Leto 1907. Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos CX1I. — Izdan in razposlan dne 30. oktobra 1907. Vsebina: Št. 243. Izvršitveni ukaz o popravljanju zemljiških knjig na Gališkem in v Bukovini. 343. Izvršitveni ukaz ministrstev za pravosodje in finance z dne 11. oktobra 1907. 1. k zakonu z dne 11. decembra 1906. 1. (drž. zak. št. 246) o popravljanju zemljiških knjig na Gališkem in v Bukovini. I. Obča določila (§§ 1 do 16). Okrajšano o/,namenilo zakonov in ukazov. § 1. V tem ukazu se oznamenjujejo zakoni in ukazi, ki so v zvezi s popravljanjem zemljiških knjig na Gališkem in v Bukovini, v naslednji okrajšani obliki; 1. Obči zemljiškoknjižni zakon z dne 25. julija 1871. 1. (drž.,zak. št. 95), z: „o. z. z.“; v drugo napravljajo ali izpreminjajo z: „z. o u. z. k.“ (zakon o popravljanju zemljiških knjig); 3. gališki deželni zakon z dne 20. marca 1874. 1. (dež. zak. št. 29) o napravi zemljiških knjig na Gališkem in o njihovi notranji uredbi z: „gal. z. o n. z. k.“ (gališki zakon o napravi zemljiških knjig) ; 4. izvršitveni ukaz z dne 18. maja 1874. 1. (dež. zak. št. 43) k temu zakonu o napravi zemljiških knjig z: „gal. uk. o n. z. k.“ (gališki ukaz o napravi zemljiških knjig); 5. bukovinski deželni zakon z dne 8. marca 1873. 1. (dež. zak. št. 23) o napravi zemljiških knjig v Bukovini in o njihovi notranji uredbi z: „buk. z. o n. z. k.“ (bukovinski zakon o napravi zemljiških knjig); 6. izvršitveni ukaz z dne 8. maja 1S73. 1. (dež. zak. št. 26) k temu zakonu o napravi zemljiških knjig z: „buk. uk. o n. z. k.“ (bukovinski ukaz o napravi zemljiških knjig); 7. zakon z dne 11. decembra 1906. 1. (drž. zak. št. 246) o popravljanju zemljiških knjig na Gališkem in v Bukovini z: „z. o p. z. k.“ (zakon o popravljanju zemljiških knjig). Z izrazom „Izvršitveni ukaz“ (izv. uk.) se umeva pričujoči ukaz. 2. zakon z dne 25. julija 1871. 1. (drž. zak. Opravilni red za sodišča prve in druge stopnje št. 96), kako je postopati, da se zemljiške knjige (ukaz pravosodnega ministrstva z dne 5. maja 1897.1. uravnajo, kadar se napravljajo, dopolnjujejo, | [drž. zak. št. 112]) se oznamenjuje z „o. r.“. (Slovonlsch ) 205 Dnevniki in spisi. • § 2. Spise, ki se nanašajo na popravljanje zemljiških knjig v obče, naj vlagata komisar za popravljanje zemljiških knjig in zemljiškoknjižno sodišče po § 263, odstavek 3, o. r. koj s početka v platnice za spise in k temu je treba pisati dnevnik (pregled spisov) po obrazcu 1 ; pri tem naj veljajo predpisi § 270, odstavek 4 o. r. Vrstilne številke se začenjajo z 1 in tečejo brez prestanka naprej dotlej, da je popravljanje zemljiške knjige v okraju končano. Za znamenje spisov je uporabljati črke „P. z. k.“ (Popravljanje zemljiških knjig). Opravilna številka se naredi s tem, da se pristavi vrstilna šte- ... P. z. k. viha, n. pr. ———. 14 Po končanem popravljanju zemljiške knjige je treba spis položiti pri prezidijalnih spisih sodišča. § 3. Prav tako je spise o popravljanju zemljiške knjige, ki se nanašajo na vsako posamezno katastrsko občino, izvzemši seznamek primerov, da se zemljiška knjiga ne ujema z resničnim posestnim stanjem (§ 19, obrazec 8) in izvzemši spise, ki se nanašajo na popravek posameznih zemljiškoknjižnih vložkov, ter operate v postopku za novo napravo zemljiške knjige (poizvedbeni zapisniki, seznamki itd.), ki jih je treba posebej vezati, vlagati v platnice za spise in je k temu tudi pisati dnevnik po obrazcu 1 ; v tem dnevniku pa je v gornjem oglu na desni napisati ime dotične katastrske občine in nadpis naj se glasi: „Dnevnik za spis o popravljanju zemljiške knjige katastrske občine.............“ Znamenje spisov sestoji iz črk „P. z. k.“ (Popravljanje zemljiških knjig), ako se pa napravijo zemljiške knjige na novo, iz črk „N. z. k.“ (Naprava zemljiških knjig) s pristavkom imena katastrske občine, na primer „P. z. k. Sopotnia“, „N. z. k. Machöw“. Opravilna številka se napravi iz znamenja spisa tako, da se pristavi vrstilna številka, na primer „P. z. k. Sopotnia* 14 Ko je popravljanje zemljiške knjige končano, naj se shranijo spisi, ki se nanašajo na zemljiške knjige posameznih občin (vštevši seznamek po obrazcu 8 in opravilne spise, nanašajoče se na posamezne zemljiškoknjižne vložke, ter prej omenjene operate v postopku za novo napravo zemljiške knjige) pri zemljiškoknjižnih spisih sodišča. Uradni perut, tiskovine in platnice za spise. § 4. Komisar za popravljanje mora imeti uradni pečat, na katerem je c. kr. orel in okolni napis „G. kr. komisar za popravljanje zemljiških knjig*. Ta pečat je upotrebljati tudi ob novi napravi zemljiških knjig. Tiskovine, ki so potrebne za popravljanje zemljiških knjig, naroča in ima v razvidnosti za okoliš višjega deželnega sodišča predsedništvo višjega deželnega sodišča. Komisarji za popravljanje zemljiških knjig in zemljiškoknjižna sodišča se morajo zaradi nabave potrebnih tiskovin obrniti do predsedništva višjega deželnega sodišča, ki ukrene, da se jim tiskovine pošljejo naravnost. Od dobavnega lista, ki se priloži vsaki pošiljatvi tiskovin v dveh izvodih in ki ga podpiše prejemek, je treba eden izvod poslati tiskarni nazaj, drugi izvod pa brez poročila predložiti pred-sedništvu višjega deželnega sodišča. Predsedništvo višjega deželnega sodišča plača stroške za mapne kopije in tiskovine neposrednje. Skrbelo bo nadalje, da se pošljejo komisarjem in zemljiškoknjižnim sodiščem potrebne platnice za spise ter uradni pečati in štampilje. Načini popravljanja zemljiških knjig. § 5. Ako so pri posameznih zemljiškoknjižnih telesih ali pri večjem številu teh teles primeri, da se zemljiškoknjižno stanje ne ujema z resničnim posestnim stanjerp, ne da bi bilo potrebno na novo napraviti zemljiško knjigo ali del zemljiške knjige v zinislu § 6, se uporabljajo na popravljanje dotič-nih zemljiškoknjižnih vložkov po tem, kakršno je to nesoglasje, določila oddelka I ali II z. o p. z. k. Oddelek I se nanaša na nepremičnine, ki so združene v enem zemljiškoknjižnem telesu, v resnici pa ne tvorijo enote, temveč pripadajo po kosih več osebam, ker se na primer fizična delitev, ki so jo izvršile stranke, ni izvedla v zemljiški knjigi ali ker se od zemljiškoknjižnega telesa odprodano zemljišče ni odpisalo. Oddelek 11 pa se tiče tistih zemljiškoknjižnih teles, ki pripadajo, če tudi faktično nedeljena, po celoti ali v posameznih idealnih deležih kakemu drugemu in ne zemljiškoknjižnemu lastniku, pri katerih je torej treba lastninski pripis popraviti, ne da bi bilo treba kaj izpremeniti v obsegu zemljiškoknjižnega telesa. V zmislu § 1, odstavek 4 z. o p. z. k. je ta zakon uporaben, ako popravku pogrešnega vpisa po § 104 o. z. z. nasprotuje to, da ni privolila udeleženih tretjih oseb. Popravljalni postopek je izvesti kolikor moči v enem gledé vseh napačnih zemljiškoknjižnih vložkov iste katastrske občine. § 6. Ako je pri kaki zemljiški knjigi ali delu zemljiške knjige med knjižnimi vpisi in narisi v mapah na eni strani in med resničnim pravnim položajem na drugi strani bistveno nesoglasje v takem obsegu, da se na zemljiško knjigo ali del zemljiške knjige vobče ni več zanašati, in ako je sploh nemogoče odstraniti nepravilnosti po rednem potu ali uporabljaje oddelka I in II z. o p. z. k., ali bi se dalo to izvršiti le z izrednimi težavami in nerazmernimi stroški, tedaj je dan primer, da se na novo napravi zemljiška knjiga ali del zemljiške knjige. Potrebo, da se na novo napravi zemljiška knjiga, je treba dognati s sklepom višjega deželnega sodišča, ki ga odobri pravosodno ministrstvo. Ako se ta nova naprava naj ne razteza samo na zemljiško knjigo o nepremičninah katastrske občine, ki niso vpisane v deželni deski, temveč naj obsega tudi vložke v deželni deski vpisanih nepremičnin dotične občine, je treba to v sklepu posebej navesti ter oznameniti dotične vložke deželne deske. Krajni komisar (komisar za popravljanje zemljiških kujig), ki je postavljen za uvedbo in izvršitev popravljalnega postopka, je poklican tudi za izvršitev vsakčas sklenjene nove naprave zemljiških knjig v sodnem okolišu, ki mu je odkazan, ako se v posameznem primeru ne odredi drugače. Delovni načrt in preračuni stroškov. § 7. Komisarji za popravljanje zemljiških knjig morajo vsako leto do 1. dne oktobra dogovorivši se prej s pristojnim razvidnostnim uradom zemljarin-skega katastra predložiti predsedništvu višjega deželnega sodišča potom zemljiškoknjižnih sodišč in predsedništev sodišč prve stopnje (v Bukovini: po komisijah za napravljanje zemljiških knjig, ki so postavljene na sodiščih prve stopnje) delovni načrt gledé opravil za popravljanje zemljiških knjig, ki se izvršč v prihodnjem letu. Izjavo razvidnostnega urada je treba predložiti. Gledé zemljiških knjig o nepremičninah, ki niso vpisane v deželni deski, je sestaviti delovni načrt po obrazcu 2. V tem delovnem načrtu je navesti katastrske občine, za katere se namerava popraviti zemljiška knjiga, in obseg del, ki se naj izvršč v posameznih občinah. Ako se zemljiške knjige napravijo na novo, je treba dela po posameznih stadijih postopka (pripravljalna dela, poizvedbe, sestava zemljiškoknjižnih vložkov) nastaviti podrobno s tem, da se v dotičnih. razpredelkih (11 do 19) vstavi navpična črta (črta | ), razpredelki 8 do 10 pa se ne izpolné. Komisarji, katerim je poverjeno popravljanje vložkov deželne deske, morajo sestaviti delovni načrt po obrazcu 3. Ako so ob času, ko se sestavi delovni načrt, že znani vložki, ki se naj popravijo prihodnje leto, je treba vložkove številke in imena dotičnih posestev navesti v razpredelku 4 1er pristavili ime katastrskih občin in sodnega okoliša, v katerih lezé posestva. Pomen nadpisov v razpredelkih delovnih načrtov gledé omejitve delovnih štadijev je razviden iz navodil, ki so v § 89, odstavek 3 — 7 izv. uk. za sestavo četrtletnih izkazov. Sestavljaje delovne načrte se je z ozirOm na vrstni red popravkov zemljiške knjige v posameznih občinah ravnati po naslednjih načelih: Najprej se je treba ozirati na liste katastrske občine, v katerih se pokaže, daje popravljanje zemljiške knjige nujnejše z ozirom na lačasno stanje zemljiške knjige in zaradi živahnejšega realnega prometa, ki je tam. Ne kraté tega stališča, naj se občine, katerih se je treba lotiti potem, kolikor moči, držč že obravnavanih občin. Zlasti se je treba, ako sestoji kaka krajna občina iz več katastrskih občin, lotiti teh občin neposrednje druge za drugo. Ob začetku akcije za popravljanje zemljiških kujig pa se lahko z ozirom na delavne moči, ki se bodo uporabljale, pusti prednost takim občinam, v katerih je pričakovati, da bodo dela priprostejša. Največjo važnost je treba polagati na to, da kažejo katastrski pripomočki, ki jih je rabiti, da se izvrSé poizvedbe, najnovejše posestno stanje. Zemljiške knjige naj se torej praviloma začnejo poprav- 205* Obr. 3. ljati le tedaj, ako se je v dotični katastrski občini kratko časa poprej vršila popolna revizija posestnega stanja (g 24 zakona z dne 23. maja 1883. 1. [drž. zak. št. 83]) in so se pri tem dognane izpremembe vštevši trajne kulturne izpremembe (zakon z dne 12. julija 1896. 1. [drž. zak. št. 121]) izvršile v katastrskih operatih. Ako gre za novo napravo zemljiške knjige, se vrhu tega po navadi zahteva, da se je po tej katastrski reviziji katastrska mapa na novo litografirala, od katere je en odtisk uporabiti za namene nove naprave zemljiške knjige. Izjemoma bi bilo dovoljeno, ako bi se ne mogel dobiti najnovejšemu stanju ustrezajoči odtisk, pri novi napravi zemljiške knjige porabiti starejši odtisk mape, toda le tedaj, ako se v dotični občini od časa, ko se je litografirala mapa, niso prigodile posebno mnogoštevilne katastrske izpremembe. Katastrske mapne arhive v Levovu in Črnovcih je treba, kadar se naročajo mapni odtiski, prositi, da jih natančno popolnijo in popravijo po popravljeni katastrski mapi, da se doseže podoba najnovejšega posestnega stanja. Ako je pripravno, se lahko uporabijo tisti odtiski, ki so na sodiščih, ko so se eventualno popravili. Mapni odtiski naj se ne razrežejo v kvartliste, temveč naj se hranijo v nerazrezanih odsekih v posebnih ovitkih. Ako se predlaga ob predložbi delovnega načrta, da se na novo napravijo zemljiške knjige ali deli zemljiških knjig, naj se hkratu predložijo poizvedovanja v tem oziru. § 8. Predsedništva sodišč prve stopnje (v Bukovini: komisije za napravljanje zemljiških knjig) naj priložijo delovnim načrtom, ki se predlagajo, svoje mnenje. Predsedništvo višjega deželnega sodišča se obrne gledé morda predloženih predlogov za novo napravo zemljiških knjig ali delov zemljiških knjig za sklep na višje deželno sodišče, potem sestavi ves delovni načrt in predloži pravosodnemu ministrstvu tabelaren pregled o njem, priloživši vse zadevne spise, s svojim mnenjem do najdalje konca oktobra, da ga odobri. Hkratu stavi predsedništvo višjega deželnega sodišča, predloživši proračune stroškov in tabelaren pregled, ki se sestavi o njih, pri pravosodnem ministrstvu predloge, da se odkaže potrebna dotacija za prihodnje leto. V tem pregleduje treba zaznamovati tudi sistemu primerne prejemke sodnega in razvid-nostnega osebja, kolikor zadenejo dotacijo za popravljanje zemljiških knjig, ter stroške za mapna kopije, tiskovine in platnice za spise, za uradne pečate in štampilje, ki jih plača predsedništvo višjege deželnega sodišča samo. Ko je pravosodno ministrstvo odobrilo delovni načrt in odkazalo dotacijo, bo predsedništvo višjega deželnega sodišča skrbelo za dobavo potrebnih mapnih kopij. Spredaj stoječa določila ne izključujejo, da se tudi izven letnega delovnega načrta stavijo predlogi za novo napravo zemljiških knjig ali delov zemljiške knjige, čim se pokaže, da je to potrebno. Obr. 4. Poleg delovnih načrtov naj predložijo načelniki zemljiškoknjižnih sodišč v porazumu s komisarjem za popravljanje zemljiških knjig po obrazcu 4 proračune za prihodnje leto o vseh stroških, ki jih povzroči popravljanje zemljiških knjig. Kolikor se zdi potrebno, da se razumeva in pretehta delovni načrt in proračun stroškov, je treba kratko opisati razmere, ki so se vpoštevale ob njih sestavi. Komisarju za popravljanje zemljiških knjig se lahko izroči tudi popravljanje' vložkov deželne deske v njegovem sodnem okraju ležečih nepremičnin, ki so vpisane v deželni deski. V tem primeru naj navede komisar v delovnem načrtu po obrazcu 3 v razpredelku 1 skupno število teh vložkov deželne deske (ne števila vložkov sodišča). Yedenje popravljalnega komisarja vobče. § 9. V interesu primernega napredovanja in povolj-nega uspeha popravljalnega postopka ter v interesu, da se ohrani dobro sporazumljenje med udeleženci, mora komisar za popravljanje zemljiške knjige smatrati za svojo poglavitno nalogo, da deluje, če si nasprotujejo zahteve strank, najprej na to, da se z lepa pobotajo, da se, ako mogoče doseže sporazumljenje udeležencev bodisi o uredbi celega zemljiškoknjižnega stanja dotičnega vložka, ali vsaj o popravku lastninskega vpisa ali bremenskega stanja. Za to ho nudilo najboljši pripomoček, če se vestno in objektivno poizve stvarni položaj in se stranke primerno poučč. Vendar se mora seveda komisar vzdrževati vsakega šilečega prigovarjanja, da bi se ne moglo misliti, da postopa pristansko ali da ima namen iznebiti se dela. Popravljalni komisar mora nadalje stranke poučiti o važnosti in o dobrodelnih posledicah trdnega in razločnega mejničenja posameznih nepremičnin in delovati na to, da se zedinijo o takem mejni-čenju in da se to mejničenje nemudoma izvrši (§ 845 o. d. z.). § 10. V popravljalnem postopku je ravnati po za-ukazih § 