^tr Leto IX, ii. 138 — tggg 4. »jatraj. — Stane mr iffuu ihn «5-—; « tMN Mostro Dta oeobmm, t]Uiqaiii| nedelja 10. junije 1928 Oglasi po tartfu. Uredništvo i ljubima, Kaafkrra atica iter. $/L Telefon ftt. «071 io <804, ponoči tudi m+^JZ Dnevni k r prosveto in politiko Gene S Din k.1«.- Telefon ftt. >096. Mritki LJubljana, Piilu* *C 4. — Tetefao ftt. i49( e Maribor, Aleksandrom > Cd)«, Aleksandrova cest« 1 poitimiii fil. imulu 11 Inlu 11.84« - Praha Oslo 7&.i«o Wten,Nr. >05^41. ^ ,\ / Ljubljana, 9. junija. Nasilje kleroradikalne vlade g. Vuki-Ceviča je doseglo vrhunec. Lotuo se je izvrševalcev ljudske volje, narodnih poslancev, meče jih z žandarmerijo iz zbornice, da bi preprečilo opravičeno kritiko narodnih mandatarjev, ki vrše le svojo dolžnost Takega sredstva, ki po svoji brutalnosti spada globoko v srednji vek, se danes poslužujejo lahko samo vlade, ki jim je institut poslanske nedotakljivosti prazen zvok in ki Jim manjka moralnih in čustvenih razlogov za vzdrževanje svojega stališča napram upravičeni kritiki opozicije. Vsa znamenja pričajo, da radikali bojujejo obupni boj za obstanek stranke, ki razpada in se duši v zgoščeni korupciji in fatalm brezidejnostl 2e pri volitvah so se obdržali le z nasilstvom vsega državnega aparata, ki ima v južnih delih naše države še vedno ono veliko moč, da lahko potvarja narodno voljo, ali pa svojo voljo narodu naravnost vsili. To žalostno stanje je bilo v našem sedanjem parlamentu že ope-tovano povdarjeno in podprto z dokazi. Radikalski metodi vladanja, ki ni drugo nego nasilje nad narodom, že od blejskega pakta sem krepko sekundi-rajo naši klerikalci in zdi se, da so v zvezi z radikali šele našli svoj pravi element, ki so ga nekaj let po prevratu tako zelo pogrešili, da se jim je ne prestano tožilo po Avstriji. Iz dobe, ko se SLS ni mogla znajti v novih razmerah, ki so njeno veljavo potisnile močno v ozadje, se spominjamo onih sijajnih fraz o svobodi, o svobodnem udejstvovanju in o svobodnem razvoju, ki bi ga morala naša kraljevi na jamčiti vsem strankam in vsakemu posamezniku. In država je res jamčila za ta svobodni razvoj. Leta in leta so klerikalci nemoteno agitirali med slovenskim ljudstvom z republikanstvom, 8 separatizmom in razvijali najostreiše protidiržavno delovanje. Vsi njih listi ln vsi govori njih veljakov so se cedili nekega vzvišenega svobodoljubja, ki ga naša javnost od klerikalcev ni pričakovala, vedoč, da sta svobodoljubje in klerikalizem dva nasprotna pola, ki drug drugega izključujeta. Vsa njih grenka opozicijska doba je bila ena sama nepretrgana visoka pesem svobodi ln svobodoljubju. Tem milim glasovom so nasedali samo naivneži, trezno misleči pa so vedeli, da klerikalci nikoli niso ubirali takih krotkih strun, kadar so imeli moč, da so lahko s pestjo lopnili po svojih nasprotnikih. Dolgoletno izkustvo, ki so si ga pridobili slovenski naprednjaki v dolgotrajni borbi z bivšim kranjskim deželnim zborom in odborom, ki v brutalnosti, brezsrčnosti in nekulturnosti ni poznal mere in meje, se potrjuje v ysem obsegu tudi v današnjih dneh. Vsa dežela ječi pod klerikalnim terorizmom, ki je zavzel svoj nekdanji obseg in ki je izvlekel iz arhivov kranjskega deželnega zbora tudi vse nekdanje metode in ostudni način političnega boja. V opoziciji so nagiašali svoje svobodoljubje, pravičnost in umerjenost v političnem boju, na vladi pa se ne strašijo najhujših napadov na svobodo parlamentarizma, napadov na nedotakljivost poslancev, ako le gre za njihovo začasno korist. Taki so, take smo jih spoznali v preteklosti in take okušamo danes, ko so po milosti nejasne parlamentarne konstelacije prišli na vlado. Z vstopom v radikalsko vlado so izdali prečanske interese in omogočili nadaljevanje politike cincarskega izmoz-gavanja vsega delovnega ljudstva naše države. Pomagali so s svojim sodelovanjem v vladi, da se še vzdrži režim, proti čigar krivičnosti so se bili dvignili tako prečani, kakoT Srbijanci sami. V tej kompromitantni družbi so morali drveti čez drn in strn s svojimi gospodarji, dokler niso prispeli do tiste točke, kjeu so ob prevratu nehali. Prej so brez vsakega pomisleka in v nasprotju z demokratičnimi načeli našega veka brutalno zatirali potrebni korektiv zdrave opozicijske kritike, danes pa vneto pomagajo hegemonistični kliki pri istem delu. Slabo se je končalo prvič in blizu so bili, da narod za vedno obračuna ž njimi; nič bolje se ne bo končalo to pot in zaupati je v zrelost našega ljudstva, da bo po tej nasilniški eri, ki vprega slovensko ljudstvo samo v voz beograjskih hegemonistov, prišla doba obračuna s klerikalnimi slugami nasflniškega režima. »Policija je prinesla večino, sedaj pa odnaša manjšino!" Neverjetni dogodki na včerajšnji seji Narodne skupščine. - V petek izključene opozicijske poslance je žandarmerija s silo odstranila iz zbornice. - Svetozar Pribičevič o usodnih posledicah nasilja vladne večine Francija in haaŠko razsodišče ženeva, 9. Junija (be.) Francija Je vložila pri tajništva Društva narodov ratifikacajisiko listino, I katero priznava brezpogojno pristojnost mednarodnega sodišča v Haagu za rešitev vseh mednarodnih foridačnih sporov in se odpoveduje pridržku, da bi veljata ta tejarva le v slučaja, kadar bi stogA v velja/vo ženevski protokol. Španski diktator razdrl svojo zaroko Madrid, 9. junija (be.) Kakor se poroča, je špan-Irf ministrski predsednik Primo de Rivera raz-fcrf zaroko z gdčmo Castellanos. ker se je baivila I nedovoljenima borznimi špekulacijami Beograd, 9. junija p. Narodna skupščina je bila danes pozorišče skrajno razburljivih dogodkov, kakršnih naša parlamentarna zgodovina še ne beleži. Zvesta svojim zlasti v zadnjem času dokumentiranim načelom, se je vladna večina tudi danes posluževala policije, da ukloni ogorčenje po svobodni volji naroda izvoljenih poslancev, posiužila se je metod, kakršnih ni poznal niti najnasilnejši avstro-ogrskl režim. Na povelje vlade odn. predsednika Nar. *-kup-ščine je oborožena žandarmerija navalila v skupščinsko dvorano in z brutalnim nasiljem odstranila Izključene opozicijske poslance. Razumjlivo je, da le tako postopanje vlade izzvalo v skupščini burne proteste ter da je vsa seja potekla v največjem nemiru. Za današnjo sejo Narodne skupščine Je vladalo v vseh krogih izredno zanimanje. Galerija je bila že dolgo pred pričetkom seje pooplnoma zasedena, ljudje pa so stali pred vhodom in v bližnjih ulicah, da bi dobili kako priliko in prišli v skupščinsko dvorano. Poslanci vladne večine so se zbirali le polagoma, opozicija pa je prišla v dvorano korporatlvno, vodeč v svoji sredi štiri izmed včeraj izključenih poslancev ln sicer dr. Nikolo Dragiševiča, Ivana Grand-ja, Jakoba Jelašina in Cedo Kokanoviča. (Ostali štirje izključeni poslanci niso v Beogradu). Skupščinska policija jim ni delala pri vstopu v dvorano nikakih težkoč, dasi-ravno se je zatrjevalo, da je policija že včeraj dobila od skupščinskega predsedstva nalog, da jim za vsako ceno zabrani vstop. Borba za zapisnik V skupščini je že od vsega početka vladala velika napetost in nervoznost. Sejo Je otvori! predsednik dr. Perič šele ob 10.45. Ze med čitanjem zapisnika je prišlo do mučnega prerekanja med vladno večino in opozicijo, ki je ugotavljala, da ie zapisnik zopet netočen. Prerekanje nI več ponehalo, marveč se je od minute do minute stopnjevalo. Po prečitanem zapisniku je v splošnem nemiru zahteval besedo zemljoradnik Voja Lazič, ki je v svojem govoru ugotovil, da je zapisnik netočen. Zahteva! je, naj »e v zapisniku ugotovi, da je dogodke zadnjih dni zakrivila vlada s svojim partizanstvom. Žigosal je zlasti postopanje demokratov, ki nosijo vso odgovornost za početje vlade. G. Davidovič je še nedavno pozival mladino naj krene na levo, a danes je največji zagovornik najhujše reakcije. Skupščinski tajnik je zahtevo posl. Laziča odklonil in za njim seveda tudi vladna večina. Nato je dobil besedo posl. Ivan Pucelj, ki je zelo ostro kritiziral izzivanje vlade rta glašuioč, da bo vlada nosila tudi vso odgovornost za posledice, ki morajo nastopiti, če bo nadaljevala s svojimi nasilnimi metodami, ki bijejo v obroz najprimltivnejšlm pojmom parlamentarizma. Vladna večina je odklonila tudi od njega zahtevani popravek. »Skupščinske klopi so bolj dragocene kakor glave mladine« Posl. V i 1 d e r je ugotavljal zlasti trditvi v zapisniku, da so bili izključeni poslanci glavni povzročitelji in voditelji neredov na zadnji seji. Ugotovil je, da so bii samo tolmači mišljenja celokupne opozicije. Dogodki v Narodni skupščini so bili samo reakcija na bestijalno krvoprelitje v Beogradu, na rr.asakriranje one omiadine, ki je manifestirala solidarnost vseh krajev in celokupnega naroda, omiadine, ki je manifestirala državno in narodno edinstvo. Vi nam zamerite, da se borimo za enakopravnost vseh državljanov, za interese krajev, katere zastopamo in nam podtikavate separatisdč-ne tendence. Ko pa se zavzemamo za omla-dino, ki je manifestirala državno in narodno edinstvo, nas kaznujete in izključujete. Zgražate se, da so poslanci v skrajnem ogorčenju razbijali po klopeh, a nikdo izmed vas se ne zgraža, da so vaši organi razbijali glave naše mladine. Vi to s tem, da nas izključujete celo odobravate. Opozicija je govorniku vihamo pritrjevala, vladna večina pa ga je skušala prevpiti: Posl. Vilder je zaključil svoj govor s kon-statacijo, da hoče vladna večina 1 izključitvijo amputirti opozicijo. »Toda pazite kaj delate«, je končal govornik, »danes vemo, kje se je amputacija začela, nikdo pa ne ve, kje bo končala«. Izbruh viharja — Prekinjena seja Napetost Je čimdalje bolj naraščala in se je še stopnjevala, ko je zahteval besedo posl. Sava Kosanovič, a mu jo Je predsednik odklonil, češ da hoče najprej izvršiti poimensko pozivanje poslancev da ugotovi kvorum. Po izvršenem pozivanju je predsednik ugotovil, da je navzočih 261 poslan-cev, Predsednik Je nato odredil prehod na dnevni red, pred otvoritvijo razprave pa Je izjavil da so navzoči štirje Izmed vče*~aj izključenih poslancev. Pozval je prizadete, naj takoj zapuste skupščinsko dvorano. Ta njegova zahteva je vzbudila ogorčene proteste pri opoziciji, prizadeti poslanci pa so izjavljali, da se umaknejo ie sili, ker se ne smatrajo za pravilno Izključene. V dvorani je nastalo strahovito prerekanje, padali so ogorčeni medklici na vlado, tako da Je bila vsaka stvarna razprava nemogoča. V največjem nemiru Je zahteval besedo posl. Pribičevič, predsednik mu jo je odk'o-nil, kaT je razburjenje opozicije še povečalo. Predsednik si je zaman prizadeval, da pomiri ogorčene poslance, ki so neprestano vzklikali proti vladi in razbijali po klopeh. Končno je sejo prekinil. Razburjenje pa se tudi med odmoron ni poleglo. Prepir med vladno večino h opozicijo se je nadaljeval. Predmet ogorčenih napadov so bili zlasti demokrati, ki jh je postopanje skupščinskega predsedniKa spra •vilo v skrajno mučno situacijo. Do posebno ostrega spora je prišlo med poslancem Vil-derjem in demokratom Luno Jovan->vlčem kateremu je Vilder med drugim zaklical: »V vaši sredini so ljudje, ki so dobavlja i papirnate opanke. Dezerterji, strahopetci! Mi smo bili v Avstriji večji junaki negj vi!« Posl. Vilder Je potegnil iz žepa izvod -Srbskih novin« iz vojne dobe, v katerem so natisnjena imena dezerterjev, ki so pobegnili iz fronte. Z vseh strani so padali med-klici: »Nekdanji dezerterji so danes larodni poslanci! Nam pa, ki smo se borili, hočejo odvzeti naše pravice«. Ko Je predsednik uvide!, da se duhovi ne morejo pomiriti je po četrturnem odmoru ob 12. odredil nadaljevanje seje. Takoj po zopetni otvoritvi je 7 vet pozva! 'zk'JuČene poslance, naj zapuste dvorano. Prizadeti so to odločno odklonili, opozicija pa e spremljala predsednikovo zahtevo z ogorčenimi protesti. V dvorani je nastal zopet tak kra-val, da se Je bilo vsak čas bati dejanskih spopadov. Žandarmerija v parlamentu Ogorčenje opozicije pa se je še povečalo, ko je predsednik dal skupščinskemu tajniku naiog, naj pozove Komisarja skupščinske policije, da s silo odstrani izključene poslance. V dvorani je nastal nepopisen kraval. Tajnik Popovič se je vrnil v spremstvu komisarja skupščinske policije Milana Jovanoviča, ki je pozval izključene poslance, naj zapuste dvorano. Poslanci so to njegovo zahtevo zavrnili, protestirati pa je začela tudi galerija, od koder so padali ogorčeni medklici proti vladi. Ko je komisar Jovanovič uvidel, da sam ne more ničesar opraviti, je pozval dva žandarmerijska narednika. Ko so se poslanci tudi še sedaj upirali slediti povelju policije, je policijski komisar pozval v dvorano še osem žandarjev in skušal Je obkoliti klopi opozicije, kjer so bili izključeni poslanci. Opozicija je proti temu odločno protestirala ter vzela prizadete poslance v svojo sredo, da jih zaščiti pred dejanskimi napadi orožnikov. V dvorani je nastal nepopisen kraval. Predsednik je v bojazni, da ne pride do dejanskih spopadov, sejo ponovno prekinil. Medtem je poskušal policijski komisar znova pregovoriti poslance, naj se prostovoljno umaknejo iz dvorane. Poslanci so mu pojasnjevali, da je seja prekinjena, ter da ima med odmorom vsakdo pravico ostati v dvorani. Skupščina je nudila v tem trenutku nepopisno sliko.. V sredini dvorane se je skupina poslancev prerekala z orožniki, na levici so zemljoradniki intoni-rali državno himno, z desnice je odmevala «Lepa naša domovina*, vmes pa je bilo slišati gromke medklice «Doli policija!* «Doli Davidovič!* «Doli lažna demokracija!* «Živela svoboda!* Galerija je krepko pomagala, tako da je vladal v skupščini tolik hrup, da ga je bilo slišati daleč na ulico. ŽandarjI so medtem staM sredi dvorane ter se ozirali na levo in desno in niso vedeli, kaj naj store. Situacija je postajala čimdalje bolj kritična. Krik in vik je stalno naraščal, v zraku so švigale pesti, po dvorani pa so orili klici: «Doli vlada, doli krvavi režim!* Izpraznenje galerije Predsednik je nato dal policiji nalog, da Izprazni galerijo. V zbornico je takoj nato vdrla skupina orožnikov, ki so takoj izvršili ta nalog ter izpraznili ne samo galerijo, marveč tudi novinarsko ložo ter razgnali ljudi celo iz skupščinskega dvorišča, kamor je trašč v Narod- ni skupščini, k! se Je razlegaj dalefco v okolico, privabil veliko množico. Žandarji nosijo poslance iz dvorane Napetost Je dosegla vrhunec, ko so se orožnik] nato zopet vrnili v skupščinsko dvorano ln po nalogu skupščinskega predsednika, ki je medtem zapustil svoje mesto in odšel iz dvorane, z brutalno silo odstranili izključene poslance ter jih med nepopisnim kravalom na rokah nesli iz dvorane. Najprej so odnesli dr. Dragiševiča, nato Jelašlča in Grandjo. Najbolj se je upiral Čeda Kokanovič, okoli katerega se je zbrala večja skupina poslancev in ga branila pred žandarji. Po dolgotrajnem nate-zanju in med urnebesnim) protesti so sa končno orožniki pograbili za roke in noge In ga dobesedno nesli iz dvorane, Ogorčenje opozicije nad brutalnim postopanjem žandarmerije na parlamen tarnih tleh je bilo nepopisno in vse je mislilo, da bo postala Narodna skupščina torišče sličnin dogodkov, kakor jih je dr. Koroščeva policija uprizorila nedavno na beograjskih ulicah, ko je tekla kri omiadine. Zopetna otvoritev seje Ko je žandarmerija opravila svoje delo, se je vrnil predsednik dr. Perič in odredil nadaljevanje seje. Posl. dr. Radojevič mu je zaklical: »To nI Narodna skupščina. Policija prinaša semkaj večino, a odnaša manjšino.« Voja Lazič pa mu je zaklical: »Sram vas bodi, dr. Perič, vi ste rabelj, ne pa predsednik.« Dr. Perič ga je zaradi tega kaznoval s pismenim opominom. Da bi pomiril opozicijo, je predsednik končno v največjem nemiru dal besedo posl. Pribičeviču, ld pa dolgo ni mogel govoriti, ker je vladal v dvorani oglušujoč krik in vik. Predsednik je grozil, da bo ponovno prekinil sejo. V odgovor pa so padali medklici: »Doli vlada!« »VI živite od korup cije in policijskega nasilja.« Pribičevič govori Končno Je prišel posl. Pribičevič do besede ter ugotovil, da je predsednik danes že neštetokrat kršil poslovnik. Po poslovniku bi se seja sploh ne smela več nadaljevati, ker je bila že dvakrat prekinjena. »Pri tej priliki tudi ugotavljam, da je predsednik, ki je v prvi vrsti pozvan, da čuva parlamentarizem, pozval oboroženo žandar-merijo v ta posvečeni dom. Zgodilo se je to, česar v bivšem srbskem parlamentu tudi v dobi najhujše reakcije nismo doživeli. Edino grol Tlsza Je dal nekoč s policijo odstraniti opozicijo, a tedaj Je ves srbski tisk obsojal to enodušno kot najhujšo reakcijo, nasilje in rušenje parlamentarizma, (n oni demokrati, ki so še nedavno ogorčeni metali kamenje na radikalski reakcijonarni režim, so danes ne samo asistirall prihoda žandarmerije, marveč to celo odobravali. Odkar Je dobil g. Davidovič vpliv na vlado, odkar je v vladi veliki demokratski levičar g. Milan Grol, so demokrati zašli v tako mučen položaj, da iz njega ni videti izhoda. Vprašam vas, čemu vam je to potrebno. Cemu je bilo treba izključiti osem poslancev?« Minister Grol: »To Je potrebno vam, da dražite narod.« Pribičevič: Ko Je stranka g. Grola prinesla v skupščino golega človeka ln povzročila svetovni škandal, zaradi tega nI bil nihče izključen. Grol: To je bil samo Incident Pribičevič: Sedaj pa, ko so narodni poslanci v skupščini manifestirali in dali duška svoiemru patrijotizmu, ko so peli državno himno, jih zato kaznujete. Ugotavljam pa tudi to. da je predsednik predlagal izključitev samo prečanskih poslancev, četudi je vsem znano, da so se teh manifestacij udeleževali v enaki meri tudi srbi-janski poslanci. Vlada in njena večina hočeta s tem dokazovati fašistom, da protestirajo samo prečani, dočim Srbijanci odobravajo njeno italoillsko politiko. Povem vam pa tudi to, da lahko dogodki, ki so se danes odigrali v tej dvorani, postanejo usodni za državo. S tem, kar ste zagrešili danes, ste oblatili Narodno skupščino ln izpodkopall parlamentarizem. Postali ste grobarji parlamentarizma ▼ naši državi Varate pa se vi in vaša vlada, ako mislite, da boste s takim postopanjem štrli naš odpor. Če bi na teh klopeh sedela vlada, ki bi bila sicer naša nasprotnica, a bi spoštovala zakone in parlamentarno svobodo, bi mi ne ovirali njenega dela. Vaša vlad* pa bo delala samo ob asistenci lao-darroov na ministrskih klopeh. Zaključek seje Opoddja je sprejela PribitevMeva 1 janja s viharnim aplavzom. Predsednik Pe-rid je nato v daljšem govoru zavračal očitke posL Pribičeviča in skušal dokazovati, da je postopal pravilno. PosL Pribičevič pa ga je ostro zavrnil: < Sod bo o va« je izrekel že A ca Stanojevič, sicer pe lahko govorite, kar hoČete.> Vladna večina je odobrila tolmačenje predsednika, nakar je dobil besedo posL Branko Cubrilovič, ki je ostro grajal postopanje demokratov, očitajoč jim, da so hujši od radikalov. Med njegovim govorom je prišlo ponovno do strahovitega prerekanja. Demokrat Luna Jovanovid j« planil proti govorniku in ga skušal dejansko napasti, tako da mu je ta zagrozil z revolverjem, če se takoj ne odstrani. Situacija je bila skrajno kritična in le treznosti opozicije je pripisovati, da ni priSlo še do bolj usodnih incidentov. PosL čubrilovič je končno zahteval, naj uradni zdravnik preišče posl. Čedo Kok?noviča, ki so ga orožniki ranili. Med naraščajočim hrupom Je nato govoril še posl. dr. Maček, ki je označil postopanje vlade za politiko tretjega ustavnega faktorja in ostro napadel demokrate, ki danes blagoslavljajo to, kar so še pred par meseci preklinjali. Vladna večina je vse zahteve opozicije odklonila, nakar je predsednik v največjem nemiru zaključil ob 14. sejo in napovedal prihodnjo za v ponedeljek dopoldne z nadaljevanjem istega dnevnega reda. Minister dvora bo upokojen Zagreb, 9. junija, p. Današnji «Jliječ» po» roča is verodostojnega vira, da bo v krat* kom upokojen minister dvora g. Dragom ir Jankovič, in to zaradi dogodkov zadnjih dni, zaradi katerih ga je opozicija nazivalf sa tretjega ustavnega faktorja. Silne nevihte na Hrvatskem in v Vojvodini Subottca, 9. junija, n. V Vojvodini je ▼ četrtek divjalo silno neurje. V mnogih kra» jih je padala debela toča, ki je povzročila veliko škodo. Ponekod so bile pretrgane telefonske in brzojavne žice. Vihar je ru« val drevesa in razmetaval opeko raz sereh. Toča je bila silno debela. V okolici Sente je strela ubila neko žensko, njenega moža in triletnega otroka pa lažje ranila. Požego, 9. junija, n. V četrtek je besnelo veliko neurje nad Požego in okolico. Vsled hudega naliva so bile v mestu mnoge hiše m trgovine poplavljene. Uničeni so vsi sa« dovnjaki, vinogradi in polja. Toča je padala do četrt kilograma debela, tako da 90 bili ljudje in živina, ki niso mogli priti pod streho od nje ranjeni. Skoda, ki jo je povzročilo neurje, je ogromna. Nova Gradlška, 9. junija, n. Včeraj ob 3. popoldne je nastal hud naliv, med kate* rim je pričela padati debela toča, ki je po< vzročila veliko škodo. Na mnogih hišah je toča razbila šipe in strešno opeko, ponekod pa je vihar razruval tudi drevesa in povzročil na polju mnogo škode. Neki člo» vek je bil težje ranjen. Beograd, 8. ijamšja p. V Sremski Miitroivfci }• razsajala v aritmiji noči zopet sitr&ho-vita nevihta. Med hudim nalr/om se je vsula kot oreh debeia toča, ki }e padaia skoraj celo uro, talco da j« izgledala pokrajina zjutraj, kaikoT da bi zapadel sneg. Na polju je povzročala ogromno Škodo. Tudi v okolici Fožege je toča uničila vse vinograde. Najdaljši polet preko Tihega oceana London, 9. junija, (lo.) Davi je bil izvršen največji prekooceanski polet. Letalo Southern Oross, ki je zapustilo 31. maja Kalifornijo, je prispelo danes v mesto Brisbane v Avstraliji. Preletelo je okrog 7 tisoč milj nad Tihim oceanom. V letalu sta se nahajala dva avstralska kapetana Kingsford Smith in Charles Ulm. Oba sta bila uslužbena pri angleškem vojnem letalstvu. Poleta, ki se je izvršil v treh etapah, sta se udeležila tudi dva Američana. Prva etapa je bila iz Auclanda v Kaliforniji do Honolula na Havajskih otokih ter meri 2100 milj. Druga etapa iz Hono-luža do Suve na otočju Fidli meri 3200 milj, tretja etapa iz Suve do avstralskega mesta Brisbane meri 1700 milj. Avtomobilska nesreča Scotus Viatorja Kofloe, 9. Jurija č. Te dni se le vosfl cmtni aagfejld publicist Sco*ns Viatoc, ki biva na če-ikcstovaškem v »vrbo proučevanja razmer narodnih manjShi, v avtomobilu z velikim županom Slaivikom. Med potjo je avtomobil povozil nekega otroka k se zaletel v drevo* Avtomobil se je prevrnil, kmetje pa 90 ho-tedi počmiike linčatd. Vel ikemu županu Sla viku se je posrečilo le z energično intervencijo reški sebe in svoje tova-? riSe te skrajno neprijetnega položaja. Poskušen samomor turškega ministra Aasora, 8. htnUa s. Minister Oreenstone. Član mešanega turSko^-angleškega sodišča, Je poizkušal izvršiti samomor. Vrgel se je skoai okno svoje vile ter obležal s težkimi poškodbami na cesti. Kakor zatrjujejo, je izvršil dejanj« vsled ae-oodravl&v« živčne bolezni, Ne, je zaradi resnega nezadovoljstva glede rešitve monoštrske afere po tro-članskem komiteju mogoče, da bo Mala an-tanta postavila naknadno zahtevo glede nadaljnje preiskave, ki bi jo vodil preiskovalni odbor, določen v ČL 143. trianonske mirovne pogodb* Proces zaradi napada v Prestranku Obsodba bo izrečena v ponedeljek Trst, 9. Junija, a Proces zaradi napad« na poslovni urad fclemiSke postaje v Pre» •tranku se bliža h koncu. V ponedeljek bo predsednik porote razglasil ra*aodbo. Na današnji razpravi J« državni pravdnik Po« la končal svoj govor. Dokazoval je. da sta Molk in Vilhar pripravljala napad i% poli« tičnih nagibov, obtoženec Žele jima Je dal potrebne informacije, Smerdu preskrbel ne« katero stvari, ki so bile potrebne sa beg. Kogej pa preskrbel Vilhar ju puško in stre« livo. V svojih izvajanjih je državni pravd« nik namigaval, da so morali vedeti za Mol« kove in Vilhar j eve načrte še drugi, ki jih oblasti niso izsledile. Pozval je porotnike, naj v arvojom pravdoreku obsodijo obto« žence, čeprav ne bi bili gotovi, da so bili soudeleženi pri zločinu. Dovolj je, če so v svoji notranjosti o tem prepričani. «VaS pravdorek,« je dejal, «bo vplival tudi dru. god in ne samo na obtožence, ki stoje pred vami. Slišali ste, da je zločin v rveri s politiko. Rečem samo to, da j« procos ao> cijalne važnosti za vso Julijsko Krajino.« Bira v zgodovinski luči Do leta 1848. Je bil kmet dolžan odrajto-vati svojim losposkam, posvetnim in cerkvenim, ki Jim je bil podložen, »urbarljal-ne« dajatve v novou, pridelkih in delu. Ta pravna obveznost je bila deloma privatno pravnega izvora Iz zakupnih pogodb, po večini pa Je temeljila v stari navadi, ki se je ojačila tekom stoletij v običajno ali celo pisano pravo. Obseg teh dajatev so zaradi vedno glasnejših pritožb ln celo pobun skušali določiti in omejiti že v 18. stoletju. Ta bremena so bila po raznih pokrajinah bivše Avstrije kaj različna. Najhujša je bila »-tlaka«, t. j. obveznost kmeta, dajati svpji gosposki delavce in vprego, s katerimi je potem graščinski valpet razpolagal po mdli volji; hudo breme, ki je mnogo kmetov spravilo na kant, je bila »desetina«, dolžnost odrajtovati del pridelkov graščini; zelo raznovrstne in ne majhne so bile razne pristojbine ob priliki posestnih ln osebnih sprememb, ob smrti, rojstvu, ženitvi itd. ter dajatve cerkvam, župnijam in šolam. Cesto je moral kmet odrajtov,ati take pristojbine raznim gosposkam. Revolucija 1. 1848. Je odpravila « enim samim zamahom te stare ostanke fevdalnega suženjstva. Zakoni o odvezi zemljiških bremen so določili imperativno, da se ukinjajo vse te obveznosti deloma brez odškodnine, deloma proti primerni odškodnini. Tudi glede dajatev cerkvam, šolam ln Župniščem je bilo po zakonu določeno, da se »morajo odkupiti«, torej morajo, ne samo morejo odkupiti. Popolnoma nezakonito pa je odredila vlada 1. 1850., da naj se odkup bire izvršuje le na predlog obremenjene ali upravičene stranke in da naj določijo komisije za odvezo zemljiških bremen roke, tekom katerih se morajo prijaviti taki predlogi. Naravno je, da večina kmetov, nevešča še takih uradnih potov in brez stanovske zaščite, nri izkoristila določenih rokov in tako je ostala bira v veljavi do današnjega dne. Sicer so pozneje deželni zakoni določili za odkup bire nove roke, toda brez pravega uspeha, kajti tudi ti roki so že davno potekli, ne da bi se temeljito pospravilo s tem ostankom tlačanstvo. Šele naša vidovdanska ustava prinaša slovenskemu kmetu odvezo in rešitev od bremen, ki postajajo vedno neznosnejša za obe strani. Člen 42. ustave namreč določa, da se smatrajo fevdni odnošaji za pravno ukinjene z dnem osvoboditve od tuje oblasti. Da Je bira ostanek starih fevdnih odnošajev, smo pokazali zgoraj ln o tem soglašajo vsi strokovnjaki. Glede nje je z navedenim členom ustave vzpostavljeno prav za prav samo pravno stanje L 1848. Nujno je, da se ta ustavna določba tudi dejansko izvrši; kajti spori med kmeti in župnišči zaradi prevelikih dajatev se dnevno množijo. O njih je »Jutro« že obširno poročalo. Ako bi čitali v katerikoli zapadni evropski državi, da moralo v svobodni Jugoslaviji hoditi kmetje še na tlako župniščem, da jim morajo navoziti toliko in toliko voz drv oni posestniki, ki imajo gozde in vprežmo živino, oni pa, ki tega nimajo, da morajo ta drva žagati in cepiti, bi pač ne verjeli, da se godi to v 20. stoletju, marveč bi mislili, da gre za pripovedke iz srednjega veka Zato je nujni predlog, ki ga je stavil posl. dr. Žerjav v Narodni skupščini, gotovo utemeljen ln ga morajo odkrito pozdraviti vsi, ld Imajo srce ln čut za našega kmeta, a tudi vsi, ki žele odstraniti vedno znova se ponavljajoče mučne konflikte med duhovnik! in faranl. Dobri vojak Švejk Snoči smo videli v ljubljanski drami pre-mijero Haškovega cDobrega vojaka <5vej-ka>, pustolovščino v 14 slikah v dramatizaciji Maksa Broda in Hansa Reimanna. Ta oderska prireditev je precej oddaljena od Haškovega originalnega Švejka, vendar je tudi v tej obliki ljubljansko gledališko publiko izvrstno zabavala. Naslovno ulogo Švejka Je igral goep. Cesar. Izdelal Jo je dosledno in je bil ves čas v ospredju interesa. On je držal celo stvar pokonci. V <švejku>, ki bi bil bolj Haškov kot Brodov in Reimannov, bi bil gotovo še mnogo boljši. Storil 'e vse, kar je v takem primeru mogoče storiti dobremu igralcu, in Je situacijo rešil. Priznanje, ki ga je prejel s strani publike v obliki pritrjevanja hi cvetja. Je najbolj® dokaz, da je popolnoma uspeL Ostalim ulogam j« odmerjen manj® obeeg, vendar so tudi drugi Igralci pripomogli, da je bila predstava od začetka do konca napeta in animirana. Posebej velja omeniti dame: Medvedovo, Miro Danilovo 'n Vero Ba-latkovo ter g.: Skrbinška, Gregorina, Pluta in Kralja. Vsi so vložili vse svoje sile, ca je dobila nedeljska publika komedijo, ki jo bo še dolgo zabavala. —L Kdo je vojni hujskač? Klerikalno časopisje dolži napredne Slovence, da huj- | § f • 1 * na vojno. - Klerikalci sami pa so bili najgrsi vojni hujskači skajo Zadnje manifestacije tn dobrotni-sleče jugoslovenske javnosti proti net-tunskim konvencijam, ki to odmevale po celem svetu in so glasno govorile o nasilniški politiki Italije, je klerikalno časopisje porabilo v svoji pokvarjenosti za gnusno obrekovanje KDK med ljudstvom. Vse časopisje, ld stqg pod vplivom slovenskih cerkvenih krogov, podtika koaliciji namen hujskanja na vojno. Ob-dolžitev sama na sebi je absurdna, ker nima nikake realne podlage in zlasti, ker prihaja iz tabora tistih ljudi, ki so L 1914. dokazali, da znajo hujskaštvo spraviti na najvišjo stropajo, kadar gre za to, da udarijo svoje politične nasprotnike. Pri tem jim je ljubezen do slovenskega ljudstva tako prazen zvok, kakor jim je prazen zvok današnja miroljubnost, ki jo povdarjajo pri vsaki priliki. Ob tridesetletnici vladikovanja ljubljanskega škofa smo obzirno in taktno zamolčali hujskaške Izpade klerikalnih listov in nismo omenili, da je tudi naš vladika doprinesel lep del k tedanjemu početju svojih listov s pisano in govorjeno besedo. Našo prizanesljivost in taktnost do sivolasega jubilanta so klerikalni listi »Slovenec«, «Domoljub», mo zaostajati za delom drugih narodov. Nedostajanje finančnih sredstev je v zadnjem času povzročilo neljubi zastanck v izhajanju cVestni.ka», vendar pa sedaj lahko javimo našim članom in naročnikom, da se nam je posrečilo dobiti nekaj denarne podpore, tako da smo mogli dati novi zvezek v tisk in bo izšel v juniju t. 1. Do neke mere nam je pomoč obljubljena tudi za naprej, tako da bo moglo naše glasilo, ki je našlo priznanje strokovnjakov v tu- in inozemsrvu, odslej redno izhajati, ako nas tudi naročnik.