KRAJEVNA SKUPNOST IN SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI
Radi bi povedali nekaj naših izkušenj
V ustavi je o samoupravnih intcresnih skupno-slih zapisano, da se !e-(e oblikujejo zaradi določe-nih skupnih interesov in zadovoljevanja skupnih-potreb delovnih ijudi in občanov in so njihov organ ter mesto za samoupravno odločanje. Lah-ko bi rekli, da so to izvedene skupnosti n TOZD. krajevnih skupnosti in u drugih temeljnih samou-pravnih organizacij in skupnosti.
Temeljna vez med SIS in KS bi morala potekati po delegatskih poteh. Vsebinsko gledano, naj bi programi SIS nastajali \z spoznanj in ugotovljenih življenjskih potreb ter tudi interesov krajanov. To pomeni, da SIS niso nadrejene in odtujene skup-nosti TOZD in krajevne skupnosti, čeprav v pra-ski to so in tudi tako delajo. Poglejmo prakso iz scdanjega mandata.
Glede na to, da sino po številu prebivalcev sorazmerno majhna krajevna skupnost, smo za SIS izvolili dve združeni delegadji. Ena delegacija združuje področja: vzgoja in izboraževanje, kultu-ro. telesno kulturo, raziskovalno dejavnost in zdravstvo. v drugi delegaciji pa so delegati za področja: otroško varstvo, invalidsko pokojnin-sko zavarovanje, zaposlovanje, stanovanjska de-javnost in socialno skrbstvo.
Vsi člani, ki so bili izvoljeni v združenc delega-cije, so za delo v delegacijo dali osebni pristanek. To pomeni, da so pripravljeni aktivno delati v delegaciji in SIS. Vprašanje pa je, kaj naj delajo. Od izvolitve do sedaj, delegaciji nista dobili nobe-nega gradiva za razpravo in tudi ne vabila za kakršnokoli sejo. Nam ni znano, da bi bila komur-koli dana pravica in zelena luč za poigravanje z delegatskim sistemom. Svoj čas so SIS tarnale, da ne morejo delati, ker so njihove skupščine dele-gatsko preštevilne, da se delegati ne udeležujejo sej in so seje nesklepčne. Ti argumenti so piecej neprepričljivi - Običajno delegati neradi gredo na tiste seje, kjer čutijo, da je že vse dogovorjeno. Delegati nosi le številke, so Ijudje in nosijo glavo na svojem vratu.
Problem, ki so ga odprle strokovne službe SIS. je poskušala SZDL urediti tako, da so bile izvoljc-ne konference delegacij za posamczne SIS - Za območje petih KS je bilo izvoljeno deset konfe-renc delegacij. Le za telesno kulturo ima konfe-renca sedež v KS Bka vas. Na Igu pa imajo sedež konference: za zaposlovanje - Mizarstvo Ig. za socialno skrbstvo- Zavod Dolfke Boštjančič. za izobraževanje — osnovna šola. za otroško varstvo - osnovna šola, za raziskovalno dejavnost -KIG, za zdravstvo - KS, za kulturo KS, za pokoj-ninsko in invalidsko zavarovanje - KIG Ig.
Ko je bil pred volitvami podan predlog za izvo-litev konferenc delegacij, je bila naša KS proti temu predlogu. Argumcnti. ki so jih podale SIS, za nas niso bili prepričljivi. In kaj scdaj pove praksa? Izvzeti moramo konferenco delegacij za izobraževanje, ki ima sedež v osnovni šoli Ljubo Šercer. Le ta se scstaja in v njej naši delegati delovno sodelujejo. Za vse druge delegacije nam ni znano, da bi se katerakoli seslala in obravnava-la gradivo za sejo SIS ter izvolila in pooblastila delegata za sodelovanje na seji SIS. Tako stanje je s strani SZDL tolerirano ves čas trajanja sedanje-ga delegatskega mandata.
Ob pričajočem dejstvu smo spoznali marsikaj. Mnenja smo, da je SIS preveč in da je to izjemnno draga družbena režija. Ustavna zamisel SIS je v praksi prisotna le v odtenkih. Dosedanje izkušnje povedo, da SIS deluje precej odtujeno od ustano-viteljev kot osamosvojen gospodar na določenem področju. Delegacije krajevne skupnosti imajo le minimalno možnost neposrednega vpliva na delo SIS. Zavzemamo se, da se v pravem pomenu besede tudi v praksi uveljavlja pojem SAMOU-PRAVNA INTERESNA SKUPNOST ali pa si povejmo, da to ni to, ampak strokovno vodstveno organ za to in to podorčje.
Predlagamo, da omenjeno problematiko prouči Občinska konferenca SZDL in sprejmt ustrezna stališča za delegatsko delovanje v SIS.