7 z. o p. z. k. Pri tem se uporabljajo po § 24 z. o p. z. k. vobče določila izvenspornega postopanja. Priziv zoper sklepe popravljalnega komisarja gre, kolikor je pripustno, na sodišče prve stopnje. Komisarju je po načelu oficijoznosti pripu-ščeno izbrati pojasnilne vire in dokazila, ki služijo za poizvedbo merodajnih okolnosti. Razen listin, ki jih imajo v rokah stranke, se bo treba primerno ozirati zlasti tudi na poizvedbene zapisnike, ki so se sestavili ob svoječasni napravi zemljiških knjig. Nadalje se mora popravljalni komisar iz sodnih spisov primerno informirati 0 vseh tekočih zapuščinskih razpravah, pravnih sporih in prisilnih iz-vršilih gledé nepremičnin katastrskih občin, ki jih je obravnavati. Izjave in dogovore strank, ki so potrebne za popravek zemljiške knjige, naj vzame popravljalni komisar v zapisnik, ako ni zadevnih listin. Največjo skrb je treba posvečati, da se dožene identiteta oseb, zlasti v občinah, v katerih se nahajajo v več rodbinah enaka imena, in je treba potem osebe v sklepih in v drugih listinah, ki naj bodo podstava knjižnim vpisom, natančno ozna-menili. Razglasi. § 11. Ako je treba po zakonu o popravljanju zemljiških knjig ali po tem izvršitvenem ukazu kaj javno razglasiti, kakor je v kraju navada, je treba, kadar se ukrene ta objava, hkratu poslati po en izvod razglasilnega dekreta krajni občini in izločenemu graščinskemu ozemlju, v katerih so nepremičnine, ki pridejo v poštev, ter sosednjim občinam in izločenim graščinskim ozemljem, da jih nabijejo na svoji uradni tabli. Na vsakem izvodu razglasa, ki se tako izda, naj se napiše ime krajne občine in izločenega graščinskega ozemlja, v katerih se naj objavi. Eden izvod razglasa je treba vedno tudi nabili na uradni tabli zemljiškoknjižnega sodišča. Ako pa nastane potreba, postaviti zastopnika v teku že uvedenega postopka, naj ravna komisar po predpisih § 23 z. o p. z. k. § 13. Kadar se postavljajo zastopniki v popravljalnem postopku, je treba skrbno in previdno gledati na to, da poznajo zastopniki razmere, ki pridejo v poštev, tistih oseb, ki naj jih zastopajo, in da interesi zastopnika in zastopanca ne pridejo navzkriž, da je torej zastopstvo pripravno pospeševati zanesljivo poizvedbo pravnega položaja in kar najbolje braniti pravice udeležene stranke. Oblast na podstavi g 23, z. o p. z. k. postavljenih zastopnikov je omejena na to, da branijo v popravljalnem postopku pravice oseb, ki jih zastopajo. Popravljalni komisar mora gledati na to, da ustrezajo izjave, ki jih podajajo, pravnemu in stvarnemu položaju. Postavljanje zastopnikov. § 12. Ako se pokaže pred uvedbo ali ob uvedbi popravljalnega postopka potreba, postaviti zastopnike za osebe, ki so vpisane v zemljiški knjigi ali sicer udeležene, ker so ali popolnoma neznane ali odsotne in bivajo neznano kje, ne da bi bili za nje oskrbniki ali ker so zakoniti zastopniki udeleženih ne samopravnih oseb neznani, ima komisar dolžnost izposlovati, da se postavijo in imenujejo zastopniki na sodišču, ki je pristojno po občem pravilniku sodne oblasti (g 112, p. s. o.), za razprave, ki se vršč v namen popravka zemljiške knjige. Komisar mora zaradi tega poslati zaprosilo sodišču po obrazcu 5, v katerem naj se po možnosti pred- ot>r. 5. lagajo osebe, ki so pripravne za zastopnike. Sodišče je dolžno, rešiti zaprosilo kar najhitreje. Sodelovanje zemljiškoknjižnega sodišča. Sodelovanje razvidnostnih organov. § 14. § 15. čim se zemljiškoknjižnemu sodišču naznani čas, v katerem mora komisar za popravljanje zemljiških knjig začeti svoje delovanje, naj izda v § 4, odstavek 2, z. o p. z. k. zaukazani razglas po obrazcu ti. Ako je v sodnem okraju, ki je odkazan popravljalnemu komisarju, več zemljiškoknjižnih sodišč, morajo predstojniki teh sodišč izdati razglas skupno. Komisarjem za popravljanje zemljiške knjige se za sodelovanje stalno prideli razvidnostni organ. Ta ima zlasti dolžnost izvrševati potrebna merjenja (načrtovanje delitev zemljišč in drugih izprememb v obsegu parcel), napravljati situacijske obrise (§31, odstavek 3) in popravljati zemljiškoknjižno mapo po uspehih merjenja. Razvidnostni organ mora tudi, kolikor se pokaže neizogibno, pomagati pri primerjanju zemljiške knjige s katastrom in poizvedovanju obstoječih razlik ter pri identificiranju nepremičnin. Zemljiškoknjižno sodišče je dolžno podpirati popravljalnega komisarja, kolikor se da. Zlasti je naloženo načelniku sodišča si prizadevali, da skupno s popravljalnim komisarjem pouči prebivalstvo o pomenu in namenu popravljanja zemljiških knjig ter o pravici brez stroškov protokolarno naznaniti primere, v katerih se zemljiška knjiga ne ujema z resničnim posestnim stanjem, ter o posledicah, če se taka naznanila opusté; vsekakor je treba v teku zadnjih štirinajstih dni pred začetkom popravljalnih del prirediti v občini o tem lahko umevno predavanje. Načelnik sodišča ima nadalje dolžnost popravljalnega komisarja izdatno podpirati ob uvodnih delih, ki postanejo potrebna z ozirom na to, da bo pomoč občin brez spotike. To velja zlasti o tem, da se zagotovijo pisarniški prostori, njih razsvetljava in kurjava ter za podpiranje uradovanja potrebna pomožna opravila, zaradi katerih se je treba z ozirom na predpise § 37 gal. z. o n. z. k. in § 41 buk. z. o n. z. k. obrnili na občine in izločena graščinska ozemlja. Načelnik zemljiškoknjižnega sodišča mora biti tekočo seznanjen z napredovanjem del za popravljanje zemljiških knjig v sodnem okolišu s tem, da vpogleduje spise in ustno občuje s popravljalnim komisarjem, in mora opažene nedostatke, ako treba, naznaniti predstojnemu prcdscdništvu sodišča prve stopnje. Ob premerah in ob sestavljanju pridodanih map je treba ravnati po navodilih, ki veljajo za razvidnost zemljarinskega katastra. V zemljiškoknjižnih mapah, ki se rabijo, se morejo izvesti izpremembe še le tedaj, ako in kolikor ustrezajo vpisom, ki se izvršč v zemljiški knjigi. Priročna knjiga (manuale), ki jo sestavi razvidnostni organ, naj po opravljenem narisu izprememb v zemljiškoknjižni mapi služi za pripomoček v izvršitvi izprememb v operatu zemljarinskega katastra in naj se priloži temu operatu kakor celokupna sestavina. Opravila, ki jih oskrbuje razvidnostni organ, mu odkazuje komisar za popravljanje zemljiške knjige. Razvidnostni organ pa ostane podrejen finančni upravi in njegova dela so pod strokovno-tehniško kontrolo nadzornih organov razvidništva zemljarinskega katastra. Popravljalni komisar mora ob razdelitvi opravil, ki jih je oskrbovati v popravljalnem postopku, skrbno gledati na to, da sega delovanje razvidnostnega organa in sodnih opraviteljev drugo v drugo, kakor ustreza namenu. Poročanje uradu za odmero pristojbin. Načelnik sodišča lahko določi namesto sebe za sodelovanje pri popravljanju zemljiške knjige z odo-drilom predsedništva višjega deželnega sodišča kakega drugega uradnika, ki je sposbben za samostojno sodniško službo. Ko je popravljalni komisar odšel iz okraja, mora zemljiškoknjižno sodišče reševati opravilne spise, ki se nanašajo na popravljanje zemljiške knjige. § 16. Ako je komisar za popravljanje zemljiške knjige po § 10 vzel na zapisnik izjave ali dogovore, na kater'h sloni posest osebe, ki jo je vpisati za lastnika v zemljiško knjigo, ali ako se je poizvedelo, da pogodba, na katero se opira lastninska pravica, ki se vknjiži, še ni vpisana v kaki javni knjigi, je treba poverjene prepise dotičnega zapisnika ali dotočne pogodbe ali izpiske iz njih, sporočiti uradu za odmero pristojbin (§ 39, odstavek 5 z. o p. z. k.). Ako stranke navedejo, da se je predmetna pogodba že priglasila za odmero pristojbin, da pa se je izgubila, je treba to pristaviti v poročilu na urad za odmero pristojbin. II. Postopanje po I. in II. oddelku z. o p. z. k. (§§ 17 do 60). A. Uvodna dela. (§§ 17 do 21). Poizvedba nepravilnosti zemljiške knjige. § H. Naloga popravljalnega komisarja v postopku po I. in II. oddelku z. o p. z. k. je v tem, da dožene pravne razmere, ki jih je vknjižiti po pravilnem pravnem položaju, torej, da pripravi podlage za napravo zemljiškoknjižnega stanja, ki ustreza pravilnemu položaju. Stvar zemljiškoknjižnega sodišča je, zemljiškoknjižno izvesti to, kar se je tako dognalo. Preden se začne popravljalni postopek v kaki Obr. 7. občini, naj izda komisar po obrazcu 7 javni poziv, naj se naznanijo primeri, v katerih se zemljiška knjiga ne ujemo, z resničnim posestnim stanjem, in skrbi, da se ti pozivi razglasijo tako, kakor je v kraju navada. Za ta naznanila je določiti rok 30 dni. Vendar se je tudi na naznanila, ki so se podala po preteku tega roka, ozirati v teku popravljalnega postopka, kolikor je še mogoče. Sicer naj za sprejemanje ustnih naznanil določi komisar, oziraje se na vladajoče zadevne razmere narok na eden dan ali več dni zaporedoma v dotični občini. K temu uradovanju naj se pritegne občinski načelnik, načelnik izločenega graščinskega ozemlja- ali kak drug zaupnik, ki pozna krajevne razmere. Z naznanili strank in z drugačnimi poizvedovanji komisarja naj se kolikor mogoče popolno poizvedo zemljiškoknjižni vložki, za kojih popravo je treba skrbeti. § 18. Hkratu z omenjenim razglasom mora komisar zaprositi krajno občino in načelništvo graščinskega ozemlja, okrajni odbor in v sodnem okolišu obstoječa kmetijska društva, da naznanijo popravljalnemu komisarju znane jim primere, v katerih se v dotični občini (v dotičnem graščinskem ozemlju) zemljiška knjiga ne ujema z resničnim posestnim stanjem, in da naj vplivajo na stranke zaradi pravočasnega naznanila divergenc,' ki se jih tičejo. § 19. Primere, v katerih se zemljiška knjiga ne ujema z resničnim posestnim stanjem, mora komisar vpisovati v seznamek po obrazcu 8. Ustno podana Obr. 8. naznanila je vzprejemati neposrednje v seznamek. Iz pismeno izročenih naznanil je treba podatke prenesti tjakaj ; hkratu je na ta naznanila nap:sati tekočo število seznamka in v drugem razpredelku seznamka s pristavkom besede „pismeno“ na to opozoriti. Pismena naznanila naj se začasno hranijo v skupnem ovitku, kadar se začne postopek, pa naj se priložijo dotičnim specijalnim spisom. O vsakem naznanilu je najprej izpohiiti raz-predelke 1 do 6; nadaljnji razpredelki se izpolné še le v teku postopka (§ 60). V razpredelku 5 je treba imenoma navesti, ako je zemljiškoknjižno telo pripisano več nego štirim solastnikom, le solastnika največjega deleža ali v zemljiški knjigi na prvem mestu imenovanega solastnika in pristaviti število ostalih solastnikov, na primer: »Janez Petrucki in 29 solastnikov“. V razpredelku 6 je treba jasno, toda kolikor moči kratko navesti, kako se razlikuje resnično posestno stanje od zemljiškoknjižnega stanja in odkod izvira ta razlika, in sicer, ako gre le za posamezne sestavine zemljiškoknjižnega telesa, z oznamenilom dotičnih parcel; tudi je treba imenoma navedene resnične posestnike pristaviti z naslovom njihovega stanovanja. Po potrebi je uporabiti tudi razpredelek za opomnje, da se zapišejo podatki, ali pa je upotrebiti za to listek, s katerim se ravna kakor s prilogo do-tične številke. ^ Ako se več naznanil tiče istega zemljiškoknjižnega vložka, mora komisar paziti na to. da se kolikor moči vpišejo pod zaporedne tekoče številke. Vsekakor je poočititi, da spada sjcupaj več številk, ki se nanašajo na isti vložek, z opozorili v razpre-delku 1 v zmislu § 12, odstavek 4 in 5 zemljiškoknjižnega navodila z dne 12. januarja 1872. I. (drž. zak. št. 5). V seznamku se mora vpisovati skrbno, z razločno pisavo. Ti vpisi se ne sinejo napravljati na poprečnih črtah samih, temveč vedno med dvema poprečnima črtama, in sicer tik pod gornjo črto, da ostane prostor za poznejše pristavke. Na seznamek je na prvi strani na mestih, ki so za to določena s tiskom, s štampiljo pritisniti ime katastrske občine in sodnega okraja. Ako se v seznamek vpisani primeri pozneje preložijo v postopek za novo napravo zemljiške knjige, je treba to narediti razvidno v razpredelku za opomnje z besedami: „Sklenila se je nova naprava“. § 20. Vse primere, v katerih se zemljiška knjiga ne ujema z resničnim posestnim stanjem in za katere je izvedelo zemljiškoknjižno sodišče, mora komisar uradoma vpisati v seznamek obrazec 8. To velja zlasti o izpremembah, ki še niso knjižno izvedene in ki jihjenaznanilo razvidništvo zemljarinskegakatastra z r.aznanilnimi polami in izkazi razlik, o vseh primerih, zabeleženih v seznamku, v katerih se ni napravilo soglasje med zemljiško knjigo in katastrom (točka 3 ukaza pravosodnega ministrstva z dne 2. julija 1889. 1. [drž. zak. št. 35]) in o vseh primerih, vzetih iz zapuščinskih in pravdnih spisov. Na dotični spis je kratko opozoriti v razpredelku 3 seznamka, na primer „naznanilna pola št......... „zapuščina (znamenje spisa)“. § 21. Ako po tein, kar je opazilo zemljiškoknjižno sodišče in popravljalni komisar, večje število v zemljiški knjigi kake katastrske občine vpisanih solastninskih primerov ne ustreza resničnim pravnim razmeram, je treba vsa zemljiškoknjižna telesa, ki so pripisana več solastnikom, uradoma vzprejeti v seznamek obrazec 8. Ako se pokaže, da je zemljiška knjiga tako pomanjkljiva, da je za temeljito poizvedbo primerov, v katerih se zemljiška knjiga ne ujema z resničnim posestnim stanjem, namenu primerno, natančno primerjati zemljiško knjigo s katastrom, jo treba to primerjanje izvršiti uradoma. Najdene primere nesoglasja je vpisati v omenjeni seznamek. V obeh primerih (odstavek 1 in 2) je treba v razglasu (§ 17) posebej omeniti uvodno delo, ki ga je že izvršil komisar za popravljanje zemljiške knjige (privzetje vseh v zemljiški knjigi kakor lastnina več oseb vpisanih zemljiškoknjižnih teles v poizvedbe, primerjanje zemljiške knjige s katastrom). Potem zadošča, ako se naznanila strank omejujejo na tiste primere, ki jih komisar še ni vzprejel. B. Poizvedbe (§§ 22 do 51). * Vrstni red poizvedb. § 22. Gledé vsakega posameznega zemljiškoknjižnega vložka, ki ga je treba popraviti, je izvesti postopek praviloma samostojno. Treba je torej gledé vsakega vložka izdati poseben delitveni odlok, odkazni načrt in odkazni odlok. Pri tem je ravnati po vrsti, kakor so se vpisali primeri razlik v seznamku obrazec 8, ako se ne pokaže, da bi bilo namenu primerno, ako bi se z ozirom na topografsko lego zemljiškega posestva, ki se privzame v popravljalni postopek, ali iz drugih razlogov opustil ta vrstni red. Več zemljiškoknjižnih teles naj se po možnosti obravnava skupno, če se pokaže to pripravno zaradi tega, ker so pravni odnošaji zemljiškoknjižnih teles v zvezi, zlasti, ako je zemljiško posestvo enega lastnika, ki tvori gospodarsko enoto, po idejalnih deležih vpisano v več zemljiškoknjižnih telesih. V navadnih primerih naj se tudi izven take zveze izdadö skupno, eventualno v tabelarni obliki delitveni odlok, odkazni načrt in odkazni odlok gledé več vložkov, ako se ni bati, da bi prišle iz tega kake zmešnjave. Uvedba popravljalnega postopka. § 23. Popravljalni postopek se uvede s sklepom komisarja za zemljiške knjige. Pri tem je hkratu v dotični občini določiti narok, da se opravijo zadevne poizvedbe in obravnave. Da se v zemljiški knjigi zaznamuje uvedba popravljalnega postopka in da se udeleženci individualno obvestijo po § 6, odstavek 1 z. o p. z. k., naj se posluži komisar obrazca 9. Obr. 9. Oblastvom, javnim zakladom in zavodom, ki so poklicani upravljati in zastopati nepremičnine in pravice, ki spadajo v podrtjčje javne uprave, se po-Ohr. 10. Sijejo obvestila v obliki pisem po obrazcu 10. Pri tem je paziti na ukaz pravosodnega ministrstva z dne 19. oktobra 1897. 