} primerno podpro. Vabimo jih fceda], da blagohotno poravnajo zaostalo in tekočo naročnino, da nam ostanejo naklonjeni še nadalje in da nam skušajo pridobiti čim več do-vih prijateljev, naročnikov in podpornikov. Čim trdnejša bo podlaga, na kateri stojimo, čim večji bo odziv in zanimanje najširših krogov našega naroda, tem več bo «Geograski vestnik» mogel nuditi svo.jim naročnikom in tem več pažnie bo mogel posvečati geografskemu raziskovanju slovenskega ozemLja. Slovenci, ki smo po svojem geografskem položaju na eni najbolj občutljivih ■točk Evrope, bomo potem imeli v Geografskem društvu in v njegovem glasilu kulturni faktor, ki bo tudi v našem narodnem življenju lahko igral veliko vlogo. Podpirajte Geografsko društvo in naročajte »Geografski vestnik«! Uprava »Geografskega vestnika je te dni razposlala položnice onim gg. naročnikom, ki še dolgujejo zaostalo naročnino in jih tem potom še enkrat prosi, da se odzovejo čim prej s plačilom ter s tem omogočijo redno izhajanje lista. Danes ob 3., ^ 5., 6., ^ 8., 9. vesela »Ula« premijera! Vsaka hčerka! Vsaki sin! si mora ogledati film zlate mladosti in zakonske prostosti. Mladini prepovedano. V glavni vlogi naša dražest-na rojakinja KATY v. NAGY iz Subotice Ninna Vanna, Hanni Weiss3 Predprodaja vstopnic od 11—12 ure ELITNI KINO MATICA Tel. 2124 za naše najmlajše risarje Naše zgodbice s podobami o »Princeski Zvezdani», «Sinku Debelinku« in najnovejša o «Skoku, Cmoku in Jokici» niso našle v malih prijateljih «Jutra» samo navdušenih čitateljev, ampak tudi vnete posnemalce. V miznici nam leži že nekaj povestic izpod peres in svinčnikov te najmlajše sotrudniške garde. Svet bi kar strmci, če bi zagledale beli dan. Pa ga na žalost ne morejo zagledati. Če bi jih dali v svet, take, kakršne so, bi bilo vendarle preveč kritik in oponašanja, zakaj tudi mali ljudje so nevoščljivi — in še kako! Vsak bi trdil, da bi to tudi on napravil; in tako bi nastal po naši krivdi cel kup prepirov, ki nas jih Bog obvaruj! Zato naj ima do na-daljnega tetka Metka besedo: stara je, veliko je izkusila in veliko ve, in z njeno istorijo so — kakor slišimo — vsi zadovoljni. A to je glavno. Da pa ustrežemo našim malim risarjem. jim hočemo zadati lažjo nalogo — a vendar dovolj težko, da se ob njej izkažejo mojstre. Evo je: Nariši k poleg natisnjeni zgodbici tri slike — k vsakemu poglavju eno! Zgodba o žabi in volu 1.) Podjetna žabica vidi vola na travniku. Ko občuduje njegovo mogočno postavo, jo obide prevzetnost. 2.) «Zakaj mu ne bi mogla postati enaka?« de sama pri sebi. «Napihnem se, da bom tolikšna kakor on!» Kakor je rekla, tako stori. Jame se napihovati — in se napihuje — napihuje ... 3.) — Čedalje bolj — čedalje bolj — dokler — lop! — ne poči! Taka je usoda napuha. ★ Daj te tri slike — obenem z listkom, na katerega napišeš svoje ime in naslov — v ovoj in pošlji ga najkasneje do 15. avgusta uredništvu «Jufra» 'v Ljubljani, Knafljeva ulica, 5-1. V zgornji levi kot ovoja napiši: «Počitniška naloga«. . Tisti, ki nam pošlje najboljše slike, dobi lepo nagrado. Če najdemo med poslanimi risbami več izredno dobrih, bomo razdelili več nagrad. Odlikovane slike priobčimo v «Jutru» Uredništvo. Strašna tragedija dveh mladih političnih nasprotnikov Bogat klerikalen mladenič zaklal naprednega rudarja in se nato obesil Toplice pri Zagorju, 9. junija. Sinoči in davi se je odigrala v zagor-ski dolini strašna tragedija, ki je zahtevala dvoje človeških življenj: 22 letnega Andreja Zupana, po domače Hribarjevega iz Znojil v kotredeški občini, ro poklicu rudarja in 22 letnega Janeza Kajbiča, pose^tnikovega sina iz Jelenovega št. 12 pri Cemšeniku v kamniškem srezu. S stiletom nad prijatelja. Včeraj popoldne se je vračal rudar Andrej Zupan, ki je bil uslužben v zagorskem rudniku, z dela domov. Ko je prišel do gostilne Forte, p. d. pri Do-linšku, je opazil, da stoje pred gostilno konji in vozovi iz njegove domače vasi, kamor je bil Andrej sam namenjen. Andrej si je hotel hojo s prijateljskim razgovorom skrajšati, zato je stopil tudi sam v gostilno, da se pridruži znancem za skupni povratek proti domu. Družba si je naročila še liter vina, nato pa so pognali konje. Na prvem voza je sedel Andrej, ki se je živahno razgovanal s svojim prijateljem Janezom Lebrom. Zadaj za družbo pa ie stopal Janez Kaj bič. Kmalu potem, ko zavije pot z glavne ceste proti Znojilam, vodi nedaleč od gamberškega gradu skozi ozko sotesko. V tej Tesni pri Rovah pa je priskočil Kajbič k Andreju z dolgim stiletom v roki. Za napad se je Kajbič pripravil sigurno že poprej, ker ie imel do tedaj bodalo skrito pod odejo na vozu. S silovitim sunkom je udaril Kajbič parkrat po nič hudega slutečem Andreju in je nato še parkrat zamahnil. Vse te prizadejane rane so bile smrtne. Kajbič je Andreju Zupanu prerezal vrat, razparal mu je glavno žilo pod ušesom, usoden urez pa je dobil Andrej tudi v srce. Siromak se je takoj zgrudi1, in pomoči zanj ni bilo več. Hitro je izkrvavel in izdihnil. «Kaj hočem sedaj narediti?*... Par trenutkov nato se je Kajbič že zavedel svojega strašnega dejanja. Ko je videl svojega prijatelja iz otroških let vsega v krvi in nepremičnega, je zaklical ves v obupu: «Kaj hočem sedaj narediti?« Ves zbegan je pustil nato konja in voz na cesti, sam pa se pognal v divji beg in izginil v gozdu. V Tesnih so drvarili tačas Stanko Dernovšek, Vincenc Krive in Vinko Ju-van, ki so bili priča neobičajnemu dogodku. Ko so se prav zavedli, kaj se ie zgodilo, so se napotili v Zagorje na orožniško postajo. Nastopila je takoj orožniška patrulja in je odš'a pod vodstvom komandirja g. Goloba preiskovat vso tragično zadevo. Zaklani Zupan je še vedno ležal na cesti; potegnili so ga h kraju in ga pokrili s prtom, nato pa začeli ugotavljati sledove za pobeglim morilcem Kajbičem. O prezgodnji, strašni smrti, ki je zadela brata Andreja, je izvedel kmalu po dogodku eden izmed njegovih bratov. Ta se je napotil v Kot rede ž, kjer je zaposlena njih mati. Mukepo.na ie bila sinova izpoved svoji materi, ko ji je moral povedati, da njenega sina Andreja ni več med živimi. Predstavljajmo si pač občutke, ki so navdale mater ob bridkem sporočilu! Po usodni novici je bruhnila mati v krčevit plač... Okrog ubožice se je zbrala kmalu gruča občinstva, ki so skušali utolažiti težko prizadeto materino srce... Zasledovanje morilca. Sinoči in današnjo noč so vršili orožniki poizvedbe, a morilca niso našli. Ugotovilo se je pač, da je Kajbič pripeljal tekom dneva že dvakrat prej lesa v zagorski rudnik. Mimogrede se je vedno ustavil v gostilni. Nabrat. se ga je moral že precej, ker je tud; svojima dvema znancema grozil z dolgim nožem — stiletom. Ko ie vozd Kaibič skozi Kotredež je klical fante na korajžo: «Auf biks!»... Orožniške patrulje so se razkropile v vse smeri, da bi našle Kako sled za njim, a zaman. Strašna samoobsodba. Za Kajbičem ni bilo nikakega sledu in orožniki so že domnevali, da se mu je posrečilo pobegniti. Davi pa je prišel kmet Drolc iz Jesenovega na svoj pod, na gapelnu pa je opazil, da bingla — človeško truplo. Sosed Drolc ;e ves prestrašen ugotovil, da je obešenec — nesrečni sosedov Ivan. Ivan Kajbič se je obsodil sam! Ni hotel počakati, da ga sodita zakon in pravica. Tekom noči je moral preživet' hude duševne borbe. Očitki, da ,e storil krvavo grozodejstvo nad svojim prijateljem Andrejem, so bili pretežki in so ga spravili v obup. Zupanovi, ki so izgubili sina Andreja, so po vsej okolici na najboljšem glasu in povsod zelo čislani Doma imajo grunta le malo. Zato so bili vsi sinovi zaposleni v zagorskem rudniku. Pa tudi mati je šla rada na delo, da si pri-boljšajo življenje. Kajbičevi pa so premožnega stanu in je imel sin Janez pred seboj najlepšo bodočaost, da postane v bližnji prihodnosti gospodar na veliki kmečki bogatiji. Z obema težko prizadetima družinama Je zavladalo med prebivalstvom splošno sočutje. Kriva je nesrečna politika? O tragediji, ki na videz ni imela nobenega povoda, se čujejo po dolini zanimivi komentarji. Prošlo tiedeijo je bit na Znojilah politični sestanek SLS. Kot govornika sta nastopila gg. Flisek in kaplan Tiiringer iz Zagorja. Na tem sestanku, ki so se ga udeležili tudi okoliški kmetje nasprotnega mišljenja, so ugovarjali Zupanovi sinovi, ki so odločni naprednjaki. Kajbiču, ki je bil vnet pristaš SLS, seveda ni bilo to ugovarjanje po godu. Zato domneva ljudski glas, da je vzrok_ skrivnostne tragedije političnega značaja. Do umora ie do-vedla Kajbiča prehuda politična strast, ki se posebno pod vplivom alkohola ni dala brzdati. Kajbič je bil znan v vsej okolici kot fanatičen pristaš SLS ter je tudi povsod v družbi rad povdarjal svoje politično mišljenje. Navedeni razlogi pa bodo po vsej pravici istiniti. V resnici e čudno zakaj bi sicer šel Kajbič brez povoda nad svojega znanca Andreja. Saj ju drugega ni ločilo, kakor politično prepričanje. Sodne preiskave. Danes popoldne bo odšla na ogled sodna komisija iz Litije, ki bo Izvršila uradno preiskavo in bo tudi obducirala obe trupli. Starši pokojnega Andreja so zaprosili davi orpžniško komando v Zagorju za dovoljenje, da prepeljejo sina Andreja v Znojile in ga pokop-jejb ra čemšeniškem pokopališču. G. Golob, komandir orožniške stanice v Zagorju, pa zaradi napovedane sodne komisije ni mogel dati potrebnega dovoljenja, ker čaka na nadaljnje odredbe okrajnega sodnika litijskega sodišča. Zobni attlte * Franjo Radovan j nasproti velesejma 1 zanaša šolskih počitnic 1 ob sobotah, nedtl|ah in ponedeljkih | zaprt. 7589 S Druge dneve normalno odprt. 1 Osmi dan velesejma Tudi včeraj je bil obisk našega velesejma izredno živahen. Lepo vreme je privabilo mnogo občinstva iz bližnje in daljne okolice, prispeli pa so tudi številni gostje iz vseh krajev Slovenije, dalje iz Zagreba, Beograda, Bosne, Južiie Srbije,, pa tudi iz Avstrije, Češkoslovaške in Italije. Tudi včeraj je obiskalo velesejem veliko število šolskih otrok pod vodstvom učiteljev, in sicer tako iz ljubljanske kakor tudi iz mariborske oblasti. Cim bolj se velesejem približuje zatvo-ritvi, tem bolj se razvija kupčija. S kupčij-skim uspehom včerajšnjega dne je večina razstavljalcev prav zadovoljna. Razstavljal-ci pohištva, ki so razstavljene komade večinoma že po večkrat prodali, so dobili še nova naročila za Beograd, Hrvatsko, Bosno in ' seveda tudi za Slovenijo. Zlasti je za nadaljnji razvoj naše mizarske obrti važno in razveseljivo, da gredo izdelki naših mizarjev predvsem v pokrajine izven Slovenije, predvsem v Zagreb in Beograd. Pričakovati je, da si bo na ta nač.n naša mizarska industrija in obrt tudi v ostalih pokrajinah naše države priborila zaslužen sloves. Dobre kupčije so sklepali tudi raz-stavljaloi pisalnih strojev, ki so včeraj prodali okrog 15 strojev. Prav tako so prišli včeraj na svoj račun proizvajalci ščetk, ki so sklenili dobre kupčije za Zagreb in Južno Srbijo. Dalje so bile sklenjene večje kupčije v kosah za Bosno, Liko in Srbijo. Ugodno se razvijajo posli tudi v radio-apa-ratih, Siemensovih električnih urah in v pletilnih strojih. Mnogo se je te dni prodalo šivalnih strojev. Tudi kupčija z avtomobili postaja boljša. Včeraj je bilo prodanih večje število avtomobilov in motociklov. V galanterijskih predmetih se kupčija sicer prilično razvija, vendar bi deloma lahko bila boljša; dobro pa se je odrezala kožna galanterija. Več zaključkov je bilo včeraj tudi v kristalnih zrcalih in domačih vozovih. Za restavracijske štedilnike tvrdke Koloseus je mnogo interesentov, ki so s tvrdko glede nabave že stopili v stike. Med posetniki je tudi mnogo zanimanja za razstavo kanarčkov, katerih je bilo že Dre-cej prodanih. Glede na veliko zanimanje, ki ga je vzbudila letošnja velesejmska prireditev, se pričakuje za danes rekordni obisk. Umetniška razstava na velesejmu Vse ljubitelje slovenske moderne umetnosti opozarjamo na umetniško razstavo v paviljonu »K« poleg higijenskega paviljona. Udeležuje se te razstave, ki vsebuje prikaz lOletnega udejstvovanja mlade generacije, okrog 30 umetnikov. Aranžirana je v več oddelkih: propagandni, umetni dekor, grafični in slikarsko-plastični oddelek. Prireditev je za razvoj moderno pokretne- smeri zelo poučna in nudi s svojim bogatim gradivom mnogo pregleda in užitka. Razstava se preko ponedeljka 11. t. m. ne bo podaljšala. Naše tvrdke na velesejmu — Veliko pozornost vzbuja na velesejmu razstavljeno pohištvo tvrdke L Naglas, kateri je z racijonalnim načinom dela uspelo postaviti na trg okusno iu obenem izredno ceneno spalnico. Tvrdka je tako ugodila zahtevi današnjega trga, da si lahko tudi manj imoviti človek nabavi lepo in udobno pohištvo. — Precizne Berkelove vage. Kakor vsako leto, tako vzbuja tudi letos na velesejmu v paviljonu F, koje 231, 233, 235, razstava avtomatskih tehtnic in strojev za narezke Berkel. On je stalen gost našega velesejma. Okoli koje se zbirajo množice, ki pazljivo slede plastični demonstraciji Ber-kelovega zastopnika, ki vaga lOdinarski bankovec (kovača) popolnoma točno. Res, Berkelove vage so v občutljivosti, preciznosti in trajnosti neprekosljive. Zato uživajo zaupanje trgovskega sveta in zanimivo je, da so bile že takoj prvi dan popolnoma razprodane. To je ponoven dokaz solidno-sti trgovskega sveta v Sloveniji, ki polaga veliko važnost na točno vaganje, obenem pa širi že davno znan dober glas slovenskega trgovca. 1115 — Moderne luksuzne in tovorne avtomobile ter motorna kolesa razstavlja na letošnjem velesejmu v paviljonu »G» znana avtotvrdka Inž. O. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11 'nteresente opozarjamo, da si v zadnjih dneh razstave ogledajo te krasne vozove. Koži manjka pri sobičemju maščoba. Tam no polt in lesx> gladko kožo dobite te aiko se maiete pri sodnčenju z original NIGGEROL-oliem za solnčenje in masažo. Dobi s« v vseh lekarnah m drogerijah. DROGERIJA GREGORlC, Ljubljana, Prešernova uli. 5. Rezultat natečaja za izdelavo spomenic Matice živih in mrtvih SHS Razpisani natečaj Matice živih in mrtvih SHS za izdelavo spomenic je vzbudil med našimi likovnimi umetniki iz vseh krajev naše države občo pozornost. Poslanih je bilo 44 osnutkov. Ziri se .ie sestal 27. maja pod predsedstvom g. dr. Frana Ježa, predsednika Matice živih in mrtvih SHS. Od umetnikov so bili v žiriju zastopani ga. profesor Ljuba Ivanič iz Beograda, prof Ljuba Babič iz Zagreba, prof. S Šantel iz Ljubljane in g. Pjer Križanič. akad. slitffcr iz Beograda. Razen tega sta bila zastopana v žiriju še dva člama Matičnega odbora. Z'ri je po dolgem in vsestranskem razmotriva-nju zaključil: 1. da se dodeli prva nagrada za »Obče-narodno spomenico« v znesku 10.000 Din načrtu pod geslom »13«. Avtor tega načrta je g. Ernest Tomaševič iz Zagreba. Ilica 54. Druga nagrada ni bila dodeljena, ker ostali načrti niso ustrezali 2. da se dodeli nagrada za »Cerkveno (versko) spomenico v znesku 7000 Din načrtu z geslom »Črnorizac«. Avtor načrta je gospa Anka Martinič. Zagreb. Mažuraničev trg 10. Druga nagrada ni dodeljena, ker ostali načrti niso ustrezali. 3. da se dodeli prva nagrada za »Društveno spomenico« v znesku 7.000 Din načrtu z geslom »1001«. ki ga je izdelal g. Božidar Klemenčič. Ljubljana. Delniška tiskarna. Druga nagrada ni dodeljena, ker noben drugi načrt ni ustrezal. 4. da se za »Vojno« in »Občinsko spomenico« nagrade ne dodele nikomur, ker dela niso odgovarjala 5. da se dodeli prva nagrada za »Družinsko spomenico, v znesku 5.000 Din načrtu pod geslom »S S. S. S.«, ki za ie izdelala gospa Nevenka Gjorgjevičeva. Zagreb. Her-cegovačka 21. Drugo nagrado prejme načrt g. Hinka Smrekarja iz Ljubljane. Alešov-čeva ulica 38. ki ie vposlal pod geslom »Družina SHS«. Nazrada znaša 2500 Din. 6. da se na predlog g. proi. Ljube Babida ne razpisuje novi natečaj za one spomenice, ki niso dobile nagrade in k? jih ie potrebno ponovno izdelati, ampak da se naroče direktno pri umetnikih iz Beograda in Ljubljane. Vsa dela. ki so na natečaju tekmovala, bodo te dni izložena. Dan in kraj izložbe objavimo naknadno. Po končani izložbi se vrnejo avtorjem vsa ona dela. ki niso dobila nagrade Ob 2GIetmci Sokola II. v Ljubljani Razgovor s prvim starosto in ustanoviteljem br. ing. Pavlom Endliharjem. Na zelenem Rakovniku pod prijaznim gričkom, posejanim z bujnim zelenjem pomladi, ima svoj dom, lepo in prijazno vilo. Sredi lepe sobe je sedel ob mizi s sokol-skim znakom na prsih in delal na rudarski terminologiji, obsežnem in napornem delu, ko sem vstopil. Bratsko me je povabil k mizi in mi stisnil s krepko roko desnico. Visok in ponosen je stal pred menoj. Odprte bistre oči so mi odkrilo gledale v obraz. Sokol z dušo in telesom je stal pred menoj in na markantnem profilu 74 letnega br. ing. Pavla Endliharja je zaigral sveži, oživljajoči — spomin dvajsetih let življenju ?Sokolske-ga društva Ljubljana II.>, katerega prvi starosta je bil on sam. Govoril mi je takole: — Pred več kot 20. leti, stanoval «em tedaj še v Krakovem, — smo ustanovili tamkaj napredno politično društvo, iz katerega je vznikla misel, da si ustanovimo na jugu Ljubljane tudi svoje lastno telovadno društvo pod imenom «Telovadno društvo Sokol II.» Naš namen ni bil, da z njegovo ustanovitvijo kljubujemo matičnemu Ljubljanskemu Sokolu v Narodnem domu, oač pa smo hoteli tega le razbremeniti in prihraniti ljudem našega okoliša dolgo pot v centrnm mesta. Glavni činitelj pa, ki nas je privedel do ustanovitve sokolskega društva, je bil ta, da nudimo poleg zrelih mož v političnem društvu tudi mladini torišče in zavetišče, koder naj bi se kovali po Tyrševih sokolskih načelih nacijonalni, slovanski, napredni značaji in se pripravljali na težko borbo za svojo slovensko-jugosiovensko stvar. — Inicijativa je bila tu. Treba je bilo torej uresničiti idejo. Na prigovarjanje drugih sem tedaj prevzel mesto staroste in ob intenzivnem, vestnem in vnetem delu drugih (kakor bratov F. Kocjana, Val. Goloba, Fr. Se-bra, Ant. Trstenjaka, Ad. Petrina. Jos. Ma-tjašiča, Fr. Andervalda, Fr. Berganta, Ferdo Primožiča, K. Jevščka itd.) smo vsi krepko prijeli za plug, da orjemo trdo ledino. V nevarnosti, da nas denuncirajo nemskutarski provokaterji in ob neprestanem oviranju od strani oblasti smo šli krepko naprej ter se imamo zahvaliti v prvi vrsti naklonjenosti takratnega ljubljanskega župana br. Hribarja. da smo vztrajali in dvignili sokolsko društvo v neustrašen element, ki je sejal našo svelo misel med ljudstvo. — Dne 29. marca 1908. smo imeli prvi in ustanovni občni zbor v gostilni pri v Ljubljani, smo priredili izlet na Turjak. Nazaj grede smo izvedeli že na Škofljici o dogodkih v Ljubljani, o padcu Lundra in Adamiča, in tedaj smo se prvič v svoji tugi zavedali pravega namena Sokol-stva. Neustrašeni in v krojih smo korakali tedaj po Ljubljani in naše fanfare so kliub opozorilu od strani varnostnih organov, glasno zapele po ulicah pesem o skorajšnji osvoboditvi in osveti za nedolžne žrtve avstrijskega militarizma ... — Dve leti sem starostoval Sokolu II. Nato sem radi službene prezaposlenosti prostovoljno odstopil in nasledoval me je pok. br. Adolf Petrin... Sokol pa je in bo ostal naš brat ing. Pavel Endlihar do zadnjega svojega vzdiha. Njegova skalnata narodna zavest, krepka volja in mladeniška čilost so nam najboljši poroki za to. Vedno in povsod je tudi danes med prvimi, ki vzorno izpolnjujejo svoje sokolske dolžnosti. Kljub temu, da mu leta ne dopuščajo več aktivnega sodelovanja pri našem sokolskem društvu, je vendar vsepovsod s svojo globoko sokolsko dušo med nami in pri našem delu. ki ga nam je izročil v upravljanje, potem, ko ga je tako rekoč s svojo srčno krvjo iztrgal in trde ledine takratnih predvojnih razmer. Brat starosta! Mineva dvajset let, odkar si z mladeniškim pogumom in žuljevo roko prijel za plug in zasejal med nas misel Tyr-ševo. Kmalu bomo razvili svoj lastni prapor, simbol tedanjih misli in del in izlili v njegovo belo-rdeče polje naše prizadevanje v dosego naših skupnih ciljev. Brat starosta, — ne pozabi nas in mi ne bomo pozabili Tebe. Zdravo! K- p- Sokol I. vabi svoje članstvo, da se glede na veliko važnost zleta v Skoplju, udeleži tega v čim večjem številu. Pohi* tirno med brate Srbe, ki nas pričakujejo z največjim veseljem in z vso iskrenostjo. Skopljanska župa priredi po zletu razne izlete po Južni Srbiji v svrho spoznavanja krajev. Ker je dovoljena četrtinska vožnja, je dana našemu članstvu prilika, da si z malimi izdatki ogleda jugovzhodni del nas še države. Prijave sprejema in daje vsa potrebna pojasnila društvena pisarna med uradnimi urami. Zaradi poročanja bratski župi prosimo tozadevne prijave do 12. tega meseca. Zdravo! Odbor. Sokoi U. bo proslavil v nedeljo 17. te« ga meseca 20 letnico svojega obstoja. Pro* slava se izvrši v okvirju delnega zleta ljubljanske župe. Ob tej priliki razvije društvo tudi svoj prapor Spored celotne proslave je naslednji: V soboto ob pol 21. pudoknica kumici s. M. Puhovi v Gradaški ulici. Zbirališče za povorko na Prulah. V nedeljo ob 8. skušnje na Prulah; ob pol 12. slavnostno zborovanje v telovadnici realke; ob 15 uri povorka iz realke na telovadišče; nato razvitje prapora, nakar bo sledil jav« ni nastop. Ob pol 21. uri akademija na Prulah. V slučaju slabega vremena bo preložena prireditev na 24. junija. Zdravo! Družabni večer ptujskega Sokola. V soboto, 2. t. m. se je vršil 10 družabni ve* čer našega društva in obenem odhodnica br. inž. Ozvalda in njegove soproge. Od obeh se je v izbranih besedah poslovil br. starosta dr. Šalamun ter se jima zahvalil za marljivo sodelovanje pri našem dru« štvu. Brata inž. Ozvalda bomo težko po* grešali, {^osebno sedaj, ko gradi društvo lastno letno telovadišče. Na sporedu sta' bili tudi predavanji «Znanstvena organi* zacija dela» in «Skoplje». Prvo temo je raz« vil br. inž. Ozvald v znanstvenem nad uro trajajočem govoru; o Skoplju in njegovih znamenitostih pa ie predaval br. Šestan. Oba predavatelja sta za izčrpni predavanji žela zaslužno zahvalo Obisk bi bil lahko boljši, že glede na to. da je bil ta družab« ni večer zadnji v letošnjem šolskem letu. a 58 s 5? s! f! <3 e K s b uze, krila in predpasnike za dame in deklice zberete najceneje v trg jvini Beiihar m »eiepič, Ljub j ar a, Me-tni trg Praznik ruske kulture (Objavljeno samo v enem delu včerajšnji naklade.) Po vsem svetu, posebno pa po slovanskih državah in mestih se je včeraj slavil dan ruske kulture. Tudi liibljanska ruska kolonija je prisrčno izpolnila svojo dolžnost. Manj pa se je pomena tega dne zavedala naša slovenska Ljubljana, kajti med sto udeleženci, ki so se včeraj zbrali v dvorani vojašnice vojvode Mišica na Taboru, smo našteli le 'lekaj Slovencev in Slovenk. Naših umetniških in drugih inteligentnih krogov menda praznik ruske kulture ne zanima. In vendar je io eden največjih slovanskih in kulturnih praznikov, ki druži v eni misli vse. ki verujejo v veliko poslanstvo ruske slovanske kulture. Morebiti bi bila za to slavnost bolj primerna vseučiliška dvorana, ki privabi v sebe več našega občinstva. Tako se je smatrala ta prireditev bolj za zadevo Rusov, dasi je bila zamišljena kot naša skupna kulturna manifestacija. Dvorana je bila okrašena s sliko velikega ruskega genija Puškina in za mal prispevek ra ruske invalide je sprejel vsak udeleženec malo rusko trobo.i;no kokardo, ki ie krasila tudi pesnikovo sliko. Goste je pozdravil predsednik tRuske Maiice» prof. B i 1 i m o v i č, predvsem zastopnike univerze prof. dr. Griv-ca, dekana teološke fakultete, proto Jankovi-ča kot zastopnika srbske cerkvene občine, predstavitelja češkoslovaškega konzulata, gospo dr. Jenkovo, blago podpornico in sotrud-nico prvega ustanovitelja cRuskega kružka> dr. Ljudevita Jenka, in zastopnika države, ki ie dala zavetja onim. ki so morali zapustiti Rusijo, da se rešijo pred uničujočo silo revolucije. Govornik se ie spominjal onih, ki so to leto odšli iz vrst ruske inteligence v Jugoslaviji; mnoge je pobrala smrt, a ostala je vera, da ruska kultura, kot nositeljica idealizma pripravlja notranje in zunanje osvobojenje Rusije. Rusija ima usodo idealista: ona je pomagala vsem — njej ne more pomagati nihče. Rešiti se mora sama, rešila jo bo ruska kultura, ki se ji danes klanja svet. Besede gosp. predsednika so segle vsem globoko v srce. Nato je govoril prof. dr. G r i-v e c, dober poznavalec ruskega verskega in duhovnega življenja, ki je povdarjal važnost ruske krščanske misli, izražene v ruski literaturi. Sledil je krasen, globoko zasnovan in iz zgodovinskih dejstev zajet govor univer. prof. dr. R a d o j č i č a. ki je najprej sporočil pozdrave rektorja ljubljanske univerze, nato pa predaval o kulturnih in političnih zvezah med Srbi in Rusi. Ostali večer je izpolnil program ruskih umetnikov, zbor, solospevi Holodkova, recitacije Nablocke itd. Pri čaju in zakuskih je slovanska družba završila ta skromni, a tem bolj prisrčni večer na praznik ruske kulture z željo, da bi ga prihodnje leto slavili vsi kot svoj slovanski dan. Oklic Našim cenj. odjemalcem sporočamo, da g, Janko Gabron iz Trbovelj ne deluje več za podpisano podjetje in tudi ni upravičen sprejemati odnosno kasirati denarne zne* ske. 117 «MANA» tovarna kanditov, mlenje dišav in soli v Ljubljani. Preklic Podpisani preklicujem in obžalujem svo« jc govorice proti obrtnemu ugledu g. Ivana Glihe, usnjarja v Kostanjevici in ne bom nikdar več kaj podobnega c njem trosil. 116 F. VRABEC, Mokronog. Strašno je pustošil potres po pSovdivski pokrajini Naš urednik v krajih na Bolgarskem, ki jih je uničil potres. - Skromni prispevek „Jutrovih„ čitateljev je prinesel mnogim žrtvam olajšanje in blagodejno uteho. - Prisrčna zahvala ministrskega predsednika in drugih odličnih bolgarskih funkcijonarjev V ponedeljek, 23. maja ponoči sem se odpeljal iz Sofije. Skoraj prazen je bil vagon in vsi smo se že veselili, da bomo lahko prav komodno spali. Vsak si je že poiskal svoj kupe in se pripravljal na počitek. Naenkrat pa je nastal v vagonu hrup in nemir. Kakor da bi vstopilo na stotine potnikov. Ljudje so tekali po hodnikih semintja, odpirali in zapirali vrata ter kričali, da so človeka bolela ušesa. Takoj sem slutil, da ne rnore biti to nihče drugi, kakor naši prijatelji z onkraj Soče. In res: naenkrat zaškripljejo vrata in ob vhodu se pojavi rdečeličen, debel kapucin z lepo' črno brado in naočniki. Ne da bi pozdravil, se je zavalil na sedež v kotu, da se je kupe kar stresel. Za očetom kapucinom je pridrvel suh, bled duhovnik z značilnim klobukom italijanskih «pretov» na glavi. Temperamentno je kričal in krilil z rokami. Za njim je stopicala majhna, črno oblečena dama, k ti je bila tudi dokaj glasna. Na rdečem križu na čepici sem spoznal, da je bila sestra Rdečega križa. Kaka italijanska pomožna misija bo to, sem si mi je odkazal sobo v drugem nad * stropju. «Veste», mi je rekel «pri nas noče nihče več spati v drugem nad« tropju. Saj veste potres pa živci. Po« tres nam je «razstrojil» vse živce!