 700 Jul-15 Apr-15 Oct-14 Jan-15 Jul-14 Apr-14 Jan-14 Oct-13 Jul-13 Apr-13 Jan-13 Oct-12 Jul-12 46 Apr-12 600 Jan-12 Nivo podzemne vode (m n. m.) 200 56 Slika 4. Srednje mesečne gladine podzemnih voda (m.n.v.) v letih 2012, 2013, 2014 in 2015 – rdeči krogci, v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1990–2006 Figure 4. Monthly mean groundwater level (m a.s.l.) in years 2012, 2013, 2014 and 2015 – red circles, in relation to percentile values for the comparative period 1990–2006 SUMMARY Groundwater quantity status was diverse in May. In alluvial aquifers of northeastern part of the country high and in aquifers of southwestern part low groundwater levels prevailed. Discharges of Dinaric karstic springs were mostly normal for this time of the year. The exception were low and very low discharges of karstic springs in southwestern Slovenia due to low precipitation in last few months. 69 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Murska Sobota Maribor Kranj Celje P 100 Zelo visoke vodne zaloge (very high GW reserves) Ljubljana Nova Gorica Krško P 90 Visoke vodne zaloge (high GW reserves) Postojna P 75 Novo mesto P 25 P 10 Normalne vodne zaloge (normal GW reserves) Nizke vodne zaloge (low GW reserves) Zelo nizke vodne zaloge (very low GW reserves) P0 Koper P 0...Minimalne vrednosti gladin p. v. (Minimum values of GW levels) merilno mesto z nivogramom observation point represented by graph P (N)...N-ti percentil vrednosti gladin p. v. (Nth percentile values of GW levels) P 100...Maksimalne vrednosti gladin p. v. (Maximum values of GW levels) Slika 5. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu maju 2015 v večjih slovenskih medzrnskih vodonosnikih Figure 5. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in May 2015 70 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION ONESNAŽENOST ZRAKA V MAJU 2015 Air pollution in May 2015 Tanja Koleša O nesnaženost zraka v maju je bila nizka. Vreme je bilo zelo spremenljivo. Zaradi pogostih ploh in neviht – bilo je največ pet zaporednih dni brez padavin – so bile nizke tudi koncentracije ozona. Opozorilna urna koncentracija je bila le enkrat presežena na Kovku. Na vseh merilnih mestih pa je bila presežena ciljna 8-urna vrednost. Mejna dnevna koncentracija delcev PM10 50 µg/m3 je bila prekoračena le enkrat na merilnem mestu Pesje. Na večini ostalih merilnih mest so bile izmerjene najvišje dnevne koncentracije delcev med 20 in 40 µg/m3. Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila nizka. Občasno se sicer pojavljajo nekoliko povišane koncentracije okrog TE Šoštanj, vendar so ostale precej pod mejnimi vrednostmi. Koncentracija dušikovih oksidov je bila kot navadno najvišja na prometnem merilnem mestu v centru Ljubljane, vendar ni prekoračila mejne vrednosti. Pod dovoljeno mejo je bila kot običajno onesnaženost zraka z ogljikovim monoksidom in benzenom. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, OMS Ljubljana, MO Celje, Lafarge Cement MO Maribor EIS Anhovo Občina Medvode Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) Elektroinštitut Milan Vidmar Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Služba za ekologijo podjetja Anhovo Studio Okolje LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TET EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana MO Celje Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana Merilna mreža Mestne občine Celje 71 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, Lafarge cement, MO Maribor, MO Celje, OMS Ljubljana in EIS Anhovo Delci PM 10 in PM 2,5 V mesecu maju se je zaradi spremenljivega vremena nadaljevalo obdobje sorazmerno nizkih koncentracij, saj se je pojavila le ena prekoračitev mejne dnevne koncentracije na merilnem mestu Pesje. Koncentracije delcev PM2,5 so bile v maju pod vrednostjo, ki je dovoljena kot letno povprečje. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 1 in 2 ter na slikah 1, 2 in 3. Iz slike 3 so lepo vidne povišane koncentracije delcev v obdobjih brez padavin. Ozon Na Kovku je bila v maju enkrat presežena opozorilna urna vrednost. Na ostalih merilnih mestih so bile najvišje urne koncentracije ozona O3 (preglednica 3 in slika 4) pod opozorilno vrednostjo. Najvišje 8urne koncentracije pa so povsod prekoračile ciljno 8-urno vrednost, največkrat na višje ležečih krajih: Krvavec in Kovk. Dušikovi oksidi Koncentracije NO2 so bile povsod pod mejno vrednostjo. Kot običajno so bile precej višje na mestnih merilnih mestih – posebej še na lokaciji Ljubljana center – ki so pod vplivom emisij iz prometa. Koncentracije dušikovih oksidov so prikazane v preglednici 4 in na sliki 5. Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je bila – razen običajnih kratkotrajnih povišanj koncentracij v krajih vplivnih območij TE Šoštanj – nizka. Najvišja urna koncentracija 80 µg/m3 je bila izmerjena v Šoštanju (vpliv TE Šoštanj). Koncentracije SO2 prikazujeta preglednica 5 in slika 6. Ogljikov monoksid Koncentracije CO so bile na vseh mestnih merilnih mestih približno na enaki ravni in precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 6. Najvišje 8-urne koncentracije so dosegle največ 10 % mejne vrednosti. Ogljikovodiki Povprečna mesečna koncentracija benzena je v mesecu maju najvišja na merilnem mestu Ljubljana Center in dosega slabo polovico mejne letne vrednosti. 72 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3 Preglednica 1. Koncentracije delcev PM10 v µg/m v maju 2015 3 Table 1. Concentrations of PM10 in µg/m in May 2015 Mesec MERILNA MREŽA DMKZ OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana Lafarge Cement EIS TEŠ EIS TET MO Celje MO Maribor Salonit Postaja LJ Bežigrad MB Center Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Hrastnik Koper Iskrba Žerjav LJ BF Kranj Novo mesto Velenje LJ Center Vnajnarje Zelena trava Pesje Škale Šoštanj Prapretno Kovk Dobovec AMP Gaji Vrbanski Plato Morsko Gorenje Polje Podr % pod UB 100 UT 100 UB 100 RB 100 UB 100 SB 100 UT 100 SB 100 UB 100 RB 100 RI 100 UB 100 UB 100 UB 100 UB 94 UT 100 RB 89 RB 100 RB 96 RB 99 SB 100 RB 95 RB 100 RB 84 SI 100 UB 100 RI 96 RI 100 Dan / 24 hours Cp 16 20 15 14 14 15 17 14 15 10 18 18 15 13 13 23 10 13 21 13 9 17 10 10 24 12 12 13 Cmax 33 38 23 23 26 25 30 24 32 21 38 33 27 23 29 45 18 26 74 25 16 37 22 22 48 23 39 24 3 Preglednica 2. Koncentracije delcev PM2,5 v µg/m v maju 2015 3 Table 2. Concentrations of PM2,5 in µg/m in May 2015 MERILNA MREŽA DKMZ Postaja MB Center Iskrba LJ BF Vrbanski plato Podr. UT RB UB UB % pod 100 100 100 100 Cp 13 7 13 12 73 Cmax 24 ur 21 14 22 22 >MV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 >MV ∑od 1.jan. 21 22 32 18 9 31 36 13 5 0 2 15 10 28 7 34 0 0 8 0 0 0 0 0 35 2 5 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3 Preglednica 3. Koncentracije O3 v µg/m v maju 2015 3 Table 3. Concentrations of O3 in µg/m in May 2015 MERILNA MREŽA postaja mesec/ month podr % pod LJ Bežigrad Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje DKMZ Hrastnik Koper Otlica Krvavec Iskrba Vrbanski plato TE-TO