1. (uk. št. 37). V teh obvestilih je navesti zemljiškoknjižni vpis, ali dejansko okol-nost, ki povzroča obvestilo. V izdajah odlokov in pisem ter v naslovu je napravljati imena katastrske občine in uradnega kraja komisarjevega s štampiljo. Obvestila je opremiti in dati na pošto s povratnico, enako, kakor vročitve v zemljiškoknjižnih stvareh, razen, ako bi se po pošti ne mogla dostaviti; v tem primeru je dostaviti obvestilo po vročevalcu v roke adresatu in izvršitev potrditi na vročilnici ali na vročilni poli. S posredovanjem občin in izločenih graščinskih ozemelj se lahko dostavljajo obvestila, če izjavijo, da so pripravljane to storiti in če je po položaju razmer, pričakovati, da bodo redno oskrbovale dostavljanje. Za javne razglase v zmislu § 6, odstavek 2 z. o ]). z. k. je uporabljati obrazec 11. Ohr. 11. Iz razlogov primernosti je izdati razglas, ako moči, skupno gledé večje vrste zemljiškoknjižnih vložkov. Uvedba popravljalnega postopka naj se v vseh primerih zemljiškoknjižno zaznamuje na listu A, drugi oddelek. § 24. Poizvedbe o resničnih posestnih razmerah naj se vršč, da se zagotovi zanesljiv uspeh, v dotični občini na licu mesta in praviloma, zlasti, če bodo pri tem potrebna pojasnila iz katastrskih operatov ali premer, tako, da se pritegne razvidnostni organ. Ako je mogoče, ne da bi se motil tek opravil na zemljiškoknjižnem sodišču, lahko vzame popravljalni komisar zemljiško knjigo in zemljiškoknjižno mapo seboj k poizvedbam. Pri tem ima dolžnost, da z največjo skrbnostjo varuje knjigo in mapo. Spisi. § 25. Spise, ki se nanašajo na popravek zemljiškoknjižnega vložka, je vlagati koj s poČetka v platnice za spise, ako bodo imeli, kakor se pričakuje, večji obseg, in zato je pisati dnevnik po obrazcu 1, toda s primerno izpremenjenim napisom. Za znamenje spisov je uporabljati črke „P. z. k.“ (Popravek zemljiške knjige) ter številko obrazca seznamka obrazec 8 in ime katastrske občine, nadalje dotično tekočo številko seznamka, na primer „P. z. k. 8 Sopotnija 15“. Opravilna številka se naredi s tem, da se pristavi vrstna številka, na primer „P. z. k. 8 Sopotnija 15“ 3 ' Opravilni spisi, ki so se nabrali pri popravljalnem komisarju, naj se hranijo po končanem popravku zemljiške knjige skupno z ostalimi, isto katastrsko občino zadevajočimi spisi pri zemljiškoknjižnih spisih sodišča, opravilni spisi, ki se nahajajo na zemljiškoknjižnem sodišču, pa naj se položijo k spisom dotičnih zemljiškoknjižnih vložkov. Poizvedbeni zapisnik. § 26. O obravnavi gledé vsakega samostojno obravnavanega zemljiškoknjižnega telesa ali več skupno obravnavanih zemljiškoknjižnih teles je pisati poseben zapisnik. Zapisnik je že pred začetkom obravnav po obrazcu 12 pripraviti tako, da se po zemljiško- Obr. 12. knjižnem stanju navede najprej imovinski stan zemljiškoknjižnega telesa ali imovinski stan več zemljiškoknjižnih teles, in sicer posamezne pripadajoče parcele s pristavkom njihovega oznamenila (hišna številka, obdelavna vrsta), da se potem razložijo lastninske razmere in končno zabeležijo bremena sumarno s kratkim oznamenilom, kakšna so in kako velika, z listinami vred, ki so podlaga vpisu. Hišno številko (razpredelek 2) je narediti razvidno samo z vpisom dotične številke. Ako kaka stavbna parcela nima hišne številke, je treba pustiti razpredelek prazen. Ako imata dva ali več krajev v isti katastrski občini samostojne številke, je treba vsaki hišni številki pristaviti tudi kraj in sicer v okrajšani obliki in z latinskimi črkami, na primer U (Uniszowa), O (Ostrowczyk). Drugih dostavkov, kakor „Št.“ ali „Kraj“ ni treba. Le v tistih občinah, v katerih so številke po hišah, cestah in trgih, je treba hišni številki pristaviti tudi oznamenilo ulice, ceste ali trga v okrajšavi „u“, „c“ in „t“, na primer „89 Sobieskega u.“, „5 glavni t.“. i (Slovenlach.) 206 Hišne številke in oznamenilo obdelave je postaviti tik ob gornjo črto vrst. tako da ostane na desni in spodaj še prostor za poznejše vpise. Ako se tiče popravljalni postopek odpisa posameznih parcel (§ 6, odstavek 3 z. o p. z. k.), tedaj ni potreba v zapisniku pojasniti vsega imovin-skega stana zemljiškoknjižnega telesa, temveč zadošča. da se zabeležijo le parcele, ki se odpišejo. Vendar se mora narediti razvidno, da so se izpustile parcele, ki ne pridejo v poštev, s pripomnjo, ki jo je namestiti v oklepaju nad tabelo, določeno za razložbo imovinskega stana. § 27. Samo uspehe obravnave je vzprejeti v zapisnik in sicer v kratkem besedilu. Vmesnih poizvedb ni vzprejemati v zapisnik, razen, ako mora komisar odločiti med nasprotujočimi si zahtevami strank ali zoper ugovor udeležencev. V tem primeru je v zapisniku poočititi bistvene izjave in dokaze ter odločbo z razlogi vred. V vsakem zapisniku je povedati dan in kraj, kdaj in kje so se izvršile v njem posvedočene poizvedbe in oddale v njem zapisane izjave. Privzeti zapriseženega zapisnikarja, je dopustno, vendar ni potrebno, izvzemši v § 3, odstavek 2 z. o p. z. k. omenjene primere in protokolarno sestavo listin. Zaslišanj osebe morajo zapisnik podpisati. Uspehi poizvedb na licu mesta se ne jemljejo posebej na zapisnik, temveč, če se čas in kraj uradnega dejanja izpremeni, se zapisnik prekine in se završi Še le na koncu uradnega dejanja. Poizvedba posestnih in lastninskih razmer. § 28. Obravnava s strankami se začne s tem, da se jim na mapi pokaže doslej v zemljiškoknjižnem telesu združeno posestvo ali njegove sestavine, ki pridejo v poštev, in da se primerno oziraje se na katastrske operate preskusi pravilnost in popolnost imovinskega stana, v zemljiški knjigi nahajajočega se oznamenila parcel (hišna številka, obdelavna \ vrsta) in vpisa lastnine, da se ustvari podlaga za zemljiškoknjižni vpis pravega, resničnega posestnika kakor lastnika. § 29. Pri stavbnih parcelah je treba poizvedeti njih določitev in jo v okrajšani obliki vpisati v razpre-delku 4 zapisnika, in sicer h = hiša (poslopje za stanovanje), dv = dvorišče, g = gospodarsko poslopje, ko — koča itd. Izpremembe obdelav naj dožene v teku poizvedb razvidnostni organ po določilih §§ 9 in 10 zakona z dne 12. julija 1896. 1. (drž. zak. št. 121). Ako so se poizvedele izpremembe obdelave, je uporabljati s § 16 zakona z dne 24. maja 1869. L (drž. zak. št. 88) predpisano terminologijo. Ako se poizve, da se je kako poslopje porušilo in da je s tem cela stavbna parcela nehala biti stavbna parcela in da se je pripojila sosednji obdelavi, je v razpredelku 1 številko parcele rdeče prečrtati in v razpredelku 3 pripomniti: „porušeno in vknjiženo v zemljiški parceli...........“. Ako se dožene, da se je na kaki zemljiški parceli trajno zgradilo kako poslopje, je treba popravek izvršiti v zapisniku. Vsaka parcela, o kateri se je poizvedelo, da je gledé svojega obsega in svojega oznamenila pravilna, dobi v tretjem razpredelku zapisnika s svinčnikom črtico ( y/). Ako se pripozna, da spada parcela k dotičnemu posestvu, oziroma dotičnemu posestniku, je treba to v zapisniku zabeležiti s tem, da se v tretjem razpredelku s štampiljo natisne beseda: „pravilno“. 1 § 30. Ako stranke niso v stanu priložiti pridobitna pisma o nepremičninah, ki jih zahtevajo za se, naj jih komisar povpraša o pridobitnih naslovih in to, kar v resnici povedo in kar se nanaša na zatrjevani pridobitni naslov, naj se poočiti v zapisniku. Ako se poteguje več oseb za nepremičnino ali del nepremičnine, in se ta zahteva opira na resnično posest, je treba poizvedovati v zmislu § 9, odstavek 4 z. o p. z. k. Uspehi tega, da so se dognale lastninske pravice, naj se zapišejo v zapisnik ali s tem, da se samo opozori na dosedanje zemljiškoknjižno stanje ali da se navede resnični posestnik, ki je različen od zemljiškoknjižnega lastnika, in naslov pridobitve. ^ • Lastninska pravica za dediča ali legatarja se ne more vpisati pred prisojilom ali posebnim dovo-lilom zapuščinskega oblastva. V poizvedbenem zapisniku je treba torej v tem primeru pripomniti, da se prisojilno pismo še ni izdalo in da se zaradi tega vpiše lastninska pravica za zapustnika. Popravljalni komisar pa mora gledati na to, da se prisojilo, ki se izda pozneje, ali posebno dovolilo vpošteva v zapisniku, dokler se še da. Ako bi zapuščinska razprava še ne bila v teku, naj sproži popravljalni komisar nje uvedbo. Ako se pokaže, da so se nepremičnine, kV spadajo k zapuščini, fizično delile ali, ako nameravajo upravičeni dediči nepremičnino tako deliti, naj se delitveno dejanje s sodelovanjem razvidnostnega organa vzame na zapisnik in ob popravljanju zemljiške knjige primerno vpošteva ali pa naznani razpravnemu sodišču, da se ozira na to ob prisojilu. Po odstavku 4 je ravnati zmislu primerno, ako se je nepremičnina pred dnevom poizvedbe prodala na dražbi in zdražitelj še ni izpolnil vseh pogojev, od katerih je odvisen njegov vpis. Da se poočiti, da spada skupaj več parcel ovedenega novega stanja, ki so v enakih pravnih razmerah, in ki se jih skupno tičejo izjave strank, zlasti, ako naj tvorijo skupaj eno zemljiškoknjižno telo istega lastnika, služi razpredelek 5 poizvedbe-nega zapisnika, v katerem se ločijo posamezne skupine skupaj spadajočih parcel z arabskimi številkami v tekočem redu tako, da dobé parcele, ki spadajo k isti skupini, isto arabsko številko. Stranke je treba primerno poučiti o primernosti združenja več nepremičnin istega lastnika v eno zemljiškoknjižno telo, ako je po zakonu dopustno. § 31. Pri tistih parcelah, ki so v naravi deljene in pripadajo po kosih različnim osebam, je treba poizvedeno novo posestno stanje v zapisniku pred-očiti takole: V razpredelku 1 je treba parcelo prečrtati z rdečo tinto z vodoravno črto in delitev zabeležiti v razpredelku 3 („preskušnja imovinskega stanu“) z besedami „deljeno“ ali „je treba deliti“ po tem, ali je delitev v katastru že izvršena ali ne. Ako je parcela v katastru že deljena, naj se navedejo številke delnih parcel v razpredelku 4 („novi stan“) druga pod drugo. Ako pa parcela v katastru še ni deljena, naj razvidnostni organ, ko je dognal delitveno črto v naravi, premeri, kolikor je potrebno, in pridene delnim kosom številke. Podatke novih parcel je vpisati v razpredelku 4. Ako bi se pa ne dalo takoj premeriti, je treba to čim prej dopolniti. Premero, ki se naj izvrši, je v ta namen imeti v razvidnosti v zabeležku, ki naj obsega tekočo številko zapisnika in številke parcel, ki se delé. Obravnavo je nadaljevati, ako se da, na podstavi obrisa, ki ga naredi razvidnostni organ in ki kaže lego vseh delnih parcel in obsega nove številke parcel. § 32. Ako se pokaže, da znaša vsota vpisanih solastninskih deležev več nego eno enoto ali, da se s to vsoto ne povzame cela enota ali, ako se pripeté fiktivne solastninske razmere brez napovedi deležev posameznih deležnikov po številkah, je treba iz spisov o napravi zemljiške knjige in iz pridobitnih pisem, ki so podstava vpisom, poizvedeti, ali se ni naredil pogrešek ob vpisu (§ 104, o. z. z.). Ako tega ni, naj se poizvedo resnične posestne razmere in naj se deluje na to, da se stranke zedinijo. Ako se zedinjenje ne more doseči, je sporne točke ustanoviti v zapisniku. Delitveni odlok (§ 30) naj se vsekakor razteza na vse v zemljiškoknjižnem telesu doslej združene parcele. § 33. Pri obravnavah je treba, ako gre za fizično delitev nepremičnine, gledati na to, ali ni glede nje zakonitih delitvenih ali prodajnih omejitev, kar je zlasti dano pri občinskih zemljiščih, ki spadajo k osnovnemu premoženju ali k osnovni imovini občine ali njenih zavodov in se zaradi tega po določilih občinskega reda brez sklepa deželnega zbora ne smejo deliti in brez odobrila okrajnega zastopa ali deželnega odbora ne smejo prodati, nadalje pri gozdnih zemljiščih, ki po § 21 gozdnega zakona z dne 3. decembra 1852. 1. (drž. zak. št. 250) potrebujejo za delitev dovolila političnega oblastva. > 20G* Po § 27 z. o p. z. k. je komisarju naloženo izprositi potrebno privolilo upravnega oblastva v primernem Stadiju popravljalnega postopka. § 34. Pri obravnavali o posestnih razmerah je treba vedno tudi po § 22 z. o p. z. k. paziti na nevpisane zastavne in druge obremenilne pravice, ki so se osnovale povodom izvenknjižnega prehoda posestva pred zabeležbo popravljalnega postopka kakor nasprotne obveznosti pridobitnika. Zlasti je gledé tistih nepremičnin, ki so bile doslej združene v zemljiškoknjižnem telesu, v resnici pa ločene, poizvedeti služnosti, ki obstojé med dotičnimi zemljišči. Ako za take služnosti kljub temu, da se je povpraševalo, ni zvedel popravljalni komisar, je to izrečno pripomniti v zapisniku. § 35. Ako se vsi udeleženci zedinijo v smerèh, omenjenih v § 28, je treba, ako naj se po tem deli zemljiškoknjižno telo, hkratu začeti pretresati bremensko stanje, da se tudi o tem, če mogoče, doseže edinstvo. Ako se vsi udeleženci zedinijo o uredbi vsega zemljiškoknjižnega stanja, naj komisar edinstvo zabeleži v zapisniku, in izpolnivši razpredelek 6 zapisnika, naznani uspeh zemljiškoknjižnemu sodišču v taki obliki, da se more iz nje razločno povzeti novo stanje, ki ustreza zedinjenju, ter odredba, ali na j se vpisi izvršč v obstoječem zemljiškoknjižnem vložku ali v vložkih, ki se začnč pisati na novo, in da more biti komisarjevo poročilo zanesljiva podlaga vpisa, ki se izvrši. Ako se doseže zedinjenje med udeleženci, ne da bi se raztezalo tudi na zahtevano povratno odplačilo pridobitnika v zmislu § 22 z. o p. z. k., ni v tej točki obstoječi spor nikaka ovira ravnati po § 8 z. o p. z. k. Stranko, ki stavi tako zahtevo, je treba poučiti, da ji je dano na voljo svojo zahtevo uveljavili po pravdni poti in da si more s pravočasno vložbo tožbe in njeno zemljiškoknjižno zabeležbo varovati svojo pravico zoper vsakega poznejšega lastnika nepremičnine. Da se je dalo to podučilo, naj se pripomni v zapisniku. Delitveni odlok. § 36. * Delitveni odlok obsegaj: 1. Oznamenilo zemljiškoknjižnega telesa, ki se deli (številka zemljiškoknjižnega vložka) in navedbo parcel in delov parcel, ki se naj odpišejo od zemljiškoknjižnega telesa; pdločene kose je urediti po zemljiškoknjižnih telesih, ki se naredé iz njih, in hkratu navesti, ali naj se vpišejo v nove zemljiškoknjižne vložke ali naj se pripišejo obstoječim zemljiškoknjižnim vložkom ; 2. imena in natančne naslove oseb, ki se vpišejo za lastnike posameznih odločenih kosov in ki so se napotile na pravdno pot. Ako se stranke, ki stavijo zahteve do lastnine, napotijo na pravdno pot, naj se določi tudi rok za vložbo tožbe. Pri tem se je previdno ozirati na krajevne in gospodarske razmere. V nobenem primeru se ne sme rok določiti pod najmanjšo dobo enega mesca, ustanovljeno v § 9, odstavek 4 z. o p. z. k. Ako odloči komisar o nasprotujočih si zahtevah strank, je treba gledé vsake sporne točke pri-dejati stvarno utemeljitev. V odlok je končno vzprejeti podučilo o pravnih pomočkih, ki gredô strankam, in o posledicah, če se ne drže tožhenega roka. Ob izdaji delitvenega odloka in po njem naj se izpolnita razpredelka (5 in 7 poizvedbenega zapisnika. Delitveni odlok se dostavi po zadnjem odstavku § 9 z. o p. z. k. Ako se kdo odpove dostavi odloka ali njega izpodbijanju, naj se to posvedoči v poizvedbenem zapisniku. § 37. Ako je nepremičnina knjižno neobremenjena, naj komisar za, popravljanje zemljiške knjige, ko je dobil delitveni odlok pravno moč, sporoči ta odlok zemljiškoknjižnemu sodišču v nadaljnjo uradovanje ter potrdi njegovo pravno moč. Ako so se dognale nasprotne obveznosti oseb, ki se vpišejo za lastnike, v zmislu § 22 z. o p. z. k s porazumom udeležencev, je ukreniti hkratu njih vknjižbo. Uredba bremenstva. Odkazni načrt. § 38. Pri knjižno obremenjenih nepremičninah se ne ukrene takoj zemljiškoknjižna izvršitev, ko je dobil delitveni odlok pravno moč, temveč nastopi bremenski odkazni postopek (§§ 12 do 21 z. o p. z. k.), da se tudi bremenstvo popravi tako, kakor ustreza resničnemu pravnemu položaju. V odkaznem postopku je obvezno zaslišanje vseh upravičencev. Gledé spornih okolnosti, omenjenih v § 24, odstavek 2 z. o p. z. k., je treba dati komisarju dokazila, ki sicer v izvenspornem postopanju niso na razpolaganje. Teh dokazil se je treba previdno posluževati. § 39. Ob uredbi bremenstva ni okolnost, da je Vrednost fizičnega nepremičninskega dela, ki stopi na mesto idealnega lastninskega deleža, večja nego bi ustrezalo idealnemu deležu, nikaka ovira za prenos bremen od idealnega deleža na fizični nepremičninski del. Ako bi se bremena, ki so se doslej držala idealnih deležev zemljiškoknjižnega telesa, ne bi mogla prenesti na fizične nepremičninske 1 dele, ustrezajoče idealnim deležem, je treba največjo skrb obračati na to, da se poizvedô tista zemljišča, na kojih obremenitev je v resnici merila volja stranke, ko so se osnovale obremenilne pravice. Prevara udeležencev z izkoriščanjem nepravilne vsebine zemljiške knjige naj se zabranjuje. Popravljalni komisar mora razloge, ki so bili merodajni za poizvedbo zemljišč, ki se obremené tako, navesti v odkaznem načrtu. Ako se pokaže iz poizvedb, da so se obremenilne pravice, ki naj bi po soglasni volji strank ne zadevale posameznih sestavin zemljiškoknjižnega telesa, ki se sedaj izločijo, zaradi tega vpisale na celo zemljiškoknjižno telo, ker se sestavine, ki se obremené in ki se pusté svobodne, v zemljiški knjigi niso pisale ločeno, tedaj naj pazi komisar na to, da izostane prenos obremenilnih pravic na sestavine, ki se izločijo. Naftne pravice naj se ne prenesejo v nove zemljiškQknjižne vložke, temveč z bremenskim od- kaznim postopkom naj se hkratu izvrši tudi postopek za prenos naftnih pravic v knjigo naftnico po § 23 zakona z dne 9. januarja 1907. 