« Od* ložil sem prtljago in se umil, pa hajd na ulico kneza Aleksandra in naprej do velike džamije po Trgovski ulici. Tu je osredotočeno življenje vsega mesta, vsa velika trgovina in ves pro« met. Prekrasni ulici, tlakovani, asfalti« rani, z mogočnimi modernimi hišami in palačami, ki nalikujejo že ameriškim nebotičnikom. Takšnih ulic je malo ce* lo v velemestih! Sicer pa je tudi Plov« div veliko mesto, saj šteje nad 100 ti« soč prebivalcev. Kontrasti Oziral sem se naokrog in stikal po sledovih potresne katastrofe. Ni« kjer niti sledu. Vse hiše in palače ne« dotaknjene, nikjer nobene razpoke, ni« ti špranje. Spomnil sem se, da je pred tedni pisal neki list, da so vesti s po* tresnega ozemlja močno pretirane in da škoda ni tako ogromna, kakor se Most čez Marico pri Plovdivu domislil. Med tem je vstopilo v vagon še par gospodov in dam in trušč se je še stopnjeval. Tekali so po hodniku semintja, odpirali vrata, loputaii z njimi ter prenašali svoje stvari iz enega ku-peja v drugega. Ne meneč se za druge potnike, so se vedli, kakor da bi bili sami v vlaku, ali kakor da bi bili gospodarji v svoji hiši. Zunaj na hodniku ob mojem kupeju je stal postaven, dokaj re.ien gospod, ki se je le s težavo umikal neprestano mimo njega švigajočim kričavim «misi-jonarjem». Držeč v rokah svoj kovčeg, se ni mogel ganiti z mesta. Par minut je tako stal in mirno prenašal, da so se gnetli okrog njega kričavi tuji pot-miki, butali vanj in ga suvali, končno pa mu je le prešlo potrpljenje. Vzkipelo je v njem in vljudno, a s primerno odločnostjo je v francoskem jeziku raztol-mačil italijanskim potnikom, da je že dovolj kričanja in prerivanja in da hoče tudi drugo potujoče občinstvo priti do svojih mest. Mahoma, kakor bi trenil, je zavladal mir in izpraznili so se hodniki. Tudi iz mojega kupeja sta izginila kapucinec in «prete» ter se nastanila v sosednem oddelku. Pozno v noč sem jih še slišal debatirati in razločno sem čul, kakio je abbe dokazoval redovniku, da je italijanski pohod na Balkan «una penetrazione pacifica del-]a cultura italiana». V Plovdivu Ob 6., ali po našem ob 5. zjutraj Brno prispeli na postajo v Plovdiv. Brez hrupa in šuma so izstopali potni« ki, tudi moji laški sopotniki so mirno in molče hiteli proti izhodu. Očividno je zalegla ona nočna lekcija! Žarko je sijalo solnce, kakor pač se« va samo na jugu, toda njegovi žarki so bili brez vsake moči. Hladno je bi« lo, kakor pri nas zgodaj zjutraj v zgod« ■nji spomladi kje na Gorenjskem. Zavil sem se v plašč in sedel v izvoščka, da me popelje v kaka 2 km oddaljeno mesto. Povsod ob desni in levi eno, dvonadstropne hiše in vile. Pred 18 Ie* ti, ko sem bil prvič tu, je bila cesta prazna in pusta, le semtertja je same« vala kje kaka napol razpadla kmečka kočica, danes pa je mesto zvezano s kolodvorom že s široko prometno ulico. Na desni opazim dvonadstropno hi« šo z napol razkrito streho in z 10 do 15 cm široko razpoko, ki sega od sle« mena do tal. Prvi znaki potresa. Tam na levi hiša z navidezno neznatnimi razpokami, a podprta z lesenimi tra« movi. Tako skoraj vsa ulica, samo tam na desni vidim mogočno štiri« do pet* nadstropno poslopje «fabrika na tju« tjun» (tobak), ki je skoro docela raz« dejana. To je izjema, sem si mislil, takale je bila Ljubljana po potresu. Med tem smo se primajali — izvo* šček ni bil baš prvovrsten — v mesto ter se ustavili pred hotelom «Mole« v ulici «na knjaz Aleksander«. Lep udo« ben hotel, ki bi ne delal nečasti nobe« nemu zapadno « evropskemu mestu. Povprašal sem za sobo in vratar se je nemalo začudil, da nisem ugovarjal, ^g, skuša predstavljati; pri sebi sem dejal: ugotovil je resnico ta list, posledice katastrofe zares niso tako strašne... Pri restavraciji «Pariž» sem zavil na desno, da poiščem mitropolijo (nadško« fijo). Vseučiliški profesor Stevan Bob« čev, predsednik «Slavjanskega druže« stva na Blgarija», mi je Tiamreč dal se« boj priporočilno pismo na predsednika pomožnega odbora za nesrečne žrtve potresa, mitropolita Maksima. Čim sem stopil v stransko ulico, sem kakor okamenel obstal. Kamor sem se ozrl, same razvaline, ruševina za ru« ševir\o. Mestoma je še stala kaka osa« mela stena, a še ta je bila nagnjena, polna razpok, grozeč, da se vsak trenu« tek zruši na ulico. Obšla me je groza in kar verjeti nisem mogel svojim očem: tu same razvaline in ruševine, prah, kupi kamenja, tramovja in raz« bite opeke, tam 50 do 100 korakov proč cvetoča, nepoškodovana ulica, kjer vla« da najživahnejše življenje in vrvenje, kakor da bi se ne bilo dogodilo niče« sar. Kako je to mogoče? Razložili so mi: Trgovska in Aleksandrova ulica sta zgrajeni na kamnitem terenu, gra« nitu, sosednje ulice na pesku, sipini. Odtod razlika. S škofom Baritonom na potresnih ruševinah Prišel sem v mitropolijo, tik ob ka« tedrali. Na širokem dvorišču je množi« ca ljudi, žensk, moških in dece. Siro* maki so, večinoma žrtve potresa, ki so prišli prosit podpore. Sekretar mi« tropolije me je sprejel. «Mitropolit Maksim,» mi je povedal, «je bolan, na« domestuje ga episkop Hariton.» Ljudje, ki so sedeli okrog po dvori« šču, so se v tem hipu naenkrat dvignili ter se spoštljivo klanjali svečeniku, ki se je pojavil med njimi. Bil je to epi« skop Hariton, simpatičen mož s sivo brado in dolgimi lasmi. Vsaka črta na njegovem licu odraža srčno dobroto. Nadvse ljubeznivo me je sprejel, zla« sti ko je zvedel, da prihajam od daleč, od tam, kjer se rodi Sava, kakor je re» kel. «Dobri ste Slovenci, ko se sporni« njate svojih bratov v nesreči. Vsi mi nesrečniki se vam iz srca zahvaljuje« mo. Dobri bog vam bo vse poplačal.* Tako je govoril episkop, me prijel pod pazduho ter me peljal v razrušeno cer« kev in nato od ulice do ulice, kjer je gospodarila strašna podzemska sila. Popcla sva se na Sahat«Tepe (turško ime; sahat je ura, tepe je vrh), holm, ki se kakor Ljubljanski grad dviga nad mestom. Diven, očarujoč pogled! Na jugu Rodopske gore, na zapadu «Bal« kana vrh visoki«, kakor poje Gregor« čič, ob vznožju lepo se razvijajoče me« sto in okrog in okrog plodna ravan, kjer zori riž, uspeva tobak in rodi ple* menita vinska trta. Vsa pokrajina, ode« ta v pestro pomladansko obleko, žari v žarkih jutranjega solnca. Nepopisno krasen je razgled! A vsa ta pokrajina, kamor sega oko, je danes ena sama ru» ^evina. Vse, kar je tu ustvarila marlji« va človeška roka, je danes porušeno, razdejano, uničeno. Da podam samo bledo sliko razdejanj, povem, da je po? rušenih v celem 12.378 zgradb, izmed teh 6300 do tal razdejanih, pri katerih ni ostal kamen na kamnu, 6100 popob noma in 2400 deloma porušenih. Vrnila sva se v mesto in sedla v av« to. Povsod drvenje in vrvenje. Grade barake, zbirajo izpod ruševin še even« tualno poraben materijal, nikjer pa ni« sem videl popravljati porušenih pošlo« pij, pač zategadelj, ker se ne dado več popraviti. Kjer se ustavi avto in ljudje spoznajo episkopa, pritečejo ženske, moški in deca, sklepajo roke kakor k molitvi in kličejo: «Oče, oče, poma« gaj!» In plemeniti mož jemlje iz listni« ce denar in deli na levo in desno.» «Si« rotinja je to», pravi, «pomagam ji, ko* likor pač morem.» Brzimo zopet po glavni ulici, ki jo je popolnoma poštedil potres. Pred veli« ko džamijo se gnete gomila ljudi in opazuje družbo kakih 10 oseb, ki sa« mozavestno hodi po trgu sem in tja in kriči na vse pretege. So to pritlikavci z ogromnimi kapami na glavi, na roka« vu pa imajo prišite v belem polju rde« če križe. Dal sem ustaviti avto in na« lašč vprašal mimoidočega delavca: «Kdo pa so ti gospodje?« Prezirljivo je zamahnil z roko in odgovoril: «Od italijanske misije. Postavljajo in šopi« rijo se kot petelini na gnoju.« Avto je odbrzel dalje in se ustavil pred mestno hišo. Zupan — tu mu pra« vijo kmet — dr. Kostov ima kot po« glavar razrušenega mesta, razume se, sedaj poslov nad glavo. Pozdravim ga in mu razložim smoftr svojega priho« da. Ves vzradoščen vzklikne: «Episkop Dositej, srbski študentje, prispevki «Jutra» iz Ljubljane, poljska misija iz Varšave, ki je pravkar prispela, pa naj kdo reče, da ni bratske ljubezni med Slovani!« Z velikim zadoščenjem je sprejel vest o darilu «Jutrovih» naroč« nikov in čitateljev« tudi okrožni upra« vitelj (veliki župan) Dim. Dlmčev. „Jutrova" kuhinja za glad-no deco «Pa kako naj se razdeli ta podpora?* «Med najbednejše žrtve potresa, med delavce, male obrtnike, nižje državne nameščence,« mu razložim. «A kako določiti najbednejše, ko je teh ne na stotine, marveč na tisoče,« pripomni episkop Hariton. «Odrasli ljudje prenašajo bedo lag« lje, deca je, ki največ trpi. Prosi jela, a roditelji ji ne morejo nuditi niti ko« ščka kruha. Morda bi kazalo za 20 do 25 otrok osnovati kuhinjo, kjer bi ti malčki dobivali toplo kosilo in večer* jo.»> • - Ideja, ki jo je toplo pozdravil tudi upravitelj dr. Dimčev, je bila izvrstna. Od «Jutrovih» prispevkov sem v to svrho položil v roke episkopa Harito> na 30.000 levov. Episkop osnuje pod naslovom «Jutro» za bedno stradajočo deco kuhinjo, kjer bo 20 do 25 mal& kov 3 mesece dobivalo vsak dan dobro, gorko kosilo in večerjo. Vrneva se v mitropolijo. Mitropolit Maksim, dasi zelo bolan, je hotel vse« kakor govoriti z odposlancem «Jutra». Tresoč se in opiraje na palico, je prišel častitljivi starček v sprejemno dvora« no. Segel mi je v roke, solze so se mu zaiskrile v očeh in s tresočim glasom je govoril: «Brat Slavjanin! Tisočera ti hvala, povej plemenitim naročnikom in čita« teljem «Jutra» v bratski Sloveniji, ki so se spomnili svojih nesrečnih bolgars skih bratov, zadetih od potresne kata« stroje, da se jim iz vse duše zahvaljur jem kot predsednik pomožnega odoora. Bog jim bogato poplača, ker so pritekli na pomoč bratu v bedi in stiski.» Poslovil sem se od mitropolita v tre« notku, ko se mu je prišla poklonit polj« ska misija Rdečega križa. Nehote se mi je usilila misel: pred tedni Italijani, danes Poljaki, te dni Švedi, kaj pa mi Jugosloveni?! Ali bo misija našega Rdečega križa poslednja, dasi je naša Narodna skupščina prva med parla« menti votirala svoj milijonski prispe« vek?! V čirpanu Ob 13. sem se po progi proti Burga« su odpeljal v Čirpan. Ob progi vsepo« vsod same ruševine: veliki parni mlini, tovarne tobaka, kmečke koče; kamor se ozreš, vse v razvalinah, postajna po» slopja so izginila, železniški uradi po« slujejo v lesenih barakah. Prešli smo mimo Flipova, Belozema, Orisova, po« vsodi enako grozna slika razdejanja. Na holmu, ki se nalahno znižuje v do« lino, zazremo veliko selišče, ki se iz dalje zdi kot ogromno taborišče, ob« stoječe iz rdeče«rujavih šotorov. Želez« niška proga napravi tu oster ovinek in se v loku vzpne kvišku. Tu je postaja Čirpan, natrpana s številnimi vagoni, naloženimi s samimi deskami. Ob pro« gi na levo in desno šotori, nad kateri« mi plapolajo zastave Rdečega križa. Deske z vagonov izkladajo in odnaša« jo večinoma mladi ljudje v sivih, vo« jaškim podobnih uniformah. So to «trudovaki». Bolgarija ima, kakor je znano, zakon o splošni delovni dolž« nosti in te, ki izvršujejo to dolžnost, imenujejo «trudovake». Vsak državljan v. gotovi starosti mora vsako leto ob določenem času nekaj tednov delati za državo. Pokojni Stambolijski je uvelja« vil ta zakon in ostal je v veljavi še da« nes, Bolgariji v neizmerno korist rav« nepoškodovana, hiša «babe (tete) Vi. če Mineve«, kakor ji pravijo po doma« če. Kako in zakaj, nihče ne ve razložiti. Kakor čudež je to. V orkanu Stopili smo v nizko, iz navadnih desk zbito barako, kjer ima pomožni odbor svojo pisarno. Odbor, ki ga tvorijo go« spod Ovčarov kot predsednik, župan dr. Hristov, A. Valev kot blagajnik, «okolijski načalnik« Tonev, Pop«Dimi» trov kot tajnik in protojerej Simeon Cvjetkov, je imel takoj sejo in je po vsestranskem prevdarku predložil 5 najbednejših žena, večinoma vdov s 4 — 7 otroci, naj se med nje razdeli «Jutrova» podpora 10.000 levov. Med tem se je mahoma nebo stern« nilo in z Rodop so se jeli valiti kot tin« ta črni oblaki, ki so v nekaj hipih za« vili vso pokrajino v najgostejšo meglo. «Zopet pride orkan, pa morda še celo z graduško (točo)«, je pripomnil proto« jerej Cvjetkov, «Bog se nas usmili, ali še ni dovolj nesreče?!« Še ni izgovoril, že je jel tuliti orkan, nato pa je jelo li« ti kakor iz škafa. Baraka je pokala in se tresla, skozi špranje je lil dež in zdelo se je, da vsak trenotek vihar dvigne barako in jo odnese. Kakor onemeli smo si sedeli nasproti in po« slušali, kako je mimo barake drl cel potok vode. Takih viharjev pri nas ni, vsaj jaz jih še nisem doživel. Tudi tu jih doslej niso poznali, a od usodnega potresnega dne divjajo take vihre dan za dnevom in ljudje so se navadili že tudi na te orkane. In čudno: vsi ti silo« viti orkanski nalivi minevajo brez gro« ma, bliska in treska. Ljudje pravijo, elektrika se je iz ozračja umaknila v zemeljsko osrčje, zato sedaj potresi. Skoraj dve uri je trajala vihra, konč« no je utihnil veter in polagoma je po« nehal tudi dež. Razvaline v Čirpanu V ozadju vidimo porušen stolp čirpanske cerkve. Potfled na partijo Plovdiva na griču pred katastrofo no ob katastrofah, ki so letos zadele nesrečno Piovdivsko, kakor domačini imenujejo to pokrajino. Ko sem izstopil, sta se mi približala dva gospoda, ki sta se predstavila kot dr. Stevan Hristov, kmet (župan), in Georgij Ovčarov, predsednik pomož« nega odbora. Razen škofu Haritonu nisem nikomur povedal, da grem ta« koj popoldne v Čirpan, zato se mi je zdelo čudno, da bi me čakali na posta« ji. No, bila je pomota. Napovedana sta bila dva Američana, ki pa nista pri« šla. Mesto njih sem prišel samo jaz, toda žal ne z dolarji in milijoni, mar« več samo s peščico ponižnih naših di« narjev, oziroma levov, ki so jih zložili «Jutrovi« naročniki in čitatelji. Pa go« spodje so bili tudi tako zadovoljni. Ko so zvedeli, da prihajam iz Ljubljane in da sem Slovenec, so takoj poslali po «trudovaka», dr. Petra Kostova, sim« patičnega mladega zdravnika, češ da govori srbohrvatski, meneč pač, da se ne bomo mogli drugače sporazumeti, kakor potom tolmača. Kasneje, ko smo se izvrstno razumeli, so se gospodje sami smejali sebi in svoji nepoučenosti. Mesto, ki ga ni več Razložil sem jim, zakaj sem prišel in da imam 10.000 levov pripravljenih, da jih razdelim v Čirpanu med najsiro« mašnejše med siromašnimi. Takoj skli« čejo sejo, so mi rekli, ter mi predlože imena podpore potrebnih in vrednih, Napotimo se v Čirpan, v mestece, «ki nekdaj je bilo« in štelo 12.000 prebi« valcev. Pot vodi nalahko nizdol in v desetih minutah smo bili v mestu. Nikdar ne pozabim trenotka, ko sem stopil v Čirpan. Na bivšem .ruskem Poljskem sem videl razdejanja, ki jih je povzročila vojna, toda to, kar sem zrl tu pred seboj, je bilo tako strašno in grozno, da takih strahot ne more na* slikati najsmelejša človeška fantazija. Vse, nekdaj očividno cvetoče in boga« to mesto je danes ena sama ogromna razvalina, en sam kup kamenja, tras movja in opeke. Skoraj ni ostal kamen na kamnu, tako temeljito je opravil podzemski element svoj strašni posel. 2600 hiš je porušenih in 2500 gospodar« skih poslopij! Med vsemi temi ruše« vinami je ena edina hiša ostala cela in „Jutro" za nesrečnike v Čirpanu Sedaj je šele mogel župan poslati «stražarja» po one, ki jih je odbor do« ločil, da sprejmejo «Jutrove» podpore. In prišle so po vrsti: Elena Dineva, de« lavka s 7 otroci, Stevana Kojičeva, vdo* va s 6 otroci in 901etno materjo, Rada Lozeva, vdova s tremi otroci, jetična delavka, Delka Kamilarova s 4 bolnimi otroci in bolnim možem in končno Ma* rija Džaponova, vdova s štirimi otroci, čije mož — delavec se je nedavno po« nesrečil. Vsaka je dobila na roke 2000 levov. Nepopisna je bila njih radost in hva« ležnost. Od veselja so plakale, mi sti« skale roke ter prosile, naj izročim njih «serdečnu blagodarnost na vsički ot vjesnik «Utro» v Ljubljana.« Revice! Morda še nobena izmed njih ni imela v svojem življenju naenkrat toliko de* narja! Zvedrilo se je in odvedli so me, da si ogledam «mesto». Do gležnjev smo gazili blato, skakali preko tramovja ter grmad kamenja in ruševin. Še danes vidim pred očmi grozote te elementar* ne erupcije, ki je cvetoče to mesto in vso pokrajino zrušila v prah in pepel. Prav stopili smo iz hiše «babe Viče«, ki je ostala edina nepoškodovana, ko je komisija obstala kakor ukopana. «Čujte, čujte!« je zaklical župan dr. Hristov. In začulo se je votlo podzem* sko grmenje in bobnenje: u«u«u«u je tulilo pod zemljo, trajalo je minuto, dve, prenehalo in se zopet laglje pono* vilo, nato dva, tri sunki (tu jim pravijo trust) in zopet je bilo vse mirno. Ni me sram povedati: noge so se mi tresle in nepopisen, samemu sebi nerazumljiv strah me je obvladal. Po končanem ogledu smo se napotili v barako, ki nosi napis hotel Moskva. In ne da bi ji dal povoda za to, je vsa družba sedeča za mizo začela govoriti o potrebi zbližanja, da, u.jedinjenja Bolgarske z Jugoslavijo. Eden izmed gospodov je kar napravil načrt: Bol« garska obdrži svojo dinastijo, a naj vstopi kot sestavni del v veliko, uje* dinjeno Jugoslavijo. Finance, pa vojska in zunanja politika naj bodo skupne, je pripomnil drugi. Bavarska in Prusi* Ia naj nam bosta za vzgled, je dodal :retji. Končno smo se vsi združili v clic: «Da živeje golemata Jugoslavija it Triglav do Cernoto i Bjeloto more!» V Papasliju Ob pol 23. sem se vrnil v Plovdiv. Na postaji so me čakali odposlanci naše jugoslovenske kolonije s predsed« nikom Dimitrom Georgijevem na čelu. Tudi med njimi jih je mnogo, ki jim je potres uničil vse. Zanje sem izročil 4. Georgijevu, ki je znan kot eden naj« uglednejših obrtnikov v Plovdivu in na glasu po svoji čestitosti. 5000 levov, da jih razdeli med najpotrebnejše in naj» vrednejše rojake. V sredo 30. -naja sem se napotil v 1'apasli, kjer je bil, kakor znano, epi* center potresa. Leži 28 km iztočno od Plovdiva. Tu je razdejanje morda še bolj strahovito, kakor v Čirpanu, ven* dar pa ne prihaja tako do izraza, ker je tu selo, a tam mesto. Beda je seve f-ovsodi enaka. Na priporočilo občin« skega odbora in župana g. Tareva sem izročil po 1000 levov temle siromakom: K. Karakočevu, P. Pejevu, G. Stavrevu, R. Janjevu, J. Ivanovu, K. Gadevu, J. Radevu, D. Pejevu, K. Ipijevu, A. Ču kanovu, V. Rusevu, A. Čerepovu, M. Čerepovu, Trandafilu Markovu, T. Jan* kovu in končno Iv. Červenkovu. Zad» nji, 811etni inteligenten starček, je pla* kal kot dete in se ginjeno zahvaljeval bratom Slovencem, povdarjajoč, da so bili prvi, ki so nesrečnikom pritekli na pomoč. V četrtek sem se vrnil v Sofijo. Na» še poslaništvo mi je sporočilo, da želi videti odposlanca «Jutra» ministrski predsednik And. Ljapčev. Zvečer ob pol 18. me je sprejel g. ministrski pred* sednik v Narodnem Sobranju v dolgi, eno uro trajajoči avdijenci. Zahvala bolgarskega ministrskega predsednika G. ministrski predsednik me je na» prosil, da naj sporočim vsem naročnU kom in čitateljem «Jutra», ki so prispe* vali za žrtve potresa na Plovdivskem, da je bolgarska vlada globoko ginjena od teh dokazov bratske ljubezni in da se jim iz vsega srca zahvaljuje za plemenito požrtvovalnost. Rasto Pustoslemšek. Po konferencah v Beogradu in Dubrovnika Rezultati posvetovanj češkoslovaških in jugoslovenskih parlamentarcev Ta zanimivi dopis iz Beograda smo objavili samo v enem deiu vče--rajsnje izdaje «Jutra», zato ga danes ponatiskujemo. Ured. Beograd, 4. junija. Lepi so bili dnevi sestanka češkoslovaških in naših parlamentarcev. Potovanje je bilo gotovo enim in drugim v korist. Kulturna sekcija je delala urez težav. Potni vizum je padel, i udi gospodarski del je prinesel precej čistejšo situacijo in to je tudi iep napredek. lnicijativa za pospeševanj gospodarskih odnošajev preko medparlamen-tarskih konferenc ie izšla iz Prage, lo pot pa se je skoro zdelo, da čsl. parlamentarci umikajo važnost svojega vpliva. Postavili so se popolnoma rta stališče svoje vlade, ki je strogo agrarno — protekcijonistična, obenem pa industrijalno-ekspanzivna. Bili so rezervirani, dočim je bilo opažati pri Jugoslovenih več otenzivnosti in tnici-jative. 2e pri referatih se je pokazalo, da si stoji nasproti dvoje stališč, ki jih ni lahko premostiti: Jugosloveni zaiitevajo, da CSR odpre granice njihovim agrarnim produktom, Cehi se umikajo, da jim to po njihovem zakonu ni možno, da bi koncesije prišle v prid samo drugim, obenem pa podčrtavajo interese svoje industrije, zlasti pivovarske. 7. naše strani se forsira trgovinska pogodba, CSR pa se ne more vezati za kratke roke. Jugosloveni naskakujejo sistem raznih dovoljeni, kontingentov, sve-doffb o izvozu, zabran. Cehi pa predvidevajo šele postopno likvidacijo. Resolucija, sprejeta v Dubrovniku, skoro-da manj pove nego lanska v Pragi, kier se je brezpogojno priznavalo, da se gospodarski strukturi obeh držav dopolnjujeta. O carinski uniji se je govorilo malo. G. dr. Kramaf jo je kar spočetka odpravil kot nemogočo, dasi se ie še iani v Pragi govorilo drugače. Ce pa bo kdaj možno govoriti o carinski® uniji, je ne bomo delali z Nemčijo, kakor misli g. Radič, ampak z Rusijo, veli gospod dr. Kramar, ki je to pot vodil gosoodar-ski del čsl. delegacije. G. dr. Kramar je odločno branil agrarne carine in opozarjal, da je njih sprememba lemo-goča, med tem ko so naši govo-r.iki trdili, da je negibljivost carinskih postavk (^carinski ustav») ravno rlede produktov Jugoslavije težka ovira bodočih odnošajev in apelirali na astop-nike CSR. da se ta politika revidira. Posebej se je govorilo o pivu, vinu in tobaku. Naša carina na pivo se je označila za prohibitivno, z obeh strani se je opozarjalo na visoke cene piva v Jugoslaviji. Vendar se je brž izkazalo, da je tudi ua tem polju zmernega znižanja carine vsaka obsežna koncesija v korist CSR nemogoča, ker nas veže pogodba z Avstrijo, da vsaka pogodnost (tudi indirektna) pripade i njej. Uvoz plzenskega piva k nam more biti !e bolj prestižnega pomena in ga je treba omogočiti, vendar to ne more igrati za produkcijo CSR kake vloge. Glede vina se je s češke strani opozarjalo, da bi vsaka ugodnost šla v korist Italiji, naši poslanci pa so vztrajali na tem, da bi za naša vina bilo znižanje carin pretežno nam v korist. Glede duhana so Cehi opozarjali na naše lastne pogreške in na svoje težave s Turčijo, Bolgarsko, Grčijo, ki jim ne morejo zaradi nas zapirati uvoza. Sprejeta resolucija poživlja obe režiji, da se dogovorita za večletni minimalni konti-gent. Cehi so med drugim želeli duhan iz Vojvodine. Rezultat vsega? Besedo imata službeni delegaciji obeh držav. Nekaj vprašanj je morda zdaj izdiskutiranih, a v celoti se zdi, da tarifna pogodba ne bo obsežna. Bodi kakorkoli, pogodba naj ustvari jasne odnošaje in odpravi razne zapreke. Več uspeha so dosegli razgovori o olajšavah in spopolnitvah prometnih zvez. Misli se na tesen odnošaj obeh paroplovnih organizacij, na direktne, oziroma kombinirane železniške in plovne tarife. Izreka se skupna želja no jadranskih tarifah tudi za naše luke, ko nas je tržaška jadranska tarifa že tako težko pogodila Govorilo se ie o oni določbi trianonske pogodbe, ki pred-videva direktne vlake med ^SR in SHS z lastnim voznim materijalom in personalom. Deluje nai se na čim krajšo zvezo CSR s centrom Jadiana (Split). Medparlamentarne konference se bodo najbrže še nadaljevale. Vsekakor je treba gospodarski del bolje pripravljati Neizogibno pa bo. da se bo češka carinska politika morala vsaj nekoliko prilagoditi češki zunanji politiki kajti trajno ti dve politiki ne bosta moa?li iti glede naše države tako odločno narazen, kakor gresta danes. Nova interpelacija o brutalnosti Koroščevih organov Poslanec KDK dr. Ivan Shvegel je naslovil na ministra dr. Korošca sledeče vprašanje: «Na vesti o izpadih, ki so iih nedavno uprizorili proti naši državi fašistični poulič-njaki. pri kateri priliki je bila sežgana naša državna zastava, je izbruhnil opravičeni val nejevolje in nekatera naša mesta so dala svojemu ogorčenju duška v resnih manifestacijah. Razumljivo je, da so se temu protestu pridružila mesta Šibenik, Split iD Dubrovnik, kot središča dalmatinskega narodnega življenja, ko jih interesi so v prvi vrsti ogroženi po agresivni politiki Italije. To ogorčenje je tem bolj razumljivo, ker bi imela Narodna •skupščina sedaj izglasovati nettunske konvencije, ki so zlasti naperjene proti našemu Pri-morju. Kakorkoli f'e vlada skušala preprečiti, da se na izzivanje zadrskih fašistov ne odgovori z isto vehemenco, vendar se ne more z niče-•mer opravičiti brutalno postopanje policijskih in žandarmerijskih organov o priliki demonstracije, ki se je 27. maja t. 1. vršila v Dubrovniku v zelo blagi formi. To trdim, ker sem bil osebno navzoč in sem spremljal potek demonstracije ter postopanje Vam podrejenih organov. Brez vsake uvidevnosti in brez ozira na narodno ogorčenje zaradi italijanskih izzivanj, ki so bila nad vse žaljiva in ponižujoča za našo državo, je policija, ojačena z žandar-merijo, prav po bašibozuško navalila na meščane takoj po prvih klicih Ta naval je bil naperjen proti vsemu meščanstvu, brez ozira, da li se je udeleževalo manifestacije ?li ne. Nastala je velika panika, da je bilo pohojeno nekoliko žensk in otrok, ki so jih podrli napadajoči orožniki z udarci puškinih kopit pod vodstvom šefa policije. Policijski šef v Dubrovniku, Jakša Stanič, je očividno porabil to priliko, ne da napravi red, marveč da razkaže neko svojo namišljeno strateško sposobnost. Še bolj «junaško» se je vedel žandarmerijski major Dragoljub Ste-fanovič, ki je z golo sabljo napadel manife-stante ter je s tem razkačil celo oni del meščanstva, ki se manifestacije ni aktivno udeležil. Da to divjanje ni bilo tako žalostno, bi bilo silno smešno za gledalce in zlasti za inozemske goste, ki jih je zaradi sezone že vse mesto polno in ki so se zgražali ter obsojali naravnost barbarsko divjanje varnostnih organov. Tako sta policija in žandarmerija v Dubrovniku izzvali nered in odpor proti sebi. ko bi se z malo takta dalo vplivati na mani-festante, da bi se bili mirno razšli. Kolikor sem isti večer mogel v naglici po-izvedeti, je ranjeno od udarcev sabelj, in puškinih kopit osem moških in več žensk. Edino treznemu nastopu nekoliko narodnih poslancev KDK, ki so bili ta dan v Dubrovniku na zborovanju in ki so pomirjevalno vplivali na manifestante. se je zahvaliti, da se množice niso dale zavesti vsled brutalnosti policije k ekscesom. Zaradi tega Vas vprašam: 1.) Ali so V^m znani dogodki z dne 27. maia t. 1. zvečer v Dubrovniku, ob kateri prili- [£3ElElE3QiI]QIliaE]EieOE3l!] B Radioemanacijsko termalno kopališče 36° do 38° C Dolenjske Toplice (Toplice pri Novem mestu), postaja Straža-Toplice dolenjske železnice, ozdravijo sigurno revma-tizem, nevralgijo (ishias), ženske bolezni, ostarelost itd. Vsaka tukajšnja kura čvrsti in pomlajuje. Uspehe tega že stoletja starega zdravi jem a ne doseže nobena druga terapija. — V predsezoni znatno znižane cene — 20 dni z vsem pavšalno 1200 Din. Sezona od maja do oktobra. Železnični popusti. _ Fina restavracija. — Zahtevajte prospekte. ki so Vaši organi nastopili brutalno proti r način žalila plemenito in mirno prebivalstvo dostojanstveno manifestirajočemu meščanstvu in s tem povzročili nerede, mesto da bi vzdrževali mir in red zlasti z ozirom na razburjenje dubrovniškega prebivalstva zaradi vesti o zadrskih izzivanjih? 2.) Kaj mislite podvzeti, da se taki izpadi policije in žandarmerije ne bodo več ponavljali, ker taki izpadi vcepljajo ljudstvu nezaupanje proti državni oblasti in njenim organom? Kaj nameravate napoded podvzeti proti imenovani dvojici, ki je na tak nečuven Dubrovnika? Prosim pismenega odgovora.