Ljubljana Vnajnarje Zavodnje EIS TEŠ Velenje EIS TET Kovk EIS TEB Sv. Mohor MO Maribor Pohorje UB UB RB UB UB UT SB UB RB RB RB UB RB RB UB RB RB RB 100 100 100 100 100 98 100 89 100 100 100 99 99 99 100 100 98 100 1 ura / 1 hour AOT40 8 ur / 8 hours Cp Cmax >OV >AV Cmax 67 60 62 69 60 54 65 87 94 112 66 72 92 92 63 99 86 89 158 149 131 170 157 150 162 147 144 164 145 149 162 154 142 187 164 140 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 138 135 124 144 144 134 145 138 137 155 133 140 149 140 133 167 156 135 >CV 4 2 1 7 2 2 3 8 6 15 4 6 8 7 3 13 7 5 >CV ∑od 1. jan. 10 7 4 15 9 5 10 15 15 36 11 14 20 16 8 32 17 13 3 Preglednica 4. Koncentracije NO2 in NOx v µg/m v maju 2015 3 Table 4. Concentrations of NO2 and NOx in µg/m in May 2015 NO2 Mesec / Month MERILNA MREŽA DMKZ OMS Ljubljana TE-TOL Ljubljana Lafarge cement EIS TEŠ EIS TET EIS TEB MO Celje MO Maribor 1 ura / 1 hour Postaja podr % pod Cp Cmax LJ Bežigrad MB Center Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Koper LJ Center Vnajnarje Zelena trava Zavodnje Škale Kovk Dobovec Sv. Mohor AMP Gaji Vrbanski Plato UB UT UB SR UB SB UT UB UT RB RB RB RB RB RB RB SI SB 100 100 100 99 100 100 98 89 99 99 100 95 95 89 100 98 100 95 18 29 23 8 17 13 19 11 33 3 14 5 4 5 2 4 19 7 72 93 94 31 74 58 63 53 94 13 81 50 48 20 8 13 55 40 74 3 ure / 3 hours >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 NOx Mesec / Month >AV Cp 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 22 53 38 10 21 18 30 14 51 5 20 7 6 6 3 4 13 8 5160 2970 4110 6455 4374 2302 4931 7877 7206 11553 5881 6034 6727 6673 4197 8693 5878 5143 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3 Preglednica 5. Koncentracije SO2 v µg/m v maju 2015 3 Table 5. Concentrations of SO2 in µg/m in May 2015 MERILNA MREŽA DMKZ OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana Lafarge cement EIS TEŠ EIS TET EIS TEB MO Celje Mesec / Month Postaja LJ Bežigrad Celje Trbovlje Zagorje Hrastnik LJ Center Vnajnarje Zelena trava Šoštanj Topolšica Zavodnje Veliki vrh Graška gora Velenje Pesje Škale Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Sv. Mohor AMP Gaji 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour po dr % pod Cp Cmax UB UB SB UT SB UT RB RB SB RB RB RB RB UB RB RB RB RB RB RB RB SI 100 100 100 97 100 99 95 100 100 98 100 100 100 99 100 99 100 100 99 97 94 100 4 5 7 2 5 3 2 9 4 7 4 2 5 3 6 7 7 3 5 7 6 1 12 10 12 9 8 17 5 36 80 44 7 25 22 9 42 28 11 13 13 19 12 33 Dan / 24 hours >MV >MV ∑od 1. jan. >AV Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 7 10 8 6 5 3 11 16 14 7 7 8 4 9 10 10 8 12 15 7 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 Preglednica 6. Koncentracije CO v mg/m v maju 2015 3 Table 6. Concentrations of CO (mg/m ) in May 2015 MERILNA MREŽA DMKZ Podr UB UT UB RB LJ Bežigrad MB Center Trbovlje Krvavec Mesec / Month %pod Cp 100 0,2 98 0,4 100 0,4 99 0,2 8 ur / 8 hours Cmax >MV 0,5 0 1,0 0 0,8 0 0,2 0 3 Preglednica 7. Koncentracije nekaterih ogljikovodikov v µg/m v maju 2015 3 Table 7. Concentrations of some Hydrocarbons in µg/m in May 2015 DKMZ OMS Ljubljana Lafarge Cement Občina Medvode Ljubljana Maribor LJ Center Zelena tttravatrav Medvode Podr. UB UT UT RB SB %pod. 96 99 99 100 95 Benzen 0,3 0,7 2,2 0,1 0,5 75 Toluen 1,5 1,9 1,1 0,0 4,6 Etil-benzen 0,2 0,4 0,1 — 0,4 M,p-ksilen 0,9 1,4 3,2 0,0 1,2 o-ksilen 0,3 0,4 0,2 — 0,3 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Povprečne mesečne koncentracije delcev PM10 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti v maju 2015. Figure 1. Mean PM10 concentrations in May 2015 with the number of 24-hrs limit value exceedances. Slika 2. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM2,5 (µg/m ) v maju 2015 3 Figure 2. Mean daily concentration of PM2,5 (µg/m ) in May 2015 3 76 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 3. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (µg/m ) in padavine v maju 2015 3 Figure 3. Mean daily concentration of PM10 (µg/m ) and precipitation in May 2015 3 77 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 4. Povprečne mesečne koncentracije O3 ter število prekoračitev opozorilne urne in ciljne osemurne koncentracije v maju 2015 Figure 4. Mean O3 concentrations in May 2015 with the number of exceedances of 1-hr information threshold and 8-hrs target value Slika 5. Povprečne mesečne in najvišje urne koncentracije NO2 ter število prekoračitev mejne urne koncentracije v maju 2015 Figure 5. Mean NO2 concentrations and 1-hr maximums in May 2015 with the number of 1-hr limit value exceedences 78 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 6. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne koncentracije SO2 v majuu 2015 Figure 6. Mean SO2 concentrations, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in May 2015 Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod Cp Cmax >MV >AV >OV >CV AOT40 podr * odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations povprečna mesečna koncentracija v µg/m3 / average monthly concentration in µg/m3 maksimalna koncentracija v µg/m3 / maximal concentration in µg/m3 število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. področje: U–mestno, S–primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I–industrijsko / area: U–urban, S– suburban, B–background, T–traffic, R–rural, I–industrial premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 79 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3 Mejne, alarmne in ciljne vrednosti koncentracij v µg/m : 3 Limit values, alert thresholds, and target values of concentrations in µg/m : Onesnaževalo SO2 NO2 NOx 1 ura / 1 hour 350 (MV) 1 200 (MV)2 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours 500 (AV) 400 (AV) Dan / 24 hours Leto / Year 125 (MV) 3 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 10 (MV) (mg/m3) CO 5 (MV) Benzen O3 180(OV), 240(AV), AOT40 120 (CV)5 40 (CV) 50 (MV)4 Delci PM10 Delci PM2,5 40 (MV) 25 (MV) 1 3 – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 4 – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 5 – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu – cilj za leto 2012 2 Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences of limit value. SUMMARY The result of unstable weather conditions with frequent showers and thunderstorms in May were low concentrations of air pollutants including ozone. The limit daily concentration of PM10 was exceeded only once at the Pesje site. Ozone exceeded the target 8-hour concentration at all sites, but the one-hour information threshold was exceeded only one time at the Kovk. NO2, NOx, CO, SO2, and benzene concentrations were below the limit values at all stations. The highest concentrations of nitrogen oxides and benzene were as usually measured at Ljubljana Center traffic measuring site. 80 POTRESI EARTHQUAKES POTRESI V SLOVENIJI V MAJU 2015 Earthquakes in Slovenia in May 2015 Tamara Jesenko, Ina Cecić S eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so v maju 2015 zapisali 130 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih parametrov za 26 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo večjo ali enako 1,0, in za 2 šibkejša, ki so ju prebivalci Slovenije čutili. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega poletnega časa se razlikuje za 2 uri. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v maju 2015 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišča. Slika 1. Potresi v Sloveniji, maj 2015 Figure 1. Earthquakes in Slovenia, May 2015 81 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, maj 2015 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood, May 2015 Leto Mesec Dan h UTC m Zem. širina °N Žariščni čas Zem. dolžina °E Globina Intenziteta Magnituda km EMS-98 ML Področje 2015 5 4 3 32 46,30 13,65 8 1,0 Lepena 2015 5 7 16 20 46,04 15,86 17 2,2 Martinišće, Hrvaška 2015 5 9 15 52 45,70 14,89 7 1,3 Kleč 2015 5 10 3 40 46,60 14,53 6 1,4 Seidendorf (Ždinja vas), Avstrija 2015 5 10 8 57 46,05 15,11 11 1,9 Kladje pri Krmelju 2015 5 10 22 25 46,30 14,80 11 1,1 Lenart pri Gornjem Gradu 2015 5 11 5 14 45,47 15,34 9 1,3 Preloka 2015 5 12 6 45 45,44 14,52 15 1,9 Platak, Hrvaška 2015 5 13 18 19 46,21 13,42 13 1,0 Robidišče 2015 5 14 3 50 46,12 13,98 9 1,0 Cerkno 2015 5 14 15 27 45,81 15,42 2 1,4 Podstrm 2015 5 16 17 8 46,08 14,92 7 1,0 Mamolj 2015 5 17 11 26 46,18 14,99 13 1,5 Znojile 2015 5 17 21 35 46,29 13,35 17 1,8 Uccea (Učja), Italija 2015 5 22 23 56 45,46 15,33 15 2,1 Balkovci 2015 5 23 11 20 45,28 14,63 16 1,4 Hreljin, Hrvaška 2015 5 23 20 25 45,76 14,85 0 čutili 0,6 Seč 2015 5 24 6 33 46,15 15,05 7 III−IV 0,9 Trbovlje 2015 5 24 7 13 46,31 13,62 7 1,2 Lepena 2015 5 24 7 17 45,44 15,84 17 1,4 Donji Sjeničak, Hrvaška 2015 5 24 20 27 46,03 14,42 13 1,1 Podsmreka 2015 5 25 18 42 45,83 15,42 5 1,2 Grič 2015 5 29 5 58 45,87 15,89 11 III čutili čutili 1,6 Jablanovec, Hrvaška 2015 5 30 1 23 46,62 15,07 11 1,5 Kozji Vrh nad Dravogradom 2015 5 30 17 11 45,31 14,62 12 1,5 Hreljin, Hrvaška 2015 5 30 19 16 46,55 14,56 7 1,1 Dolintschach (Dolinčiče pri Galiciji), Avstrija 2015 5 31 23 10 45,91 15,28 6 2,2 Zalog pri Škocjanu 2015 5 31 23 50 46,06 15,53 9 1,0 Mrčna sela IV Maja 2015 so prebivalci Slovenije čutili 6 potresov z epicentrom v Sloveniji oz. njeni bližnji okolici. V nadaljevanju je opisan potres z največjo doseženo intenziteto v Sloveniji. Enaintridesetega maja se je ob 23.10 po UTC zatreslo v bližini Šmarjeških Toplic. Potres z magnitudo ML=2,2 je bil po intenziteti (IV EMS-98) najmočnejši dogodek v maju. V Šmarjeti so prebivalci čutili zmerno tresenje tal in slišali močan pok. Potres jih je prebudil. 82 SVETOVNI POTRESI V MAJU 2015 World earthquakes in May 2015 Tamara Jesenko Preglednica 1. Najmočnejši svetovni potresi, maj 2015 Table 1. The world strongest earthquakes, May 2015 Datum Čas (UTC) ura min Koordinati Magnituda Globina širina dolžina Mw (km) Št. žrtev Območje 1. 5. 8:06 5,20 S 151,78 E 6,8 44 Papua Nova Gvineja 5. 5. 1:44 5,50 S 151,88 E 7,3 55 Papua Nova Gvineja 7. 5. 7:10 7,22 S 154,56 E 7,1 10 Papua Nova Gvineja 12. 5. 7:05 27,82 N 86,08 E 7,3 15 12. 5. 21:12 38,91 N 142,02 E 6,8 35 Japonska 19. 5. 15:25 54,36 S 132,16 W 6,7 10 Tihooceansko-antarktični hrbet 20. 5. 22:48 10,89 S 164,16 E 6,8 12 Salomonovi otoki 22. 5. 21:45 11,05 S 163,69 E 6,9 11 Salomonovi otoki 22. 5. 23:59 11,11 S 163,22 E 6,8 10 Salomonovi otoki 29. 5. 7:00 56,59 N 156,43 W 6,7 73 Aljaska 30. 5. 11:23 27,83 N 140,49 E 7,8 677 Japonska 218 Nepal V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v maju 2015. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških življenj (Mw – navorna magnituda). Slika 1. Najmočnejši svetovni potresi, maj 2015 Figure 1. The world strongest earthquakes, May 2015 83 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION 1 Andreja Kofol Seliger , Tanja Cegnar V letu 2015 poročamo o obremenjenost zraka s cvetnim prahom v Izoli, Ljubljani in Mariboru. Zabeležili smo cvetni prah 41 različnih skupin rastlin. Največ cvetnega prahu je bilo v zraku v Izoli, in sicer 23.690 zrn, od tega 37 % jesena, 25 % bora, 11 % hrasta in 8 % trav. V Ljubljani smo našteli 15.134 zrn in v Mariboru 13.837 zrn. Na teh dveh merilnih postajah so petino vsega cvetnega prahu prispevale trave, bora je bilo 33 oziroma 46 %, v Ljubljani je bilo še 15 % jesena in 7 % hrasta, v Mariboru pa 3 % jesena in 3,5 % hrasta. Letošnja obremenitev zraka s cvetnim prahom je bila v Izoli šestkrat višja, v Ljubljani pa 4-krat višja kot v letu 2014. 2500 Izola Ljubljana Maribor Število zrn/m3 2000 1500 1000 500 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu, maj 2015 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, May 2015 Stopnjo obremenjenosti zraka izrazimo z indeksom cvetnega prahu. Izračunamo ga tako, da seštejemo dnevne koncentracije ene merilne postaje v določenem časovnem obdobju. Majski mesečni indeks je bil letos v Ljubljani in Izoli precej višji kot v lanskem letu. V Ljubljani je lani znašal 3.858, letos pa 15.134 zrn. V Izoli je bil lani majski mesečni indeks 3.929, letos pa 23.690 zrn. Za Maribor ni lanskih podatkov. V letošnjem maju je bil zrak v Izoli in Ljubljani močno obremenjen s cvetnim prahom velikega in malega jesena. V Izoli je letošnji jesenov majski indeks znašal 8.645 zrn, v primerjavi z lanskim, ko je bilo v zraku ekstremno malo cvetnega prahu, indeks je znašal 80 zrn. Visoke obremenitve so bile predvsem v prvi tretjini maja, 3. maja smo našteli 1180 zrn jesena na m3 zraka. Desetletno povprečje za Ljubljano (2005–20014) znaša 370 zrn, v letošnjem maju smo našteli 2.331 zrn, kar je šestkrat več od povprečja. 1 Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano 84 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Cvetni prah trav je eden od glavnih vzrokov za alergije za cvetni prah, saj je med bolniki z alergijsko boleznijo dihalnih poti (seneni nahod ali astma) kar 51 % preobčutljivih na to vrsto cvetnega prahu. Letošnji maj je bil najbolj obremenjen v dvajsetletnem nizu merjenj v Ljubljani. V primerjavi z lanskim letom pa je bila obremenitev zraka letos dvakrat večja kot lanska, tako v Ljubljani kot tudi v Izoli. Tudi cvetnega prahu oljke je bilo v Izoli za dobro polovico več kot lani. Hrast in bor sta močno obremenila zrak v Primorju in v Ljubljani, medtem ko je bilo v zraku bukovega in gabrovega cvetnega prahu malo. Maj se je začel z oblačnim vremenom, pihal je jugozahodnik, ob morju jugo. V zraku je bil cvetni prah trav, jesena, smreke in bora, vrbe, hrasta, cipresovk, orehovk, divjega kostanja, gabra in koprivovk. Drugi dan zjutraj je dež ponehal, še je bilo precej oblačno, popoldne pa je na Štajerskem zapihal severni veter. Na vseh treh merilnih postajah se je obremenjenost zraka znižala, najbolj v Mariboru. Tretji maj je bil oblačen, večinoma oblačno je bilo tudi 4. maja. Obremenitve so v notranjosti kljub oblačnosti nekoliko porasle, v Izoli pa so bile visoke predvsem na račun jesena, hrasta, cipresovk in koprivovk. 5. maja je spet zapihal jugozahodnik, bilo je nekaj sončnega vremena. Naslednji dan je bilo sprva sončno, nato bolj oblačno. 