1. (drž. zak. št. 7) in po ministrstvenem ukazu z dne 15. aprila 1907.1. (drž. zak. št. 107). Ob delitvi zemljiškoknjižnega telesa in ob izvršitvi odkazncga sklepa je prenesti tudi naftne pravice v knjigo naftnico. Ta prenos je zabeležiti v pregledu, ki se piše po § 9 omenjenega ukaza. Ako se pokaže, da se držč naftne pravice idealnega nepremičninskega dela in da bi morale tudi nadalje, če se deli zemljiškoknjižno telo, obremenjevati le solastninski delež, naj se take naftne pravice ne prenesejo niti v novi zemljiškoknjižni vložek niti v knjigo naftnico, temveč naj se ob bremenskem odkazu preidejo z navedbo razlogov (§11, odstavek 7 omenjenega ministrstvenega ukaza). Poravnava vrednosti in varščina. § 40. Ako je vrednost fizičnega nepremičninskega dela, ki stopi na mesto zemljiškoknjižno obremenjenega solastninskega deleža, manjša nego znesek vrednosti, ki pripada po računu od skupne vrednosti zemljiškoknjižnega telesa na solastninski delež, lahko upnik stavi zahtevo, ki mu gre po § 13 z. o p. z. k., naj se sodno položi poravnavna vsota ali naj se zastavnopravno vpiše varščina ali že na obravnavi, preden se napravi odkazni načrt, ali še le z ugovorom zoper odkazni načrt. V interesu osredotočenja postopka naj se stremi za prvim, da se je moči ozirati na zahtevo že v odkaznem načrtu. Poravnavna ali varščinska vsota se določi le na zahtevanje upnika. Kadar stavi to zahtevo, upnik ni dolžen svojo zahtevo s številkami natančno konkretno povedati. Določiti vsoto je prepuščeno komisarju, ki se mora pri tem ravnati po predpisih, obseženih v odstavkih 2 in 3 § 13 z. o p. z. k. § 41. Zahteva v zmislu § 13 z. o p. z. k. je izključena, ako je upnik ob času, ko se je kakor upravičenec vpisal v zemljiško knjigo, po položaju primera vedel za to, da fizični nepremičninski del, ki se obremeni, ne dosega višine vrednosti obremenjenega idealnega dela zemljiškoknjižnega telesa. Zahteva je nadalje tudi tedaj izključena, ako je kljub manjši vrednosti fizičnega nepremičninskega dela, ki se obremeni, dan kateri izmed primerov § 17, št. 5 — 7 z. o p. z. k. Komisar za popravljanje zemljiške knjige naj ob odločbi o upnikovem predlogu skrbno ocenjuje uspehe cele obravnave in dokazovanja in naj odločbo kaznem načrtu ali, ako se je zahteva stavila še le z ugovorom zoper ta načrt, v odkaznem sklepu. Ocenjujé okolnosti, ki se nanašajo na to, da se je vedelo za nepravilnost zemljiške knjige, se je treba ozirati tudi na razmere in običaje dotičnih krajev. § 42. Lastnike zemljiškoknjižnih teles, ki se obre-mené z varščino ali z varščinsko kvoto, naj opozori komisar na to, da se lahko oprosté te obremenitve, ako položijo na sodišču znesek, ki pripade na njihovo nepremičnino (§ 25 z. o p. z. k.). Da se je dalo to podučilo, je treba poočititi v zapisniku. § 13 z. o p. z. k. zahteva samo, da se položi poravnavna vsota vobče in določa posledice, ako se ne položi poravnavna vsota. V zakonu ni povedano, kdo je obvezan položiti jo. Vsoto lahko položi vsak, ki ima interes na tem, torej tako dosedanji hipotečni dolžnik kakor tudi lastniki nepremičninskih delov, ki se obremené. Indebite-vpisi. § 43. Ob poizvedovanju je treba gledati na to, ai-niso posamezne vpisane obremenilne pravice žl ugasnile. Indebite-vpisi naj se ne prenesejo, ako se predložene za to listine (izbrisne pobotnice, izjavo o oprostitvi zastave, razsodbe itd.) ali ako v zapise niku privolijo upravičenci. Ako se trdi gledé vpisanih obremenilnih pravic, da so se izvenknjižno razveljavile, naj vzame komisar dotične izjave strank na zapisnik in naj priloži zapisniku listine, ki se nanašajo na to. Ako se v odkaznem načrtu opusti prenos takih bremen, je treba razlog za to navesti. Ako so vpisane pravice do prevžitka v prid umrlim osebam, je treba delovati na to, da se izbrišejo. Ob pridobitvi nepremičnine osnovane nasprotne obveznosti. § 44. O priliki pridobitve nepremičnine, ki se je izvršila, preden se je zabeležila uvedba popravljalnega postopka, osnovane nasprotne obveznosti pridobitnika, za kojih vpis mora skrbeti komisar po g 22 z. o p. z. k., ako se pokaže med udeleženci spora-zumljenje, naj se privzamejo v odkazni načrt. § 45. V g 14, odstavek 2 z. o p. z. k. ustanovljeni rok je po koledarju navesti v obvestilih in tako določiti, da pride vsem udeležencem v kolikor moči neokrajšani dobi prav, in sicer tudi tedaj, ako bi nastale zamude v vročitvi in bi se morali postaviti zastopniki. Hkratu naj se določi narok, ki pride morda v sredo roka in na katerem naj komisar za popravljanje zemljiške knjige ali kak uradnik zemljiškoknjižnega sodišča, ki ga določi za to načelnik sodišča, razloži odkazni načrt udeležencem, ki se zaradi tega zglasé na naroku. Stranke je treba poučiti tudi o tem, po katerih pogojih so ugovori zoper odkazni načrt pripustni ali izključeni. Reklamacijsko postopanje. g 46. Narok za sprejemanje ugovorov zoper odkazni načrt in zoper izpremembe ali dopolnitve pačrta, ki Udeleženci naj se obvestijo o dogotovitvi od-kaznega načrta z obrazcem 13 v lastne roke. Obr. 13. Pristojbino za napravo prepisov odkaznega načrta ali za izpiske iz njega je preračunih s 40 h za vsako stran. O naročbah naj se piše poseben za-beležek po obrazcu 14. Pristojbine naj se položijo Obr. 14. na sodišču v denarno knjigo in naj se odpravijo vsake tri mesce državni blagajnici. NaroČba ne velja, da je opravljena v zakonitem roku (g 16, odstavek 1 z. o p. z. k.), ako se pristojbina ni položila v tem roku. Nikakor se ne sme izročiti naročniku izpisek ali prepis, preden je položil naročnino. Obr. 15. nastopijo zaradi ugovorov, se določi z odlokom po obrazcu 15, k^jga je treba dostaviti vsem udeležencem v roke. g 47. Ako se vlagajo ugovori ustno, je treba dati strankam navodilo, naj stavijo določno zahtevo in naj ugovore stvarno utemeljč. Ako niso v stanu navesti razlogov, jih je treba poučiti, da ugovori nimajo-upanja na uspeh. Ako kljub temu vstrajajo pri ugovorih, se njih zapis v zapisnik ne sme odreči. Da se je dalo to podučilo, naj se poočiti v zapisniku. § 48. Ugovori, ki se po § 17 z. o p. z. k. ne upoštevajo, so deloma formalne, deloma stvarne narave. K prvim spadajo taki ugovori, ki sploh ne nudijo nikake podlage za meritorno razpravo, bodisi, da ne obsegajo določne zahteve (št. 1) ali, da se iz njih ne more povzeti, zakaj se izpodbija bremenski odkaz (št. 2) ali, da merijo zoper bremenske od-kaze, ki ustrezajo lastnim prejšnjim izjavam izpod-bijalca (št. 3). Iz stvarnih razlogov se zavrnejo ugovori v primerih, navedenih pod številko 4 do 7. Ugovori so stvarno neutemeljeni najprej tedaj, ako se je dosedanje bremenstvo odkazalo na novo osnovana zemljiškoknjižna telesa tako, da zoper to po zakonu sploh ni pritožne pravice (št. 4), na primer, ako se je zastavna pravica, ki se drži zemljiškoknjižnega telesa, simultansko prenesla na vsa novo osnovana zemljiškoknjižna telesa. Nadalje naj v interesu pospeševanja popravljalne akcije obremenilni upravičenec ne more izpodbijati takih izprcmemb v obsegu svoje varnosti, ki po tem, kar je dognal komisar, njegove pravice ne spravljajo v nevarnost. Upnik mora trpeti celo zmanjšanje prvotne varnosti, ako obdrži njegova terjatev v novem zastavnem predmetu pupilarno varnost (št. 5) in mora trpeti bremenski odkaz ob iz-premembi zastavnega predmeta, ako se mera varnosti s tem ne zmanjša, zlasti, kadar enakovredni fizični nepremičninski delež nadomešča namesto obremenjenega solastninskega deleža v primerih fiktivne solastnine ali kadar se zemljiška služnost omeji na prizadete parcele, ako se odločijo od obremenjenega zemljiškoknjižnega telesa (št. 6). Končno se dovoljuje, ako kaka terjatev na zastavni nepremičnini, na katero se je odkazala, ni popolnoma pupilarno varna ali je v svoji dosedanji varnosti zaradi odkaza zmanjšana, da se terjatev z delnim plačilom plača toliko, kolikor je potrebno, da se doseže primerno varnostno razmerje po številki 5 ali 6. Zoper tak način uravnave bremen upnik nima ugovora (št. 7). § 49. V interesu osredotočenja postopka je komisarju za popravljanje zemljiške knjige za pravilo naložena dolžnost o ugovorih odločiti na prvem reklamacijskem naroku (§ 18, odstavek 1 z. o p. z. k.). Izjema od tega je omenjena v § 19 z. o p. z k., ako zahteva odločba, da se dalje poizveduje in kaj dožene, kar se v prvem naroku ne more zgoditi, na primer pri zamotanem bremenstvu večjih močno parcelovanih posestev. V takem primeru naj se narok podaljša, toda le na kratek čas. Podaljšani narok naj se omeji na obravnavo o obravnavni tvarini, ki je ostala v prejšnjem naroku nerešena. Predlagati nove ugovore, je nedopustno. Novi narok naj se naznani takoj ustno, da se prihrani pisarija in dostavljanje. Ako pa misli komisar v prvem naroku, da je izpre-meniti ali dopolniti odkazni načrt, in ako osebe, kojih pravic se tiče to, ob sklepu naroka niso navzoče, naj skrbi komisar po § 19 z. o p. z. k. za to, da se ti udeleženci posebej pismeno pozovejo ter primerno obvestijo in pouče. liremenski odkazni odlok. § 50. Gledé izdaje bremenskega odkaznega odloka dopušča § 20 z. o p. z. k., da se zmanjša pisarija, formalno olajšavo, da se je v odkaznem odloku moči sklicevati na odkazni načrt in na kake poznejše njegove izpremembe in dopolnitve, toda le tedaj in toliko, kadar in kolikor se more iz tega brez težave povzeti komisarjev sklep in sc ni bati dvoma o zemljiškoknjižnih vpisih, ki se naj izvršč na tej podlagi. Združevanje poizvedb o posestnem stanju iti bremenstvu. držč drugih nepremičnin, ki se niso podvrgle popravljalnemu postopku, uradoma greniti njih izbris na teh nepremičninah. § 51. V § 15 z. o p. z. k. omenjeno združevanje postopka z ozirom na to, da se dožene posestno stanje in da se odkaže bremenstvo, naj se v interesu hitrejšega in cenejšega napredovanja del zgodi v vseh priprostejših primerih, v katerih se ni bati, da bi zaradi tega združenja nastale zmešnjave. C. Izvršitev popravka zemljiške knjige (§§ 52 do 57). § 52. Poročila zaradi knjižne izvršitve uspehov popravljalnega postopka, ki jih je dobilo zemljiškoknjižno sodišče od komisarja za popravljanje zemljiške knjige n. pr.: zapisniki o dogovorih strank glede uredbe zemljiškoknjižnega stanja, delitveni in odkazni odloki in drugi pomočki, zadevajoči popravljanje zemljiškoknjižnega stanja, naj se vpišejo v dnevnik za zemljiškoknjižne stvari in izročč v redno rešitev. Pri tem se naj uporabljajo zlasti tudi predpisi § C, odstavek 5 z. o p. z. k. Glede vprašanja, ali naj se dosedanji zemljiškoknjižni vložek ohrani, ali naj se neha rabiti (§ 1, odstavek 3 in § 8, odstavek 3, z. o p. z. k.), pride v poštev, da bi bilo dobro, če se zemljiškoknjižno telo popolnoma razdeli, njegove sestavine popolnoma ločeno razpisati ter vložek izbrisati, da se pa naj pri manjših odpisih in pri preprostejšem zemljiškoknjižnem stanju, pri katerem se ni bati zmešnjav, dosedanji vložek piše dalje. O priliki popravka kakega vložka je treba skrbeti tudi za primeren popravek tistih zemljiškoknjižnih vložkov in vložkov deželne deske, v katerih se nahajajo vpisi o služnostih, simultanskih hipotekah, najemnih pravicah, pravicah rešilnega kupa ali predkupnih pravicah in realnih bremenih, ki se nanašajo na popravljeni vložek. Popravek se izvrši z vpisom opomnje: „O priliki popravka zemljiške knjige je dobil pod t. št....omenjeni vložek novo št.....“. Pred opomnjo je postaviti uvodni zazna- mek. Ako se je tak popravek izvršil v zemljiških knjigah kakega drugega sodišča,mu je treba primerno poročati. § 53. Ako je v delitvenem odloku napotilo na tož-bcno pot, ne sme zemljiškoknjižno sodišče takoj izvršiti dotičnega dela odloka. Ker vpliva izid pravde na način zemljiškoknjižne izvršitve, je zemljiškoknjižnemu sodišču naloženo, poizvedeti o začetku in napredovanju pravde po § 11, odstavek 1 z. o p. z. k. in postopati ustrezno vsakočasnemu uspehu. Ako se vloži tožba na zapisnik, naj ustrezajo sodišča strankam, kolikor morejo. § 54. Na podlagi dokazil, ki jih pošlje komisar po §21, odstavek 1 z. o p. z. k. ali ki jih podajo stranke naravnost o tem, da so se na sodišču položili zneski varščine (§■§ 13 in 25 z. o p. z. k.), bo moralo zemljiškoknjižno sodišče presoditi, ali in v koliko je zastavnopravno zagotovili varščinsko vsoto ali naj se izvršitev opusti, ker je brezpredmetna. § 55. Hkratu, ko se izvrši v zemljiški knjigi popravek zemljiškoknjižnega vložka, je izbrisati zaznamek uvedbe zemljiškoknjižnega popravljalnega postopka, ako se vložek ohrani v moči; sicer je vložek izbrisati. Nadalje je popraviti tudi realne in osebne vpisnike. Ako so obstoječi vpisniki nerabni, je napraviti nove, in sicer po obrazcih, predpisanih v §§ (13 in 65. O vseh zemljiškoknjižnih vpisih, ki se opravijo na podstavi uspehov popravljalnega postopka, je treba udeležence obvestiti po predpisih občega zemljiškoknjižnega zakona. § 56. Ako se prigodi v § 11, odstavek 2 z. o p. z. k. omenjeni primer, naj vpiše zemljiškoknjižno sodišče v zabeležek razlik med zemljiško knjigo in katastrom, da se zemljiškoknjižno stanje ne ujema z resničnim Prav tako je treba, ako se po § 12, odstavek 5 z. o [). z. k. odkaz bremen opusti, ki se simultansko posestnim stanjem, in naj ravna potem po zaukazu § 3 zakona z dne 23. maja 1883. 