* Povsod ista slika in povsod povdarjajo verodostojne in nad vsak dvom vzvišene priče, da so incidente in prelivanje krvi zakrivili varnostni organi, ki so po višjih instrukcijab morali postopati tako brutalno, da so izzvali reakcijo. Koroščevi pristaši Da bi radi svojega miljenca oprali in dolže mirne manifestante prevratnih namenov in zločinskih dejanj! Zanimivosti iz našega socijalnega zavarovanja Koliko ljudi je zavarovanih pri ^bolniški blagajni". -Naš delavec zasluži na dan povprečno samo 23 Din. -Zakaj je Okrožni urad pasiven. - Zmerni zdravniški honorarji Potrebno je. da bi se o našem socialnem zavarovanju večkrat pisalo in govorilo. Le potem bo naša iavnost. ki napram zavarovanju živi v posebne vrste predsodkih, dobila o tem našem problemu pravo in nepokvarjeno sliko in bo problemu posvečala ono skrbno pažnjo. ki io iz gospodarskega in socialnega vidika zasluži. Socialno zavarovanje, dasi mlado in odsev naših splošnih neprilik in nepopolnosti, je ustvarilo mnogo. V najtežjih prilikah povojnih gospodarskih kriz in socialnih bed vrši v polni meri švoje dolžnosti Okrožni urad za zavarovanje delavcev je pred časom interesentom doposlal letno poročilo o svoiem poslovanju za leto 1927 Številke sicer niso sveta vladar, vendar pa so živa priča preteklosti in markirana smer v bodočnost. In te številke so zanimive in poučne. ne samo s stališča potreb zavarovanja. ampak tudi s stališča sp'ošnih naših gospodarskih in socialnih prilik Pri Okrožnem uradu v Ljubljani je bilo v letu 1927 povprečno zavarovanih 82.545 delavcev in delavk, kar napram celotnemu prebivalstvu Slovenije pomeni 7.90% Ako k temu prištejemo vse družinske člane zavarovancev, kateri uživajo dajatve iz naslova rodbinskega zavarovanja in od števila prebivalstva odštejemo vse neproduktivne sile (otroci, pohabljenci. starčki itd.), ie odstotek prebivalstva. katerega usoda ie v slučaju bolezni, nezgode ali smrti odvisna od likvidnosti zavarovalne instituciie prav zelo visok. V tem leži velik socialno - higiienski in narodnogospodarski pomen zavarovanja. Od števila članstva odpade na moška 67.70 odstotkov in na ženske 32.20 odstotkov, kar govori o težkih naših socialnih prilikah, ko je ženska prisiljena biti izven družinskega kroga pridobitno delovna. Število ženskega članstva od leta do leta narašča. Delni vzrok temu leži tudi v nastajanju tekstilne industrije. Letna zavarovana mezda tega članstva je znašala Din 575.985.330. ali povprečna dnevna mezda na člana Din 23.26. številka, ki karakterizira nizki življenski nivo našega delavstva. Ta številka je osnova celotnega zavarovanja. Ona tvori podlago za višino dohodkov, ne tvori pa baze za višino izdatkov, ker se slednji ravnajo po drugih vidikih. Zdravila so sorazmerno dražja, kakor osnova dohodkov. isto je z oskrbovalnino v bolnicah in sanatorijih, z instrumenti, s pisarniškimi potrebščinami in upravnimi stroški, s honorarji zdravnikov itd. Ženske imajo nižjo mezdo, stalen porast ženskega članstva pomeni zato za zavarovanie dvojno nevarnost: nižje dohodke zaradi nizke osnove, večje izdatke zaradi manjše odpornosti ženske, zaradi visokih porodniških podpor i. t. d. Značilno je. da oblačilna industrija, katera je reprezentirana z nad 10.000 člani, izkazuje dnevno zavarovano mezdo 14 Din! In koliko je v tej industriji težkih in dolgotrajnih oboleni (jetika)! Značilno ie tudi. da mariborska oblast izkazuje dnevno zavarovano mezdo nekaj nad 20 Din. dočim je ona v ljubljanski oblasti okoli 28 Din. Najvišjo zavarovano mezdo izkazuje okoliš Tržič (26.64 Din), najnižjo Prekmurje (13 Din) in Ptuj (16 Din). Ta moment ie zelo važen pri presoii vprašanja delitve okrožnega urada. Odstotek poročenih in ovdovelih članov je razmeroma zelo visok (35.89% moških in 12.70% žensk), kar z ozirom na družinsko zavarovanje zelo neugodno vpliva na finančno stanje urada. Največ članov je bilo zaposlenih v lesni industriji (12.427 ali 14.56 odstotkov) s povprečno zavarovano mezdo 24.36 Din (akordno delo!). Najvišjo dnevno zavarovano mezdo izkazuje grafična stroka, t. j 38.64 Din. kar na za zavarovanje radi pogostih in težkih obolenj v tej stroki (jetika. zastrupljenja) kljub temu ne predstavlja ugodnega rizika. Neugoden riziko za zavarovanje predstavljajo starostno onemogle osebe. Urad je zavaroval ca 4000 nad 60 let starih oseb. Te osebe zaradi stalne bolehnosti neprestano uporabljajo dajatve urada. Tudi pomanjkanje invalidnega zavarovanja je zlasti za bolniško, pa tudi za nezgodno zavarovanje težko breme. Uvedba starostnega in invalidnega zavarovanja bi bolniško, pa tudi nezgodno panogo znatno razbremenila. Zato je odpor proti uvedbi starostnega in invalidnega zavarovanja finančno - gospodarsko neutemeljen in nerazumljiv. Socialno pa bi uvedba teh dveh panog zavarovanja pomenila velik napredek. Po vseh teh. na kratko navedenih momentih socialne in gospodarske strukture zavarovanega članstva se mora presojati višina zavarovalne premije in njeno utemeljenost. V našem zavarovanju prevladujejo slabi riziki in kliub temu je zavarovalna premija pri nas znatno nižja, kakor v državah, kjer ie živlien. stand-art delavstva, t. j. osnova dohodkov višja. Pri tem pa je treba vedeti še to. da se drugod za družinsko zavarovanje plačuje še posebna premija, dočim je pri nas le enotna 6% premija. Poleg teh socialnih in gospodarskih osnov našega zavarovanja, ki neugodno vplivajo na višino dohodkov, so v našem zavarovanju tudi rizikovi momenti izdatkov neugodni. Pri nas se podpora izplačuje od prvega dneva obolenja, drugod od 4. ali 5. dne. za družinsko zavarovanje je predpisana večte-denska. ako ne večmesečna karenčna drba. pri nas pa te dobe ni. Drugod znaša denarna podpora 50—60% mezde, pri nas 66.6%. Drugod nosi zavarovanje stroške zdravljenja v bolnicah le nekai tednov (4 tedne), pri nas za člane neomeieno do enega leta. drugod imajo zavarovalne instituciie lziemno nizke oskrbne tarife v javnih bolnicah ori nas se plačujeio najvišie oskrbne postavke Kljub vsemu temu ie drugod premija višja od naše! Na podlagi gornieg aštevila članstva in zavarovane mezde so znašale L 1927. oredolsane premije za bolniško zavarovanje Din 36.271.437.77. za nezgodno Din *.574.250 88. za delavsko zbornico Din 1 781 803 za borzo dela Din 1,798.498.21 skupai Din 48.425 990.58. kar pomeni, da je bilo za čalana in leto predpisano t ne v»ač"n!) "as1")'a tzv Socialnih »bremen« Din 536.66. dočim n. pr samo za pokojninsko zavarovanie nameščencev odpade Din 179.26 na mesec. Pri 300 delovnih dneh odpade na člana in dan iz naslova prispevka za delavsko zbornico in borzo dela 1.95 Din Ta znesek ie tako nizek da se ga nikakor ne more označevati kot »breme« naše«: gosoodarstva, zlasti ne. ker polovica prispevka odpade na delavca Za slučaj bolezni in nezgod ter brezposelnosti je pač vredno 2 Din položiti na stran! Od predpisa je bilo na dan 31. decembra 1927. neuplačanih Din 13,483.396.03. ali 27.84%! Trdi se. da »bolniška blagajna« ničesar ne da! Dejstva govore o zelo nasprotnem. V letu 1927 je bilo število obolenj spojenih z delanezmožnostjo 29.750. kar pomeni, da je vsak drugi član zbolel in je bil povprečno 20 dni v sta!ežu bolnih, kar da skupno število bolezenskih dni 618.963. Vse te dni so člani prejemali vse po zakonu predvidene daiatve! Povprečno so dnevno v staležu bolnih 1204 osebe brez porodnic in brez ambulantnih zdravljenj. Te številke pomenijo, da ie bilo na direktnih dajatvah članom izplačano Din 25.081.453.81 ali 68.24% čistega predpisa (ne dejanskih vplačil!) Na osebnih in materiielnih upravnih stroških, za vzdrževanje ambulatorijev, za zdravniške honorarje, za kontrolo bolnikov. za vzdrževanje in amortiziranje poslopij, za razne odpise itd. ie bilo izdano Din 11,981 740.20 ali 32.59% čistega predpisa. Ker znaša zaostanek nevplačanlh premij nad 13 miliionov, je jasno, da ie bolniško zavarovanje več izdalo, kakor je prejelo! Svota oskrbnih dni v zdraviliščih za tuberkulozne .ie dosegla 15.559. katero šte vilo pa se stalno veča. Za zdravila je bilo izdano Din 3.604.488 in kljub temu se trdi, da urad zdravi le z »barvano vodo«. Privatna klijentela porabi 3—4 krat manj zdravil! V fizikalnem zdravilišču je bilo 11.889 oskrbnih siučaiev. Samo v ljubljanskem zobnem ambulatoriju ie bilo 11.662 obiskov. V razne bolnice je bilo tekom leta oddanih 5676 bolnikov V toplicah se je zdravilo 134 članov. V specijalistično zdravljenje je bilo oddanih 9321 oseb. Zdravniški honorarji So znašali Din 3,715.796.65 ali povprečno na zdravnika in leto 27.000 dinarjev ali za eno prijavljeno obolenje (ne ordinacijo!) in celo zdravljenje enega slučaja 22.83 dinarja kar pomeni, da zdravniki proti razmeroma zelo nizkem honorarju vrše težko in zelo nehvaležno delo — z vso požrtvovalnostjo in s socialnim čutom. Seveda, tudi tu so izjeme: nerazpoloženie in nezaupanje proti tem pa ne sme pasti na vse. V nasprotnem slučaiu se bodo dobri zdravniki branili službe pri uradu. V zavarovanje pa spadajo naiboliši zdravniki! Tako govore suha dejstva. djb. Naši onstran granic Slovenski delavec na Primorskem brez kruha Gorica, 6. junija. Zivl.ienske razmere za našega delavca na Primorskem postajajo z vsakim dnevom slabše in kmalu bo prišel čas. ko bo naš delavski živelj moral iz svoje domovine v daljni tuji svet s trebuhom za kruhom, ker ga na njegovih rodnih tleh ni več zanj. Fašistični režim je pred vsem porinil tudi naše delavstvo v svoie fašistične sindikate. Tu ie bil vsak odpor nemogoč. Kdor si je hotel ohraniti delo ali ga dobiti, se ie moral vpisati v fašistični sindikat. Zato se je tudi v resnici ve'ika večina našega delavstva vpisala v fašistične sindikate. Toda tudi ta korak mu ni pomagal bogve kaj Danes namreč tudi za slovenskega de'avca ki je član fašističnega sindikata, ni več dela, ker ga skoraj povsod mečejo na cesto in nadomeščajo z renjikolskimi privandran-ci. Vsa javna dela, zlasti pa gradbo železniških prog in cest v vojaške in civilne namene imajo v rokah italijanski podjetniki, ki pripeljejo delavstvo že s seboj iz starih italijanskih pokrajin. Za našega človeka ni dela pri takih podjetjih. Tam pa, kjer so bili doslej nameščeni naši delavci, pa so jih v zadnjem času začeli odpuščati, tako da bo v kratkem vse »očiščeno«. Tako je bilo n. pr. v Gorici pri gradnji balilovskega doma na Katarinijevem trgu zaposlenin doslej 22 preprostih slovenskih delavcev, ki so bili vsi člani fašističnega sindikata. Toda tef jim ni pomagalo nič: 25. aprila je podjetnik inž. Bianchi odpustil 20 teh slovenskih delavcev, a 15 majnika je vrgel še ostala dva na cesto, češ, da za drugorodce ni dela v Italiji. Na Panovcu Pri Gorici so na tamošnjem strelišču nekaj popravljali. Pri tem delu je bilo v začetku zaposlenih nekoliko naših delavcev, toda danes ni niti enega več. Odpustili so vse. Ko se je začel graditi železniški most čez Sočo pri Solkanu, je bilo začetkoma tamkaj na delu tudi nekaj naših ljudi, a v nekaterih tednih so jih odpravili vse do zadnjega. Pri železniških delih med Gorico in Prvačino, kjer je na delu več sto delavcev, je med njimi samo kakih deset domačih ljudi in sicer pri gradnji nekega mostu, ki io ima v zakupu neki domačin. Pri gradnji znane strategične ceste iz Št. Vida na Nanos je bilo tudi zaposlenih nekoliko naših ljudi, toda v zadnjem času so odpustili vse. Le tu pa tam vzamejo na delo kakega domačina pri cestnih popravilih pri Kneži. Vsi ostali mnogoštevilni delavci so iz starih italijanskih pokrajin. Pri gradnji nove ceste v Polog pri Tolminu so naiprej odpustili vse domače delavce. Lahe pa šele potem, ko je bila cesta že dokončana. Na železniški progi danes ni niti enega slovenskega prožnega delavca več, a ravno tako tudi znana velika Brunnerieva predilnica v Podgori pri Gorici, kjeT dela tisoče delavcev in delavk, ne zaposluje niti enega domačina iz Podgore. Podgorci so se zato ali morali izseliti, ali pa opravljajo doma gospodarska dela, ker predilnica vendarle še sprejema ženske domačinke na delo. Tako bi se moglo nadaljevati brez konca in kraja in j« razumljivo, da se našega delavstva ob tako vedno naraščajoči brezposelnosti polašča že obup. In še bi bilo, ko bi se vsaj moglo izseliti. Toda tudi tu ima renjikolo prednost pred našim človekom. Naravnost nepremagljive težave pa se delajo našim delavcem, če hočejo na delo v Jugoslavijo. Italijanski konzulati v Jugoslaviji zahtevajo namreč za vsakega našega delavca kavcijo 200 lir, češ da država Italija ne bo imela izdatkov zanje, če ostanejo v Jugoslaviji brez dela in se morajo vrniti v Italijo. Zahteva se nadalje za vsakega posebej delovna pogodba in vpoklic in vse to se pošlje potem v Rim. odtamkaj na iz-seljeniški urad in potem šele pristojni kve-stuTi. Ako je naš delavec dobro zapisan pri karabinjerjih, dobi potem potni list, če pa ni, pa ga ne dobi. In večina našega delavstva ni dobro zapisana pri karabinjerjih. Tako naš delavec nima kruha doma, v inozemstvo pa tudi ne more ter bi moral, ako se te razmere ne izpremene, v resnici lakote poginiti na svoiih rodnih tleh. kier zanj ni več zaslužka, pač pa za laške pri-vandrance, ki uživajo vse dobrote privilegiranih državljanov. Res, žalostna, bridka se piše našemu delavstvu na Primorskem in edino le zato ker je — naše! p— Primorske ladjedelnice so bile že čisto na koncu s svojim delom in delavstvo je s strahom pričakovalo, kaj se zgodi ž njim. boječ se, da ne bo dolgo, ko ga vržejo r.a cesto in bo moralo s trebuhom za kruhom. Deputaciia za deputacijo je romala v Rim da bi pri vladi izprosila kaj dela za to najvažnejšo primorsko industrijo, in končno so se v Rimu vendar usmilili uboge primorske »odrešene« raje. Te dni je namreč gospod Mussolini kot minister vojne mornarice br-zojavil tržaškemu prefektu, da je vlada sklenila, da se poveri Tržaškemu tehničnemu zavodu zgradba križarke 10.000 ton za približno 103 milijone lir. Cosulichevi ladjedelnici v Tržiču pa zgradba štirih večjih podmornic za približno 60 milijonov lir Poleg lega pa se zgrade v Tržaškem tehničnem zavodu stroji za razvidnico »Giovanni del!e Rande Nere« za približno 25 milijonov lir. Tako dobi torej primorska ladjedelniška industrija dela za približno 200 milijonov lir in delavstvu je vsaj za nekoliko mesecev zajamčen kruh. Ko bo to končano, pa se prične zopet stara pesem in še tembolj, ko je splešno znano, da staroitalijanske ladjedelnice napenjajo vse žile, da bi se Primorsko popolnoma izključilo od del za vojno mornarico in v tem pogledu prav nič ne izbirajo sredstev, da bi dosegle svoj namen. p— Novi potni listi. — Po naredbi italijanskega ministrstva za zunanje stvari so se uvedli sedaj tudi v tržaški pokrajini novi potni listi za potovanje v inozemstvu. Novi potni list se more izdati tudi za družinskega očeta z ženo in otroki, če še niso dosegli 15. leta starosti. Pristojbina za izdanie potnega lista znaša 80 lir, potni list sam stane 10 lir, ovoj s tiskovinami za statistične podatke pa 5 lir, tako da je treba plačati vsega skupaj, 95 lir. Potni list velja navadno za dobo enega leta, toda če prosilec prosi za skrajšanje roka, se veljavnost potnega lista skrajša in znaša pristojbina potem samo 40 lir. p— V Postojni so zborovali »zastopniki kmetovalcev« iz vsega okraja Povdarjala se je važnost sindikata io velika korist, ki io bodo imeli kmetovalci od fašističnega udruženja. Razpravljalo se je o nekih nujnih gospodarskih problemih in tudi postojnski občinski načelnik ]e obljubil, da se bo za nje zanima!. Tisti »zastopniki kmetovalcev« so bili le nekateri fašistični pod-repniki, pravih kmetovalcev ni bilo na shodu. Zato pa je dobil fašist »capomanipolo« Kofoi nalogo, da mora iti okoli vseh kmetovalcev v okraju in jih prisiliti, da se vpišejo v sindikat. p— Oproščena obtožbe krivega pričevanja sta bila pred goriškim sodnim dvorom Anton Rogc in Jože Nadalin iz Poč pri Cerknem. Bila sta obtožena, da sto pred idrijskim sodiščem krivo pričala, ko sta bila zaslišana kot priči v stvari Petra Čeliča ii Poč, katerega toži javna oblast, da se ie pred Golobovo gostilno v Počah z orožjem v roki uprl karaibinijerjem, ki so ga hoteli odvesti v zapor, in ustrelil nanje s samokresom Roje in Nadalin sta pri zasliševanju v Idriji izpovedala, da Ce-ldč ne le ni streljaj, temveč tudi ni imel samokresa, da so pa streljati karafornjerii s puškami na Čeliča. Neki fašistični miičniik. ki je bil tedaj cel kilometer oddaJije® od GoJobove gostilne, je pa izpovedal, da ie čul strel iz samokresa in potem šele strele iz pušk. m sta bila na podlagi njegove izpovedfoe Roje in Nadalun obtožena krivega pričevanja. Goriški sodni dvor pa ju ie oprostil radi pomanjkanja dokazov. — Enako je isti sodni dvor oprostil obtožbe krivega pričevanja gospo Marijo Baitjelovo, ki stanuje v Ljubljani in je bila obdolžena krivega pričevanja v stvari neke pogodbe Državni odvetnik sam je predlagal oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Gospa Batjelova ni bila prisotna pri razpravi. Ali ste že član Vodnikove družbe? Čas za prisiop do 30. junija Sredstvo zoper gobavosti Pred kratkim so poroča K časopisi, da so Angleži iznašli zoper gobavost sredstvo, namreč Hydnocarpus-ol}e in istega tako očistili, da se lahko uporablja za pobijanje te opasne bolezni. Na tej iznajdbi ni nič novega. Taractogenos-tn Hydnocarpus-olje so pod imenom Chaulmoogra v tropskih deželah že dolgo poznana kot najboljše sredstvo proti gobavosti ali Iepri. Vendar Jih pa želodec zaradi masti težko prenaša in se bolniki branijo, jih zaužrvati Že pred 20 leti sta dva kemičarja v Elberfeldu našla način, očistiti Chaulmoogra olje vseh balastov in ga tako pripraviti, da ga želodec lahko prenese. V novejšem času se }e celo posrečilo, ga tako predelati, da se ga lahko vbrizgava. Ta pre-»jarait je .pod imenom Antiieprol že od 1. 1908. v prometu. Uvedel ga je profesor Engel v Egiptu in je dosedaj najboljše sredstvo proti Ieipri. Uporablja se tudi v vseh angleških kolonijah, tako da je tudi angleškim učenjakom poznano. L. 1923., ko so nemške firme izgubile vse patente, se je neki profesor Deau na Hawai-u neopravičeno izdal za izumitelja sredstva zoper lepro. Ob vročini in prahu desinficiraj usta z ODOLOM! Odol posvežuje in krepi. ■ • i. - - r* •*> • * • ■ ' ' ODOL« se dobiva v vseh lekarnah, drogeriiah, parfumerijah in podobnih trgovinah. 1 steklenica Din 22.—, velika steklenica Din 35.—, dvojna steklenica Din 65. * AH bi Slovenci mogli kdaj mirno prenesti, da bi se od nas poslovili naši najboljši sinovi in odšli .iz naše lepe domovine zato, ker hočejo služiti le znanosti in resnici? Ali tema božjima hčerkama ni mesta med našim narodom? Pristopajte k društvu za nabiranje Narodnega univerzitetnega zaklada! Članarina ie urejena takole: podporni člani plačajo letno Din 20; redni člani letno Din 50, oziroma juridične osebe Din ICO na leto; dobrotniki so oni, ki plačajo na leto 500 Din ali enkrat vsaj Din 5000; usta-novniki plačajo na leto Din 1000 ali enkrat vsaj Din 10.000; pokrovitelji pa plačajo na leto Din 5000 ali enkrat vsaj Din 50.000. Naslov: Ljubljana, Univerza. Poštni čekovni račun št. 12.368. * Juies Sauerwein o naših razmerah. V petek se je mudil v Sarajevu na potovanju v Dubrovnik znani sotrudnik pariškega »Matina« Jules Sauerwein. Novinarjem je izjavil, da se je razgovarjal v Beogradu z mnogimi osebnostmi naše zunanje politike, ki zastopajo različna mišljenja, ali je opazil. da ne obstoje nasprotna prepričanja, temveč samo nasprotne metode. O političnih odnošajih v naši državi je izjavil, da so taki, kakršni so v vseh drugih državah. Največja sreča za našo zemljo je, da ima suverena s takimi vrlinami in miroljubnimi nazori, kakor je naš kralj. Rekel je, da je videl dosedaj skoro vse naše dežele in da ga osobito veseli spoznati našo divno Dalmacijo. * Izselieniški komisarijat v Zagrebu objavlja: Intervencije v predmetu zapuščin, zavarovanj, odškodnin, nastalih v preko-morskih državah v korist našim izseljencem in njih družinam, spadajo v smislu točke 6, § 4. pravilnika o izvrševanju zakona o izseljevanju, objavljenega v Uradnem listu za Slovenijo z dne 23. avgusta 1923, št. 279/78, v delokrog izseljeniškega komisarijata kraljevine SHS v Zagrebu. Za interesirane stranke je najbolje, da se za izterjavanje takih zapuščin, zavarovalnil in odškodnin obračajo na izseljeniški komisarijat v Zagrebu. Kamenita ulica 15/1., ki je poklican prevzeti brez posebnih stroškov zaščito njih privatno pravnih interesov. * Odbor za popravo Jurčičeve rojstne hiše prosi vse one, ki imajo nabiralne pole, da jih blagovolijo vrniti do konca tega meseca. Odbor se zahvaljuje vsem, ki so doslej prispevali k tej zbirki (6700 Din). Ko bo delo končano, bo objavil njih imena ter podal obračun. * Naročeni telefondski pogovori z Avstrijo. Po odloku poštnega ministra se na-ročeeni telefonski govori med našo kraljevino in Avstrijo v času močnega telefonskega prometa, to je med 8. in 21. uro, lahko vrše tudi ob nedeljah in praznikih. Naročnik takih pogovorov se mora vsak mesec v naprej odločiti, ali bo prihodnji mesec govoril tudi ob nedeljah in praznikih ali ne. Če bo govoril naročnik samo ob delavnikih, se bo računala mesečna naročnina za take pogovore samo za 25 dni, če bo govoril tudi ob nedeljah in praznikih, pa za 30 dni. Tako se bo tudi računalo, če se bodo pristojbine vračale. * Poroke. V ponedeljek se je poročil g. 'Jože Zelene z gdč. Ano Kunstljevo v farni cerkvi na Vrhniki. Nevesta je hčerka g. Jak. Kunstlja, poslovodje Tomšičeve tovarne. Drugi mesec odpotujeta novoporočenca v Severno Ameriko. — V Dravogradu se je poročil 6. t. m. g. Matija Toplišek, poduradnik finančne kontrole, z gdč. Ljudmilo Gor-šetovo. — Mladima narodnima paroma želimo obilo sreče! * Smrtna kosa. Na Privozu 4 v Ljubljani je včeraj umrla gospa Franja Kavčič e-v a, soproga veleuglednega ljubljanskega gostilničarja in posestnika, predsednika Zveze gostilničarskih zadrug. Bila je zvesta žena, dobra mati in prava slovenska gospodinja: silno vestna, gostoljubna in prijazna. Te njene odlične lastnosti so ji pridobile splošno priljubljenost v širokem krogu gostov in prijateljev Kavčičeve rodbine. Pogreb blage pokojnice se bo vršil jutri ob 16 izpred hiše žalosti k Sv. Križu, kjer bodo krsto položili v rodbinsko grobnico. Vsej težko prizadeti Kavčičevi družini izrekamo najgloblje sožalje! — V celjski javni bolnici je v petek umrl 66 letni Filip Breceli s Tolstega vrha. N. v m. p.! + Izplačevanje kuponov za likvidacijo agrarnih odnošajev v Bosni in Hercegovini. Po odloku generalne direkcije poštne hranilnice v Beogradu so začele pošte izplačevati kupone štev. 12 od 4% obveznic za finančno likvidacijo agrarnih odnošajev v Bosni in Hercegovini iz leta 1921., ki so dospeli v izplačilo dne 1. maja 1928. * Zbori (št. 3) so se zaradi tehničnih zaprek nekoliko zakasnili in izidejo šele prihodnji teden, pač pa bo tretjemu zvezku sledil četrti že v mesecu juliju. Poravnajte naročnino in pridobite listu novih naročnikov! Letna naročnina le 40 Din! * Železniške invalide opozarjamo, da bodo prejemali rente od direkcije državnih železnic, oddelek oblastna uprava humanitarnih fondov v Zagrebu. Vsi tozadevni dopisi, reklamacije in spremembe stanovanj se morajo torej pošiljati na gornji naslov. — Društvo železniških vpokojencev. * Razpis natečaja. Razpisuje se služba pogodbenega poštarja pri pošti Nedelišče IV/3. Prošnje s prilogami naj se vlože na poštno ravnateljstvo v Ljubljani do 15. tm. * Z opeko razbil detetu glavo. V Zagrebu se je Marko Vrganovič, stanujoč na Strmi cesti 10, spri s svojim sosedom. Ta se je tako razburil, da je pograbil opeko in jo vrgel na Vrganoviča, toda je po nesreči zadel njegovo triletno hčerko Vilmo, kateri je razbil glavo. Malo so v brezupnem stanju prepeljali v bolnico, kjer se bori s smrtjo. Dases vsi na 7570 motociiilistične dirke na dirkališče pri D. M. v Poliu. * Karambol dveh motociklistov pri Le-poglavi. Avtobus neke zagrebške tvrdke je našel pri selu Podšura v bližini Lepoglave dva mladeniča in eno mladenko, ki so ležali nezavestni kraj ceste. Avtobus je odpeljal vse tri v bolnico v Čakovec, kjer so jim zdravniki obvezali rane. Ko so se zdramili iz nezavesti, so izjavili, da je pri selu Podšuri prišlo do karambola motociklov N. Koletiča iz Lepoglave in Balogha iz Čakov-ca, ki je vozil na svojem motociklu gdč. Ireno Kevešovo. Oba motociklista sta znatno poškodovana, dočim je gdč. Kevešova zadobila zelo težke poškodbe na nogah. * V igri izpalila puško v prijateljico. V Zagrebu sta se igrali doma v stanovanju 131etna učenka ženske realne gimnazije Juliška Kaufrova in njena prijateljica. V igri je snela ta lovsko puško s stene in pomerila v šali Juliški v lice. Puška se je nenadoma sprožila in dvajset šiber je zadelo Juliško v levi del obraza. Hudo poškodovano so jo odpeljani v bolnico. Današnja nedella naj velfa obisku Uir@ns?fgp ueleselma Popoldne promenadni koncert vojaške gedbe. 7593 * Zopet poskus samomora zaradi nesrečne ljubezni. V zagrebškem parku Maksimi-ru se je v samomorilnem namenu zastrupil z lizolom 25letni brivski pomočnik N. Gjumiia. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so mu takoj izprali želodec, vendar je malo upanja, da bo okreval. Poizvedbe so dognale, da se je mladi mož zastrupil zarad> nesrečne ljubezni. * Pri telesnem zaprtju in hemeroidih, želodčnem in telesnem zaprtju, bolnim na jetrih in vranici, bolečinah v križu in hrbtu je »Franz Josef« grenčica izborno sredstvo, ako jo vzameš večkrat na dan. Strokovni zdravniki za notranje bolnike dajo v mnogih primerih vsak dan zjutraj in zvečer piti pol kupice vode »Franz Josef«. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. * Pri slabokrvnosti, shujšanju, bledolič-nosti, zatečenih žlezah, lišaju in izpuščaju kože, posreduje prirodna grenčica »Franc-Josef« urejeno prebavo. Odlični zdravniki, so se prepričali, da je Franc Josef grenčica zelo priporočljiva za slabotne otroke. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane bluze, perilo, priporoča po zelo nizkih cenah IGN. ŽARGI, Ljubljana, Sv. Petra cesta 7546 * Rogaška Slatina, najbolj renomirano zdravilišče proti boleznim želodca, čreves, mehurju, želodčnih kamnov, srca, ledvic in jeter. Izven glavne sezone izredno nizke cene. Zahtevajte prospekte! * Ali že imaš srečke Zveze obrtnih zadrug? Naroči jih takoj pri Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani. Beethovnova ulica 10. _ Cena srečki 3 Din. — Žrebanje 28. junija. * Fotoaprate in vse fotopotrebščine dobite v največji izberi in po najnižjih cenah v drogeriji »Adria«, Ljubljana, Šelenburgova ulica, nasproti kavarne »Zvezda«. Mag. pharm. S. Borčič. * Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. u— Odbor Narodne galerije v Ljubljani, ki je bil izvoljen na občnem zboru dne 2. junija t. 1., se je konstituiral tako-le: predsednik Ivan Zorman, I. podpredsednik Ivan Jelačin ml. II. podpredsednik ga. Ivanka Leskovic, tajnik Franc Vesel blagajnik Fr. Pretnar, tajnikov namestnik Aleksander Že-leznikar, blagajnikov namestnik dr. Ladislav Lajovic, odborniki prof. Gojmir A. Kos, dr. Rudolf Krivic, ing. Vladko Šubic, Božidar Borko; preglednika: dr. Joža Glo-nar in dr. Valentin Rožič vsi v Ljubljani. u— Recitacijska prireditev. V zvezi z razstavo slikarjev bratov Vidmarjev in kiparja Tineta Kosa se bo vršila prihodnji teden v Jakopičevem paviljonu recitacijska prireditev, na kateri bodo brali Angelo Cerkvenik, Bratko Kreft, Miran Jarc, Karlo Kocjančič in Tone Seliškar odlomke Iz svojih del. Vstop bo prost. Dan in ura bo sta javljna pravočasno. u— Pozor društva! Dne 1. julija prirede skupno tri dobrodelna društva veliko narodno proslavo za propagando narodne noše in dečve. Prireditev se bo vršila v ljubljanski okolici 10 minut od električne železnice. Prosimo društva, naj to upoštevajo in ne prirejajo isti dan veselic. Vozovi za narodne noše in dečve bodo brezplačno na razpolago na treh postajališčih sredi mesta: Marijin trg, sv. Jakoba trg in pred kavarno Evropo. u— Rezultate motociklistične dirke bo naznanjala posebna priprava na dirkališču. Razven tega se bodo rezultati po vsaki točki razglašali z megafonom. Med dirkači naše domovine bo vzbuial poleg drugih največ zanimanja Zagrebčan Anton Štr-ban, ki je lani odnesel pri dunajskih dirka-liščnih tekmah prvo darilo. Avtobusi bodo vozili na dirkališče cd pol 4. naprej z Marijinega trga. Cena enkratne vožnje 5 Din. Osebni vlak bo ojačen. Motociklisti se zadnjič opominjajo, da se udeleže propagandne vožnje. Zbirališče ob pol 11. na igrišču Ilirije. u_ Javno zahvalo izrekamo vsakemu posamezniku, ki je v katerikoli obliki prispeval k izvršitvi prekrasno uspelega »pomladanskega slavja Atene«. — Odbor u— Pevsko društvo Ljubljanski Zvon. V ponedeljek zvečer skupna vaja, nato od-borova seja. u_ Ciril-Metodove razglednice prodajajo v Ljubljani sledeče tvTdke: Ivan Bonač, M. Tičar, L. Sclnventner in narodna knjigarna ter nekatere trafike. Nova naročila sprejema družbena pisarna, Ljubljana, Narodni dom. u— Ljudski kino (Ideal) bo predvajal danes senzacijonalno filmsko delo »črni Pier-rot« oba dela v enem sporedu. Dveurne predstave. V glavni vlogi ljubljenec kino-nublike nenadkriljivi Harry Piel. Predstave ob 3., 5., 7. in 9. Cene prostorov 3, 5 Din u— »Berlin — srce Nemčije« je zadnje fiknsko predavanje ZKD v tej sezoni. K sklepu letošnje tako bogate sezone poučnih in kulturnih filmov se bo predvajal danes ob 11. dopoldne izredno zanimiv in poučen film, ki nam kaže dnevno življenje in vrvenje v milijonskem glavnem mestu Nemčije. S filma posnemamo velikanski poulični promet od jutra do poznega večera, vidimo mesto v zgodnjih jutranjih urah, množice na delo hitečih delavcev, razvidimo krasne ulice, trge, mostove, javna poslopja itd. u— Policijski drobiž. Od petka na soboto so bili policiji prijavljeni naslednji dogodki: l tatvina denarja, 1 sum soudeležbe latvi-ne, 1 tatvina kolesa, 1 poškodba tuji lastnine. 