7. in 8. maja je ob večinoma sončnem vremenu pihal jugovzhodnik. Sledil je dan s krajevnimi plohami, na Obali pa je bilo večinoma sončno. Do 10. maja so bile v Izoli obremenitve s cvetnim prahom visoke, v zraku so bile velike količine cvetnega prahu jesena. Na celini smo zabeležili nekoliko več nihanja v obremenjenosti s cvetnim prahom. Predvsem v Ljubljani se je povečala obremenitev s cvetnim prahom trav. Od 10. do 13. maja je bilo sončno, prehodno je zapihal jugozahodni veter. 14. maja je bilo sprva sončno, nato so bile v celinskem delu krajevne padavine. 15. maj je bil oblačen, pogosto je deževalo. V tem obdobju se je zaključila sezona sproščanja cvetnega prahu divjega kostanja. Padavine so zmanjšale obremenitev zraka na celini, v Izoli pa je bila obremenitev visoka na račun cvetnega prahu bora, hrasta in oljke, ki je začela cveteti. Dež je zjutraj 16. maja ponehal, na Obali je bilo dokaj sončno. Naslednji dan je bil deloma sončen, izjema je bila osrednja Slovenija, kjer je prevladovalo oblačno vreme. Dokaj sončno je bilo od 18. in 20. maja, le na Obali se je zadnji dan pooblačilo. 450 Izola Ljubljana Maribor 400 350 TRAVE Število zrn/m3 300 250 200 150 100 50 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav, maj 2015 Figure 2. Average daily concentration of Grass family (Poaceae) pollen, May 2015 Sledili so trije dnevi s pogostimi padavinami, tudi hladneje je bilo. Cvetnega prahu je bilo v zraku malo, v tem obdobju se je iztekla sezona pojavljanja cvetnega prahu jesena, hrasta, cipresovk, bora smreke, orehovk, vrbe, gabra in bukve. 24. in 25. maja je bilo največ sonca na Obali, drugod je bilo večinoma oblačno. Sledil je dan s pogostimi plohami, a tudi ta dan je bilo na Obali več sonca kot drugod. 27. maja je pihal večinoma severni veter, sončnega vremena ni bilo prav veliko. Sledila sta dva dneva z južnim vetrom. 85 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 400 Izola Ljubljana Maribor Število zrn/m3 300 SMREKA 200 100 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu smreke, maj 2015 Figure 3. Average daily concentration of Spruce (Picea) pollen, May 2015 60 Izola Ljubljana Maribor 50 VRBA Število zrn/m3 40 30 20 10 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 25 27 29 31 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu vrbe, maj 2015 Figure 4. Average daily concentration of Willow (Salix) pollen, May 2015 350 Izola Ljubljana Maribor 300 HRAST Število zrn/m3 250 200 150 100 50 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 Slika 5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu hrasta, maj 2015 Figure 5. Average daily concentration of Oak (Quercus) pollen, May 2015 86 21 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 250 Izola Ljubljana Maribor 200 Število zrn/m3 TISOVKE/CIPRESOVKE 150 100 50 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu cipresovk in tisovk, maj 2015 Figure 6. Average daily concentration of Cypress/Jew family (Cupressaceae/Taxaceae) pollen, May 2015 60 Izola Ljubljana Maribor 50 OREHOVKE Število zrn/m3 40 30 20 10 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 7. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu orehovk, maj 2015 Figure 7. Average daily concentration of Walnut Family (Juglandaceae) pollen, May 2015 1200 Izola Ljubljana Maribor 1000 JESEN Število zrn/m3 800 600 400 200 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 Slika 8. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu jesena, maj 2015 Figure 8. Average daily concentration of Ash (Fraxinus) pollen, May 2015 87 21 23 25 27 29 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 200 Izola Ljubljana 150 Število zrn/m3 OLJKA 100 50 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 27 29 31 27 29 31 Slika 9. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu oljke, maj 2015 Figure 9. Average daily concentration of Olive tree (Olea) pollen, May 2015 1000 Izola Ljubljana Maribor 800 Število zrn/m3 BOR 600 400 200 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 Slika 10. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bora, maj 2015 Figure 10. Average daily concentration of Pine (Pinus) pollen, May 2015 100 Izola Ljubljana Maribor 80 Število zrn/m3 KOPRIVOVKE 60 40 20 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 Slika 11. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk, maj 2015 Figure 11. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen, May 2015 88 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 50 Izola Ljubljana Maribor 40 Število zrn/m3 DIVJI KOSTANJ 30 20 10 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 25 27 29 31 Slika 12. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu divjega kostanja, maj 2015 Figure 12. Average daily concentration of Horse Chestnut (Aesculus) pollen, May 2015 30 Izola Ljubljana Maribor 25 BUKEV Število zrn/m3 20 15 10 5 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 Slika 13. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bukve, maj 2015 Figure 13. Average daily concentration of Beech (Fagus) pollen, May 2015 25 Izola Ljubljana Maribor 20 Število zrn/m3 LIGUSTER 15 10 5 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 Slika 14. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu ligustra, maj 2015 Figure 14. Average daily concentration of Privet (Ligustrum) pollen, May 2015 89 21 23 25 27 29 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 100 Izola Ljubljana Maribor 80 Število zrn/m3 TRTA 60 40 20 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 15. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trte, maj 2015 Figure 15. Average daily concentration of Vine (Vitis) pollen, May 2015 Od 28. do 30. maja je bilo sončno, maj pa se je iztekel s spremenljivim vremenom in krajevnimi padavinami. v tem obdobju je bila obremenitev nizka, v zraku je bil cvetni prah trav, koprivovk, v Primorju tudi oljke. Mesec se je iztekel z nizko obremenitvijo zraka na celini in visoko obremenitvijo v Primorju, predvsem na račun cvetnega prahu oljke. SUMMARY The pollen measurement in May 2015 has been performed in Izola, Ljubljana, and Maribor. 90 Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo zbrali vsebino letnikov 2001– 2014 na zgoščenki DVD. Številke biltena so v obliki datotek formata PDF in so dostopne prek uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. DVD lahko naročite na Agenciji RS za okolje. Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje na naslovu: http://www.arso.gov.si pod povezavo Mesečni bilten. Sprejemamo tudi naročila na brezplačno prejemanje mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten . arso @ gmail . com. Na vašo željo vam bomo vsak mesec na elektronski naslov pošiljali verzijo po vašem izboru, za zaslon (velikost okrog 4–6 MB) ali tiskanje (velikost okrog 10–15 MB) v formatu PDF. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše mnenje o mesečnem biltenu Naše okolje in predloge za njegovo izboljšanje. Naše okolje najdete tudi na Facebooku.