1. (drž. zak. št. 82). Da se pa kolikor moči izognejo prisilnim naredbam tega zakona, naj uplivata komisar za popravljanje zemljiške knjige in zemljiškoknjižno sodišče s primernim poukom resničnega posestnika, napotenega na pravno pot, da izpolni svojo zakonito dolžnost napraviti red v zemljiški knjigi s tem, da se poprime tožbe in jo pravilno nadaljuje, ali kako drugače namenu primerno. V prej omenjenem zabeležku je izbrisati primere razlik, ki so se rešili v popravljalnem postopku. § 57. Ako so se na sodišču položili poravnavni zneski ali zneski varščine po zakonu o popravljanju zemljiške knjige (§§ 13 in 25), je treba v položnem odloku navesti, kakšna je položba, ali poravnavna, ali varščinska vsota, in kaj je bil povod položbi, ter hkratu oznameniti terjatev, za koje založbo se je položil znesek. D. Posebna določila o postopku po II. oddelku z. o p. z. k. (§§ 58 in 59). § 58. Pri zemljiškoknjižnih telesih, kojih nepravilnost je v tem, da lastninski pripis gledé celega zemljiškoknjižnega telesa ali posameznih idealnih delov ne ustreza resničnemu posestnemu stanju, toda ne da bi šlo za fizično delitev zemljiškoknjižnega telesa, ali odločitev posameznih sestavin od njega, se uporablja II. oddelek z. o p. z. k., ako je nepravilnost obstajala že ob času, ko je dobil moč zakon o popravljanju zemljiške knjige, to je 25. dne decembra 1900. 1. Ako je nesoglasje nastalo še le pozneje, mora popravljalni komisar naznaniti primer zemljiškoknjižnemu sodišču, ki ga naj vpiše v zabeležek razlik med zemljiško knjigo in katastrom in potem ravna po § 3 zakona z dne 23. maja 1883. 1. (drž. zak. št. 82). § 59. Postopek po oddelku II. z. o p. z. k. je bistveno enostavnejši, nego v primerih oddelka I,, ker gre pri tern le za popravek lastninskega prenosa in pridejo bremena le toliko v poštev, kolikor je treba kake nasprotne obveznosti poizvedeti iz doslej nevknjiže-nega pravnega naslova v zmislu § 22 z. o p. z. k. in jih dopolniloma vpisati v bremenstvo, ako so udeleženci zadovoljni s tem. Torej ni niti delitvenega niti odkaznega postopka. Uspehe obravnave dožene komisar za popravljanje zemljiške knjige s sklepom po § 30 z. o p. z. k., ako se ne doseže edinstvo udeležencev, čigar izvršitev je ukreniti brez obotavljanja. V ostalem se uporabljajo določila tega II. oddelka izv. uk. Tudi v postopku po II. oddelku z. o p. z. k. Zlasti pride v poštev, da je v tem postopku delitvenemu odloku sličen sklep komisarja po § 30 z. o p. z. k.; ko je dobil pravno moč, je ravnati v zmislu §§ 37 in 53 izv. uk. E. Pregledovanje operata. § 60. Napredovanje del za popravljanje zemljiške knjige gledé posameznih zemljiškoknjižnih vložkov je treba imeti natančno v razvidnosti v seznamku obrazec 8 vsak čas s pravočasnim zabeležkoin različnih Stadijev postopka v razpredelkih 7 do 11. Kadar se v kaki katastrski občini sklene popravljalni postopek, se mora komisar prepričati, ali je postopek izvršen gledé vseh v omenjenem seznamku vpisanih razlik. Da je to pregledal, naj komisar za popravljanje zemljiške knjige to potrdi v seznamku, če je našel vse v redu. III. Nova naprava zemljiških knjig in delov zemljiške knjige ($§ 61 do 88). A. Postopek do sestave zemljiškoknjižnega načrta (napravili postopek |§§ 61 do 821). Postopanje vobce. § 61. Ob novi napravi zemljiških knjig ali delov zemljiške knjige je ravnati po predpisih gališkega (Slovenlsch.) 207 in bukovinskega zakona o napravi zemljiških knjig z ukazi o napravi zemljiških knjig, izdanimi k njemu, toda z razlikami, ki se pokažejo po sedanjem iz-vršitvenem ukazu, zmislu primerno uporabljaje določila zakona o popravljanju zemljiških knjig Kolikor se v tem oddelku lil. ne zaukazuje nič drugega, se primerno uporabljajo druga določila tega izvršitve-nega ukaza. Nova naprava se razteza na vse nepremičnine, ki se vzprejmejo v novo zemljiško knjigo ali v novi vložek deželne deske (občinsko ozemlje z nepremičninami, vpisanimi v deželni deski, ali brez njih. v deželni deski vpisano posestvo). Za namen nove naprave je dobro, da se dožene zemljiškoknjižno stanje gledé vseh teh nepremičnin resničnemu pravnemu položaju primerno ter se odstranijo vse zemljiškoknjižne napake. Določila § 32 gal. z. o n. z. k. in § 36 buk-z. o n. z. k. so z zakonom o popravljanju izpreme. njena toliko, da dosedanjega zemljiškoknjižnega stanja ni vpisati kar tako v novo zemljiško knjigo, temveč, da morajo uspehi napravnega postopka služiti za podlago za sestavo novega zemljiškoknjižnega načrta. § 62. Čim se je sklenila in vzprejela v delovni načrt nova naprava zemljiške knjige ali delov zemljiške knjige, mora komisar za popravljanje zemljiške knjige uvesti najprej pripravljalna dela, da pripravi pripomočke iz zemljarinskega katastra, katerih se je posluževati ob poizvedovanju. Zaradi navočbe kopije katastrske mape po najnovejšem stanju naj se obrne komisar na predsed-ništvo višjega deželnega sodišča (§§ 7 in 8, odstavek 4 izv. uk.). V § 4 gal. uk. o n. z. k. in v § 6 buk. uk. o n. z. k. omenjeni zapiski (seznamek nepremičnin, zapiski o katastrskem posestvu posameznih posestnikov in abecedni seznamek zemljiških posestnikov) naj se sestavijo na podstavi katastrskih operatov po predpisih §§ 63 do 65 izv. uk. in po obrazcih, predpisanih v njih. Razen tega je napraviti seznamek hiš (§ 66). Seznamkov je napraviti toliko, kakor ustrezajo potrebi dotične občine. Na vsak seznamek je na prvi strani na mestih, ki so določena za to s tiskom, s štampiljo pritisniti ime katastrske občine in sodnega okraja. Seznamke je napraviti ločeno za nepremičnine, ki niso vpisane v deželni deski, in za nepremičnine, ki so vpisane v deželni deski, in za poslednje je treba nabaviti posebne niapne liste (S 16 z. o n. z. k.). Seznamek nepremičnin. § 63. Seznamek nepremičnin (obrazec 16) je Obr. 16. izpisati iz zapisnika parcel in iz zemljiškoposestnih pol katastra. Najprej pridejo stavbne parcele, potem ostane nekaj prostora praznega, kolikor ustreza najmanj tretjini prostora, porabljenega za vpis stavbnih parcel. Nato pričnejo na novem listu zemljiške parcele. Po zadnji zemljiški parceli je pustiti prazen zopet raz-meren prostor. V ostalem se med posameznimi vpisi ne sme puščati nikak presledek. Pred stavbnimi parcelami in pred zemljiškimi parcelami je treba v sredi strani napraviti napis: „Stavbne parcele“, oziroma „Zemljiške parcele“. Tako stavbne kakor zemljiške parcele je vpisovati v aritmetičnem redu. Zatorej je, preden se začne vpisovali, poizvedeti evenlualne dodatke k zapisniku parcel in jih upoštevati ob vpisu. • Vpisuje se najprej le na levi strani, ki ima napis: „Stanje ob začetku nove naprave zemljiške knjige“ ; desna stran ostane začasno prazna. Gledé izpolnitve razpredelka 2 veljajo določila § 26, odstavka 3 in 4. Tekoča številka poizvedbenega zapisnika naj se vpisuje v razpredelku 3 s pomočjo zapiskov o katastrskem posestvu (§ 64). Zadnji trije razpredelki 4 do 6 ostanejo začasno prazni. Zapiski o katastrskem posestvu posameznih posestnikov. S 64. Zapiski o katastrskem posestvu posameznih posestnikov (obrazec 17) naj se izpišejo Obr. 17. iz zemljiškoposestnih pôl katastra. Pri tem je. kakor v katastru za vsakega posestnika ter za vsako skupnost soposestnikov napraviti eno polo. Ako je v kaki zemljiškoposestni poli katastra posestvo zakoncev spisano skupaj, dasi ni skupnosti glede vseh, v njem vpisanih parcel, se sestavi temu primerno tudi skupen zapisek. Ti zapiski, ki se uporabljajo pozneje hkratu tudi za poizvedbeni zapisnik, dobé na čelu poleg predtiskane besede: „Tekoča številka“ z velikimi razločnimi številkami isto število, ki ga ima ustrezajoča zemljiškoposestna pola katastra. Ako je v katastru kaka zemljiškoposestna pola kasirana tako, da manjka kaka številka v vrstnem redu zemljiškoposestnili pol, se s to tekočo številko tudi ne napravi noben zapisek. Številke takih ne veljavnih zemljiškoposeslnih pol naj se imajo v razvidnosti v dodatku k zapiskom. Na čelu nadalje razvidni napisi: „Številka posestne pole in številka novega zemljiškoknjižnega vložka“ ter prostor poleg napisa: „Po poizvedbi“, ki so določeni za poznejšo poočitbo zadevnih podatkov, naj se pusté začasno brez vpisa. Pod naslednjim, na čelu se nahajajočim napisom je vpisati iz zemljiškoposestne pole ime posestnika, njegovo domače ime, kako domače ime posestva (ime graščine), ako se ne stanuje na posestvu, tudi posestnikov naslov. Ako v zemljiško-posestni poli ni domačega imena posestva (imena graščine), ali morebiti potrebnega drugega posestnikovega naslova, je povzeti te podatke iz „imenika zemljiških posestnikov“ ali iz „abecednega imenika zemljiških posestnikov“. Ako je iz zemljiškoposestne pole razvidno, da je poleg imenoma navedenega posestnika več soposestnikov, je treba povedati tudi to, na primer: 1. I. in pet soposestnikov. Prostor poleg napisa: „Po poizvedbi“ naj se pusti začasno prazen, da se izpolni ob poizvedovanju. Razpredelka 1 in 2 se izpolnita prav tako, kakor enaka razpredelka v seznamku nepremičnin (S 63),- vendar pri parifikatih ni vstaviti obdelave, ki se podaje iz parifikacije, temveč resnično določbo, kolikor se da povzeti; na primer železniški nasip, mlin, kanal, skladišče, pot, jama za ilovico i. dr. Ako stavbna parcela nima hišne številke, je vstaviti namesto številke črko S (= stavišče). Kadar se izpolnujejo razpredelki 4 do 6, naj se rabi, ako slone katastrski operati na novi premeri, pri kateri so se predrugačile številke parcel, primerjalna sestava starih in novih številk parcel posameznih nepremičnin, ki jo naznani katastrko raz-vidništvo. Pri parcelah, ki so vpisane v deželni deski ali železniški knjigi, je pristaviti vložkovi številki v raz-predelku 5 potrebno natančnejše oznamenilo javne knjige. Pri parcelah, ki se nahajajo v rudarski knjigi, je opozoriti na vpis v rudarski knjigi. Razpredelki 3, 7 do 10 naj se pusté začasno prazni; izpolné se še le v teku poizvedb. Ko so se tako pripravili vsi zapiski o katastrskem posestvu, naj se vse tekoče številke zapiskov poočitijo v seznamku nepremičnin (obrazec 16) pri dotičnih parcelah v razpredelku 3, in sicer tik pod gornjo črto, da ostane nekaj prostora za eventualne dopolnilne vpise. Ako se pokažejo razlike, ki niso povzročene z očitnimi pisnimi napakami, naj jih odpravi komisar za napravo zemljiške knjige v neposrednjetn po-razumu z razvidnostnim uradnikom. Imenik posestnikov. § 65. Za imenik zemljiških posestnikov je rabiti obrazec 18. V prvem razpredelku naj se vpišejo na podstavi dogotovljenih, v ta namen abecedno urejenih zapiskov o katastrskem posestvu (obrazec 17) imena posestnikov v abecednem redu. Po vsaki skupini imen, ki se začenjajo z isto črko, je pustiti nekaj prostora praznega, ki je najmanj štirikrat tako velik, kakor uporabljeni prostor. Vsekakor je treba pričeti s prihodnjo skupino na novem listu in sicer na desni strani. Imenu vsakega posestnika, ki ima v obravnavani katastrski občini posestvo, na katerem prebiva, naj se razen njegovega pridevka pristavi hišna številka in domače ime posestva (ime graščine). Ako nima dotičnik v tej katastrski občini nobene nepremičnine, na kateri bi stanoval, je treba povedati njegov drugačen naslov, na primer: Olszewski Jožef hiša št. 145; Bojczuk Tomaž, hiša št. 985; Kurowski Karl v Oströwu, cerkvena ulica 5. V razpredelku „š evilka posestne pole“ naj se vpišejo s svinčnikom najprej lik pod gornjo črto tekoče številke zapiskov. Sicer ostane ta razpredelek ter zadnja dva razpredelka začasno prazna. Seznamek hiš. Obr. 18. Ako se pa v zemljiški knjigi vpisana številka parcel ujema s številko parcel v razpredelku 1, naj Seznamek hiš (obrazec 19) naj se sestavi Obr. 19. se naredi v razpredelku 4 le vodoravna črta. z uporabo „imenika zemljiških posestnikov“, ki se 207* piše pri katastru, ako je pa nadomeščen z abecednim imenikom, naj se sestavi po tem imeniku. Ako sla v katastrski občini dva ali več krajev s samostojnimi'hišnimi številkami, tako, da se nahaja isla hišna številka večkrat, naj se vpiše v obrazcu več krajev v abecednem redu vsak kraj z vrsto svojih hišnih številk. Nad vsak oddelek je postaviti v sredi ime kraja. Po vsakem oddelku je pustiti prazen prostor, ki ustreza najmanj tretjini zanj porabljenega prostora. Enako je ravnati, ako so v kaki občini hišne številke po ulicah in trgih. Ako manjka v katastru kaka številka v vrsti številk, naj se v obrazcu izmed pripadajočih razpre-dclkov izpolni zgolj razpredelek za opomnje z besedo „odprto“. V drugi razpredelek naj se vpisujejo le domača imena posestva (imena graščin), ne pa tudi imena oseh, ki -so razvidna v katastrovem se-znamku hiš. V tretji razpredelek: „Številka posestne pole“ naj se vpišejo najprej s svinčnikom tik pod gornjo črto iz zapiskov o katastrskem posestvu (obrazec 17) tekoče številke tistih pol, v katerih se nahajajo do-tične hišne številke. Sicer ostanejo ta razpredelek ter naslednja razpredelka 4 in 5 začasno prazni. Za seznamek hiš je porabiti toliko tiskovin, da ostane dovolj prostora za vpis novega seznamka, ki bi bil potreben, ako se morda pozneje dado hišam nove številke. Ako se v kraju živahno zida ali se to pričakuje, se je seveda primerno ozirati tudi na to. Vpoštevanje sodišču znanih razlik. 8 67. V zmislu § 6 gal. uk. o n. z. k. in § 8 buk. uk. o n. z. k. naj položi komisar za napravo zemljiške knjige, kadar zbira gradivo, ki služi za namene naprave zemljiške knjige, tudi vse na zemljiškoknjižnem sodišču tekoče zglasilne pole in izkaze razlik katastrskega razvidništva, da se vpoštevajo pri poizvedbah, k spisom o napravi zemljiške knjige, in sicer ako moči k dotičnim „zapiskom* po obrazcu 17 in naj se iz sodnih spisov pouči o vseh primerih, zabeleženih v seznamku Izostale naprave soglasja med zemljiško knjigo in katastrom (točka 3 ukaza pravosodnega ministrstva z dne 2. julija 1889. 1. [drž. zak. št. 35]). Priprava obravnav s strankami. § 68. Ko je pripravil omenjene pripomočke, naj pošlje komisar za napravo zemljiške knjige v namen dogovorov, predpisanih v §§ 7 in 8 gal. uk. o n. z. k. in §§ 9 in 10 buk. uk. o n. z. k., pisma po obrazcu 20 občinskemu načelniku in načelniku izločenega graščinskega ozemlja. Pri dotičnem pogovoru je pregledali vse točke zapiskov o katastrskem posestvu posameznih zemljiških posestnikov in seznamek hiš, da se eventualna nepravilna imena, naslovi in oznamenila hiš popra-'vijo in popolné; pri tem je paziti zlasti na to, da se pri enakih imenih oseb dožene identiteta oseb. Nadalje je poizvedeti posestnike, ki niso samo-pravni, ali ki so odsotni, ter njihove zakonite zastopnike ali pooblaščence. Uspehe pogovora je s svinčnikom zabeležiti v dotičnih „zapiskih“ pri posestnikovem imenu, ako bi pa zabeležba zahtevala večji prostor, naj se zapišejo na razvidnostnem listku, ki se prilepi na enem izmed posestnih zapiskov. Razpis poizvedb. § 69. Po pogovoru z odposlancem občine in izločenega graščinskega ozemlja mora komisar za napravo zemljiške knjige določiti dan, katerega se začini poizvedbe, in kraj, na katerem se naj razpoložijo na obči vpogled v § 16 z. o n. z. k. oznamenjeni pripomočki, in ukreniti, da se razpoložijo (mapna kopija s seznamki vred po obrazcu 16 do 1 '.)).