1 popadljiv pes, 1 izgred, 2 prestopka prekoračenja policijske ure, 1 sum tajne prostitucije, 1 nezgoda, 1 prestopek obrtnega reda in 24 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacij je bilo izvršenih 14 in sicer: 6 zaradi tajne prostitucije, 1 zaradi grožnje požiga, 1 zaradi goljufije, 1 zaradi tatvine, 2 zaradi vlačugarstva in 3 zaradi razgrajanja in nedostojnega vedenja. u— Drzen vlom v stanovanje. Ko sta prišla zakonca Marn predsnočnjim z dela domov v Šmartno ob Savi št. 21. sta na svoje presenečenje zapazila, da je v stanovanju vse premetano. Uvidela sta tako;, da je vdrl med njuno odsotnostjo v hišj neznan uzmovič in sicer na popolnoma preprost način. Tat je oprezoval okrog hiše najbrže že zjutraj in videl, da je Marn hišna vrata zaklenil ter skril ključ v drvarnico. Tam je tat ključ tudi našel ter naco iz stanovanja ukradel rjavo listnbj z 280 Din gotovine, nato pa odpeljal še Mar nov o 100C dinarjev vredno kolo. u_ Izsledena pobijalca šip. Skladiščnik tovarne »Mana« na Rimski cesti št. 6. Anton Kmet je že nekajkrat ugotovil, da mečejo neznani pobalinčki v okna tovarne kamenje in z največjim veseljem pobijajo šipe. Kljub temu, da-je take primere sproti prijavljal policiji, dolgo ni bilo mogoče izslediti zlikovcev. Po ponovnem takem dogodku, ki se je primeril predvčerajšnjim se ie stražnik France Pohleven potrudil in res izsledil dva navihana dečka, ki sta uganjala ta čuden šport Veselje do nadaljnih takih poskusov jima bo sedaj bržkone temeljito pregnalo brežPvo olje, če že ne pendrek. u— Izsleden tat. Kakor smo že poročali, je bil pred par dnevi izvršen v prostore Prosvetne zveze vlom in je storilec ukradel večjo svoto gotovine, obenem pa premetal in pokvaril nekaj knjig. Od izvestne strani so hoteli ta vlom naprtiti naprednim dijakom, pa se je hitro izkazalo, da je to samo podlo klevetanje. Predvčerajšnjim je namreč policija aretirala slugo Prosvetne zveze Ivana O. ki je po daljšem tajenju in skušanem simuliranju blaznosti vlom priznal. Moža je policija izročila sodišču. u— Popadljiva mrba. Učitelj Ante Na-nut iz Mengša je prijavil, da je predvčerajšnjim popoldne na velesejmišču popadel neki pes njegovo učenko Pepco Plevelje-vo in jo močno ugriznil v roko. Pes je tekal okrog kljub pasjemu kontumacu brez nagobčnika. u— Tuje kolo si je Izposodil. Delavec Iv. Dacar, zaposlen na neki novi stavbi za Bežigradom je predsnočnjim ugotovil, da mu je nekdo ukradel iz Slokanove barake 1000 dinarjev vredno kolo. Dacar je pričel takoj sam poizvedovati za tatom in je doznal, da je ta kolo odpeljal proti Štepanji vasi. Tatiča je Dacar še isti večer ujel v Hradec-kega vasi na cesti v osebi nekega vajenca ter mu kolo odvzel. Obenem pa je dogodek prijavil policiji, napram kateri se je vaien-ček izgovoril, da si je kolo samo »izposodil^___ _ ORIGINALNI ANGLEŠKI TRENCHCOAT za dame in gospode GRIČ AR & MEJAČ Šelenburgova ulica 3 7385«a Iz Celja Iz Maribora a— Odhod jugoslovenske delegacije JČ lig na kongres v Plzen. Včeraj popoldne so se zbrali v Mariboru odposlanci raznih ju-goslovenskih mest, ki so jih odposlale Jč lige na letošnji kongres vseh jugoslovenskih in češkoslovaških lig v Pizen. Predsednik Saveza minister Trifunovič se je že predvčerajšnjim pripeljal iz Beograda in takoj nadaljeval pot na Češkoslovaško. Včeraj so pa prispeli delegati iz Beograda, Zagreba, Splita, Kragujevca itd. Z Beograjčani potuje tudi predsednik beograjske lige prof. Milan Pavlovič in odbornik general Živano-vič. Ljubljano zastopajo mag. nadsvet. g. Govekar, slikar g. Vavpotič in publicist g Borko. Ptuj je poslal inž. Ozvalda, Celie dr. Savhika, Maribor pa nar. posl. dr. Pivka dr. Reismana, inž. Lebna, dr. Mihaliča in dr. Sušo. Mariborska JČ liga je priredila pred odhodom celokupne delegacije s popoldanskim brzovlakom v restavraciji glavne postaje vsem udeležencem zakusko, ki so se je udeležili med drugimi tudi v imenu mestne občine mariborski podžupan dr. Li-pold in drugi predstavniki oblastev. Pri formalnostih zaradi prekoračenja meje m dr. so šli ljubeznivo na roko našim delegatom načelnik in podnačelnik postaje, šef obmejne policije in upravnik carine. a— Odhodnica gdč. Lubejeve in g 3ra-tuža. Gdč. Lubejeva in g. Bratuž, dolgoletna člana našega gledališča zapuščata letos Maribor. Narodno gledališče priredi obema jutri, v ponedeljek, ob 20. v gleda'i-šču poslovilni večer, v katerim nastopita oba zadnjič na mariborskem o«l"u v svojih najboljših ulogah. Vprizorila se bo opereta »Jesenski manever«. Dolžnost nariborske publike je, da prisostvuje slovesu naših dveh ljubljencev, ki imata za niše g'eda-lišče zelo lepe zasluge. a— Umetnostna razstava. V mali dvorani pivovarne »Union< v Mariboru (prej G5iz) v pritličju pr redi vdava po pred-kratkim umrlem akademičnem slikarju Oskarju de Pistoriju iz Vuzenice razstavo pokojnikovih del: portretov, skupin, pokrajin itd. Izredno zanimivo razstavo mojstra stare umetnosti priporočamo občinstvu, da si jo ogleda. Umetnine trajne vrednosti bodo našle gotovo tudi odjemalce. Razstava bo trajala od 10.—24. junija. a— Iz obrtniškega gibanja. Mestni magistrat mariborski je izdal v preteklem mesecu 12 novih obrtnih pravic, brisanih pa je bilo 5 takih pravic, a— Kdaj dobimo prepotrebne šolske prostore? Že dolgo se v Mariboru piše in debatira o potrebi novih šolskih poslopij. Vendar še ni nikjer videti pravih početkov za uspešno rešitev tega važnega vprašanja. Nekateri pravijo, da bi na mnogo cenejši način uredili lepe prostore, kakor je to izračunal mestni stavbeni urad. Govori se, da se mestna hranilnica preseli iz svojega dosedanjega poslopja. Ali bi se v tem primeru ne dalo pripraviti še na južni strani palače precejšnje število šolskih prostorov, kakor jih že ima na severu v poslopju dekliška in meščanska šola?. e— Ministrstvo narodnega zdravja v Beo gradu je naložilo velikemu županu dolžnost, da nastopi z najostrejšimi merami proti zdravniškim mazačem. Zdravnikom mora veliki župan naročiti, da vsak poedini primer lečenja od mazačev naznanijo sreske-rr.u poglavarstvu. Vsem lekarnarjem se izda naročilo, da ne dajejo nikakih lekov na naročila mazačev. Mazače same pa je treba najostreje preganjati in kaznovati. e— Izlet inženjerjev in arhitektov v Celje. Po glavni skirpščini UJIA v Ljubljani je posetila skupina izletnikov tudi Celje ter si ogledala pod vodstvom mestnega in-ženjerja Pristovška ter inženjerjev cinkarne vsa večja celjska industrijska podjetja. Vodstvo cinkarne je nato izletnike ljubez-nico pogostilo. Gostje so se vrnili iz Celja z najlepšimi utisi. e— Konec šolskega leta na gimnaziji. Na državni realni gimnaziji se je pričel pod predsedstvom ravnatelja g. Antona Zupana včeraj pismeni višji tečajni izpit, ki bo trajal do srede, ustmeni pa bo 15., 16 in 18. t. m. V 6. razredu je bilo 25 učenk in učencev od teh so 23 uspešno dovršili, 3 pa imajo ponovno odnosno naknadni izpit. K pisemskemu višjemu tečajnemu izpitu je bilo pripuščenih 23 abiturijentov, med temi 7 abiturijentk. Prvič na celjski gimnaziji je absolviralo 8. razredov tako visoko število deklic. Tretje tromesečje se je z zadovoljivim uspehom zaključilo 9. t. m. Dijaki so dobili dijaške knjižice, šolska izpričevala pa jim bodo izročena po primerni proslavi Vidovega dne 28. t. m. e— Planinska slovestnost. Savinjska podružnica SPD v Celju je otvorila v četrtek obnovljeni prehod skozi Hudi graben. Po slovesni otvoritvi je zastopnik celjske podružnice SPD podal kratko zgodovino Hudega grabna, pozdravil planince bratskega Zagreba, Litijčane in zastopnike novo ustanovljene podružnice v Trbovljah. Zahvalil se je za dobrodošlico prof. Loidl, ki je Celjane zagotavljal, da jih bodo Hrvati vedno radi posečali. Nato se je vršila prijetna domača zabava. e— Tujski promet. V Celju opažamo zadnje dni mnogo tujcev, ki so namenjeni v razna kopališča v bližini Celja. Polagoma se pričenja tudi ob Savinji v raznih kopališčih in na produ niže mesta prav živahno vrvenje. e_ Javna telovadba celjskega Sokola bo danes ob 16. na dvorišču mestne osnovne šole. Iz Kočevja k— Poprava ceste. V bližini Male gore popravljajo naši Primorci cesto, ki je bila dosedaj že čisto v derutnem stanju. Po« vsod se ukrepa o izboljšanju cest in o gradbi novih, za cesto, ki vodi skozi mesto pa nihče ne gane niti s prstom. Sicer pa mora biti nekaj, kar nas odlikuje pred dru« gimi! Iz Kranja r— Iz občinske seje..Pretekli petek se je vršila redna seja kranjskega občinskega odbora. Župan g. Ciril Pire je poročal o akciji občine za železniško zvezo Kranj •— Kamnik in o inšpekciji državne puškarsko šole, o čemer je «Jutro» že poročalo. O posameznih zadevah finančnega in policij« skega odseka so referiiali gg. M. Fock, R. Maver in ravnatelj Franc Sire. Plenum je odobril računske zaključke in bilanco kranjske mestne hranilnice za poslovno le« to 1927., ki pomenja že 35. upravno leto. Parcela «Starosavsko mostišče« pri kolo* dvoru se bo prodala na javni dražbi, ker namerava g. Valentin Resman zgraditi tam valjčni mlin z dnevno kapaciteto enega vagona na električni pogon. Za popravo hujanskega mosta bo prispevala občina Kranj 20.000 Din, enako vsoto občina Pred« oslje, ostale zainteresirane občine pa manj« še vsote. V popisovaino komisijo za popis in klasiranje zemljišč so bili izvoljeni gg. M. Fock, Franc Berjak in I. Kumer. Ker se v zadnjem času stalno množijo prošnje ostalih občin iz kranjskega in kamniškega sreza glede živinskosejmskih pravic, ki že ogražajo velike mestne sejme, je sklenil odbor, da bo ugovarja! vsaki ugoditvi. Ob« činski odbornik g. Anton Adamič je vložil nujen predlog glede zgraditve trotoarja in čistilnih jarkov od nove kolonije ob dr* žavni cesti mimo Adamičeve hiše do hi« še g. Kokla na križišču cest v Kokrico in Kokro. Stroški so preračunjeni na okroglo 34.000 Din. Na občino bi odpadlo breme 19.000 Din, ker je pripravljen g. Adamič prispevati za vse stroške pred svojo hišo ter trgovec g. Kokl vsoto 3500 Din. Predlog o tej res potrebni zadevi kokrškega pred« mestja se je odkazal odseku. r— Gostilničarska zadruga za Kranj in okolico je imela pretekli ponedeljek svoj 17. redni občni zbor. Mesto umrlega načel« nika g. Jerneja Ručigaja je bil izvoljen na njegovo mesto g. Franc Vozelj, restavra« ter pri kranjskem kolodvoru. V staro na* čelstvo je bil dopolnilno izbran g. Ivan Soklič, gostilničar na Gorenji Savi. r— Osebna vest. Včeraj je odšel na novo službeno mesto v Ub pri Valjevu v Srbiji g. Filip Pahor, dosedanji sreski veterinar« ski referent v Kranju. Pahor je bil agilen delavec v tukajšnjih prosvetnih organizaci* j ah in kot prijeten družabnik priljubljen pri vseh. Premestitev, ki je edinstveni Srn politične persekucije, ki jo vrši sedaj SLS nad državnimi uradniki, zadene g. Pahorja tem huje, ker zapušča v Kranju družino m nedograjeno hišo. Slučaj g. Pahorja je iz> zval zgražanje tudi med poštenimi pnstasi SLS, zlasti pa med kmečkim prebivalstvom kranjskega sreza, med katerim je bil izred« no priljubljen in poznan zaradi svojih ini« cijativnih in sistematičnih akcij za povzdi« go živinoreje v kranjskem srezu. r— Kranjska podružnica SPD opozarja ponovno vse one, ki želijo dobiti uverenja za polovično vožnjo, da se prijavijo pri blagajniku g. Riciju Mayrju do prihodnje r— Brezuspešna licitacija. Pretekli petek je bila javljena javna dražba oddaje pošt« ne vožnje Kranj kolodvor—pošta in Kranja Jezersko. Licitacija se ni vršila, ker je bil navzoč le dosedani zakupnik g. Leopold Lenardič. r_ Volitve v vodovodni odbor. Vodo« vodni odbor, ki ima upravo vodovoda, ki oskrbuje z vodo številne vasi od Pred« dvora do Hrastij in mesto Kranj, bo dobil sedaj novo lice. Mestna občina kranjska ima v 17 članskem vodovodnem odboru mesto predsednika in štiri člane, dasi je nosila svoječasno sama skoro vse previške gradnje in še danes participira na vzdrže« valnih stroških z več kot 50 odst. Ljub« ljanski oblastni odbor je šel tako daleč, da je znižal število članov iz Kranja od šest na pet. Pretekli petek je izvolil kranjski občinski odbor naslednje gg.: Maksa Focka, Ivana Savnika, Ferda Polaka in M. Peter« lina. Župan g. Ciril Pire pa vrši posle predsednika. Iz Litije i— Občni zbor Jugoslovenske Matice se je vršil v petek zvečer. O uspešnem po« družničnem delovanju je poročal tajnik g. Josip Zupančič. Podružnica, ki je oddala tekom leta pokrajinskemu odboru v Ljub« liani 6000 Din in ima naloženih v tukajšnji hranilnici 6067 Din, šteje sedaj 130 članov. V odbor so bili izvoljeni gg.: Modic, Ro« stohar, Bizjak, vladni svetnik Podboj, Kon» čar, Zupančič in ge. Steinerjeva, Kalinova Meškova in Rodetova. i— čudno postopanje našega občinskega odbora. Pri zadnji občinski seji je pred« lagal član KDK, da naj občinski odbor protestira proti sprejemu nettunskih kon« vencij. Spočetka so bili vsi občinski odbor« niki proti konvencijam, ki so za naš narod tako ponižujoče. Drugačnih nazorov pa je bil naš župan g. Hinko Lebinger, ki je v svojem govoru apeliral na občinski odbor, naj ne sprejme predloga predsednika KDK. Ta se je res izkazalo slabo. Odbor se je zbal gospoda Hinka in je večina odbor« nikov glasovala za sprejem nettunskih kon« vencij! Iz Zagorja z— Člani krajevne organizacije SDS se vabijo, da se udeleže sestanka, ki se bo vršil v ponedeljek 11. t. m. ob 19. v Sokol« skem domu. Ker je med drugim na dnev« nem redu določitev kandidatne liste za ob« činske volitve, naj se sestanka sigurno ude« leže vsi člani. z— Izlet pevskega društva «Zvon» iz Trbovelj. Na Telovo popoldne so «Zvona« ši» napravili po romantični poti pod Sv. Planino pešizlet v Kotredež. V gostilni ko« tiedežkega župana g. Drnovška jih je pri« čakoval tamošnji pevski klub «Kotredež». Pevci «Zvona» so pod vodstvom svojega priljubljenega pevovodje g. Molla zapeli več lepih pesmi. Ravno tako je tudi «Ko= tredež» pod vodstvom g. Levstika zapel par pesmi in pokazal lep napredek kljub žalostnim socijalnim razmeram, v kakršnih se nahaja delavstvo, ki pa vendar išče v lepi pesmi svoje utehe. Tamburaški zbor «Kolo» iz Trbovelj, ki je prišel z izletniki, je z ubranimi akordi plesa željnim popol« noma zadovoljil. Kakor čujemo ,namerava «Zvon» v Zagorski dolini prirediti še več enakih prireditev, da vzbudi več zanimanja za umetno petje. z— Smrtna kosa. Kruta smrt je ugrabila komaj 15 letno hčerko rud. poduradniku Francu Beneta, sokolskemu naraščaju pa priljubljeno sestrico. Na zadnji poti je po« leg velike udeležbe občinstva spremljal so« kolski naraščaj svojo sestrico s cvetjem; krsto so nosili pa člani obrtnega naraščaja. Težko prizadeti rodbini naše sožalje! z— Cerkvenikova veselo^žalosina igra. cRoka pravice», ki jo bo uprizoril prosvet« ni odsek sokolskega društva v soboto 16. t. m. zvečer, je nad vse zanimiva, zabavna in resnična slika današnje dobe. V tem tako komičnem, a obenem silno resnem življenskem filmu najdeš tudi sebe samega. Ne dvomimo, da bo občinsvo zadovoljno z večerom. Iz Trbovelj t— Glasbeno društvo v Hrastniku bo pri« redilo v nedeljo 17. t. m. koncert z zelo pestrim sporedom. t— Seja Gornjega posavskega okrožja pod vodstvom okrožnega načelnika g. Kuž« nika se je vršila minulo nedeljo v Trbov* ljah. Zastopana so bila vsa društva. Iz po« ročil delegatov je bilo razvidno, da se vsa društva pridno pripravljajo za župni zlet v Šoštanju in pokrajinski zlet v Skoplju ter za članske in naraščajske tekme. Društva so se tudi zedinila, da se bosta vršila do« mača javna nastopa dne 1. julija v Zagor« ju in 8. julija v Trbovljah. Okrožni zlet se bo vršil šele 16. septembra, in sicer v Hrastniku, združen z 201etnico hrastniške« ga društva. Ob tej priliki se bo vršila v Hrastniku tekma za deco Gornjega posav« skega okrožja. t— Desno roko si je zlomil pri igranju sin hrastniškega steklarja Josip Zmrzli. t— Prvega sulca je ujel v letošnji seziji g. Janez Dernovšek iz Hrastnika. Nad 70 let stari lovec in ribič je še z mladeniško urnostjo potegnil svoj okrog 13 kg težak plen iz Save. Dopisi KRŠKO. Prostovoljno gasilno društvo priredi danes v nedeljo svojo veliko in priljubljeno letno veselico. Pričetek ob 3. popoldne. Priznano dobra vina. Ples ob zvokih izborne domače gasilske godbe. Posetite to prireditev polnoštevilno. DOVJE - MOJSTRANA. Upravitelj šole se vsem dobrotnikom mladine, ki so pripomogli k lepemu majniškemu izletu s prispevki, v imenu dece najtopleje zahvaljuje — Upravitelj šole. KRŠKO. Narodna čitalnica v Krškem je priredila dne 6. t. m. narodno igro «Velejo», ki je prav dobro uspela. Vloge so vsi nepričakovano dobro rešili, čeprav se je od gotove strani hujskalo, da je igra pohujšljiva in se je hotelo na vsak način igro preprečiti. Igralci pa so vztrajali. Zato jim čestitamo. Najbolje sta igrala gospodična Petričeva in gospod Lojze Herzog. Upamo, da pride še več takih komadov na naš krški oder. TEŠANOVCI. Prekmurski šolarji iz Teša-novec in Moravec, ki so naredili dne 6. junija poučni izlet v Ptuj, se zahvaljujejo m sprejem, gostoljubnost in požrtvovalnost odboru tamošnje CMD. — Posebno zahvalo moramo izraziti gosp. dr. Gosaku, predsedniku CMD, gospe Jeršetovi, dr. Muhovi, dr. Muhi in gospodu Fr. Jamšku, nadučitelju na Bregu, ki nam je bil voditelj ob tej priliki. Malim Prekmurčkom in Prekmurkam ter učiteljstvu bo vedno v spomin ta dan. — Po-redoš* Štefan, šol. uprav, v Tešanovcih m Škalič Željsko, šol. uprav, v Moravcih. DOLNJE JEZERO. Naše prostovoljno gasilno društvo priredi v nedeljo, dne 10. t. m. izlet ob Cerkniškem jezeru na Goričico. Kdor hoče pogledati krasote in se voziti po jezeru, naj pride v nedeljo k nam. ORMOŽ. Naša osnovna šola je priredila 7. junija t. 1. šolsko slavnost. Otroci so ljubko nodali žive slike iz Zupančičevih pesmi , ter dovršeno izvršili obširen pevski program. Vsemu učiteljstvu, osobito gdč. Brataničevi in g. Papstu gre posebna hvala za trud in čestitke na lepem uspehu. Oblastna in sreska samouprava Zakon in komentar s teoretičnimi in praktičnimi primeri. — Potrebna priročna knjiga za vsakogar, ki ima posla z oblastno in občinsko samoupravo. Izpod peresa gosp. Celsa Cavalierija, predsednika upravnega sodišča v Zagrebu in avtorja odlične monografije «0 pravnem odnosu med uradnikom in državo^, ki je edino delo te vrste pri nas, in drugih izvrstnih strokovnih knjig, je izšla knjiga pod gornjim naslovom. Knjiga je tako vsestransko popolna, da postavlja pisca brez dvoma na prvo mesto med našimi komentarji. Delo je juri-dično na vrhuncu in ima posebno odliko v lem, da je pisano v sijajnem slogu fn s toliko jasnostjo, da je dostopno tudi onemu, ki ni pravno naobražen. V knjigi je najprej priobčen sam zakon o oblastni in sreski samoupravi, vsakemu členu zakona pa je dodan obširen komentar, opremljen z dragocenimi teoretskimi pojasnili. Že ta pojasnila dokazujeio na prvi pogled avtorja kot temeljitega poznavalca pravnega instituta samouprave, ki se je na tem polju izkazal že s svojim prejšnjim globokim delom «Reforma opčinskog zakona*. Razen tega vsebuje knjiga tudi vse ostale s samoupravo zvezane in doslej izdane predpise ter potrebne obrazce za provedbo oblastnih in sreskih volitev, in je tedaj tudi glede tega delo gosp. predsednika Cavalierija najboljša knjiga, ki jfe bila pri Eas doslej izdana o tem predmetu. Knjiga zasluži, da bi se podrobneje pečali ž njo, vendar se moramo radi nedostatka prostora omejiti samo na nekoliko opazk, ki naj pokažejo, s koliko vestnostjo in marljivostjo je pisec izvršil to znamenito delo. V prvem členu, ki je juridično raztolmačen prvovrstno, nam razlaga pisec — prvi doslej, ki se je lotil tega —, kaj pomeni zakonska definicija: Oblasti so samoupravne edinice . Novodobno »vedenje« je pač hvaležno \zkli lo v ljubljanskih srcih! Vzrok bo menda v tem, da imamo v naši prestolnici 90% indi-vidualistov, ki mislijo samo nase. Gosp/dič ki jaše v belih rokavicah po pešpotih a'i vajenci, ki po končanem delavniku smatrajo mesto za svoje kolesarsko dirkališče — vsi so le oznanjalci posebne duševnosti. Tozadevne dokaze srečamo na vsakem koraku. Sicer ni več navada gojiti sredi mesta krorr. pirček ali fižolček, kakor je bilo med vojno. A nobenemu ni prepovedano gojiti na vrtu namesto vrtnic — koprive, osat ali smrekove gozdove, pa naj bo tudi sredi mesta. Kje drugje bi dovolili ljubitelju nesnage obkoliti hišo s pravim trdnjavskim nasipom iz pepela, kosti, papirjev, cunj, pločevine? Vse to smrdi kakor kuga, vsi sosedje to vohajo, in nihče nič ne reče. Vsem je prav, da imajo smetarji svoje hvaležne odjemalce. Po vseh večjih mestih je strogo prepovedano držati v ujetništvu ptice-pevke. Pri nas je drugače. Če poje komu kos na vrtu, ga lahko vtakne v kletko, razstavi na balkonu in živ krst se ne zmeni za to. Najbolj pa so pri nas preskrbljeni vrabci. Vsaka nova hiša je prevrtana z nebroj 'uknjicami, kjer gnezdijo in od koder pljujejo po zidu. Zadaj seveda! Duhovit izum. Vse te navidezne nedoslednosti so dokaz enotne volje, ki je dika in odlika Ljubljane. Zato ni nikjer tako različnih cen za poljubno blago. Ena branjevka zahteva na trgu to'iko in toliko za jajce ali drobnjak. Druga, zraven nje nastavi cene zopet po svoje. Vsaka ima svojo merico. Vse so nevoščljive bosancem ob času češpelj in grozdja, »ker ne znajo prodajati«. Isto izročilo sveto varujejo tudi večje trgovine, tudi specijalns. Poizkusite si nabaviti recimo malo vinskega cveta ali krtačo za zobe; povsod boste drugače plačali. O, Ljubljančani imajo vedno najboljšo zabavo, če kaj kupujejo. Ba-rantajo po celem mestu, preden se od''oči.;o In stanovi, ki prodajajo so si v tem oziru precej enaki. Sicer se ljudje dobro razumejo. Če od-vejemo samo malo gospode, smo v Ljubljani vsi demokratični. »Vi ste pa kakor mladi purmani, ki se vsake sapice bojč!« pravi gostilničar gostom, ki tožijo na prepih. Vsi smo kakor ena rodbina. Še ta. ki v gledališča prah briše, ima prav kavalirski nastop napram najrazvajenejšim zvezdnicam Odkod prihaja ta izvirna, domača ljubeznivost, katere zaman iščemo v tujem svetu? Bogve! Imamo vsekakor v Ljubljani prepogosto dež, in smo vajeni vsi skupaj vedriii. Na trgu, kjer stanujem, mežika druga drugi prijazno nič manj kakor pet gosrilu: »Pri živcu«, »Pri mišici«, »Pri puhli glavi*, -Na klancu« in »V jami«. Dve drugi »Pri osi« iG »Pri sršenu« sta za oglom. Če bi zaprle oblasti polovico teh prostorov, bi v Ljubljani namah nestalo stanovanjske krize. Tako sem s'išal govoriti nerazsodne tujce, ki ne vedo, kako globoko posega ta javni čia':elj v naše duševno življenje, in kako močio se nam v njem oblikuje značaj... Zato je Ljubljana tako izvirna in 5j.mo-svoja kakor nobena druga pod solncem1 Nove hiše imajo na solnčno stran navadno siep zid. Balkoni so tudi obrnjeni proti severu, tako, da imajo prav malo so'nca. Še novo veliko kopališče v Tivoliju je tako natančno preračunano, da bo imelo senco kma lu popoldne. In prav ie tako! Kaj bi se soln-čili, ko smo lahko v senci! Bogve koliko časa ostane Tivoli-Tivoli? Nacijonalisti pišejo, da je to prefašistovsko ime in zahtevajo novo. po kakem narodnem junaku. Ali ne bi se prav lepo čulo »Park Janeza Frakeljna«? Še separatisti ne oi mogli ničesar ugovarjati počastitvi te pristne domače osebnosti! Vedno mi postane milo pri stcu, Če adi-šijo Tivolski kanali ali če zagledam zvečer znano higijensko kravjo vprego. Tako domače je to! »Stranišča so v Ljubljani edina stvar, po kateri ni treba vprašati!« mi je rekel tujec, ki je zgrešil v Ljubljani smer sredi avtomobilskega izleta Berlin-Napoli. »Od daleč jih zavoham, in to je tako pripravno, ker slovenski ne znan«. Tivoli je izhodišče vseh načrtov, če bi res naredili še kopališče v Tivolskem ribniku, bi bilo res hvalevredno. Ne vem sicer ali bi se prilegla kopalcem ta voda, zato hi pa bili. na varnem kakor mestna mornarica, ki trolini že toliko let. Na Ljubljanici res vse izgleda manj svojevrstno... Seveda bi nasvetovali izvedenci našemu magistratu, naj razsuši itak slabo dostopen Tivolski ribnik. Seveda bi zajeli kake potoke in ustvarili sredi Tivolija jezerce z otokom za zverinjak. Tako pač delajo povsod: v zagrebškem Maksimiru, v praški Stromovki, v varšavskih Lazienkah, na moskovski Presnji itd. A kaj nam je za labode, ki plavajo po vseh teh parkih! Mi postavimo raj-: še naš Zoo v jamo, kjer je nekoč Kludskemu nosorog obolel na nahodu. Zadnjič je vabilo v malih oglasih na sestanek prijatelje narave še društvo akvaristov. Nu, če postavijo na močvirnatem travniku še akvarij, bo zadosti komarjev za ribice! Rimski zid ie tudi naša posebnost. Vsem delavcem na Mirju služi kot javno stranišče. Poleg tega lovi tamkaj dečad kuščarje in se vadijo bodoči planinci v plezanju po skalovju. Zdaj jim je tam postreženo celo s plazovi, kajti Rimski zid sa ruši. nevzdržno kljub vsemu krpanju Naj le skrbi naše mesto za potrebne in pristne spomenike, ki niso nikomur na poti! Kako lepo stanovanje ima n. pr. neki čevljar v uti nekd. dveh cesarjev na istoimenski cesti. Ljubljana zna varovati svojo preteklost! IV. Ljubljana raste in tudi njen smisel za: lepoto raste. Pri sv. Jakobu obžalujejo pri-: dobitni krogi ubogo mestno blagajno, ker je baje 70 tisoč dinarjev izdala za preureditev trga. »Ta vodnjak je le za paglavce dober!« pravijo, »Škoda denarja!« V resnici pa jim je žal samo kmečkih kupcev, ki so stali poprej ves dan z drvmi na trgu. Zdaj so nagnali vsemogoči arhitekti drvarje za vodo. Odtod torej krokodilove solze. Zato se sliši zdaj vedno pri balincanju v gostilnah ob Rimski cesti: »Beži stran, klada nerodna! Na poti si kakor Zoisova piramida!« In to je vendar dokaz, da cenijo v Ljubljani tudi najbolj široke ljudske plasti lepoto svojega mesta! Seveda imamo v Ljubljani tudi berače (pa še koliko!) brezposelne in komuniste. Nekdanje devete dežele ni več, in upokojenci so pri nas najmanj slični brezskrbnim rajskim prebivalcem... A oglejte si Ljubljano na praznik zvečer, kadar posedajo zunaj po klopeh kronični alkoholiki in se potikajo okajeni, hreščeči pevci po ulicah kakor novinci pri naboru! Vsega tega drugod nimajo. Zato se mi držimo^in ostanemo kakor smo b'li... * U CsS i Obsodba zloglasnega tatu in potepuha Že po aretaciji uram Jerneja Dolinam iz Kaplje vasi je »Jutro« obširneje poročalo, kako hatro se je ta varnostnim organom že znanj tat ujel. Meseca novembra 1927 so ga izpustili iz prisilne delavnice v Stari Gradiški, odkoder je odšel na Okučane k lesnemu trgovcu Srabu, kjer je ostal kakih 6 tednov v službi. Po božičnih praznikih je zapustil službo in se preživljal po raznih vaseh s popravljanjem ur, dokler ni prišel v svojo domačo občino Sv. Pavel pri Preboldu. Po posredovanju borze dela v Celju je dobil letos marca službo pri nekem peku na Ostrožnem, kateremu je raznašal kruh. Nekaj dni nato je že z vsem izkupičkom izginil. V noči na 9. maja t. 1. je bil izvršen drzen vlom skozi izložbeno okno v urarsko delavnico Josipa Mucka v Rogatcu. Ze naslednji dan je vprašal sumljiv moški v trgovini urarja Antona Lečnika v Celju, če bi kupil staro zlatnino ia srebrnino. Na pozitiven odgovor je prinesel neznanec kmalu razne ure, nekatere brez notranjih delov, poročni prstan »MM 31.1.1921« m dva gumba z rnonogramom »I. N.