Štev. 11.         V Ljnbljani, meseca novembra 1922.       Leto XXIII.
Pedenj-človek korenjak.
Pedenj-človek korenjak,                        Res Je medved vellkan,
da mu nihče ni enatc,                            krivo gteda v levo stran,
vldi silnega mi ptička,                          ali to še nl najhuje!                            '
ptička, drobnega kraljička,                  Pedenj-človek premišljuje:
pa si misli: ,,KriLemkražem,             >.To nai me nikar ne moti,
naj si brž pete namažem!"                 saj orjak je brez peroti."
pot pod noge, hajdi v tek                   Gleda medved, godrnja:
preko gor In preko rek,                       ,,Dober je za pol zoba."
v curkih znoj mu s čela lije,               PedenJ-človek prav junaSko
v silni grozi srce bije.                           stopi predenj po vojaško:
V senci trikrat tretje gore                    ,.Bog da|, stric! Ste tnalo gladni?
Pedenj-človek obnemore.                     To provzroia zrak pomladni."
Tam se zgrudi nem in plah                 Medved šapo zavihti,
brez moči na mehki mah.                    Pedenl-človek odletl,
Kraj gore je bistra voda,                     v zraku trikrat zavrti se,
medved staro skorjo gloda.                 a mu vedno še mudi se.
Pedenj-ilovek se razgleda,                  Revež nl poznal medveda,
vidi strašnega soseda.                          zdaj prepozno je, seveda.
Težko, da nazaj bi znal. če pa k vam bl v hi$o pal, dajte iz rešeta piti, pod peharjem mu počiti in po vrhu malo jesti, da bo konec te povesti!
Ivan Albreht   .