• Razpoložijo naj se praviloma v dotični občini, ako je tam pripravna občinska pisarna in ako ni nobenega pomisleka zoper redno shrambo in skrbno ravnanje s pripomočki. Občinskemu načelništvu se vpošljejo s pismom po obrazcu 21. Da se pošlje, naj se mapna kopija zvije in zamota v pušico iz pločevine v obliki valjarja. Izpiski iz katastra (seznamki) naj se denejo v vseh primerih v trde platnice. Ako se razpoložijo omenjeni pripomočki na zemljiškoknjižnem sodišču, naj sc to, kar je potrebno, dogovori kratkim potom z načelnikom sodišča, izognivši se dopisovanju. Obr. 20 ( >br. 21 Obr. 22. Obr. 23. Obr. 24. Obr. 25. § 70. O zaukazu poizvedb in o napravi mapne kopije s seznamki vred je izdati oklic po obrazcu 22. Ime katastrske občine in uradnega kraja napravnega komisarja se vstavi s štampiljo. Med dnevom začetka poizvedb in med datumom razglasa mora biti vsaj 30 dni presledka. Oklic je uvrstiti v deželni list in objaviti tako, kakor je predpisano v g 11. Vrhu tega je po en izvod s spremnim pismom po obrazcu 23 poslati političnemu okrajnemu oblastvu,političnemu deželnemu oblastvu, finančnemu deželnemu oblastvu, gozdnemu in go-spoščinskemu ravnateljstvu, deželnemu odboru in finančni prokuraturi; en izvod je brez poročila predložiti predsedništvu višjega deželnega sodišča. g 71. Napravni komisar naj pošlje vsem posestnikom nepremičnin, vpisanim v popravljenih „zapiskih“ (obrazec 17) in vsem ostalim v g 6 z. o p. z. k imenovanim udeležencem, vseeno, ali so v krajni občini ali zunaj, po obrazcu 24 individualna obvestila o uvedeni novi napravi zemljiške knjige z istočasnim pozivom, naj se udeleže dotičnih poizvedb. V teh pozivih in njihovih naslovih naj se imena katastrske občine in uradnega kraja komisarja namestijo s štampiljo. „Tekoča številka“ poziva je enaka tekoči številki posestnega zapisa (obrazec 1 7, poizvedbeni zapisnik), pri katerem je povabljenec udeležen; opravilni številki na naslovu je pridejati tekočo številko posestnega zapisa v obliki ulomka, na primer n. z. » 37 k. Pizeworsk —-— (37 — tekoča številka posest- O nega zapisa, 3 = vrstilna številka dnevnikova, pod katero so bile poizvedbe razpisane). V g 23, odstavek 3 omenjenim oblastvom, javnim zakladom in zavodom se pošljejo pozivi v obliki pisem po obrazcu 25. Gledé vročevanja pozivov veljajo določila g 23, odstavek 5. Zoper sklep, da se napravi na novo zemljiška knjiga, in zoper obvestilo o bodočih poizvedbah ni pravnega pomočka. Uvedba napravnega postopka naj se zemljiškoknjižno ne zabeleži. Obhod občinskega ozemlja. I § 72. V večini primerov bo koristilo uspešnemu in nemotenemu napredovanju poizvedb, ako se vrši že pred začetkom pravih obravnav obhod občinskega ozemlja po komisarju za napravo zemljiške knjige v družbi z razvidnostnim organom in zaupniki v ta namen, da spozna topografske in orografske razmere občine. Obravnave s strankami. § 73. Določila zakona o napravi zemljiške knjige, ki se tičejo predmeta poizvedb, so se popolnila in izpre-menila s predpisi zakona o popravljanju zemljiške knjige glede merodajnega pomena dejanskega posestva ter gledé vpoštevanja in uredbe bremenstva. Glede poizvedbe dejanskega posestnega razmerja na licu mesta velja predpis g 24. Obravnava s stranko se začne s tem, da se preskusi posestvo. V ta namen je stranki v m apni kopiji pokazati posestvo, ki je za njo vpisano v zapisku (obrazec 1 7) in je treba preiskati pravilnost in popolnost posestva in v razpredelku 2 nahajajočega se oznamenila parcel (hišna številka, obdelavna vrsta) ter lastninskih razmer in pravic, ki so v zvezi s posestvom, in sicer kolikor je mogoče, po stanju zemljiške knjige, oziraje se na dosedanje zemljiškoknjižno stanje, da se ustvari podlaga za zemljiškoknjižni vpis pravega dejanskega posestnika kakor lastnika. Pri tem se primerno uporabljajo predpisi gg 28 do 34 tako, da je poizvedene izpremembe v oznamenilu v obsegu in v obliki parcel ob času poizvedovanj izvršiti v mapni kopiji. I Ako se je poizvedelo, da se je kako poslopje porušilo, in da je s tem stavbna parcela nehala biti stavbna parcela in se je pripojila sosednji kulturi, naj se stavbna parcela v mapni kopiji in v razpredelku 1 poizvedbenega zapisnika (g 76) prečrta z rdečo vodoravno črto in v razpredelku 3 zaznamuje: „Porušeno in pripojeno zemljiški parceli “. Ako se pokaže, da spada kaka parcela k drugemu posestvu, naj se njena številka z rdečo tin to prečrta z vodoravno črto in z rdečo tinlo pripiše na tisti poli „zapiskov“, v katero spada. Odpis in pripis je zaznamovati z rdečo tinlo v obeh polah pri do-tični parceli v razpredelku 3 z besedami: „k številki. . . . “, oziroma: „od številke. . . . “. Slično je treba ravnati, ako se naj posestniku, ki se pravkar zaslišuje, pripiše parcela ali delna parcela, ki je pripisana kakemu drugemu posestniku. Ako je ob času, ko se poizvé nepravilnost kakega posestva, že zaslišan drugi posestnik, kateremu se naj parcela pripiše, ali od čigar posestva se naj parcela odpiše, ne da bi se bila dognala nepravilnost njegovega posestva, ga je treba začeti vnovič zasliševati in na razvidnostnem listku postaviti v razvidnost. Ako se na primer zaslišuje posestnika v številki 10 pokaže, da parcela 244, ki jo je posestnik v številki 2, ko je bil zaslišan, pripoznal za svojo, ni njegova, temveč posestnikova v številki 10, se bode glasil razvidnostni listek: K), 2. Parcela 244, vpisana v 2, naj spada k 10. Ko se posestnik v številki 2 vnovič zasliši, se v njegovem zapisniku prečrta številka parcele 244 s črto, ki se potegne z rdečim črtnikom poševno od leve zgoraj na desno spodaj, in po dosedanjem sklepu zapisnika se vpišejo z napisom: „dodatek“ podatki parcele vnovič s črno tinto v razpredelkih 1 in 2. Nato slede po uspehu obravnave isti vpisi, ki bi se bili morali prvotno postaviti z ozirom na to parcelo. Ako posestnik, kateremu se naj pripiše parcela ali delna parcela, doslej še ni v popravljenih „zapiskih“, je treba zanj napraviti novo polo in nanjo napisati z rdečo tinlo „tekočo številko“, ki sledi zadnji tekoči številki zapiskov ali njenih že na novo napravljenih dopolnilnih pol. V dopolnilni poli je pustiti prostor poleg napisa na čelu „po zemlja-rinskem katastru“ prazen. § 74. Ako se pokaže med strankami spor gledé parcele, ki v zemljiški knjigi sama za se ne tvori zem- ljiškoknjižnega telesa, temveč je skupno z drugim nepremičninami združena v zemljiškoknjižno telo, je za obravnavanje te parcele in zemljiškoknjižnega telesa zmislu primerno uporabljati določila zakona o popravljanju zemljiške knjige gledé delitve zemljiškoknjižnih teles. Izda se torej delitveni odlok (g 36), toda oziraje se na določilo § 33 z. o p. z. k., po katerem se mora glasiti izrek o osebi, ki se vpiše za knjižnega lastnika, brezpogojno in mora imeti določbo tožbenega roka za nasprotno stranko (§ 9. odstavek 4 z. o p. z. k.). To določilo g 33 z. o p. z. k. se uporablja tudi izven primerov, v katerih se razloži zemljiškoknjižno -telo. ako se najde nesoglasje med knjižnim in dejanskim posestnim stanjem v zmislu § 28 z. o p. z. k., in ako je med več osebami spor o vpisu lastnika. § 75. Pri nepremičninah, ki so nasproti dejanskemu stanju v zemljiški knjigi združene kakor eno zemljiškoknjižno telo (g 1 z. o. p. z. k.), se mora na-pravni komisar, ako je zemljiškoknjižno telo obremenjeno, lotiti uredbe bremenstva, ko je dobil delitveni odlok pravno moč. Pri tem je ravnati po predpisih gg 38 do 51. Poizvedbeni zapisnik. § 76. O poizvedbah, ki so se vršile, se sestavi skupni zapisnik, ki sestoji iz občega uvoda, iz posameznih zapisnikov (posestnih zapiskov po obrazcu 17) in iz završetka. Če se je za zemljiško posestvo vsakega posameznega posestnika sestavil poseben zapisek, se sestavi poseben zapisnik po lem zapisku. Gledé pisanja zapisnika se uporabljajo predpisi g 27. Uspehi poizvedovanj o zemljiških služnostih se vzprejmejo samo v tisti zapisnik, v katerega se vpišejo poizvedbe o obremenjeni nepremičnini; v zapisniku upravičene nepremičnine se s pripomnjo „zemljiška služnost, glej zapisnik št...“ opozori na zapisnik, v katerem je zapisana služnost. Vsak zapisnik morajo podpisati tudi privzeti zaupniki. Ko so končane vse poizvedbe, naj se skupni zapisnik završi in završetek naj podpišejo vse osebe, ki so v uvodu oznamenjene med navzočimi. Določilo § 26, zadnji odstavek gal. z. o n. z. k. in § 30, zadnji odstavek buk. z. o n. z. k., da naj se sestavi ločen zapisnik o poizvedbah, ki se nanašajo na nepremičnine, vpisane v deželni deski, ostane neizpremenjeno. Popravljanje seznamkov. § 77. Vse z ozirom na podatke kataslra poizvedene izpremembe je izvesti v seznamku nepremičnin, v imeniku in seznamku hiš. Izvedejo se tako, da se vpisi, ki se izbrišejo, prečrtajo s črto, ki se potegne z rdečo tinto vodoravno, in da se novi vpisi vstavijo s črno tinto. Ob delitvah je število prvotne parcele prečrtati z vodoravno črto; v razpredelku „Opomnja“ na levi strani seznamka nepremičnin je vpisati: „delitev“. Delne parcele je vpisati na nasprotni (desni) strani s črno tinto. Z vpisovanjem novih parcel je pričeti vedno zgoraj na prvi vrsti, nadaljnji vpisi se pridružijo prejšnjim. Ako se dejanski posestnik ne more vpisati v zemljiško knjigo za lastnika, ker ni zakonitih pogojev za to, se navede v imeniku tako dejanski, kakor tudi knjižni posestnik, hkratu pa je narediti razvidno okolnost, da je dana samo dejanska posest in da so dotični zemljiškoknjižni vložki v zvezi. Posestne pole. 8 78. V § 27 gal. z. o n. z. k in v § 31 buk. z. o n. z. k. omenjene posestne pole je sestaviti na podstavi poizvedb, izvršenih o posestnih in lastninskih razmerah, ko so dobili vsi delitveni odloki pravno moč, ne oziraje se na bremenski odkazni postopek, in naj se z ostalimi poizvedbenimi operati po predpisu zakona o napravi zemljiške knjige razgrnejo na obči vpogled na pristojnem zemljiškoknjižnem sodišču ali na kakem drugem primernem kraju in po predpisu zakona o napravi zemljiške knjige je zaukazati narok na nadaljnje obravnavanje o eventualnih ugovorih. Posestne pole je sestavljati kolikor mogoče v obliki zemljiškoknjižnih vložkov. Ugovori zoper pravilnost posestnih pôl niso dovoljeni, kolikor ustreza vpis pravomočnemu delitvenemu odloku; to je treba v razglasu, s katerim se objavi, da so se razgrnile posestne pole, izrečno pripomniti. Številke posestnih pol je vpisati v zapisku o katastrskem posestvu (obrazec 17) poleg dotičnega naj lisa, nadalje v seznamku nepremičnin, v imeniku in seznamku hiš v razpredelku, določenem za to, in sicer na levem robu podolžnega razpredelka in na gornjem robu poprečnega razpredelka. Ako se nahaja isti posestnik v več posestnih polah, je do-tične številke postaviti v imeniku drugo poleg druge. Zemljiškoknjižni vložki. § 79. Zemljiškoknjižne vložke naj sestavi na podstavi uspehov vseh poizvedb, ki so se vršile o posestnem stanju in bremenstvu, torej zlasti po pravomočnem delitvenem in odkaznem odloku, komisar za popravljanje zemljiške knjige in zemljiškoknjižno sodišče naj mu pomaga, kolikor se dâ. Ako se je v delitvenem odloku ali v sklepu po § 30 z. o p. z. k. napotil kdo na tožbeno pot, naj se dotični vložki ne sestavijo, preden ne poteče tožbini rok. Za zemljiškoknjižne vložke naj se uporabljajo tiskovine, ki so bile na sodišču doslej v rabi. Na čelu prvega oddelka imovinskega lista pride najprej na levi zgoraj številka zemljiškoknjižnega vložka v velikih, razločnih arabskih številih, na desni zgoraj ime katastrske občine. V sredi zgoraj je vstaviti obče znano določno ime zemljiškoknjižnega telesa ali razmerje, ki je različno od popolne lastnine (§ 7, zadnji odstavek z. o n. z. k.). Ako ni takega imena ali takega razmerja, ostane dotični prostor prazen. V prvi oddelek imovinskega lista (A,) naj se vpišejo potem po poizvedbah k dotičnemu zemljiškoknjižnemu telesu spadajoče parcele v aritmetičnem redu in sicer najprej stavbne parcele in potem zemljiške parcele. Vse k istemu zemljiškoknjižnemu telesu spadajoče parcele, ki se vpišejo ob sestavi zemljiškoknjižnega vložka, dobe skupaj eno samo tekočo Številko (1). Vsaka parcela ali vsaka skupina parcel, ki se pripiše pozneje, dobi nadaljnjo tekočo številko (2, 3 itd.). V razpredelku „oznamenilo parcele“ (hišna številka, obdelavna vrsta), je postaviti hišne številke z očividnimi števili. Obdelave se vpišejo s svojini oznamenilom, ki je v zapisku; torej se parilikati ne vpišejo z obdelavo, kateii so zenačeni, temveč z resničnim oznamenilom, na primer: skladišče, mlin, kanal. Izraz „parifikat“ izostane. Vse vpise v zemljiškoknjižnih vložkih je sklenili s črto, ki se potegne vodoravno čez celo stran. Na vsakem listu zemljiškoknjižnega vložka (iz-vzemši prvi list načelne pole) je na spodnjem robu s štampiljo namestiti ime katastrske občine in na čelni poli na levi v gornjem oglu s svinčnikom številko poizvedbenega zapisnika. Številk zemljiškoknjižnih vložkov ni namestiti samo na čelu vložka, temveč tudi na spodnjem zunanjem oglu vsake strani vložka in sicer na nepotiskanem robu. § 80. Preden se predloži operat za uvedbo popravljalnega postopka po zakonu z dne 25. julija 1871.1. (drž. zak. št. 96), naj se popolne posamezni vložki glede bremenstva. Pri tem je pri tistih nepremičninah, gledé katerih se je vršil bremenski odkazni postopek, vpisati uspehe lega postopka v bremenskih listih, pri drugih nepremičninah pa v dosedanji zemljiški knjigi vpisana bremena, kolikor je to mogoče po stanju te zemljiške knjige, prenesti v bremenske liste novih vložkov, če se naj ne opusti prenos posameznih bremen zaradi njihove razdolž-nosti (g 32, odstavek 2 gal. z. o n. z. k. in § 36, odstavek 2 buk. z. o n. z. k.). Novo poizvedene služnosti in drugačne obremenilne pravice naj se vpišejo po bremenih, vpisanih že v dosedanji zemljiški Knjigi s činom „od dneva začetka zemljiške knjige, ne krate boljšega čina, ki se izkaže“. Naftne pravice naj se nikakor ne prenesejo v novo zemljiško knjigo. Ako naj se glede zemljiškoknjižnega telesa, katerega se drže, ne vrši bremenski odkazni postopek, naj zemljiškoknjižno sodišče izvrši v § 23 zakona z dne 9. januarja 1907. 