« Ko je Lečnik poklical policijo je skušal Doikiar pobegniti, a je bil kmalu zasačen in aretiran. Ni šlo drugače, kakor da je moral tatvino pred celjskim o&tož« nim sodiščem priznati, jezilo ga je samo, da so baje od Mačka navedene cene za polovico pre. visoke. Zaenkrat bo odsedel 14-mesečno ječo, nato ga bo pa ponovno čakala prisilna delavnic» v Novi Gradiški. Danes ob 3., H 5., 6., X 8., 9. vesela »Ufa« premijera! Vsaka hčerka! Vsaki sin! zlate pro- si mora mladosti ogledati film in zakonske s t os ti. Mladini prepovedano. v* V glavni vlogi naša dražest-na rojakinja KATY v. NAGY iz Subotice Ninna Vanna, Hanni Weisse Pred prodaja vstopnic od 11—12 ure ELITNI KINO MATICA Tel. 2124 Kraljestvo mode Pletenine na peščini Novodobna moda si izbira svoie žrtve povsod — v domačem krogu, v družbi, pod streho in pod milim nebom. Začela je prav resno streči po življenju tudi dosedanjim kopalnim kostumom, kjer uvaja naravnost prekucuške novosti. Kopalni kostumi so se docela izpremenili. Bil je tudi že skrajni čas, da se je to zgodilo. Leta in leta so bile kopalne oo:eke enake. Menjavale se niso ne v barv:, ne v načinu izvršitve. Zato bo letošnja moda z njimi temeljito obračunala. Še lani smo videli na peščini kopalne obleke iz svile. Letos bomo to modo !e izjemoma srečavali. Letošnji kostumi dajejo prednost pleteninam in modni ateljeji so ž njimi že založeni v bogati izbiri. Preobrat v kopalni modi je čisto stvarno utemeljen. Volna ima pred drugimi blago-vi to prednost, da se hitreje suši. Kljubuje pa tudi prav pogumno solncu in se ne r..joka kakor svila. Njena štrapacna kakovost je naravnost odlična. Kopalni kostumi pa pomenjajo novost še v nekem drugem oziru. Moda je pokazala ž njimi čisto nove umetne obrti v pleteninah. Načini dekorativna uporabe so presenetljivo učinkoviti. Na prvi pogled vidimo, da se skuša tudi kopalna moda približati principu kompletnega kostuma. Poslužuje se zavoljo tega kombinacij s kopalnim kepom z dolgim plaščem, s kopalno jopico in s kopalno ruto, ki je izrecna novost letošnje sezone. V bistvu razlikujemo dva tipa kopalne obleke: 1. Strogo športni kostum, ki sestoji iz dveh delov. Hlačke so temnejše barve, zgornji del je svetlejši. 2. Kopalno obleko, ukrojeno po načinu j dnevne obleke, ki se ravna tudi po njenih > modnih smernicah in je praviloma vedno enobarvna. Prvi modeli so črtasti ali pikčasti, vča-si tudi enobarvni in pestro obrobljeni, drugi tipi pa so garnirani ter imajo aplikacije iz materijalij, ki se lahko perejo in so zelo praktične. Naša slika prikazuje najmodernejšo kopalno trikotažo. Prava pravcata tipično športna kopalna obleka je takšna, kakor nam kaže primer ma zadnji risbi današnje slike: črne hlačke z rožnato nadahnjenim ali zelenkastim gornjim delom, ki je črno obrobljen. K temu spada platnen pas. Kratka jopica izpopolnjuje triko ter je iste barve kakor zgornja partija kopalne obleke. Tako dobimo tipičen kopalni komplet. Dobra plavalka se lahko opremi še z čepico iz gumija, ki se drži vzorca Lindberghovega pokrivala. Mnogo dekorativnejša je kopalna obleka, katero vidimo na predzadnji skici. Seveda prihaja ta kostum bolj v poštev za promenado na peščini, kakor za samo kopanje. Tak model je najprimernejši v bledozeleni barvi. Zgornja partija je enostavno preprosta ter se loči od zvončastega krilca po pasu. Hlačke, ki se nosijo pod tem krilcem, so zelo kratke in se ne vidijo. Model je dekoriran z materialijami iz tafta in kretona. Vrhu takega kopalnega kostuma se nosi kopalni plašč v obliki paletoja s stranskim zvončastim povdarkom in z aplikacijami, ki se v glavnem vjema.io z onimi na kopalni obleki. V modi je tudi širokokra.ien klobuk, ki ščiti kopalko pred prehudim soln-cem. Takisto je letos v modi solnčnik iz naoljenega papirja. Otroci nosijo male oblekce iz trikoja, ki je letos prepasan. Mesto kepa se nosi letos k črtasti ali karirani kopalni obleki na podoben način desinirana kopalna ruta, ki je tem lepša, čimbolj je postava dame vitka. Športne nogavice iz volne se ne nosijo samo na turah, temveč tudi v mestu in celo na promenadi — zlasti če je vreme čemerno in deževno. Paziti pa moramo na razliko cec v barvi nogavic. Športna nogavica je močno črtasta ter se sklada v barvi in načinu izdelave z volnenim jumperjem ali puloverjem, ki ga nosimo. Za mesto prihajajo v poštev čisto drugačni deseni — taki, ki harmonirajo s kostumom, raglanom in svršnikom. Na naši sliki se jasno vidi razlika med prvo in drugo vrsto. D A oglejte si prosim sijajno razstavo kožuhovinastih piaščev v paviljonu K 287 — 289 Najnovejše zimske modele. Krasna izdelava. — Graška tvrdka. M. HOMSCHAK - GRAZ RADECKVSTRASSE 10. 7487 Škotska svila je zopet prišla v modo ter se nosi posebno na potovanju. Treba pa je vedeti, da ta svila ni nikoli glavni material za celo obleko ali celo za kos obleke, marveč samo izpopolnjuje popotno garderobo. Najprimernejša je v obliki šala. Čedna je tudi kot dekorativen trak na klobuku. adio Iz večernih programov: BERLIN (484 m 4 kw), FRANKFURT 428 m 4 kw), STUTTGART (469 m 15 kw Itua 4 kw), LANGENBERG (469 m 15 kw), STUTT GART (380 m 4 kw), ZAGREB (310 m 0.7 kw), BRNO (441 m 3 kw), LONDON (Daven-try 1604 m 25 k\v), PRAGA (319 m 5 k\v), RIM (427 m 12 kw), DUNAJ (517 m 15 k\v), VARŠAVA (1111 m 10 kw), STOCKHOLM (Motala 1380 m 30 kw). Nedelja. 10. junija. BERLIN 17.: Instrumentalen koncert kvarteta. 20.30: Mešan večer. (Solisti, orkester itd.) FRANKFURT 20.30: Koncert orkestra in ko- loraturnega soprana. LANGENBERG 20.15: Koncert pevskega zbora in orkestra. STUTTGART 20.15: Mešan večer. (Orkester, solisti, recitacije, burka itd.). ZAGREB 20: Prenos opere iz narodnega gledališča v Zagrebu. BRNO 18: Koncert arij in pesmi. 19: Koncert glasbene akademije. — Prenos koncerta z razstave. LONDON 21.05: Koncert. — 1. Sinding: Groteskna koračnica. — 2. Sanderson: Harle-kin. — 3. Bruck: Iz koncerta v G - molu. — 4. Puccini: «Tcsca». — 5. Leoncaval-lo: «Glumači> — 6. Ruske piesmi za sopran. _ 7. Besly: Menuet za bariton. — 8. Pesmi. — 9. Drdla: Serenada. — 10. Molley: Stara ljubavna pesem. PRAGA 18: Arije in pesmi iz operet. — Prenos koncerta iz Brna. RIM 21.10: Koncert instrumentalne glasbe. DUNAJ 19: Komorna glasba: Brahmsove romance iz Tiecksove . — 3. Mendels-sohn: Godba za . — 4. Wagner: ; uvertura. — 5. Wagner: Siegfriedova idila. — 6. Wag-ner: Finale iz opere . FRANKFURT 19.30: Prenos opere . — 1. Rossini: cKradljiva sraka»; uvertura. — 2. Recitacije. — 3. Molitev. — 4. Liszt: Ptičja pridiga sv. Frančiška. STUTTGART 20: Koncert Bachovih skladb. — 1. Koncert v A - molu, za klavir, violino, flavto in godalni orkester, v A-molu. — 2. Koncert v D - molu, za klavir in godalni orkester. — 3. Koncert za tri klavirje in orkester. — Zabaven večer. (Solisti in orkester). • ZAGREB 20.30: Prenos orkestralnega koncerta iz Berlina. BRNO 20.30: Prenos orkestralnega koncerta iz Berlina. — Prenos z brnske razstave. LONDON 19.45: Koncert okteta. — 1. Strauss: Valček. — 2. Drigo: Barkarola. — 3. Pesmi. — 4. Gounod: dRomeo in Julijam. — 5. Pesmi. — 6. Laurence: Valse lente. — 7. Saint - Saens: Bakanal. 20.40: Klavirski koncert. _ 1. Chopin: Tri etude. — 2. Liszi: Sanje o ljubezni. — 3. Debussy: Otok veselja. — 4. Rubin-stein: Valse capprice. PRAGA 20.30: Prenos orkestralnega koncerta iz Berlina. — Prenos z brnske razstave. RIM 21.15: Meša večer. (Solisti, orkester, recitacije itd.). DUNAJ 20.30: Prenos orkestralnega koncerta iz Berlina. VARŠAVA 20.30: Prenos orkestralnega koncerta iz Berlina. STOCKHOLM 20.15: Večerni koncert lahke glasbe. BUDIMPEŠTA 17.30: Koncet orkestra budim-peštanske opere. Torek, 12. junija. BERLIN 20: Prenos pevskega koncerta iz Filharmonije. — 1. Bauknern: Pesmi. — 2. Wiesner: Pesmi. — 3. Moldenhauer: Noč in jutro; epična kantata za veliki moški zbor. — 4. Moldenhauer: štiri balade in ljudski spevi za moški zbor. FRANKFURT 20.15: Klavirski koncert. — 1. Brahmsove skladbe. — 2. Debussy: Na čast Rameaujiv. — 3. Toch: Capricetti, op. 36. — 4. Liszt: Dante. LANGENBERG 18: Večerni koncert orkestra. 21: Leonhard: «Tek za stavo; tragična sluhodrama z godbo I. Kneipa. STUTTGART 20.10: «Pod zemljo*. (Recitacije rudarskih pesmi). 20.45: Operni večer. (Filharmonični orkester in solisti.) ZAGREB 20.30: Skladbe za čelo in klavir. — Večerni koncert lahke glasbe. BRNO 19: Prenos ^Slovaškega večera> iz Bratislave. SH » 20: Večerni koncert lahke glasbe__Prenos z brnske razstave. LONDON: 1915: Bachova sonata za flavto in klavir. 19.45: Mešan večer. Nato violinski in klavirski koncert. Najboljše, najtrajnejše, zato 13 najcenejše! PRAGA 19: Prenos ; sluhodrama v 2 dejanjih. — Schbeutov večer. — 1. Pesmi. — 2. Kvartet za flavto, kitaro, brač in čelo. — 3. Pesmi. STUTTGART 20.15: Prenos programa i* Frankfurta. ZAGREB 20.35: Koncert. — 1. Weber: Koncert za klarinet. — 2. Mozart: Violinski koncert v Es - duru. — 3. Cavallini-Bel-lini; Koncertna fantazija. BRNO 20: Jugoslovanski večer. (Jugoslovanska glasba in poezija — narodne pesmi). LONDON 19.15: Bachove sonate za flavto in klavir. 19.55: Puccinijeva opera «Dekle z zlatega zapada*. PRAGA 19: Prenos Beethovnove opere . — 2. Rossini: Sevilj-ski brivec*; uvertura. — 3. Jarnefelt; Uspavanka. — 4. Bizet: Arležanka; suita. — 5. Pesmi in skladbe za fanfare. STOCKHOLM 20.15: Rubinsteinova opera «Demon*. BUDIMPEŠTA 17.10: Koncert. — 1. Mozart: «Don Juan»; uvertura. — 2. Brahras: Valček. — 3. Mascagni: iz opere «Caval-leria rusticana>. — 4. Brahms: Madžarski plesi. — 5. Massenet; ^Slikovite scene*. Janez Krvavec: Divji lovec Megle so se podile po vrhovih. Vihrale so od rebri do rebri in se gnetle med škrbinami na grebenu. V daljavi je votlo grmelo, nad dolinami pa je migo-talo, kakor bi vsa priroda v skrajni nestrpnosti pričakovala nečesa. »Nevihta bo,« se je sivolasi gozdar obrnil k čuvaju, ki si je brisal debele znojne kaplje s čela. »Taka soparica je, da. Koj doli tišči,« je rekel stari lovec — in mahoma po-bledel. Na grebenu nad njima je bil jek-nil strel. Ubit kozel se je privalil po nieljišču. »Vražji Tilen!« se je jezil gozdar. »Skriti se pa zna ta mrhar. Stavim, če greva zdajle- gori, da ne bo ne duha ne sluha za njim! Niti kamna ne sproži ta dušana navihana.« Tile je bil sin starega čuvaja in tako premeten lovski tat, da oče tega niti verjeti ni mogel o njem. Vedno ga je zagovarjal: »Saj ni bil Tilen! Ko sva šla z doma, je seno grabil. Jelde, saj ste ga sami videli!« »Predobro poznam, kako njegova ri-sanica seka. Veš Fron, nič hud ne bi bil nanj, če se ne bi tako svetega de- lal. Skoro všeč mi je nepridiprav, ker je tako zvit. A to je vendarle preveč, da bi ga zvali ravno pred noge, poštaj-na, kakor bi hotel reči: ,Kaj mi pa moreš, stara kost!'... zato me grabi togo ta!« Čuvaj je pobesil oči in si tiho naložil kozla. Sam pri sebi se je jezil na Tilna, da bi ga bil kar iz kože stresel. Ko sta dospela v vas, je Tilen ravno dokončaval zadnjo kopico in je spoštljivo pozdravil gospoda gozdarja ... »V nedeljo mora biti konec temu! Bomo videli, če je v tem lisjaku kaj moža«, se je še obrnil starec do Frona. »Nu, z Bogom hodi!« »Pozdravljeni, gospod,« se je odkril čuvaj, trdno prepričan, da gori na grebenu ni streljal Tilen. »Kako bi neki mogel drugače vso senožet v kopice zložiti?« Zato mu tudi nič rekel ni, ko je prišel domov. Gozdar pa je dobro vedel, kako se znebi najbolj navihanega »raubšica«... Mamljivo je dehtel rožmarin v lesenem koritcu in luna je sijala, ko je sedel Tilen ma oknu svoje ljubice. »Naglo si zložila seno, Metka,« je hvalil predrzni divji lovec svoje dekfle, ki je vedno požrtvovalno sodelovalo pri njegovih pustolovščinah. »Ti ne veš, kako pisano so gledali gospod go -dar. A na sumu me pa vendar ima, odkar sem na tistem streljanju najbolje zadel...« »Naj te ima!« Metka se je privila k Tilnu. »Naj te ima, ti si pa le moj fant. Koj notri stopi, stara dva sta šla na božjo pot. Jutri se z dnevom vrneta, pa jima bom s tvojim kozlom postregla. Ali bosta gledala!«... Zjutraj žarama sta res prišla Prstemi-kova domov. Mati so bili neznansko ozlovoljeni, ker jih je bil čižem ožuljil in so bili patnašter zgubili. »Oh, tako lep je bil...! Iz rožičevih pečka. In v krišču so bile »lerikve« ...«, so vekali. Kozla pa niti jesti niso hoteli. »Saj vem, tisti Tilen ga je spet pobil, da bi ujezil gozdarja!« Mati niso nič kaj marali Tilna, keT so ga ljudje obrekovali, da je nekoč na boga streljal. Metka je veselo stregla in hudomušno mežikala očetu, ki mu je bila Tilnova predrznost zelo pogodu. Takega zeta si je želel ubogi bajtar, takega, ki je prebrisan in priden za delo! Deset je tolkla vaška ura. Oče Prste-niik so cepili pred hišo drva, mati pa so savtali okrog peči in zdaj pa zdaj segli z burkljami v črno, zakajeno luknjo. Venomer so tarnali: »Oh, moj krišč, moj krišč. Da sem ga morala zgubiti! Zdaj bo pa nesreča prišla na to strgano bajto. Oh, ja, ja! Ko bi ga vsaj kdo »unešu«, da ne bi ležal tam na tleh...« Teda.ici pa se začuje na dvorišču korak in Tilen krepko pozdravi: »Bog daj, oče!« Mati so se jezno našobili in obrnili hrbet proti vratom, Tilen je pa nadaljeval: »Tegale bohka sem našel. Menda sem ga v nedeljo videl pri vaši materi.« »Kokoipak,« je veselo pritrdil Prste-nik. »kokopak, to je krišč moje stare!« Tisti mah so pa že mati planili na dvorišče:' »Tak si ga prinesel? O ti fant, ti! Kdo je pa vedel, da si tak poštenjak?... Metka...! Tak pojdi no! Vidiš, Tilen je moj krišč prinesel, oh, moj krišč...!« Mati so Doljubovali krišč in vekali, ko je prišla Metka s potoka, kjer je prala. »I, kje pa je bil?« so oče pogledali Tilna. »Tam na stezi je ležal in se je tako lepo svetil, da sem ga že od daleč videl. Naglo sem ga pobral in trikrat poljubil. Pa sem ga precej spoznal...« »Tak poljubil si ga?« so se tajali mati in vsi blaženi gladili Tilnu roko. Metka, ki je stala za materinim hrbtom, je po- mežiknila Tilnu; ta pa se je moško vzravnal in stopil k očetu: »Pri tej priliki, ko tudi mati niso več tako hudi name, vas prosim, kakor mi govori srce: oče Prstenik, dajte mi Metko za ženo.« Mati so ga potegnili za rokav in so mu pogledali v oči: »Tilen, ali si res »raubšic«?« »Sem, pa ne bom več, če mi daste Metko,« se je podvizal Tilem. Mati, ki so se takoj spomnili odpustka, ki je obljubljen tistemu, kdor koga »od greha spravi«, so pograbili brhko hčerko in so jo potisnili Tilnu v objem: »Koj vzemi jo, saj je pridna in dobra gospodinja bo, jel stari? Le dote nima...« »Za doto nisem baral.« je odločno dejal Tilen in stisnil Metko k sebi. »Za lovca pojdem!« Prišla je nedelja. Čuvaj Fron je bii vendarle malce v skrbeh, kaj nameravajo gospod gozdar. Plaho se je oziral na sina, ko so po maši sedeli v krčmi. Tedaj pa je vstopil gozdar in se ozrl po izbi. Njegove oči so se zapičile v Tilna, ki je držal svojo Metko okoli pasu. Vsi so obmolknili..., gozdar pa je spregovoril: »Tilen, stopi semkaj, da vidim, če si mož!« Kako smo šli prvič na vfšnjegorski Stari srad Slično drugim krajem ima tudi Viš-ija gora svoje lepe izletne točke v bližaj! okolici. Kakor je «Ljubljanski grad» tipičen za Ljubljano, «Schlossberg» za Gradec, ravno tako je cenjen od viš-njegorskih domačinov naš Stari grad. Ni ravno previsok'; 570 m nadmorske višine mu daje dominujočo pozicijo nad mestom. Tujce kaj radi opozarjamo nanj, češ: to je pa naš Stari grad. ki je nekoč videl lepe čase. Sedaj .ie le še siva razvalina, a še v tej kaže s svojim orjaškim zidovjem nekdanjo silo in veličino. Še preden ima nadebudni višnjegor-ski naraščaj čast, pobrisati prvi prah šolske klopi, mu mora očka ali mamica že vpisati v njegov turistični zaznamek poset Starega gradu. Ti spisi so različni. Najobičajnejši so seveda oni z brezovim oljem, ker zelo pogosto se zgodi, da prinese «pamž» domov raztrgano obleko. Pa ne pomaga dosti, ob prvi priliki je zopet gori, še celo na vrh razvaline se povzpne in gleda samozavestno doli v nižino. Vedno se bom rad spomnil, kako smo pred 30 leti naskočili sivca na hribu. Prvo majsko nedeljsko popoldne. Maj v naravi, maj v naših mladih srcih. Že ves teden preje smo bili dogovorjeni; vzajemno smo si da'ali poguma, ker nekateri se kar niso mogli sprijazniti z milijo, da bo srečno uspela naša prva velika tura. Takrat smo se zbrali na «Konjskem britofu», ki je bilo najpriljubljenejše igrišče mladih višnjegorskih gadkov. Tam je bila naša domena. Vse možne igre smo znali, neredko se je poskusi! IkJak par tudi v silni rokoborbi. Ce se je začel kdo kremžiti radi par kapljic krvi, ni bi! posebno cenjen. Velik ugled pa je imel, kdor je znal dobro zadeti s kamnom ali pa aa je imel brze noge. Posebno neki Jože, (danes je ugleden meščan-obrtnik in skrben oče številnega naraščaja), se je odlikoval v tej športni panogi. Če je bila sila. je preskočil grm, višji od njega, ne glede na to, da ie mimogrede ostala na trnjevi vejici kaka krpica hlač. Iz tega izhodišča je šla naša pot mimo «Kresa» navzgor. Mlade, meter visoke borke, danes že močna debla, so gosto rastle po pobočju. Kmalu smo bili na «MaIi ravnini«, kjer je najlepša razgledna točka na spodaj ležečo Višnjo goro. Še par minut in za seboj imamo «Veliko ravnino», bivše grajske vrtove. In že srno pri razvalini. Z neko tiho tesnobo smo vstopili. Polna mistike je notranjščina, saj je to bilo bivališče mogočnežev, ki snivaio sedaj svoj smrtni sen v kripti višnje-gorske ccrkve. «...Če bi zdajle prišel Megušar...» (poslednji grajski stanovalec), se nekdo oglasi. Vse molči. — Iz dolbine v zidu zleti ptič: ki ga je pregnala naša prisotnost. Uverjen sem, da si je polovica mladih junakov trenutno želela domov. Seveda odšel ni nihče in po malem se je zopet vračal pogum. «...Kako smo se pa zmenili? Kaj ne gremo na zid?» Vsi pritrdijo. Onega, ki naj bi kot prvi tvegal to akrobatiko, pa kar ni bilo dobiti. Vsak je imel kak izgovor, zavedajoč se v globini svoje duše, da je to velik korak in dokaz neizmerne predrznosti ... «... Fantje! Molimo ...» Udeleženci te slavne ekspedicije, danes raztreseni po širnem svetu in v raznih poklicih, se bodo gotovo spomnili tega trenutka, če jim pridejo pred oči te vrstice. Ne le mlada naša usta, — srca, duše so izrekala besede «Očenaša» in «Vere»... Odločen pogum in trdna zavest v nemožnost kake nesreč? je nas navdala; v najkrajšem času smo bili vrh zidu.. Zdi se mi pa, da'smo bili videti' kakor četa pingvinev na kaki morski čeri. Glava pri glavi, vsak prstek se je posebej oprijemal silne kamenite mase. Kakšna panorama za nas! Kako lep je svet! Kje globoko doli pod namj so Višniegorci!... Na desno se vrste ljubki dolenjski griči, kakor srebrn trak se vije med njimi bela glavna cesta tja daleč v nam še nepoznano dalj... Levo za Gradiščem in Kuceljem se vzpenjajo proti nebu Kamniške planine, deviško bele, kopajoče se v svetlobi in vse ožarjene od soinčnih žarkov. A tam preko Stehana je Ljubljana, kjer je neki nebeško lepo ... In venec bližnjih gričev je ves odet v zelenje in bohotni pomladni cvet «... naj bo lepa le tujina, lepša kakor dom moj ni...» Nad vse srečni in polni prešernega veselja srno se ustavili domov grede na «Veliki planini». Takoj je bila postavljena skakalnica v «vis in dalj». Nanosimo suhljadi velik'0 grmado in skoro zagori velik kres. «Starejši» si zapalijo cigarete iz bukovega listja ali srobota. Navdušeni vriski se križajo vsevprek. Pesem za pesmijo prihaja iz grl mladih srboritežev. «Čez tri gore, čez tri vode, čez tri zelene travnike, Kar iznenada pa — grozanski strah... «He, kaj pa tu?!» Joj, gozdar, imenovan «Majsec-Ko-za» je bil tu. Sedaj nič premišljevanja. Strašno se je vsakemu mudilo. Nihče ni iskal steze v dolino. Kar vse na-vprek ie udrio nizdol, vsej junaški četi na čelu Jože brzotek in najboljši skakalec. Prvi je bil doma, nobenega grma se ni ognil. Večino jih je preskočil, če se pa ni dalo, pa kar do sredi skozi. Njegov «ta za hmašni gvant» je bil neki močno ranien, kakor je pozneje tožila njegova majka. V grenkem spominu smo ohranili gozdarja, ki nam ie takrat tako nenapovedano ■ prekinil naše zmagoslavno veselje. Velik rešpekt smo imeli pred njim. Davno že se je preselil v večna lovišča in hudo nas bo pogledal, kadar se zopet snidemo. Drave preko Pohorja do Dravisije Pohorje s svojimi mnogoštevilnimi vrhovi in lepimi razglednimi točkami, s svojimi najraznoverstnejšimi potmi, položnimi, mehkimi, pa tudi s strmimi skalnatimi in mestoma nevarnimi stezicami nad prepadi, s svojimi temnimi gozdovi, širnimi svetlimi planjavami in globoko izpranimi prepadi in globačani nudi tudi onemu, ki ga leto in leto ob vsaki dani priliki obiskuje še vedno nepričakovane možnosti novih zvez med posameznimi izletnimi točkami, nove vari-jante m kombinacije in mu odkriva vedno nove le malokomu znane in zato tem vab-ljivejše in blagodejnejše učinkujoče tajnosti iz svojega gorskega kraljestva. Odkar je Dravska podružnica SPD uredila in planinsko tujskemu orometu izročila »Hlebov dom« na Smolniku nad Rušami, je planincem in izletnikom iz Dravske doline, posebno onim iz Maribora, izlet preko Pohorja ob njegovi vzhodni zarezi nad Lobnico mimo Beigota čez Veliki vrh do njegovega južnega vznožja, do železnice Zreče-Poljčane-Maribor. oziroma Slovenska Bistrica-Maribor zelo olajšala in čas, ki je za ta izlet potreben, znatno skrajšala. Samo da se moreš s sobotnim večernim vlakom odpeljati iz Maribora v Ruše, lahko izvršiš ta velezanimivi, mnogim prijateljem Pohorja še vedno neznani izlet brez vsakega pretiranega napenjanja svojih telesnih sil tako. da si v nedeljo zvečer lahko zopet doma v mestu. Na Smolnik greš sicer lahko tudi iz Fale po dobro zaznamovani, toda v srednjem delu zelo strmi poti čez Činžat, Gračan Jurkov in Arlnov vrh; za jesenski čas pa, ko se že precej zgodaj začenja mračiti, je zlasti onim, ki se vozijo z večernim vlakom priporočljivega pot iz Ruš zato. ker je tu vsako zgrešen je poti izključeno, saj vodi od Viktor Glaserjeve hiše ob Dravi do Hlebo-vega doma na Smolniku samo ena, dobro izvožena pot. Drugo jutro dospeš v enourni hoji od Smolnika s Hlebovega doma po izvoženi poti do Beigota (1000 m). Od tu je treba iti desno naravnost po hribu navzgor, po nezaznamovani stezi. Na vrhu hriba se raz-prostre na njegovem južnem obronku ob- sežna svetla seča; skozi njo vodi v desni smeri mimo visokega lovskega prežališča kolovoz v gozd, kjer se pričenja markacija, sicer redka in nekoliko slabo vidna. Po dobri polurni hoji po valoviti planoti, zasenčeni od starega smrekovja, se nam odpre velikanska poševnoležeča seča, cbdana nad nami, kjer se vzpenja Veliki vrh. tudi Župnik imenovan, in obrobljeni tudi na desno od smrekovega gozda. Pot tod nezaznamo-vana, vodi preko te seče v diagonali levo navzgor do gozda in potem ob gozdnem robu mimo znamenja, ki naznanja, da je na tem mestu umrla 20. februarja 1860. mlada Janžič. Izletnik, ki tu prvič hodi. ne more slutiti, kakšen neprecenljiv biser goTske krasote je v bližini skrit. Ko dospeš po gozdni poti do seče, kreni na desno po stezi, ob gozdnem robu nekoliko navzgor do tja, kjer obroblja gozd se-čo v pravem kotu, potem pa po stezi in na to po izvoženi poti na kakih 10 minut navzdol. Tu stoji na desni strani v mladem smrečju koliba za prenočevanje drvarjev; na levo pa se odcepi mehka stezica; po njej stopi par korakov naprej in odore se ti visokoplaninska idila, v svoji ljubkosti, zamišljeni mikavnosti tako edinstvena, da je ne najdeš na celem širnem Pohodu. Morala je sicer poseči vmes človeška roka, da je zajezila na močvirnatih tleh sfekajočo se črnkasto vodo. ki se kot Crneva izteka v Lcbnico Kakih 120 korakov dolg, pet korakov širok in 3 m visok nasip ie zajezi! nabrano vodo; toda delo človeške roke se komaj še spozna, kajti nasip je že — četudi šele leta 1924. nanovo napravlien — ves porasel s travo in cvetlicami; deloma pa ga obrobljajo vitke smrečice s tako gostim vejevjem in tako enakomerno ustvarjene, da bi za božično drevo ne mogel najti primernejših. Krasen, naravnost diven in emamljiv je posled na to jezerce, bodisi, kadar vihar, prihajajoč preko temnozelenh šum, podi valček za valčkom, ki se med sabo tekmujoč, igraje in tajinstveno poizgubljajo drug za drugim v gostem šašu. Naravnost čarobno sliko pa nudi ta pohorski biser, kadar se v mirni noči svetla luna koplje z vilami vred v lahko razgibanih hladnih valovih jezerskih za oddih in odmor na svoji nočni poti po nebeškem svodu. Celo jezero tvori velik polkrog, dobršen kilometer dolg; umetno nasut jez pa je njegov premer. Okoli in okoli je obdan z gostim šašem in bičevjem, varnim bivališčem in zavetiščem nele rdečepikastim Dostrvim, ampak tudi mnogim vodnim pticam. Za bičevjem se dviga nekoliko ponižno in sramežljivo nizko ruševje in čretje, spreminjajoč svetlozeleno barvo bičevja v temnejšo. Za tem polkrogom je stvarnikov a roka postavila vitke, deviško sveže in čiste smrečje v tako raznovrstni spremembi, da se j'h oko kar nagledati ne more. V ozadju pa stoje amfiteatralno stare, častitljive, deloma že s sivim mahom obrasle smreke. Resno in dostojanstveno, kot da bi hotele zabraniti vsaki nepoklicani roki. da se dotakne deviških niihovih varovank, spomlad-no bivališče divjih petelinov in razboritih srnjakov. To poliorsiko jezerce s svoiim okvirjem je slika zase, enotna, edinstvena. Očara-nega od vse te krasoie in zamaknjenega v najslaše čute, te ne moti nobena druga podoba, nobena druga slika, kajti narava je hotela, da na tem idiličnem mestu občuduješ samo to idilo, in je zato na vse strani zastrla okna v ves ostali svet. Le tam daleč nekje čuieš, če potegne lahna sveža gorska sapica, komaj razločno zvon en ie gorskih zvonov; tudi kak ptiček se nemara oglasi izpod čretja, preplašen od glavnih udarcev neusmiljene drvarjeve sekire. Slika, vredna, da si jo ogledajo vsi številni ljubitelji Pohorja, ki o njej do sedaj še niso čuli! Nad prej omenjenim znamenjem se začne odpirati svet, razgled postaja vedno obsežnejši. Izplača se tu hitro skočiti še na raj-višio točko Velikega vrha (1047 m); je samo 15 minut tja; razgled pa je s te točke sijajen na jug in vzhod in sever. Na sever vidimo skozi zarezo, ki jo tvori Lobnica med Peršetovim vrhom in Rcbriio na eni in Miznim vrhom in Brodnarjevim vrhom na drugi strani del našega Kozjaka s cerkvico Sv Duha na Ostrem VTbu, potem cerkev sv. Areha, Mariborsko kočo in cerkev sv. Urše: proti vzhodu in jugu pa vres raznoličen svet, ravnine. goTe in doline cd Paškega Kojaka vse t'a do Meljskega hriba pri Mariboru. Paški Koziak, Stenica in Konjiška gora tvorijo z gozdom porasel zid; pred njim pa se razprostira območie Dravi-nje s Keblom, Oplotmco in Konjicami. Viso- ko se dvigata Boč in Rogaška gora, pred njimi leže vinorodne Haloze s Crr.o goro, Dravsko polje, posejano z mnogimi vasmi, v ozadju proti severvzhodu Slovenske gorice s Ptujem in Vurbergom. Prekrasen je pogled na Sv. Martin nad Slov. Bistrico. Pot, ki pelje horizontalno ckoli Velikega vrha, se pred staro, polpodrto smreko razcepi, na desno vodi na Kebel. v Oplotnico in v Konjice ali Zreče do Dravinie; na levo pa po stezi, ki je tudi temnordeče, slabo vidno zaznamovana, v desetih minutah do znamenite cerkve Sv. Treh kraljev, samotn stoječa sredi duhtečega smrekovja na majhni zeleni planici. Dvakrat na leto, na Št. Lovrenčevo nedeljo in 8. septembra na malo Gospojnico, se vršita tu cerkvena shoda. Pristnejša in naravnejša kakor na Are-hovo nedeljo pri Ruški koči Od cerkve Sv. Treh traliev dovede izletnika markirana pot v pičlih treh urah skozi prijazno vas Tinje na železniško postajo v Slov. Bistrici. Kogar lepote tega pohorskega izleta mi-čejo, naj ga napravi na Malo Gospojnico; pri cerkvi Sv. Treh kraljev bo na cerkvenem shodu sredi naših Pohorcev preživel vesele urice, ki se jih bo tudi pozimi z veseljem spominjal. — Dr. M. 8&3SSar5^«m3. Izven. Ponedeljek, 11. Zaprto. Torek, 12. Tosca. Gostuje Henrik de Mazzei. Izven. Mariborsko gledališče Začetek ob 8. Nedelja, 10. ob 20. . Mariborska opera pred likvidacijo Mariborska opera bo dne 14. t. m. s skromno Maillartovo opero »Puščavnikov zvonček« končala svoje življenje. Zaprla se bo stran mariborske kulturne zgodovine, ki pripoveduje o velikih stremljenjih in lepih uspehih. Zadnjikrat se bo spustil za-stor za opero; še se bo dvigal za dramo in nemara za opereto, ali za opero — mariborsko opero — nikdar več. Nikdar več? Frognoza našega kulturnega razvoja ni rožnata. Materi.iaini interesi čedalje bolj izpodrivajo duševne. Marsikje, kjer je odprl prevrat široke možnosti, je vse porušeno; treba bo graditi znova, trudom a in zelo počasi. Tako bo morda poznejši, večji, bogatejši Maribor obnovil svojo opero. Ali sedanja iaza ie dokončno zaključena. Deseto leto narodne države jemlje Mariboru to. kar mu je dala z a nosna vera in mladostna sila prvih svobodnih let... Tragično je to. da prihaia smrt v času, ko ie mariborska opera pokazala, da bi bilo