1. (drž. zak. št. 7) zaukazani postopek za prenos naftnih pravic v knjigo naftnico in njega uspeh naj se upošteva ob vpisu bremenstva dotičnega zem- ljiškoknjižnega telesa v vložek nove zemljiške knjige. § 81. Številke novih zemljiškoknjižnih vložkov naj se vpišejo v zapisek o katastrskem posestvu (obrazec 17) poleg dotičnega napisa, nadalje v seznamek nepremičnin, v imenik in seznamek hiš, in sicer v raz-predelek „številka novega zemljiškoknjižnega vložka“ na levem robu podolžnega razpredelka in na gornjem robu počeznega razpredelka. Ako se nahaja isti lastnik v več zemljiškoknjižnih vložkih, naj se postavijo dotične številke v imenik druga poleg druge. Hkralu naj se seznamkove številke tistih se-znamkov, ki jih je napraviti po obrazcu VI uk. o n. z. k. o vseh v zemljiški knjigi katastrske občine zamolčanih nepremičninah, ki niso vpisane v deželni deski, naredé razvidne v seznamku nepremičnin, eventualno tudi v seznamku hiš v razpredelku „Opomnje“, na primer seznam. VI, št. III. Potemtakem ne sme ostati v seznamkih, omenjenih v prvem odstavku, nobena obstoječa parcela ali hišna številka in nobeno ime osebe, pri katerem bi ne bila vpisana nobena vložkova ali seznamkova številka. Številke zemljiškoknjižnih vložkov in seznamkov po obrazcu VI je narediti razen tega razvidne na čelu poizvedbenih zapisnikov. Naznanilo poizvedenih izprememb katastrskemu razvidništvu. § 82. Vse ob poizvedbah (vštevši îeklamacijski postopek) z ozirom na podalke katastra poizvedene izpremembe je po občinah vpisati v seznamek po obrazcu 26, da se naznanijo katastrskemu oblastvu. Gledé njegove izpolnitve velja naslednje: Obr. 20- Izpremembe se zabeležijo po redu zemljiško-posestnih pôl (tekočih številk posestnih zapiskov), tako da se vpišejo najprej izpremembe v zapisku 1, potem izpremembe v zapisku 2 itd. Vsaka izpre-memba se zabeleži le enkrat in sicer pri tistem zapisku, v katerem je bila prvotno vpisana dotična parcela. Ako se na primer parcela prenese iz zapiska 14 v zapisek 120, se zabeleži le pri zapisku 14, ne pa tudi pri zapisku 120. Razpredelke 7 do 11 je izpolnili le toliko, da se dâ dognana izprememba takoj izpoznati. Ako se je na primer gledé kake parcele, koje oznamenilo s številkami in obdelava je ostala neizpremenjena, menjal posestnik, naj se vpišeta v razpredelkih 8 do 10 samo ime in naslov novega posestnika in v razpredelku 12 je pripomniti: „Menjava posestnika“. Ako se tiče izprememba celega, v zapisku vpisanega posestva, zadošča v razpredelku 7 vpis: „Celo posestvo“. Nadaljevanju zabeležka kakega primera na drugem listu ali na kaki drugi strani se je treba kolikor moči izogniti, tako da tvori vsaka stran ali vsaj vsak list celoto za sé. Seznamek je treba narediti v dveh izvodili in, preden se predloži zemljiškoknjižni načrt višjemu deželnemu sodišču za uvedbo popravljalnega postopka, naj se pošlje pristojnemu merskemu uradniku katastra brez spremnega pisma. Napravlja se uporabljaje papir za kopiranje (indigo kopija); en list takega papirja se namreč položi med dva lista tiskovine; na gornjem listu se opravi s trdim svinčnikom vpis, ki se likratu odtisne na spodnjem listu. Izmed obeli izdaj je torej ena pisana s trdim svinčnikom, druga pa je kopirana. Ako je za zabeležek izprememb treba več listov, se listi vsakega istopisa oštevilijo in sešijejo; na zadnjem listu se pristavi število listov in komisarjev podpis. Merski uradnik katastra naj uspeli uradnega dejanja, ki se je opravilo o naznanjenih izprcmem-bah, naredi razviden v razpredelku „način rešitve“ v obeh izvodih seznamka in naj potem pošlje en izvod seznamka nazaj komisarju za napravo zemljiške knjige. Ako hi se uspeli poizvedb merskega uradnika ne ujemal s podatki omenjenega seznamka, naj naznani komisar za napravo zemljiške knjige merskemu uradniku v 14 dneh, ali se pridružuje uspehu njegove poizvedbe ali kako naj hi se odpravila razlika. > Ko se je doseglo soglasje, naj razvidnostni organ, ki je dodeljen napravnemu komisarju, izvrši delitve zemljišč in druge izpreinembe v obsegu parcel, kolikor se niso pokazale že ob priliki poizvedb v zemljiškoknjižni mapi (§ 73), v zemljiškoknjižni mapi in sicer čim prej. Te izpremembe, kakor tudi druge v omenjenem seznamku obsežene izpremembe v operatih zem-ljarinskega katastra se lahko izvršč v dobi pisarniškega dela, ker je z izvirnikom tega seznamka ravnati kakor z zglasilno polo. Tudi tedaj, ako bi se ob poizvedbah ne bile poizvedele nikake izpremembe z ozirom na podatke katastra, je treba o tem poročati katastrskemu razvidništvu. B. Uravnavni postopek (§§ 83 do 88). § 83. V uravnavnem postopku je treba ravnati po predpisih zakona z dne 5. julija 1871. 1. (drž. zak. št. 96), toda z razločki, ki se pokažejo, ako se zmislu primerno uporabljajo določila zakona o popravljanju zemljiške knjige po tem oddelku izvršil-venega ukaza. Uvedba uravnavnega postopka gledé novo-napravljene zemljiške knjige se s lem ne ovira, da se kdo z delilnimi odloki ali po § 30 z. o p. z. k. izdanimi odloki napoti na tožbeno pot in je potem takem izvesti lastninske pravde. V oklicni opomin, ki se izda po § 6. z. o u. z. k., naj vložijo zglasila v zmisla § 7 a in b z. o u. z. k., je vzprejeli omejitev,da so od zglasitve izvzeti: Gledé zahtev, omenjenih v § 7 a tisti, ki so bili že v postopku za popravljanje zemljiške knjige preiskani in napoteni na pravno pot, gledé obremenilnih pravic, omenjenih v g 7 b, pa tisti, ki so se zahtevajoči stranki odrekli že v bremenskem odkaznem postopku. Kadar se določi rok zglasitve v tem oklicnem opominu, se lahko v zmislu § 21 z. o u. z. k. določi pod enim letom. Na določitev roka vpliva množina in kakovost zemljiškoknjižnih napak, ki so se našle v popravljalnem postopku, in napotil na tožbeno pot; vendar se je treba pri tem ozirati tudi na predpis § 36, odstavek 1 z. o p. z. k. S prej omenjenim oklicnim opominom je združiti tudi podučilo, da morajo tiste osebe, ki bi izprc-membo ali dopolnitev bremenskega odkaza, zemljiškoknjižno izvršenega na podstavi zakona o popravljanju zemljiške knjige z dne 11. decembra 1906. 1. (drž. zak. št. 246) zahtevale zaradi tega, ker se je pozneje vsled razsodbe pravde o lastninski 208 Slovcnlach.) I Obr. 27. zahtevi, napoteni na pravdno pot, izpremenil za bremenski odkaz merodajni stvarni položaj, svojo zahtevo zglasiti najdalje tri mesce pred pretekom oklicnega roka (§ 36, odstavek 3, z. o p. z. k.). 8 84. Ako se opira zglašena zahteva resničnega posestnika, naj se izpremeni lastninski vpis, na to, da nepremičnina nad deset let računaje nazaj od uvedbe popravljalnega postopka v resnici ni bila v posesti vpisanega lastnika ali njegovega pravnega prednika, naj se zglasilec ne napoti na pravno pot, temveč naj se vpis izpremeni v zmislu zglasitve in v zemljiški knjigi vpisani lastnik napoti na tožbeno pot, ako se pri obravnavi po § 9 z. o u. z. k. ne doseže sporazumljenje in ako se dožene dejanstvo, ki ga je trdil zglasilec. Da se nastopi tožbeni pot, naj dovoli sodišče primeren rok, ki se naj določi najmanj z enim mescem in se lahko iz tehtnih razlogov podaljša. K starim bremenom, ki jih je zglasiti po § 7 ft z. o u. z. k., spadajo tudi v § 22 z. o p. z. k. mnenj' ne, morda še ne vpoštevane nasprotne obveznosti lastnika nepremičnine. § 85. Kadar sc začne pisali nova zemljiška knjiga, naj napravi zemljiškoknjižno sodišče v porazumu s komisarjem za popravljanje zemljiške knjige natančen zabeležek po obrazcu 27 o tistih primerih, v katerih se je po § 34 z. o p. z. k. zaznamovala tožba. Zemljiškoknjižno sodišče naj popraša potem o napredovanju vseh zadevnih pravd vsaj enkrat v mescu, ako moči kratkim potom in naj uspeh poizvedbe zapiše v zabeležkovem razpredelku za opornnje. Pravdna sodišča morajo v teh pravdah izrečene razsodbe, ko so dobile pravno moč, uradoma naznaniti zemljiškoknjižnemu sodišču. Od zemljiškoknjižne izvršitve uspehov teh pravd je odvisno, kako dolgo traja prvi oklicni rok v uravnavnem postopku. Zemljiškoknjižnemu sodišču je torej naloženo s pomočjo omenjenega zabeležka skrbno paziti na stvarni položaj in pravočasno poročati višjemu deželnemu sodišču, ako bi bilo treba po stvarnem položaju podaljšati oklicni rok (§ 36, odstavek 1 z. o p. z. k.). Rok za vložbo ugovorov v uravnavnem postopku (drugi oklicni rok, § 14 z. o u. z. k.) se lahko v zmislu § 21 z. o u. z. k. zniža do treh mescev. § 86. Zemljiškoknjižna sodišča naj si prizadevajo, da prebivalstvo primerno pouče o važnosti in pomenu uravnuvnega postopka. Strankam, ki vprašajo za pojasnila iz zemljiške knjige in napravnih opera-tov, naj radovoljno ustrezajo in zglasitve in ugovore na zahtevanje vzamejo v zapisnik. Sklep stare zemljiške knjige. § 87. S koncem dneva ki je pred dnevom otvoritve nove zemljiške knjige, je treba skleniti stare zemljiškoknjižne vložke. Sklep se naredi s štampiljo in se mora glasiti: „Sklenjeno dne.............. zaradi otvoritve v. št...........nove zemljiške knjige...........“. Datum sklepa in ime katastrske občine mora biti povedan že v štampilji; število novega vložka je treba pristaviti rokopisno. Ta zaznamek s štampiljo je treba pritisniti na vsakega izmed treh listov zemljiškoknjižnega vložka. Spisi v uravnavnem postopku. § 88. Od časa otvoritve novo napravljene zemljiške knjige je treba ravnati z zemljiškoknjižnimi spisi, ki se tičejo otvorjene nove zemljiške knjige, po g 275 o, r. in po ukazu pravosodnega ministrstva z dm* 17. decembra 1898. 1. (drž. zak. št 225). K spisom, ki se napravijo za vsak zemljiškoknjižni vložek, je vzeti zlasti tudi vloge in zapisnike, ki so v uravnavnem postopku. IV. Izkazi in zabeležki ($$ 89 do 92). Y poizvedbenem in napravnem postopku. § 89. Komisarji za popravljanje zemljiških knjig morajo po sklepu vsakega četrtletja, in sicer najdalje do 10. dne naslednjega mesca sestaviti izkaz o napredovanju del za popravljanje zemljiške knjige in ga potom zemljiškoknjižnega sodišča predložiti pred-sedništvu sodišča prve stopnje (v Bukovini: komisiji v stvareh za napravo zemljiške knjige, ki je postavljena na sodišču prve stopnje). Za izkaz o popravljalnih delih izven primera nove naprave zemljiških knjig, torej v postopku po oddelkih 1 in II z. o p. z. k. je uporabljati Obr. 28. obrazec 28, za izkaz o napredovanju nove naprave Obr. 29. zemljiških knjig pa obrazec 29. V izkazu obrazec 28 je v razpredelkih 5, 6, 13, 14 in 15 obravnavati za „rešene“ tiste tekoče številke seznamka obrazec 8, in tiste zemljiškoknjižne vložke, glede katerih je popravljalni komisar uspehe svojega uradnega dejanja že naznanil zemljiškoknjižnemu sodišču, da jih izvrši v zemljiški knjigi. Za izkaz obrazec 29 (o postopku za novo napravo) so merodajna naslednja določila: „Uvodna dela“ veljajo za končana, ako so dospela tako daleč, da se lahko razpišejo poizvedbe (§ 69)- „Poizvedbe“ veljajo tedaj za končane, kadar se operat predloži v popresknšnjo po § 30 gal. z. o n. z. k., § 34 luk. z. o n. z. k. Stanje „sestave zemljiškoknjižnih vložkov“ se konča, ko se predloži zemljiškoknjižni načrt višjemu deželnemu sodišču, da uvede uravnavni postopek v zmislu § 3 z. o u. z. k. V izkaznem četrtletju izvršena dela, ki so se sklenila v enem izmed oznamenjenih treh stadijev, naj se vzprejmejo le v razpredelku „končanih“, ne pa hkratu tudi v razpredelku „tekočih“ del dotičnega stadija. Predsedništva sodišč prve stopnje (v Bukovini: komisije v stvareh napravljanja zemljiške knjige) morajo o predloženih jim četrtletnih izkazih na enakih tiskovinah napraviti pregled, v katerem se podatki, ki so jih izkazali komisarji za popravljanje zemljiških knjig, ko so se eventualno popravili, po sodnih okrajih urejeni sestavijo in seštejejo, in morajo te preglede, priloživši jim izkaze komisarjev do najdalje 15. dne istega mesca predložiti pred-sedništvu višjega deželnega sodišča, ki napravi po tem enako ves okoliš obsegajočo pregledno tabelo, urejeno po okoliših sodnih dvorov, s pristavkom skupne vsote in jih priloživši vse izkazne spise, do konca mesca predložiti pravosodnemu ministrstvu. Y uravnavnem postopku. § 90. Zemljiškoknjižna sodišča morajo v zabeležku, ki se piše po obrazcu 30, imeti v razvidnosti Obr. 30. v uravnavnem postopku določene oklicne rokove. Katastrske občine se vpišejo po redu, po katerem so se odprle njihove zemljiške knjige. Ako se podaljša oklicni rok, je treba prečrtati prejšnji datum in končni rok podaljšane dobe v istem razpredelku postaviti poleg njega. Na čas, v katerem poteče prvi oklicni rok, je treba posebno paziti zaradi tega, ker ga bo treba eventualno podaljšati (§ 36, odstavek 1 z. o p. z. k., § 85 izv. uk.). § 91. Zemljiškoknjižna sodišča morajo nadalje v knjigi, narejeni iz tiskovine po obrazcu 31, pisati Q1)r gj poseben zabeležek o teku in uspehih uravnavnega postopka. Vsako zglasitev lastninske ali obremenilne jiravice in vsak zoper vpis obremenilne pravice vloženi ugovor je treba tekoče vpisati kakor posebno številko brez ločitve po katastrskih občinah; pri tem se takoj izpolnita razpredelka 1 in 2 in potem, kakor se predloži, se vstavi v primerne razpredelke 3, 6 ali 7 naglavna črta ( ! ). Pozneje je treba usjieh uvedene obravnave narediti razviden z naglavno črto v razpredelkih 4 ali 5, 8 ali 9. Iz teh razpredelkov se bo moglo takoj spoznati, ali sla se zglasitev ali ugovor že rešila. Pri tem se je treba ozirati na to, da sj>adajo v razpredelka 5 in 9 (poleg napotil na pravno pot, izročenih v popravljalnem postopku) tudi tisti primeri, v katerih se je zglasitev ali ugovor spravil v razvidnost brez uvedbe obravnave zgolj v zemljiški knjigi, ker je stvar že od poprej v pravnem teku (§ 8, odstavek 2, in § 15, odstavek 2 z. o p. z. k.) Na koncu vsakega polletja je sklenili zabeležek tako, da se potegne čez celi list črta in da se pod njo naredč vsote vpisov, ki so v razpredelkih 3 do 9, in da se potem v razpredelkih 3 in 7 oštevilijo tekoče ostale zglasitve in ugovori. Obr. 32. § 92. Okrajna sodišča, pri katerih je uravnavni postopek v teku, morajo polletno predložiti izkaz po obrazcu 32 o teku in uspehih uravnavnega postopka predsedniku sodišča prve stopnje (v Bukovini: komisiji v stvareh za napravo zemljiške knjige na sodišču prve stopnje). V izkazu je pokazati stanje postopka s koncem polletja. Razpredelka 2 in 8 se morata izpolniti na podstavi zabeležka obrazec 31. Predsednik sodišča prve stopnje (v Bukovini: komisija v stvareh za napravo zemljiške knjige) sestavi na enaki tiskovini (obrazec 32) tabelo, v kateri se vpišejo podatki, ki so jih podala okrajna sodišča, in izkaz lastnega sodišča, ako je pri njem uravnavni postopek v teku, urejeno po zemljiškoknjižnih sodiščih. Na koncu je sešteti vsote. Ta izkaz je predložiti višjemu deželnemu sodišču, ki sestavi po tem skupni izkaz po okoliših sodišč in po zemljiškoknjižnih sodiščih in ga predloži pravosodnemu ministrstvu. Za rok predložbe velja kakor gledč četrtletnih izkazov o napredovanju popravljanja zemljiške knjige (S 89), 10., oziroma 15. in zadnji dan mesca, ki sledi semestralnemu sklepu. V. Sklepna določila (§§ 93 do 95). Nadzorovanje del za popravijanje zemljiških knjig. § 93. Dela za popravljanje zemljiških knjig so na Gališkein pod neposrednjim nadzorstvom predsednikov sodišč prve stopnje ali sodniških uradnikov, ki jih postavijo z odobrilom predsedništva višjega deželnega sodišča. V Bukovini naj nc-posrednje nadzorujejo v zmislu § 14 buk. z. o n. z. k. senati, ki se za to postavijo na sodiščih pne stopnje in ki naj bodo sestavljeni iz predsednika ali njegovega namestnika in dveh svetnikov, ki jih določi predsednik. Tem nadzornim organom je v postopku za novo napravo naložena zlasti tudi v § 30, gal. z. o n. z. k. in § 34, buk. z. o n. z. k. zaukazana pre-skušnja vsakega posameznega operata, ali se je pri poizvedbah zakonito postopalo. Vrhu tega je pri vizitacijali sodišč posebno paziti na napredovanje del za popravljanje zemljiške knjige, in predsedništvo višjega deželnega sodišča naj dâ po posebnih, za to določenih nadzornikih obdobno nadzorovati komisije za popravljanje zemljiških knjig. Vpoštevanje pristojnosti agrarnih oblastev. § 94. Z zakonom o popravljanju zemljiških knjig se ue izpreminja pristojnost oblastev za agrarne operacije, ustanovljena v galiških deželnih zakonih z dne 9. decembra 1899. 1. (dež. zak. št. 18 in 20 iz I. 1900.). V popravljalnem postopku se je torej natančno ozirati na omejitev pristojnosti komisarja za poplavljanje zemljiških knjig in rednega sodišča, ki sr podaja po teh zakonih. Začetek veljavnosti tega ukaza § 95. Ta ukaz dobi moč z dnem, katerega za razglasi. Klein s. r. Kory tonski s. r. Popravek zemljiške knjige. Dnevnik za obče zemljiškoknjižne popravljalne spise c. kr. komisarja za popravljanje zemljiške knjige ..................... . . sodišča Vrstilna številka Dan prihoda Oblastvo ali stranka Predmet Dan rešitve 1 2 3 4 5 V«. Okoliš sodnega dvora: Uradni sedež c. kr. komisarja: Okoliš okrajnega sodišča: . . . . Delovni načrt za zemljiškoknjižna popravljalna dela, ki jih mora komisar za popravljanje zemljiške knjige izvršiti v letu 19 . . Okoliš sodnega dvora: . Okoliš okrajnega sodišča : Delovni za zemljiškoknjižna popravljalna dela, ki jih mora c. kr. komisar Število kata- strskih občin sodnega okraja Število katastrskih občin, v katerih bodo, kakor je pričakovati, dovršena dela do konca tekočega leta Ime katastrskih občin, v katerih se naj dela Skupno število zemljiško- knjižnih vložkov posa- meznih kata- strskih občin Število vložkov, v katerih se nahaja solastnina Število stavbnih in zem-r ljiških parcel (po napovedi katastrskega oblastva) Leto, v ka-tereni se je litografi-rala katastrska mapa Postopek po oddelku I. in II. z. o p. z. k. » naj se začne in završi naj se nadaljuje in završi naj se začne, pa ne završi 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 • • / / • ' Uradni sedež c. kr. komisarja: načrt za popravljanje zemljiške knjige izvršiti v letn 19 . . Nova naprava zemljiške knjige 0 p o m n j a naj se začne in završi naj se nadaljuje in završi naj se začne, pa ne završi Priprav- ljavna dela Poiz- vedbe Sestava zem- ljiško- knjižnih vložkov Priprav- ljavna dela Poiz- vedbe Sestava zem- ljiško- knjižnih vložkov Priprav- ljavna dela Poiz- vedbe Sestava zem- ljiško- knjižnih vložkov 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 * (Hlovonisch.) 