treba le še nekaj let nezmanjšane državne podpore in bi se lahko postavila na lastne noge ter si zasigurala obstoj. Sredi mnogo obetajočega razvoja so jo neusmiljeno podrle »budžetne« možnosti in nemožnosti. Brutalna gesta, kakor jih je danes toliko tam, kier so bili pred leti še ideali in na-deje... Mariborska slovenska opera je bila ponos Talijinega hrama na Slomškovem trgu. Nastala je bolj potihoma in počasi; ko pa ie prispel v Maribor kapelnik g. Andro Mitrovič s svojo ženo pevko go. Ančico Mi-trovičevo, sedanjo članico ljubljanske opere. je prehajala njena sila v čedalje močnejši crescendo in naposled v iortissimo. Ko bo bodoči kulturni zgodovinar drugega središča Slovencev — Maribora — raziskava! razvoj slovenske besede in slovenskega dt:lia v nekdaj ponemčenem mestu, se bo moral posebno ustaviti pri imenu Mitrovič. ki je bilo centralna točka v drugem slovenskem gledališču, najkrepkeiša opora delavnemu upravniku dr. Brenčiču. čudil se bo koliko se ie storilo z ne baš obilnimi sredstvi in kaj se je storilo v petih sezonah na področiu operne glasbe. In bo moral priznati, da v tem delu ni bilo samo to, kar ic veleval stan, gmotni interesi, predpisi, marveč še mnogo več — osebna požrtvovalnost, ljubezen do stvari, težnja, da bi bila mariborska opera čim boljša, čim slavnejša. In res: čudili smo se, da ie bila taka! Takrat so celo zagrebški kritiki, ki so mimogrede z nezaupanjem vstopili v mariborsko gledališče, pisali o presenetljivi višini mariborske opere, o velikih uspehih province... Vsi se spominjamo, kako je občinstvo takrat ljubilo mariborsko opero in kakšna slavia so bile operne premiiere. V teku pet sezon je g. Andro Mitrovič sam naštudiral. zrežiral in dirigiral tri in dvajset oper. Naj naštejemo samo nekatere: Ptodana nevesta. Traviata, Carmen, Faust, Boheme. Tosca, Butterily, Janko in Metka, Marta. Trubadur, Ples v maskah. Rigoletto, Pagliacci, Mignon, Manon, vse Parmove opere, Zrinskega, Mozartovo Bastien in Bastienerc in druge. Operet niti ne ome-niamo — g. Mitroviču niso bile nikdar simpatične, imele pa so v mariborskih razmerah svoj raison d' etre. Koliko ur tihega, požrtvovalnega dela, koliko truda, razočaranj, pa tudi uspeha in slave! Zdaj se vse to nagibije v zgodovino; še malo in usoda bo zapečatila grob prve slovenske opere v Mariboru. Tiho, brez hrupa, resigniTano bo moral mojster, ki je s toliko vnemo pet sezon dvigal mariborsko opero v višino umetnosti odložiti taktirko. On. ki je toliko gojil in negoval s toliko ljubeznijo mariborsko opero, jo bo moral pokopati. Nekaj melanholičnega leži v taki usodi. Posušene so lovorike uspehov, izzvenele so slavne uveTture, poslednje arije so se izgubile v nočni temini. Močna ljubezni, strasti, konflikti, umiranja — vse izginja v preteklosti. Zanos, navdušenje. ap!avzi. Zadovoljni pevci in pevke, razigrana pu- bik • yodbe:iik____ Stopili smo k mojstru Mitroviču in ga vprašali: — Kaj nam ostavljate za slovo t-d mariborske opere? — Odgajal sem začetnike, odkrival dobre glasove, vodi! pevce iz zbora, jim dajal ravodila in vlival pogum, da se udejstvu-jejo na umetniškem polju. Postavi! sem na noge nekatere lepe umetniške eksistence, ki jim je danes mnogo bolje nego meni. To bo ostalo. — In Vi sami? — Mr.ogo sem se boril, zato tudi z?'o utrudil. Zdaj sem razočaran in zbit. Treba je misliti na odpočitek .. — A mariborska publika? — Težko se je ločiti od nje, saj je izkazovala toliko ljubezni mariborski operi in meni! Lanska akcija, da se mariborska opera vendar le otme pred poginom, mi ostane v neizbrisnem spominu: Toda — boli ko je publika ljubila opero, bolj jo je budžet tolkel po glavi. Morala ie umreti. Ni smela živeti! Koliko težke resigmacije ie v teh besedah! Ali zdaj, ko pišemo nekroloz mariborski operi, vemo, da g. Mitrovič ne bo mogel mirovati in se nadejamo, da bo še našel priliko za udejstvovanje svoie umetniške sile. Njemu ne pišemo nekrologa! Zahvaljujemo se mu samo za požrtvovalno delo, s katerim je pomagal polagati neuničljive temelje razvoju slovenske kulture v Mariboru. Zakaj toliko pozitivnega dela se ne more razbliniti v nič. Ni bilo jalovo in minljivo — ne njegovo prizadevanje niti zanos publike. To, kar ie bilo pozitivnega, ostan e ... In Maribor bo moral čimpreje mis'.iti na to, da bolj ko doslej strne svoje pozitivne kulturne sile in postane tudi v duševnem pogledu drugo slovensko mesto... Čemu razstava moderne umetnosti na velesejmu Dočim imajo običajne vsakoletne umetnostne razstave namen pokazati občinstvu, kai so umetniki-razstavljalci čez leto ustvarili in obenem vabiti k nakupu, je cilj te razstave v prvi vrsti drugam obrnjen. Saj noče pokazati le današnjega stanja, niti ne samo dela poedincev. Pregled zadnjih desetih 'et naj bo, ki naj pokaže, kaj je mladi rod, ki se je začel javno udeistvovati po končani vojni, doslej ustvaril. Po desetih letih je čas, da naša moderna umetnost pregleda plodove svojega dosedanjega dela in napravi obračun. Da je zajela v življenje in se ustavila v realnosti, pričajo poleg del čistega slikarstva tn kiparstva, ki vsebujejo mnogo dokazov samosvojega talenta, vzorci umetno-obrtnih izdelkov. So posameznimi kosi je zastopana keramika, sobna oprema, tiskarstvo in knjižna oprema. Arhitekturno kiparstvo in cerkveno slikarstvo kaže lep napredek. Moderna umetnostna stremljenja so prodrla tudi že na naše odre. Tesni prostor, čas in omejena gmotna sredstva niso dopuščala, da bi se pridružil še pregled stavbarstva, kolikor je sledilo sodobnim smerem in se je že uveljavilo. Ne smemo prezreti ob tej ugotovitvi so-cijalnih in gospodarskih vidikov, ki se otvarjajo. Pri nas se samorodna umetna obrt doslej ni dvignila preko skromnih pričetkov napačno poimovane »narodne« umetnosti. Ta mlada generacija ie na tem polju storila prve korake. Začetek je zdrav. Oglejte si na razstavi tiskarske izdelke, vezavo knjig, fajanse in res moderno in lepo pohištvo v fotoposnetkih. Zavedati se moramo, da je Slovenija pasivna pokrajina, ki jo zemlja ne more pre-rediti. Umetno-obrtni izdelki se plačujejo kot kvalitetno blago po najvišjih cenah. Tu se obeta zaslužek množicam inteligentnih in pridnih rok, ki nas bodo rešile odvisnosti od tujine. Temelji, od katerih bo treba začeti, so podani že v raznih panogah ljudske obrti: kovinarstvo, lončarstvo, lesna obrt. vezeninarstvo, usnjarstvo itd. Treba je pa resnično umetniškega duha in socialnega znanja. Razstava bo pokazala, da ima moderna umetnost zares stike z življenjem naroda, ki jo je rodil in da ne stoji aristokratsko ob strani. To smer mora nadalievati, če hoče, da bo umetnost splošna ljudska potreba in ne samo 1 u k s u s zgornjih deset tisoč. Stremiti mora, da bo vse vsakdanje življenje vsakega poedinca prepojeno z 1 e p o t o, ki je v umetnosti. Ne samo osamljena slika na steni, vsak kos naiskromnej-šega pohištva, vsak tudi malo vreden predmet dnevne uporabe, ki nas obdaja, vsaka soba priprostega meščana in delavca naj izžareva duha umetnikovega. Umetnost naj pronikne v vse vidne oblike našega življenja. Potem ne bo več zevajočega prepada med maloštevilnim umetništvom na eni, in ogromno večino za umetnost neobčutljivega naroda na drugi strani. Likovna umetnost bo mogla dokazati svoio eksistenčno upravičenost in se vedno iznova oplajati cb svežih, neizčrpnih virih narodove tvorne sile. Iz teh početkov, iz te strnitve z realnostjo, bo izšla šele prava, resnično samorasla slovenska umetnost, ki bo res naša in ki bo odsevala naš narodni značaj. Ogromno delo je začeto, treba vztrajnosti in poguma. O dosedanjem delu podaia ta razstava vsaj nepopoln obračun. ♦ Udeležujejo se razstave vsi pomembnejši mlajši umetniki. V splošnem oddelku so zastopani G. A. Kos, E>. Jahač, brata Kralja, M. Maleš, ing. I. Omahen. V. Pilon. ing. D. Serajnik, Fr. Stiplovšek in brata Vidmarja. Keramiko razstavljata gdčni Jeraje-va in Pajničeva. Fotografije izvršenega pohištva je razstavil prof. G. A. Kos. Insce-nacijske osnutke oz. slike so vposlali ravnatelj V. Bratina, Br. Kreft, ravnatelj R. Pregarc in ing. Spinčič. Vzorce knjižne vezave sta razstavila inženjerja Omahen in Serajnik. V slikarskem oddelku so zastopani vsi znani mlajši ljubljanski slikarji, od zunanjih pa Ivan Kos in A. Trstenjak iz Maribora, V. Pilon in Fr. Stiplovšek. Kipe razstavljajo L. Dolinar. brata Kralja, Iv. Napotnik in Veno Pilon ( portreta Iv. Cankarja in pok. notarja Lokarja). Prijavil se je tudi tržaški kipar A. GorŠe. — Razstavni paviljon je s skromnimi sredstvi zelo okusno aranžiral ing. Dragotin Fatur. Razstavo je priredila »Umetniška Matica« v Ljubljani. __—a Zakaj vas ljudje tako radi berejo S tem vprašanjem se je obrnila nemška revija «Litt. \Velt» na nemške pisatelje in pesnike ter je prejeln veliko število odgo« vorov, ki so tem bolj interesantni, ker se je menda prvič zgodilo, da so povprašali avtorje same, kako sodijo o tem predme« tu. Tako je odgovoril Thomas Mann, «da ustvarja vsak umetnik natančno to, kar je on sam, kar ustreza njegovi estetski razsodnosti in potrebi® Ne briga se za uspeh in ta mu pride povsem preseneču« joče. Heinrich Mann povdarja, da je imel petnajst let samo slučajne uspehe, ker je bil pred svojim časom in ga je ta šele pozneje dotekel. Hermann Hesse meni, da vidijo njegovi bralci v njegovem delu in njegovi osebi predstavnika nekega psiho* logičnega tipa, ki mu sami pripadajo. Ja* kob \Vassermann pravi, da bi bil posel pi* satelja brezmiselna eksistenca in pisanje neplodno delo, če bi ne bil za tem narod ali del naroda, ki dojema. Lion Feucht« \vanger, prosluii pisatelj historičnih romaš nov, pravi, da se mora za svoje uspehe za« I hvaliti povdarjanju splošno človeškega v svojih delih. Hesse, \Vassermann in Feucht« \vanger imajo torej precej slično nazira* nje, ki ga deli tudi večina ostalih litera« tov, v kolikor so odgovorili. Literarne nagrade Francoske akademije. Francoska akademija je letos podelila dve važni literarni nagradi. Prva v znesku 10.000 frankov je bila prisojena pisatelju Jeanu Loisu Vaudoyerju za knjigo dlič-nih arhitektov. Nagrado za roman pa je prejela pisateljica Jeana Baldeyeva za knjigo «Kraljica Arbieuxa». BaMyeva je rodom iz Bordeauxa ter si je že 1. 1911. priborila neko francosko pisateljsko nagrado ter angleško nagrado lorda Nortcliffea. Mednarodna konferenca za avtorske pravice v Rimu. Na mednarodni konferenci za avtorske pravice v Rimu sta se jasno pokazali dve naziranji: latinsko in anglo - saksonsko. Latinska skupina je napravila iz avtorskih pravic vprašanje pravice in morale, anglosaksonska pa čisto enostaven trgovski problem, ki ga je treba v tem smislu rešiti. Z velikimi težavami se je naposled posrečilo rešiti berlinsko tezo. Rezultat konference je prilično jalov. Naslednji sestanek se bo vršil v Bruslju leta 1935. Riharda Stranska «Egiptovska Helena* se je prošle dni z velikim sijajem prvič uprizorila v draždanski operi, kjer je bila krstna predstava že več drugih Straussovih del. Poročali smo že, da je prejel skladatelj za lo svoje delo ogromno nagrado. Partituro dobi mestni arhiv na Dunaju. Zdravstvo Zdravniška posvetovalnica Vse p. t. stranke in vpraševalce prosimo, naj ne prilagajo svojim pismom ne denar« ja, ne znamk, ker nam delajo s tem samo neprilike in nepotrebnega deia. Odgovori so brezplačni; v privatno korespondenco pa se uredništvo «zdravniske posvetoval« nice» pod nobenim pogojem ne more spu; ščati. Na anonimne dopise ne odgovar« jamo. — G. J. S. v P. V. p. Č. Vsi «grehi» prošlosti, ki jih navajate, niso taki, da bi po svojih posledicah v vaših letih povzro« čili trajne okvare zdravja, če ste jih opu« stili. Po vtisu, katerega smo dobili iz va« šega pisma, ste k hipohondričnemu čustvo« vanju naklonjen levrastenik, ki si dela vsakovrstne očitke m si z nepotrebnim raz« mišljevanjem o pretečih boleznih greni življenje. Skušajte si pridobiti zopet zaupa« nje v samega sebe, ostrumite se iz svoje neutemeljene potrtosti in mlahavosti, ži« vite solidno, telovadite, izpolnite vsako mi« nuto s kakim delom, a ne izčrpavajte se s prekomernim naporom! Alkohol omejite po možnosti in posežitfc, če se čutite utru« jenega in izčrpanega, raje po čašici dobre črne kave. Ce se bavite s kmetijstvom, se nam zdi odveč, da bi se razburjali. Niso varn potrebna ne letovišča, še manj pa morje. Jejte lahko prebavljive stvari, pred« vsem živite ob mleku. Vsak večer, preden greste spat, si umijte celo telo s postano vodo, in si ga otrite do pordečenja kože s kako bolj ostro otiračo. Če že treba ka« kega zdravila, vzemite natrijevega bromi« da po 2 do 3 noževe konice na dan. O su= šici hrbtenjače ni govora. Kneipp je. bil velik človekoljub in dobrosrčen človek z najboljšimi nameni. Kot zdravnik pa se« veda ne prihaja v poštev. Pretežni del nje« govih ozdravljenj izhaja iz njegove oseb« nosti, kot take, ali temelji na glasu o nje« govih zdravilnih uspehih. Smatrati jih je torej za sugestivna ozdravljenja. — Kar je dobrega v njegovem zdravljenju z vodo, je bilo znano že davno pred njim. Te meto« de si je že pred najmanj 50. leti že pri« svojila znanstvena medicina. Sicer pa knaj« povanje prihaja počasi iz — mode. — «Rožnik». Zanesljivega sredstva, t. j. take« ga, ki bi enkrat za vselej odpravilo pege, ne poznamo. Vsa sredstva jih odstranijo le mimogrede, za nekaj časa. To so sred« stva, ki povzročajo, da se lupi koža. Po« skusite na lahko namazati pegaste partije s 5 odst. vodenčevim superoksidom, ali s sledečim mazilom: naftola 0.5, zelenega mila 3.0, omehčujočega mazila 30.0 gramov, kar vam napravi vsak lekarnar. Vsa krep« kejša sredstva, v katerih učinkuje subli« mat. so pridržana zdravniški recepturi. — G. B. M. v Lj. Po vašem opisu ni moči povedati, za kaj gre. Verjetno je pojav kake vrste pegavost. V tem primeru naj« dete odgovor par vrst višje. Ali ne bi rajše vodili bolnice h kakemu strokovnemu zdravniku. — G. 1. P. v L. Skrbite za red« no odvajanje. Ne jejte zvečer po 7. uri. tudi pijte malo po noči. Eno uro preden greste spat vzemite 1 noževo konico na« trijevega bromida. V primeru navala mrzle obkladke. — G. dr. E. P. v P. V mislih imate menda Guerin«Calmettov B. C. G. Izkušenj ž njim nimamo, zdi se nam pa, aa ga Friedmannov tuberkulozni antigen, kakor sklepamo iz Iiteraturnih podatkov, znatno prekaša, osobito kot preventivno sredstvo. Ž njim cepljeni novorojenčki in deca tuberkuloznih staršev ostanejo zdra« va in se krepko razvijajo. — Znano je, da natropoidi v naših krajih vsi pomro v naj« krajšem času na tuberkulozi. Hagenbeck je dal torej od 70 šimpanzov, došlih v njegov zverinjak. cepiti s Friedmannovim antige« nom nad 30, od katerih so doslej ostali vsi zdravi in čili, dočim so cepljeni že davno pomrli. — G. V. K. v V N. Kar zahteva« te vi, presega okvir «zdravn:ške posveto« valnice* in bi zahtevalo celo razpravo. Morda vam prilično ustrežemo s kakim po= sebnim člankom. Napoved o boleznih na ledvicah je vedno resna. Vobče ne nudijo obolenja, katerih je več vrst, dobre prog« nože. Zdravil, ki bi vplivala specifično, ne poznamo. V prvi vrsti je treba gledati na dijeto in odvračati ž njo od bolnika vse, kar utegne dražiti oboleli organ. V poz« nejših stadijih se je treba seveda boriti proti nabiranju vode v tkaninah in votli« nah in paziti na močno preobremenjeno srce. — Nasvetov slede vaše bolnice vam ne moremo dati nobenih. Zaupati se mo« rate izbranemu zdravniku. V takem pri« meru lahko tudi najbolj nedolžen nasvet škoduje. —-—■--—--- Kaj vem? - Koliko zmrn? Vprašanja iz kemije Od 26. do 50. 26.) Kaj je karbolna voda? 27.) Odkod ima salicilna kislina svoje ime? 28.) Kaj je nikotin? Kakšen je? 29.) Kaj je kafra? Odkod je in kako se loči naravna od umetne? 30.) Kateri plini so plemeniti plini in zakaj se imenujejo tako? 31.) Kaj je caput mortuum? 32.) Zakaj rabijo na litiju bogate vode za protin? 33) Kdo je napravil prvo fotografijo in kako? 34.) Katera kovina se da najbolje kovati in najbolj razvleči? 35.) Katero zmes rabijo fotografi za razsvetljavo če fotografirajo v temi? 36.) Katera zlitina se rabi za aeroplane, ker je zelo močna in lahka? 37.) Kaj je modra galica. kaj zelena, kaj bela? 38.) Katera edina sol živega srebra ni strupena? 39.) Kaj so bolonejske sveče? 40.) Kaj daje raketam rdeč, kaj zelen plamen? 41.) Zakaj se rabi za rontgeniziranje želodca in črev barijev sulfat? 42.) Zakaj aluminij ui priporočljiv za kuhinjsko posodo? 43 ) Od katerega elementa poznamo največ kemijskih ^spojev? 44.) Kako se zove največji diamant, kje je bil najden in zakaj se tako imenuje? 45.) Kdo je delal umetne diamante in kako? 46.) Kaj so pilulae aeternae (večne kroglice)? 47.) Kaj je mineralni kameleon? 48.). S katero tekečino se izpremene črni lasje v zlatorumene in zakaj? 49.) V kakšnih posodah se mora shranjevati radij? 50.) Katera kovina je še boljši prevodnik elektrike kot baker? »a reki Vag v Karpatih. ČSR. Vulk. žvepl močvirni vrelci iz globine 1000 m (67° Č). z brezprimernimi usoehi Dri zdravljenju Revme — Ishiasa — Protina — Eksudatov. Idealno bivanje v hotelih, ki so direktno zvezani s kopalnicami: Therma-Palace Ia Pro Patria Tla. po-čenši od Kč 45. Krasen oark. obalne in solnčne kopeli, zabave vsake vrste. Poiasnila tudi glede zdravlienia v hiši-L Scbrelber, Zagreb, Akademlčki trg 1/11. Križanka „Glava" Pomen besed. Vodoravno: 1. najvažnejši dd teJcsa, 5 zabela, 6. poti aeropla na, S. nit, 10. kača, 12. francoska ikotonija, 15. najkrajši mesec, 16. množina, 18. zločinec, 20. reka v Ita&ji, 21. iklic rta pomoč, 23. umetni jezik, 24. sir, 27. kravata* 28. veznik, 30. papeževa palača, 31. raketa, 35. drevo, 37. padavina, 38. okončina. Navpično: 1. ptica, 2. športni prostor, 3. žensko ime, 4. mesto v Dalmaciji, 7. mistično bitje, 9. jedilno orodje. 11. bolezen. 13. prtžn.ica, 14. mesto na Češkoslovaškem, 15. m-o ško jme, 17. vojni bog. 19. veznik, 21. pdč, 22. slovenski ■pesnik, 25. grška črka. 26. visoka planota v Azij'i, 29. del moške obleke, 32. svetopisemska oseba. 37. serodnica, 34. bližnji sorodnik, 36. grška črka. Rešitev križanke «Štor>. Vodoravno: 1. Ljubljana, 8. Fala, 9. as, 10. oral, 12. med, 14. ne, 15. Krapež, 18. drao, 20. nI, 21 .planšarji, 24. s. r., 25. Ada, 26. petarda, 29. it, 30. Rada, 31. mol, 33. Erato. 36. les, 37. Renan, 38. moda, 41. trab, 43. Noe, 44. ednina, 46. se, 47. ta, 48. čaka. — Navpičuo: 1. Leon, 2. Ufa, 3. Balkan, 4. i. 1., 6. Jama, 6. nadenj, 7. as, 11. Redi, 13. ep, 16. rošad (rochade), 17 žlica, 19. rama, 21. preden, 22. Adam, 23. Ra, 24. Spa, 27. tara, 28. Rut, 29. Ileana, 30. R. U. R., 32. old, 34. Ante, 35. Oman, 39. obisk, 40. Vega, 42. rdeč, 45. Nea (politanka). Neslišni zvočni valovi Kakor znano, dojema človeško uho samo tiste zvoke, ki ne zavalovijo več nego 40.000krat v sekundi. To so naši najvišji zvoki. Še višji povzročajo sicer neke fizijobgične učinke, a uho jih ne sliši več. O zvokih posebne vrste poročajo sedaj iz Amerike. Bogati bankir Alfred Loomis, ki se bavi za šport s fiziko, je v zvezi z enim izmed ravnateljev new-yorškega naravoslovnega muzeja, Frankom Lutzem, eksperimentiral z «zvo-ki», ki valovijo 300.000 krat na sekundo. So seveda neslišni in tudi se ne gibljejo skozi zrak, temveč najbolje skozi vodo ali olie. Loomis in Lutz sta jih prvotno proizvajala s pomočjo kremenastega oscilatorja, ki sta ga v oljni kopeli spravila v tresenje z električnim tokom visoke napetosti. Nad vse zanimivi so učinki teh valov, fmajo izredno sposobnost, da uničujejo organsko življenje, ki ga zadenejo. Ribe so usmrtili po nekaj sekundah in žabe istotako. Miši so se bolje odrezale. Najprvo so jih omotih, potem so prebile to stanje in so postale proti nadaljnjemu vplivanju imunizirane. Psi in mačke so takoj poginile, dočim niso majhne žuželke, zlasti murni, odnesle nobene poškodbe. Preiskave so dognale, da uničujejo valovi rdeča krvna telesca. Steklo se je izkazalo kot iz>boren prevodnik nadzvočnih valov. Če ie prišlo v dotiko z njimi in obenem s človeškim telesom, je povzročalo na tem težke opekline. V dotiki z vodo ali z drugimi tekočinami jih je spravilo v nekaj sekundah do vrenja. Ti valovi imajo torej precejšnjo podobnost s smrtonosnimi žarki, ki je z njimi svoječasno eksperimentiral Grin-dell Matthews. Če imajo kakšno praktično vrednost, bodo pokazali bodoč' poskusi. «JUTRO» št. 135 ===============^^ 12 ■■ Nedelja 10. VI. 1928 Berlinski kočijaž y Parizu Kakor smo v »Jutru« že pisali, se le pripeljal Gustav Hartmann te dni v Pariz. Iz Berlina se Je odpeljal pred dobrim poldrugim mesecem. Hartmann je radi svole odpornosti in vztrajnosti dobil pridevek »Železni«. V Parlzo Je bil gost nemškega poslanika ter Je sedel za mizo z grofi in baroni. Ksenija Prunkova: Tičkin zaklad V babičini sobi je stenska omara, velika in globoka. To je Tičkino kraljestvo, ki ga lahko do*seže z noskom. Zgoraj ima pa babica svoje obleke. Tudi tu diši po lavendlu in kutinah in po blagoslovljeni vodi. Vsaj Tički se zdi tako. Zakaj v tej omari hrani babica med obleko steklenico blagoslovljene vode. In Tička nikoli ne ve. ali diši babica po blagoslovljeni vodi, ali blagoslovljena voda po babici. V omari pri tleli pa ima Tička svoj zaboj za igrače. V zaboju so punčke: drobna punčka z globoko višnjevimi očmi in zlatoruimenitmi laski, ki bi bila komaj ped velika, če bi bila cela — pa ji manjkajo rnke. nnge in trup. vse, razen glavice. To je Tičkina 'ljubljenka. Najljubša ji je zaradi svorh glo boko v i šnie v i h. ža-Iostnih očk in zato, ker je tako podobna krilatcem. onim krilatcem. ki imajo le glavico in perutničke in nič drugega in ki se Tički tako strašno smiRio. ker ne morejo nikoli sesti in se odločiti. ..... Druga punčka je Rozina, s sladkam imenom. Je velika za pol Tičke in oglata. ledenomrzla in nerodna, škriplje v sklepih, če jo premakneš, in nepremično in topo strmi s svojimi steklenimi očmi vate. Te .nima Tička posebno rada. Littbša ii ie tretja punčka: ni ledeno mrzla in ne škriplje v sklepih, prožna je in kima z glavico. V naročju leži kakor bolan otročiček. Vsak večer io Tička položi v posteljo, vsako jutro jo zbudi in obleče. Če je pa huda nanjo, jo vrže ob tla. in glej čudo, punčka poskoči, enkrat visoko, drugič niže. Pravo čudo. kaj? Pa je le ounčka iz cunj: Tički-na žoga v očkovi nogavici ie glava. Tička je zarisala z mamino pomočjo dve piki in dve črti — oči in u-sfa — poveznila ji je na glavo staro lasuljo rajnke punčke — nu. ostala nogavica je pa trebušček — kaj hočete še več? V zaboju so poleg ierač še druge dragocenosti: prazne ooižie hišice in šk-oli-ke. pisani kamenčki, od morja obrušene zelene in rumene steklene čremmjice. ki j:h Tička prinaša s sprehodov oh morju, divji kocta.nji. prazne škatle ;n škatlice,' nrazna kolesca snkanca. rd-eči in beli fi-žolčki. pisani tr?kovi in orVezki blaga in končno podobic*. t:ste od babice nri-bara nt a n e. To ie Tičkin zaklad. Tička ga tako vanno čuva. k^kor bab'ca svoj predalnik. Pa se vendar zgodi, da se včasih. kn-^ar Tičke ni dorm. kdo izmed velikih spravi nad ta zaklad m ga nosmravi. Ko se Tička vrn°. ni več nai-dragncene;š:h stvari: bgmili so polžki, školike. kamenčki in pisane črep-'n vo nega kopališča- Opozarjamo na isvanredne udobnosti pomladanske sezone (do 15. junija) Popolen penzijon, obstoječ iz: stanovanja s oostrežbo in razsvet-javo, dnevne prehrane, kopelji s perilom, vplačila zdraviliščnih in glasbenih pristojbin, ter enkratnega zdravniškega pregleda, stane za osebo tedensko: za drž. in samoupravne uradnike, častnike, vookojence, invalide in člane bolniških blagajn od Din 380—580, za vse ostale od Din 4"jO-—700. Zahtevajte nrosoekte od uprave kopališča Lipik' 6244 a izlečijo. Tu je pred nekaj dnevi isto-tako nenadoma spregledal, kakor je prej obolel. In komaj je prišel v svoj laboratorij, se je pričel baviti s svojimi prejšnjimi raziskovanji. Novinarjem, ki so ga posetili, je izjavil, da se nikakor ne misli odpovedati svoji življenski nalogi, vsekakor pa bo bolj oprezen nego prej. Ob stoletnici Zavoda Ossolinskih v Lvovu Zavod Ossolinskih v Lvovu je javna znanstvena knjižnica, muzej, galerija slik, velika tiskarna in založništvo znanstvenih knjig. Temu velikemu kulturnemu zavodu je z delom svojega življenja in s svojim denarjem položil temelje grof Josip Maksi« milijan Ossolinjski (1748 — 1926). Statut je dobil cesarsko potrdilo že 1. 1817., a re* aliziral se je šele 1. 1827., torej eno leto po ustanovnikovi smrti. Dne 27. maja, na binkoštno nedeljo se s posebno svečanostjo proslavi lOOletnica zavoda, ki je bil v času težke germanizaci« je predmarčne, pa tudi še pomarčne Av* strije centrum ne le literarnega, ampak sploh nacionalnega poljskega življenja vzhodnih krajev poljskega sveta. Brž v prvih početkih njegovega razvoja, ga je trdo prijela težka pest avstrijske po« H licije. Prav takrat, ko se je tragično kon« čala poljska novemberska vstaja, je bil (dec. 1831) za direktorja Ossolineja imeno« van vneti slavofil Konstantin Slot\vinjski, Čehi Hanka, Šafarik in Kollar so bili leta 1834 izvoljeni za člane sotrudnike, V Ga« liciji so revolucionarno delovali poljski emigranti, »patriotski komitet» je snoval zarote, ves ta pokret pa je potegnil k sebi tudi ravnatelja Ossolineja, ki je že prej s svojim ponašanjem «obrnil na sebe na« tančnejšo pozornost deželne vlade». V li* tografiji Zavoda se je proti odredbi cenzu« re natisnila slika Kočiuškova! Zavod in de« žela sta bila polna revolucionarnih brošur in knjig, ki jih je cenzura prepovedala, in izkazalo se je, da so bile tiskane v tiskarni Zavoda Ossolinjskih. In visoke sfere so začele postopati «za* radi veleizdaje«. V Zavodu so izvršili hiš« no preiskavo in ga končno zatvorili z li« tografijo in tiskarno vred. Dne 13. junija 1834. so zaprli direktorja Slotwinjskega in obenem ž njim slušatelja filozofije Emila Koritka. Proces je trajal tri leta. Slotwinj« ski se je branil odločno in ponosno; po* sebno je kril Zavod; ni ga zlomila niti osebna nesreča, ko so mu sporočili, da je njegova žena moževo ječo plačala s smrt« jo, zapuščajoč troje malih otrok. Končno je bila dne 24. junija 1837. izrečena sod« ba: Slotwinjski je bil kot «Hochverrats« strafling« obsojen na 8 let ječe v trdnjavi Kufstein na Tirolskem, ravnatelj tiskarne Komarnicki je dobil 6 let, Koritka pa so internirali v Ljubljani. Bil je in ostal je za Lvov dan narodne žalosti oni dan, ko so obsojence peljali iz mesta. Po dveh letih je bil SIot\vinjski «potem milosti« izpuščen. Prišel je iz ječe popolnoma zlomljen; nastanil se je v svo« jem domačem kraju Globikovu, pisal re« ligiozne spise, vzgajal sinove gospodarice in skrbel za kmečko ljudstvo. Čutil se je varnega, ko so avstrijski provokaterji iz« zvali znano kmečko buno 1. 1846. ter so kmetje klali agospodo«, a li nahujskana množica je morila brez razlike. Dne 21. fe« bruarja 1846. so pijani ljudje vdrli v dvo« rec Slotwinjskega ter ga klečečega pred sliko Kristovo ubili. Tako je Avstrija ubila plemenitega moža, ki se ga je bil oklenil tudi mladi vneti Koritko. Ves ta proces je imel za Zavod fatalne posledice. Zavod je prišel pod policijsko nadzorstvo; za pet let so mu vzeli vse ka« taloge. Posebna «c. kr. revizijska komisi« ja» je pregledala vse tiskovine, ki so pri« šle v Zavod po letu 1830., ter «škodljive in j prepovedane« izročila policiji. Odslej se brez dovoljenja te komisije ni smela ku« piti niti ena knjiga, pa tudi ne sprejeti v dar. Čitalnica Zavoda se je zatvorila. Di« rektor ni bil imenovan. Tiskarna je stala prazna. V te razmere je Avstrija poslala v Lvov na nadškofa koroškega Slovenca Lu« sina. Že v enem letu se je pa Lušin uve« ril, da kot avstrijski «delegat» v nacijo« nalno samozavestnem poljskem elementu ne opravi nič, in odšel je na Tirolsko. * Ves svoj imetek je Ossolinjski žrtvo« val za svojo ustanovo, ki ji je v središču znanstvena biblioteka. Kot mecen in lju« bitelj knjig spominja na Cojza, svojega vrstnika. Tudi Ossolinjskemu je osebna usoda bila težka: 3 leta pred smrtjo je oslepel. Dunajska policija ni dovolila, da bi se mu na grobu poljski govorilo. Ko se je bližal čas, da se uresniči živ* ljenska težnja Ossolinjskega ter otvori v Lvovu Zavod z biblioteko, je bil naš Čop že tam ... Spominjajo se ob stoletnici* Zavoda Ossolinjskih njegovega ustanovitelja ro« jaki Kopitarjevi in Čopovi, čuvarji groba Koritkovega . . . Dr. Fr. llešič. Počiščena tia so želja vsake gospodinje. Zato uporabljajte Schicht Ominol Kino Konec »srečnega konca«? Še pred kratkim je bil v filmski industriji, zlasti ameriški, napisan zakon, da se morajo filmi srečno končali. Občinstvo je zahtevalo, da se junaka na koncu «vzameta» in zaključita istorijo s tradicionalnim poljubom, in producentom zato ni ostalo nič drugega, kakor da se hočeš nočeš uklonijo. Danes se je okus občinstva menda že spremenil. Družba MGM, ki je iz umetniških razlogov že večkrat prekršila tradicijo mei »etra tn brzina v metrib Vrsta opazovanja W 2 SE i SSW 2 SW 2 mimo mirno ESE 1 mirno Ljubljana Maribor . . . Z»ereh . .