209 —■ število vložkov deželne deske sodnega dvora £ 3 Število vložkov, v katerih se nahaja solastnina * co Število vložkov, gledé katerih bodo, kakor je pričakovati, dela dovršena do konca tekočega leta »t* Število vložkov, ki se naj popravijo v prihodnjem letu Ü1 naj se začne in završi Postopek po oddelku I in II z. o p. z. k. C5 naj se nadaljuje in završi - ■<1 naj se začne, pa ne završi 00 Pripravljavna dela naj se začne in završi Nova naprava deželne deske o Poizvedbe ►-k Sestava vložkov deželne deske - Pripravljavna dela naj se nadaljuje in završi to Poizvedbe co Sestava vložkov deželne deske s Pripravljavna dela naj se začne, pa ne završi o« Poizvedbe 05 Sestava vložkov deželne deske •^1 0 p o m n j a O 7T za dela, ki jih mora izvršiti c. kr. komisar za popravljanje zemljiške knjige v letu 19 . . , da se popravi deželna deska. za zemljiškoknjižna popravljalo Obr. 4 (k § 7.). Popravek zemljiške knjige. Katastrska občina: C. kr sodišču v Prosim, da bi za čigar čigar 'V . bivališče je neznano — ki ni samopraven(na) in -—— zakoniti zastopnik je neznan — postavili zastopnika za obravnave, ki se vršč v namen popravljanja zemljiške knjige, in postavljenega zastopnika naznanili meni najkasneje do................................19 . . imenovanca Za ------------— je vpisano v zemljiški knjigi katastrske občine............................ imenovanko Za zastopnike bi bili pripravni: Pristojnost c. kr. sodišča se domneva na podstavi dne............................19 . . G. kr. komisar za popravljanje zemljiške knjige: Razglas o popravljanju zemljiških knjig. % Za popravljanje zemljiških knjig v okolišu....................sodišča............................ po zakonu z dne 11. decembra 1006. 1. (drž. zak. št. 246) je postavilo c. kr. pravosodno ministrstvo za krajnega komisarja z uradnim sedežem v.................................C. kr. komisar za popravljanje zemljiških knjig začne svoje uradovanje dne.....................1!) . . . Postopek za popravljanje zemljiških knjig uvede krajni komisar v vseh primerih, za katere izve na katerikoli način. Stranke se poživljajo, da c. kr. komisarju za popravljanje zemljiških knjig po podrobnejših zaukazih, ki jih izda, naznanjajo, če se gledé nepremičnin, pri katerih so udeležene kakor posestniki ali upniki, zemljiškoknjižno stanje ne ujema z dejanskimi posestnimi razmerami. S takim naznanilom si zagotovijo stranke uporabo popravljalnega postopka gledé dotičnih nepremičnin. C. kr......................sodišče....................... C. kr. okrajni sodnik: (Uradni pečat.) Razglas o popravljanju zemljiške knjige za katastrsko občino Podpisani c. kr. komisar začne popravljati zemljiško knjigo katastrske občine..................■ . . Tisti, ki so kakor posestniki ali upniki udeleženi n/ kaki v tej občini nahajajoči se nepremičnini, gledé katere se zemljiškoknjižno stanje ne ujema z dejanskim posestnim stanjem, se poživljajo, da to nesoglasje do...........................19 . . pismeno ali ustno naznanijo podpisanemu c. kr. komisarju za po- pravljanje zemljiške knjige. Zlasti je treba naznaniti, če nepremičnine, ki so združene v enem zemljiškoknjižnem telesu, v resnici ne tvorijo enote, temveč pripadajo po kosih več osebam, na primer, ako fizična delitev, ki so jo izvršile stranke, ni izvedena v zemljiški knjigi ali ako se od zemljiškoknjižnega telesa odprodana zemljišča niso odpisala. Prav tako je treba naznaniti, ako pripada kako zemljiškoknjižno telo, dasiravno dejansko ne deljeno v več kosov, kakemu drugemu nego v zemljiški knjigi vpisanemu lastniku. V naznanilih mora biti povedano: a) ime zglasilca; b) oznamenilo zemljiškoknjižnega vložka in parcel, na katere se nanaša naznanilo ; c) kako se razlikuje dejansko posestno stanje od zemljiškoknjižnega stanja in od kdaj je to nesoglasje ; d) ako je ali je bil v teku pravni spor ali kako drugo sodno postopanje o dotičnih razlikah, dotično sodišče in znamenje spisov; e) ako so se naredile listine, ki se nanašajo na naznanjeno nesoglasje, jih je treba priložiti naznanilu ali pa povedati, kje so. / Sicer pride komisar za popravljanje zemljiške knjige dne...................................19 . . v občino................................, da bo sprejemal naznanila. Naznanila se lahko pogrešajo gledé tistih nepremičnin, ki so v zemljiški knjigi vpisane kakor skupna lastnina več oseb, ter gledé tistih, pri katerih je našel komisar za zemljiško knjigo nesoglasje s tem, da je primerjal zemljiško knjigo s katastrom. Ti primeri razlik se vsekako preskusijo. .....................dne.......................19 . . C. kr. komisar za popravljanje zemljiških knjig: (Uradni pečat.) Seznamek Seznamek primerov, v katerih se zemljiška knjiga ne ujema z resničnim posestnim stanjem. •1 1 o s Datum mjfupos luiiau -^tfu^o^ifpuaz nqodsu o equBuzBU 'z 'd o ‘z 08 § od udoRS o u3(0|po BŽeuzB^po 05 BJJJBU B8oUZB3[pO 00 B![do}SOd BŽOUprfl -ABjdod oqpoAn !>• Razlika dejanskega posestnega stanja od zemljiškoknjižnega stanja CO Zemljiškoknjižni lastnik »o BifttAeig Wo[A lusifiqo^ifiuiaz Ime in naslov naznanilca co BJIUBUZBU ITBQ B3II!A91S «3°5101 TH Obr. 8 (k § 19). Popravek zemljiške knjige. Katastrska občina: Opravilna številka: S tem se sklene uvedba postopka, da se popravi zemljiškoknjižni vložek št................katastrske občine.......................................na podstavi zakona z dne 11. decembra 1906 1. (drž. zak. št. 246), ker............................................................................................. Hkratu se ukrepa, da se uvedba postopka za popravljanje zemljiške knjige zabeleži v zemljiški knjigi. O tem se obveščate kakor knjižni lastnik — dejanski posestnik — tabulami upnik.................. s pristavkom, da se je za zadevne ovedbc in zasliševanja o posestnih razmerah in bremenstvu določil narok v občini................................in da imate dolžnost priti k temu uradnemu dejanju dne ...................................in seboj prinesti listine, ki se nanašajo na Vaše pravice. Ako bi ne prišli, se postavi, če bi bilo potrebno zaradi napredovanja ovedb, po § 23 gori ozna-menjega zakona za Vas zastopnik na Vaše stroške. ^......................... dne......................19 . . Vid. zemljiško knjigo. C. kr. komisar za popravljanje zemljiške knjige: Zabeleženo na listu Aä z. k. vlož. št........... katastrske občine............................... G. kr.............sodišče............... V pojasnilo: Zoper ta sklep imajo udeleženci pravni pomoček rekurza v štirinajstih dneh, toda brez odložive moči. Popravek zemljiške knjige. Katastrska občina: Opravilna številka : ( v Sklene se uvedba postopka, da se popravi zemljiškoknjižni vložek št......................katastrske občine.......................................na podstavi zakona z dne 11. decembra 1906.,1. (drž. zak. št. 246), ker............................................................................................. Hkratu se ukrene, da se uvedba postopka za popravljanje zemljiške knjige zabeleži v zemljiški knjigi. Z ozirom na vpis, ki je na listu . . . t. št..............in po katerem.......................... se obvešča — obveščajo ................................................................................. o uvedbi popravljalnega postopka s pristavkom, da se je za zadevne ovedbe in zasliševanja o posestnih razmerah in bremenstvu določil narok v občini............................................................. / ,■ \ se poživlja — poživljajo, da odpošljejo) k temu uradnemu dejanju za zastopstvo pooblaščen organ in da mi naznani(ijo) njegovo ime in službeni značaj. • Ako bi postavljeni zastopnik ne prišel, se postavi, če bi bilo potrebno zaradi napredovanja poizvedb, po § 23 gori omenjenega zakona za...............................................zastopnik na njegove — njihove stroške. ......................... dne............................19 . . Vid. zemljiško knjigo. C. kr. komisar za popravljanje zemljiške knjige: Zabeleženo na listu A2 z. k. vlož. št....... katastrske občine........................... G. kr............sodišče............. V pojasnilo: Zoper ta sklep imajo udeleženci pravni pomoček rekurza v štirinajstih dneh, toda brez odložive moči. (SlovenUch.) 210 Razglas o popravljanju zemljiškoknjižnega vložka št. . . . , katastrske občine Sklenilo se je, uvesti postopek za popravljanje zemljiškoknjižnega vložka št..........., katastrske občine................................na podstavi zakona z dne 11. decembra 1906. L (drž. zak. št. 246). Kakor zemljiškoknjižni (so-) lastniki so vpisani: Popravljalni postopek zadeva stavbne parcele, vpisane kakor sestavine gorenjega zemljiškoknjižnega telesa...............................................................................zemljiške parcele Vsi tisti, ki imajo pravni interes na tem, da se doženejo posestne razmere in poizve bremenstvo, lahko pridejo k poizvedbam, ki so odrejene na...................19 . . v.......................... in povedo vse, kar je pripravno, da se pojasnijo ali varujejo njihove pravice. ............... . . . , dno......................19 . . C. kr. komisar za popravljanje zemljiške knjige: (Uradni peCat.) Popravek zemljiške knjige. Katastrska občina: Sodni okraj: K obrazcu seznamka 8, tek. štev.: . . . Zapisnik, ki gaje sestavil c. kr. komisar za popravljanje zemljiške knjige dne o z. vi. št.: A. Imovinski stan. Ime in drugi znaki, ki služijo za oznamenilo zemljiškoknjižnega telesa: Zemljiškoknjižno stanje Preskušnja imovin- skega stana Novi stan Tekoča številka različnih skupin skupaj spadajočih parcel Ime in naslov lastnika, ki se vpiše v zemljiško knjigo Imena strank, ki so se napotile na pravdno pot Opomnja Številka parcele 1 Oznamenilo parcele (hišna štev., obde-lavna vrsta) 1 j 2 3 4 5 6 7 8 B. Zemljiškoknjižni lastnik: C. Zemljiškoknjižno bremenstvo : Popravek zemljiške knjige. Katastrska občina: Opravilna številka: Gospodu v Hišna štev. . . V postopku za popravek zemljiškoknjižnega vložka št. .... gorenje katastrske občine po zakonu z dne 11. decembra 1906. 1. (drž. zak. št. 246) se obveščate, da se je dogotovil načrt za odkaz bremen doslej v gorenjem zemljiškoknjižnem vložku združenih nepremičnin in da bo na vpogled razgrnjen na .................sodišču v............................v občinski pisamici v ... ........................ v času od................................do.................................19 . . Na voljo Vam je dano, vpogledati odkazni načrt in priti na narok v..............................., ki je odrejen na.........................19 . . zato, da se pojasni njegova vsebina. Prepise odkaznega načrta ali izpiske iz njega lahko dobite, preden poteče za vpogled določeni rok, ako položite naprej znesek 40 h za vsako stran. To pristojbino je treba položiti na................sodišču..................................v roke voditelju denarne knjige gospodu...............................................................vsekakor, * preden poteče za vpogled odkaznega načrta ustanovljeni rok, sicer bi se smatralo, da naročba ni pravočasno opravljena (§ 16, odstavek 1 zgoraj omenjenega zakona). , dne 19 C. kr. komisar za popravljanje zemljiške knjige: > 4 Katastrska občina: Sodni okraj : Zabeležek naročb prepisov odkaznih načrtov in izpiskov iz njih. Tekoča številka Dan naročbe Ime in naslov naročnika Predmet Število strani Pristojbina Tekoča številka denarne knjige Dan vročitve prepisa ali izpiska Opomnja K h 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 • « . v » « { 1 Popravek zemljiške knjige. Katastrska občina: Opravilna številka: Gospodu.......................... v Hišna štev.......... V postopku za popravljanje zemljiškoknjižnega vložka št. . . . katastrske občine................ po zakonu z dne 11. decembra 1906. 1. (drž. zak. št. 246) se določa na................................. 19 . . v.............• .... narok, da se bodo sprejemali ugovori zoper načrt odkaza bremen doslej v gorenjem zemljiškoknjižnem vložku združenih nepremičnin ter zoper'izpremembe ali dopolnitve bremenskega odkaznega načrta, ki 'so nastale vsled ugovorov. Ugovori se lahko predložijo le pred tem narokom ali na njem. Po sklepu naroka vloženi ugovori se ne bodo več vpoštevali. Ugovore zavrne komisar za popravljanje zemljiške knjige, 1. ako se iz ugovora ne more povzeti določna zahteva, 2. ako ugovor ne obsega takih okolnosti, ki kažejo, da odkaznemu načrtu v podstavo dani pogoji niso izpolnjeni, 3. ako se izpodbijani odkaz ujema z izjavami, ki jih je izpodbijalec oddal že prej v popravljalnem postopku, \ 4. ako izpodbijani odkaz ustreza dosedanjemu zemljiškoknjižnemu stanju, 5. ako ima dotična knjižna pravica tudi po odkaznem načrtu zakonito varnost, ustrezajočo § 1374 o. d. z. 6. ako dosedanja, če tudi ne zakonita varnost po odkaznem načrtu ni zmanjšana ali končno 7. ako se z delnim plačilom, ki ga je upnik vsekakor dolžen sprejeti, za ostalo terjatev ne ustvari varnost, ki jo je po številki 5 ali 6 smatrati za primerno. ......................... dne............... . . 19 . . G. kr. komisar za popravljanje zemljiške knjige : Seznamek nepremičnin. Poznejše delitve Opomnja «H Številka novega zem- ljiško- knjižnega vložka C posestne pole OS ■ U s? OŽ •g*l in co Številka parcel t— 1 Stanje ob začetku nove naprave zemljiške knjige Opomnja to Številka novega zem- ljiško- knjižnega vložka »o posestne pole -t Tekoča številka poizved-benega zapisnika obr. 17 M Oznamenilo parcel (hišna številka, obdelavna vrsta) =r i. o g- o napredovanju del za novo napravo zemljisk sodišče Zabeležek o okliciiili rokovih, ustanovljenih v zemljiškoknjižnem uravnavnem postopku. Tekoča številka Ime katastrske občine Dan, katerega se odpre nova zemljiška knjiga Konec Tekoča številka I Ime katastrske občine Dan, katerega se odpre nova zemljiška knjiga Konec prvega oklicnega roka drugega oklicnega roka prvega oklicnega roka drugega oklicnega roka 1 2 3 . 4 5 1 2 3 4 5 • * / • 31 (k §91). Si si Ti P 3 P ◄ g M O S- &* « Zabeležek o postopku glede novo nap ra vij en i li zemljiških knjig;. ...........sodišče Izkaz o uravnavnem postopku gledé novo napravljenih zemljiških knjig. .... tečaj 19 . . \ (Slovonlsch.) I z- o uravnavnem postopku glede novo . . . tečaj Število zglasitev po § 7 o z. o u. z. k. Število v izkaznem tečaju vloženih zglasitev P" § 7// z. o u. z. k. Število ugovorov v teku izkaznega tečaja vloženih iz prejšnjih tečajev v obravnavi s spo- razundjenjem strank rešenih v pravdnem potu tekočih ali nanj napotenih na koncu tečaja v obravnavi ostalih v teku izkaznega tečaja poizvedenih iz prejšnjih tečajev v obravnavi 1 2 3 4 5 G 7 8 f» 1 • % sodišče k a z napravljenih zemljiških knjig. 19 . . po § 14 z. o u. z. k. I. oklicni rok potekel (za koliko katastrskih občin) 11. oklicni rok potekel (za koliko katastrskih občin) 0 p o m n j a s spo- razumljenjem strank rešenih v pravdnem potu tekočih ali nanj napotenih na koncu' tečaja v obravnavi ostalih 9 10 11 12 13 14 • • - » v