• . Beograd « « . Sara levo , , . Skopi ie . . . . Dubrovnik . . Split . . , Popoldanska nogometna tekma med UTUgnajd in Argentinci na olimpijskem turnirju v Amsterdamu bo določila prvaka izmed 17 držav, ki so bile zastopane. Strokovnjaki so razdelili moštva po znanju v tiri skupine, in sicer najnižjo, ki je bila že v naprej obsojena, da ne bo ostala v konkurenci srednjo, ki se Je — ako ni bilo smole pri žrebanju — dokopala preko drugega kola in najvišjo, ki je lahko dosegla naislov olimpij-skega prvaka. Med zadnjemu so bila moštva Amerike, Luksemburšike in Mehike, Jugoslavija Je bite med srednjimi, kot resni kandidati za prvo mesto pa so veljali do semrfrinalov: Uru-guajoi, Argentinci, Nizozemci, Španci in Nemci. Slednji so po zelo slabi igri podlegli Umguajcem. mesto njih pa so z visoko zmago nad Španci prišli v semifinale Italijani, kri so Jih Uruguajci v četrtek posadi.!« na hladno. Tako se borita za naslov olimpijskega prvaka sredi visoko razvitega nogometa v Evropi dve južnoameriški moštvi! — Tolažilni turnir se je vendar pričel; dosedaj so se prijavili Belgijci, Nizozemci, Ci-lenci. Mehikanci ta Američana. Za tekme ni posebnega zanimanja in so le moralna uteha razočaranih Nemci so tako divji radi izgubljene bitke z Uruguajci, da so kar odpotovali domov. Ostali nogomet izven Amsterdama seveda sedaj nima prave privlačnosti. Na Dunaju odigravajo prvenstvo; najbolj vroči so boji za zadnji dve mesti v I. profesionalni tigi Kluba na teh mestih morata v II. ligo in se morata za svoje nastope zadovoljiti s slabšim materijailom m skromnejšim zaslužkom. V nevarnosti so WAC, Hakaoh in BAC. dočim je usoda Simmeringa že zapečatena. Na čelu tabele so Admira. Rapid. Wacker itd. — Praška Sparta je v nedeljo podlegla Bohemiensu in s tem zaigrala vse šance, da si osvoji naslov prvaka. — V konkurenci za srednjeevropski pokal so že spet spori Po sklepu praške konference bi morai najmočnejši zastopnik Romunije (temešvarski Kiniszi) odigrati za vstop na konkurenco še kvalifikacijsko tekmo z beograjskim S por »klubom Ker Romuni do določenega roka niso poravnali nekaterih finančnih obveznosti, je odbor obvestil naš savez, da pride BSK brez kvalifikacije tekme v konkurenco. Sedaj so se pa Romuni zganili; plačali so naknadno John GaIsworthy: Patriot Nedavno so mi pripovedovali resnično zgodbo, ki sem jo. če se ne motim, slišal ali čital že med vojno, ki pa je vredna, da jo ponovim onim, ki je še ne poznajo. Zgodba namreč dopušča gotove ironične zaključke ter je veličina zase, kajti zgodba govori o človeku, ki ga — ako vohuni pri nas — označujemo z besedo iz petih črk in ki je ena največjih žaljivk, in katerega — ako vohuni za nas — povišamo z izrazom «v 'tajni službi» ter ga smatramo najmanj za junaka druge vrste. Gotovo je še vsem v spominu, da so ob izbruhu vojne poznale oblasti onih petnajststo oseb, ki so dajale Nemčiji skrajno brezpomembne in večji del napačne informacije o našem položaju in o naših ukrepih in da so oblasti z eno samo šahovsko potezo onemogočile njihovo akcijo. Od tega trenutka dalje ni bil odkrit niti en pTimer vohunstva po vohunih, ki so bivali v Angliji že ob vojni napovedi. Kakor so mi povedali, pa so vendarle zasledili nekaj nevažnih 3>riimerov vohunstva po osebah, ki so se priučile tehniki tajne službe, ali pa so med vojno s tem namenom prišle v Anglijo. O enem teh primerov govori ta zgodba. V avgustu 1914. je živel v Ameriki trgovec nemškega pokolenja, ameri* ški državljan, ki ga bomo imenovali Lichtfelder. V resnici je bilo njegovo ime drugo. Nekoč je bil častnik v nem* ški vojski ter je imel približno pet* deset let. Njegova postava je bila še vedno vojaška. Nosil je tudi kratko postrižene lase. Predvsem pa je imel patriotsko zavest, ki je bila preveč razvita za njegovo ameriško držav* ljanstvo. Tako se je kmalu zgodilo, da se je izkrcal v Genui Američan Light* field, ki se je nato pojavil kot Licht* felder v nemškem glavnem stanu pri poveljstvu svojega starega polka. «Ne,» so mu razložili, «vi niste več mladi, nimate dovolj odporne sile in ste ameriški državljan. Naša tajna služ* ba v Angliji je pomanjkljiva. Nekaj tam ni v redu. Mnogo več boste kori* stili svoji domovini, ako odpotujete kot ameriški državljan v Anglijo in nam od tam dobavite vse informacije, kar jih boste dobili.® Lichtfelder je bil v srcu za svoj stari polk, toda kot patriot je ugodil nasvetu. V dveh mesecih se je sezna* nil z vsemi skrivnostmi svoje nove obr* ti, se vkrcal v Genui ter se pojavil zo* pet v Ameriki kot Lichtfield. Kmalu potem je odpotoval v Liverpool, pre* obložen s poslovnimi adresarji in vzor* ci ter je imel ameriški potni list na svoje ameriško ime. Prvi dan svoje «tajne službe® se je potikal po pristaniških napravah ne* kega mesta, ki je bilo po njegovem mnenju važna pomorska postojanka. Zabeležil si je skrbno vse, zvečer pa je napisal trgovsko nismo nekemu gospo* du v Rotterdamu. Med vrste, ki so bi« le posvečene — recimo višji obliki iz« delavanja gumbov, je napisal s kemič« no tinto vse, kar je videl. Ta ali oni parnik je dospel, ali pa namerava od* pluti. Ti in taki ljudje so se vežbali, sploh vse, kar je bilo po njegovem mnenju važno. Pismo je končal z be* sedami: «Jutri Dublin. Lichtfelder®, nakar je pismo oddal na pošto. Na nesrečo ubogega, preprostega pa* triota pa je bila na glavni pošti mlada dama, ki je krajšala svoje dolge dneve z odpiranjem vseh pisem, naslovljenih v sumljivo inozemstvo. Vsa ta pisma je natančno pregledovala, ker je hote* la zaslediti tajno pisavo s kemično tin* to. Na njeno veliko veselje — saj je bila že naveličana neuspehov svojega koristnega posla — se je prikazala med, vrstami trgovskega dokumenta izdajal* ska tinta. Telefonirala je nekemu ura* du neprevidne besede «Jutri Dublin. Lichtfelder.» V onem času so smeli tujci potovati na Irsko samo preko Holyheada. Tjakaj je šlo telefonsko vprašanje: «Ali je potoval včeraj neki Lichtfelder v Dublin?® Odgovor, ki je prišel takoj, se je glasil: »Američan z imenom Lightfield se je peljal včeraj v Dublin, odkoder se je vrnil zvečer ter se je danes z vlakom odpeljal v London Custon kolodvor.« Na london? skem kolodvoru so našega patriota po natančno treh dneh tajne službe pri« jeli in ga spravili tja. kamor so takrat pač spravljali take ljudi. « Ameriški državljan sem,» je rekel, «moje ime je Lightfield.® «Potem,» je izjavila britanska vlada — seveda je bilo pri tem odvojeno mi* šljenje v vladi — «potem je stvar dru* gačna. Zaslišani boste pred rednim so* diščem in ne pred vojnim. Branil vas bo na naše stroške odvetnik, ki ga bo določilo ameriško poslaništvo.® Prav kmalu — kajti takrat zakon ni dovoljeval dolgega odlašanja — je bil zaslišan ameriški državljan Lightfield alias Lichtfelder, ker je dajal informa* ciie sovražniku. Tri dni je pripravljal odličen odvetnik na stroške vlade svoj zagovor, toda neki znameniti jurist, ki je nastopal kot javni obtožitelj, je te* meljito razmišljal o vprašanju, s kate* rim bo pričel svojo obtožbo. «Gospod Lichtfelder,® je rekel in fi* ksiral obtoženca. «povejte mi, ali niste bili častnik v nemški vojski?® Ameriški državljan je cele ure pri* povedoval sodnemu dvoru, da je silno zaposlen s svojimi kupčijami, navedel je svoje reference in pokazal vzorce. Priznal je, da je oddal pismo z nevid* Ijivimi vrstami ter izjavil, da je poto* val iz Amerike z nekim holandskim novinarjem, ki mu je rekel: «Saj veste, da ne moremo dobiti prav nikakih po* ročil, ker smo nevtralni. Pošljite nam vendar karkoli, seveda ničesar kar bi moglo škodovati Angliji, toda nekaj, o čemer bi mogli pisati.® In to je sto* ril. To vendar ne more škodovati no* benemu. Saj je napisal samo otročarije. Sedaj pa se je pri tem prvem vpra* šanju malo sključil in — molčaL In znameniti jurist je rekel: «Nočem sedaj siliti v vas, gospod Lichtfelder. Govorili bomo o drugih stvareh. Toda želim, da si temeljito premislite to vprašanje, kajti to vpra« šanje ni samo prvo, ampak bo tudi zadnje.* Razprava je bila preložena. Zasliša« nje še ni bilo končano in tudi vpraša* Kriza v čevljarski obrti V zadnjem času se je v javnosti mnogo razpravljalo o stanju čevljarske obrti in trgovine. Objavljale so se tudi statistike o uvozu čevljev iz inozemstva ter se je ugotavljalo, da je uvozna carina na čevlje previsoka. Ker "podatki, ki so prišli v javnost, niso točni, ne odgovarjajo dejanskemu stanju in bi mogli o krizi v čevljarskem obrtu ustvariti povsem drugo sliko, kakor je v resnici, je potrebno, da ponovno spregovorimo o krizi v tej obrtni stroki. Zveza trgovcev v Hrvatski in Slavoniji, sekcija trgovcev s čevlji v Zagrebu je objavila statistiko, po kateri se je v ietu 1927 uvozilo v našo državo čevljev za 396.823 kg v vrednosti 82,097.600 Din, kar predstavlja 610.000 parov. Zveza trgovcev navaja nadalje, da je po izjavah uradnih obrtniških organizacij v državi 200.000 čevljarjev. Ti podatki pa niso točni, ker se ceni število vseh obrtnikov v državi na 200.000. Kolikor pa je mogoče ugotoviti, pa je izmed teh 200.000 obrtnikov le okrog 14.000 čevljarskih mojstrov. To število pa povsem preobrne sliko, ki se je pokazala v javnosti, češ da uvoz čevljev ne povzroča krize v čevljarstvu. Če bi bilo v državi res 200.000 čevljarjev, potem bi bil pač vsak čevljar oškodovan vsled uvoza letno za 3 pare čevljev. Ker pa je čevljarjev le 14.000 in znaša uvoz (510.000 parov, je vsak čevljar oškodovan letno za 43 in pol para. Objavljeni statistični podatki so torej popolnoma naoačni. Ce preračunamo v dinarje, je vsak čevljar v državi oškodovan na uvozu za Din 5864.— letno. Dokajpen vzrok krize v čevljarski obrti je torej baš neomejen uvoz čevljarskih izdelkov. Konzum čevljev znaša v naši državi po statistiki Zveze trgovcev 3,860.000 parov čevljev. Na uvoz odpade 610.000 parov, na domačo čevljarsko industrijo 750.000 parov, na čevljarje pa bi odpadlo potem takem 2,500.000 parov. Dejansko pa pri številu 14.000 čevljarskih mojstrov odpade pri 250 delovnih dneh in pri dnevni produkciji y2 para na čevljarje le 1,750.000 parov. Manjka torej 750.000 parov. Tudi ti podatki ne odgovarjajo dejanskemu stanju in nastane v statističnem pogledu vprašanje, na koga odpade manjkajočih 750.000 parov . Za znižanje uvozne carine se agitira tudi s tem, da je tri četrtine prebivalstva bosega. Ta argumentacija je popolnoma jalova. Ce je konzum čevljev v državi letno le 3,860.000 parov čevljev, ni še s tem rečeno, da moramo za tri četrtine «bosega» prebivalstva čevlje uvažati, zlasti ko je domača čevljarska industrija in obrt nezaposlena. Že čevljarska obrt sama lahko pri 43.5 parih, za katere je vsak čevljar letno oškodovan zaradi uvoza, dvigne domačo produkcijo za 609.000 parov. Upoštevati pa moramo tudi, da vlada v čevljarski obrti velika brezposelnost. Ce torej potreba po čevljih v naši državi ni krita, zaposlite domačo obrt in industrijo? Kar pa se tiče tri četrtine «bosega> prebivalstva,, to boso prebivalstvo tudi z uvozom ne bo obute, ker opank še ne uvažamo. Prebivalstvo skoraj vseh južnih pokrajin uporablja kot obuvalo opanke in torej števila prebivalstva v državi ne moremo vzeti kot merilo za potrebo uvoza. Čudno pa je tudi, kako more kdo z ozirom na narodno gospodarstvo tako krčevito zagovarjati uvoz posebno, ko domača industrija in obrt nudi kvalitativno ne le enake, temveč tudi boljše izdelke. Če visoka carina draži čevlje, naj se uporabljajo domači izdelki in naj se na uvoz usnja ne nalarajo uvozne carine. Saj bo cena čevljem padla sama po sebi, če bo trgovina ustvarila med domačimi pro-ducenti zdravo konkurenco. Iz stališča zaščite domače produkcije je potrebno, da se uvozna carina ne le ne zniža, marveč da se uvoz tudi kontingentira. Ni potrebno niti glede na konzum niti glede na cene, da bi favorizirali uvoz v škodo domači obrti in industriji. Naloga državne uprave je, da z dobro trgovinsko politiko podpira domačo delavnost in tudi 14.000 čevljarjev je vredno, da se j4h uvažuje, saj zaposlujejo na tisoče delavstva in vzgajajo naraščaj. Žalostno pa je, da se interesi inozemske industrije predpostavljajo interesom domače produkcije. I. Kaiser. = Uredba o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic. V založništvu Tiskovne zadruge v Ljubljani je izšla v priročni knjižici Uredba o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic, kakor tudi o delovnem času pomožnega osobja v dotičnih obratovalnicah (podjetjih). Uredba je važna za vse trgovske, obrtne in industrijske obrate, na kar opozarjamo prizadete kroge. Cena knjižnici s poštnino vred 650 Din. = Dolgovi in terjatve naših državljanov na Češkoslovaškem. Češkoslovaška vlada je predlagala naši vladi, da se potom sporazuma uredi vprašanje dolgov in terjatev naših državljanov in pravnih oseb na Češkoslovaškem. V ta namen poziva na inicijativo ministrstva za trgovino in industrijo Zbornica za TOI v Ljubljani vse fizične in pravne osebe na svojem področju, ki so imele pred razpadom avstro - ogrske monarhije kake dolgove ali terjatve na Češkoslovaškem, pa nje še ni bilo drugič stavljeno. Rano v jutro drugega dne, ko je sto* pil jetniški paznik v Lichtfelderjevo celico, je viselo njegovo truplo na omreženem oknu, obešeno na šalu. Sve« to pismo, ki ga dobi vsak jetnik, je ležalo pred nogami mrliča. Na deski v celici pa je bilo zapisano: «Vojak sem, svojega čina nočem po* vedati... Angleška vlada me je zaslis šala pravilno. Ne umrem kot vohun, temveč kot vojak. Udam se v svojo usodo kot mož, toda krivoprisežnik nočem biti in tudi ne lažnik... Kar sem storil, sem storil za svojo domo» vino. Zahvaljujem in blagoslavljam vse.» In deset odvetnikov — osem Angle« žev in dva Američana — ki so z menoj poslušali to zgodbo, je soglasno zamr« mralo: «Hraber dečko!» In to je bil v resnicil • čitajte jutri »Ponedeljek"! do danes še niso urejene, da jih najkasneje do 25. t. m. pismeno prijavijo ministrstvu za trgovino in industrijo, oddelek za notranjo trgovino v Beogradu. Iz vložene prijave morajo biti razvidni naslednji podatki: 1.) ime in priimek upnika, odnosno dolžnika in njegovo bivališče; 2.) ime in priimek upnika, odnosno dolžnika na Češkoslovaškem, odnosno njegovo bivališče; 3.) na kakšni podlagi je nastala terjatev ali dolg; 4.) ali se je obrestovala in kako in 5.) koliko je terjatev ali dolg prvotno znašal, v "katerem znesku še obstoja danes, z dosedaj dospelimi, a še ne plačanimi obrestmi. Interesenti se opozarjajo, da se točno odzovejo temu pozivu. Ako svojih dolgov ali terjatev ne bi prijavili v določenem roku, bi jih zadele težke posledice, ker bi se njihovi dolgovi in terjatve ne upoštevali pri sklepanju nameravanega sporazuma. v = Pogajanja za ustanovitev srednjeevropskega kartela lesnih trgovcev. V Budimpešti se že dalj časa vršijo pogajanja me 240 — 245. Otrobi: baški in sremski 215 do 220. Dunajska borza za kmetijske proizvode (8. t. m.) Na dunajski borzi ie tendenca navzlic prijaznejšim budimpeštanskih tečajem nespremenjena. Promet je dalje zelo slab. Tudi za novo pšenico je malo interesentov. Nova jugoslovenska pšenica Tisa (77 kg) se nudi po 1.8 — 1.85 Kč ex šlep Dunaj. V turščici je razpoloženje čvrsto, ker je malo ponudb. Uradno notirajo vključno blagovno-premetni davek brez carine: pšenica: demača 42.25 — 43.25, madžarska Tisa 47 25 do 47.75; rž: marrhfeldska 41.25 — 41.5; turščica: 37-25 — 38; oves: domači 37 25 — 37.75. Franc Jožef ali Tisza? Stavbni odbor mestnega sveta v Budimpešti je sklenil postaviti na peštan-skem verižnem mostu spomenik jezdeca na koniu. Jezdec naj bi bil cesar Franc Jožef I. Na mestu, kjer je projektiran spomenik, je namreč Franc Jožef 1. 1876., ko je bil kronan, vsekal z mečem na vse štiri strani sveta, kakor veleva tradicija tega ceremonijela. Načrtu za postavitev spomenika se ni nihče upiral, dokler je živela stara monarhija in dokler so prejemali Madžari z Dunaja več nego ostali narodi. Tudi politik Štefan Tisza je popolnoma soglašal z idejo, da se postavi Francu Jožefu spomenik. Položaj se je spremenil šele po smrti Franca Jožefa in po razsuto- monarhije. Po smrti Štefana Tisze se je namreč konstituiral odbor, ki je sklenil postaviti pokojnega madžarskega politika na mesto Franca Jožefa. Tako je nastal spor za dve figuri iz preteklosti, prepir, ki še danes ni odločen in ki bo najbrže še precej časa trajal, zlasti ker je prostor, na katerem kanijo postaviti spomenik, zgodovinsko važen in pa ker je Štefan Tisza za Madžare kot narod le pomembnejši mož kakor Franc Jožef I. flfiFfl-lomal roj so razstavljeni na velesejmu 7579 v paviljonu E 18-20 Foto-materijal JANKO POGAČNIK Ljubljana, Tavčarjeva ul. 4 Sigurno eksistenca V razpečavanje oddam svojo z zakonom zaščiteno novost. Velik zaslužek in lahko potovanje. Potrebno 15—20.000 Din. — Po-bližje v petek 14. junija od 4. do 7. ure v; hotelu «Slon», Ljubljana, H. Steinmeier. 7591 Kroniskn gora. Učiteljica vzame čez počitnice v Kranjsko goro' dekleta v starosti od 15 do 18 let v popolno oskrbo v novo preurejeno stanovanje z vrtom. Stalno nadzorstvo. Tuberkulozno botaih se ne sprejme. Cena 2000 Din. Ponudbe na Kranjska gora 74. 7421-a Trsoushi lokal v centrumu Ljubljane išče svetovna tvrdka. 7580 Ponudbe pod »CENTRUM 8«. tn drugih srečk lastniki se naj v Ia venka (SHS). 105 gecifaucet V četrtek 14. junija od 2. do 7. in v petek 15. junija od 12. do 6. v Ljubljani (hotel Slon) — se vrše posamezna predavanja o mojem z zakonom zavarovanem postopanju za odpravo jecljanja. Zdravniško priporo* čeno. (Nikak kurz, obisk zavoda ali suge« stija.) Po mojem postopku se jecljavci la» hko sami znebe tega zla. (Uspehi v 4, 6 in 8 tednih), zahvalna pisma in uradno potr* jena spričevala nekaterih jecljavcev so ved« dno na vpogled. Interesente vabim tem po« tom najvljudneje. Noben jecljavec ali star« ši jecljavih otrok naj ne zamude udeležiti se teh predavanj, zlasti ko so zastonj. Ga« rancijo za uspeh prevzamem v polnem ob* segu. Jezikovni institut dr. phil. Goercki & Co., Hagenburg (Sch.=Lippe). 7591 7600 Res ceno in solidno Pohištvo Spalnice najtrpežinejše, jedilna ce najmodernejše, kuhinje najuporabljivejše, i z trdega in mehkega lesa, od preproste do najfinejše izdelave, kupite ali naro-« čile tudi po danih načrtih pri Egidij In Karol Erjavec 6R0D. pileg tacenskega mostu Št. Vid n. Ljubljano. Samo zajamčeni lastni izdelki. Ogled tudi ob nedeljah. — Avtoziveza. John Buli" bencinske tablete za avtomobile, motorna kolesa, bencinske motorje. — Prednosti: Na bencinu se pri« štedi 25—30 % (na 5 1 bencina 1 tableta), svečice ostanejo brez saj, stene cilindrov čiste, ventili lažje funkcijonirajo, polna kompresija, motor se lažje požene. — Cena dozi s 100 tabletami Din 160.—. John Buli" zeščita za steblo za avtomobile, zrcala, zdravniška zrcala, očala, izložbe. — Prednosti: ščiti steklo, da ne zamegli pri dežju, od sopare, snega, me* gle. Steklo, zrcalo ostane popolnoma pro* zorno čisto. — Cena škatljici Din 32.—. John Buli" masa za brtvenie (Dichtungsmasse). — Prednosti: Vijaki ne popuščajo, ker se spoji masa trdo s kovi* no in otrdi po montaži ter ne ostane ela* stična. — Cena dozi Din 84.—. Glavno zastopstvo tvrdke JOHN BULL, Ljubljana, poštni predal 286. Zastopniki s kavcijami za ljubljansko ln mariborsko oblast se išče jo. 143a Čitajte jutri »Ponedeljek"! Velika in pestra izbira bfafa za ne pile kaberne lubijana Najpopolnejši Stoewer šivaini strop za šivilje, krojače in čevljarje tei za vsak dom Preden si nabavite stroj, oglejte si to izrednost pri tvrdki Lud. Baraga, Ljubljene ŠeSenburgova ulica 6 I. Irazalačen jouk 15-letnt gerantiji Telefon št. 980. & l ft aa I S -j tn cest. d g gjnassBsassss^sBaBBSBSSBEBBaaHassssa^BiBKaBia^ B £3 H n B a B a ia H a B a Autobus znamke Fiat za 16 oseb, karoserija skoraj nova, voz je brezhiben, sposoben za takojšen promet. Proda se vsled opustitve prometa. Cena — poleg garniture novih gumijastih obroče v Din'31.000. Ugodni plačilni pogoji. Kompletna dieselmotor naprava, ki se lahko ogleda v obratu, je pravtako poceni naprodaj. Informacije daje tvrdka A, & E. Skaberns, Ljubljana, Mestni trg. Zgoraj naslikano otroško JEDILNO ORODJE V TOKU dobite zastoni od družbe Ni s le, ako pošljete na spodnji nas ov 53 belih etiket v francoskem btsedilu, opremljenih s tvorniško znamko ,Gfl£amje. A tisti mah se je oglasil stari sluga. »Kje je gospod Gargouf?« je šepnil s pridušenim glasom. »Oh,« sem vzkliknil, »pozabil sem nanj.« »Na streho je zbežal,« je nadaljeval starec, gledaje okoli sebe. »Ko smo prišli mi, gospod vikont, so bila ta vrata odprta.« »Nu, kje je tedaj?« Ozrl sem se po strehi; bila je temna in sence dimnikov so po- nekod ovirale razgled. Oskrbnik se je bil nemara 'skril kje v temi blizu nas — če se ni iz obupa strmoglavili v globino. A v tem je pritekel dečko, ki sem ga bil pustil pri opeki. »Tamle je nekdo!« je dejal. Ves prestrašen s>e je oklenil starega sluge. »To mora biti Gargouf!« sem odvrnil. »Počakajte me tu!« Ne da bi poslušal ženske, ki so me zakfrniale, naj ostanem, sem oprezno krenil v naznaoeno stran- Izprva nisem mogel ničesar opaziti; a kmalu se mi je zazdelo, da se nedaleč od mene, prav na robu strehe, nekaj giblje. Ne vedoč, s kom imam opravka, sem se prbližal. In res — bil je Gargouf! Ž del je ob dimniku, v najgostejši temi, tam, kjer je končna stena stranskega krila štrlela nad vrtom, skozi katerega sem bil prišel v grad. Ta končna stena ni imela oken in večina vrta pod njo je bHa temna, zakaj vogal zgradbe ga je skrival odsevu gorečih poslopij. Mislili sem, da se je oskrbnik umakni! semkaj, ker se je hotel skriti, in da me zaradi teme ne spozna. Ko sem pristopil k njemu, se je vzdignil na kolena ter zarenčal kakor pes. »Nazaj!« je rekel z glasom, v katerem ni bilo več človeškega zvoka. »Nazaj, če ne . . .« »Pomirite se, prijatelj,« sem rekel s tehtnim glasom, meneč, da ga strah pripravlja ob razum. »Jaz sem, vikont de Saux.« »Nazaj!« je bil njegov edini odgovor, in dasi je ždel tako nizko, da nisem videl njegove sence na ozadju dreves, ki jih je škrlatil požar, sem vendar opazil svetlikanje pištole, s katero je meril name. »Nazaj! Date mi minuto časa« (glas mu je meketal od groze), »samo minuto, da ukanim te peklenščke! Ce pa vzdignete hrup, tedaj vedite, da ne poginem sam! Ne, sam ne bom pogrnil! Nazaj!« »Ali se vam je zmešalo?« sem vprašal. »Nazaj, če ne ustrelim!« je zarohnel. »Ne maram poginiti sam!« Pokleknil je bil na rob strehe, držeč se z levico za dimnik. Pla- niti nanj je pomenilo v tem položaju strmoglaviti se v smrt; nikakega haska se nisem mogel nadejati od takega potizkusa. Odmaknil sem se. In baš tisti mah je Gargouf zdrknii čez rob ter izginil. Globoko sem zasopel in nastavil uho; toda nikakega padca ni bilo slišati. Približa«! sem se žlebu in pogledal v globino. Oskrbnik je visel v zraku, kakih deset črevljev pod menoj. Plezal je, počasi in presledkoma prestavUaje noge; očrti njegove temne postave so postajali čedalje bolj nerazločni. Nehote sem potipal okoli sebe; in res sem zadel z roko ob vrv, po kateri se je spuščal nizdoli. Bila je zadrgnjena okoli dimnika. Razumel sem ga. Lopov nam je bil zamolčal svoj načrt za beg, da bi bil tem bolj gotov uspeha in'da mu ne bi bilo treba ustopiti prvenstva Denizi in ostalim ženskam. Ogorčenje, ki me je prešinilo ob tej misli, je bilo v prvem trenutku tolikšno, da sem se vprašal, aH ne bi bilo pravične« da mu prerežem vrv in ga strmoglavim v globočino. Baš tisti mah pa se je vrt pod menoj napolnil s svetlobo m kakih petnajst upornikov je pridrio proti vratom, skozi katera sem bil prišel v grad. Dih mi je zastal. Oskrbnik, ki je visel pod menoj baš na sredi poti, se je prestal spuščati in se ni več geniL Le zibal se je še nekoliko; v jarki luči plamenic, s katerima so si svetili novodošleci, sem razločil sleherni vozel vrvi in celo njen konec, ki je segal do tal. Besneži ga v prvem zaletu niso opazili. Kri mi je oledenela, ko je prišel kolovodja do vrvi; mislil sem, da ga mora u gledat i. Toda zdirjal je mimo in izginil skozi vrata. Malone vsi ostali so za njim minili vrv, ne da bi se bilo kaj zgodilo. Zadnja je bila ženščina, ki me je bila obsula s kletvinami, ko me je videla pri oknu. S pla-menico v roki je hitela za ostalimi. Tik pod oskrbnikom se je ustavila. z nogo že iztegnjeno, da bi stopila na prag. Videl sem, kaka je počasi okrenila glavo. Vzdignila je oči ... in ga je zagledala! Sprejmemo vodjo tiskarne Predpogoj popolna usposobljenost v tiskarski stroki, pri» merna šolska predizobrazba in neoporečnost. Vstop, plača, stanovanje po dogovoru. — Reflektira se le na spretno in sposobno moč. — S spričevali opremljene ponudbe na Predsedstvo upravnega sveta tiskarne «Merkur» d. d Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. 7505 7429a Esslingske rolade so samo s patent .BENCZE" mehunastim klinčičem nepoiušlj ve Stari sistem Patent »Bencze" k [ Edina tvornica ANTON BENCE I SIN, tvornica lesenih rolojev Vel. Bečkerek. Zahtevajte ponudbe. Agent' se sprejemajo. Orangeade, Ciironade, rnalinov sukus In ekstrakte za pokalice izdeluje v najfinejših vrstah in prodaja po zmernih cenah i* ALKO 4* 130 a tvornica konjaka, likerja, ruma in sadnih sokov LJUBI J AN Suetounoznana zdravilišče s ln odpočiVDlifto. Penzijonati, Internati, Domovi za dečke in deklice. Cena za eelo penzijo ta otroke 140 šir. za odrasle 150 §fr, ki velja za 4 zdravilišča pri tedenski premenjavi. Reference nad 1000 družin. Prospekti (Poštnina za odgovor.) BIRO pENZIJONATOV PESTALOZZI. (Fždčration Internationale des Pensionats Europ6ens). Budapest V„ Alkotminj • str. 4„ 1. Telefon: Tcr6z 242—36 Zdravilišča in odpočivališča: Na Madžarskem: Budapest, Sidfok. V Švici: Ženeva*, Lausanne* Neuchatel*, Luzern, Monlreui* Zurich*. Lugano, St. Moritz. V Franciji: Paris». Deauville. Trouville, Biarritz, Aix-les Bains. Grenoble*. Evian (Ženevsko jezero), Chamonix. Na francoski ri vieri: St. RaphaeL Cannes, Nizza*. Juanles-Pins. Monte-Carlo Menton. V Angliji: London*. Cambridge* Brigthon. Folkstone V Italiji: San Ramo*, Nervi, Benetke. Bordighpra, Opatija Riccione, Rim*, Neapel* Palermo, Meran. V Avstriji: Wien* Zell-am-Zee, Linz*. Insbruck*. Salzburg* V Nemčiji: Berlin* V Belgiji: Ostende. V Afriki: Algir, Tunis. Z * zaznamovani krajj so stalni internati, domovi za dečke in deklice (tudi za odrasle) odprti vse leto. Drugi penzijonati v zdraviliščih so odprti le v juliju, avgustu in septembru. Poto vanje v družbi popust (25—50%) direktni ekstra Pullmannovi vagoni. Cene internatov v šolskem letu (od 15 septembra dalje^ HO šfr na mesec. OP6TE JUGOSLOVENSKO BANKARSKO DRUŠTVO A. D. Beograd - Zagreb. Delniška glavnica 6382 100 milijonov dinarjev, vplačanih v gotovini. Reserve 25 milijonov dinarjev. Opravlja vse v bančno stroko spadajoče transakcije po najkulanineiših pogojih. Sprejema vsak čas prosto razpoložljive hranilne vloge in iih obrestuje po čistih 5°/n. Dame in gospodje! Velika izbira vseh vrst nemških in francoskih gumi s steznikov in kombinaž, gumi nogavic za bolne noge in krene žile, trebušni pašo* vi iz najfinejšega blaga za pred in po porodu. Za gospode gumijevi trebušni pasovi (Marsgiirtel). Pri posebnih slučajih se izgotavs lja tudi po meri pri tvrdki G. BESEDNIK (N DRUG LJUBLANA, Prešernova ulica štev. .5. 748 t ♦ U U : !♦ 1» !♦ ji U j ! u I* I* zdravilišče !. reda zdravi: Revmatizem — išias — nevralgijo ženske bolezni — kronične eksudate onemoglost — anemijo Žveplene kopeli — močvirne kopeli ogljiko - kisle kopeli — hidroterapija ritmične vežbe — šport — tenis Strokovno osobje kopališča pod vodstvom dr. J. Šaloma, bivšega asistenta na kliniki* i na Dunaju 12 km oddaljeno od Sarajeva, 500 m nad Jadranskim morjem, živopisna okolica s krasnimi izleti. Hoteli z vzornim komfortom. Re- » storan prvovrsten, dietična hrana. Cene zmerne. Popust na železnicah preko »Putnika«. Uradniki, oficirji, zdravniki imajo popust na kopelih. Vojaška godba igra trikrat dnevno. Prospekti in informacije se dobe pri Upravi kopališča. 11 Sezona od 15. maja do 15. oktobra. Ime SCHEMBER jamči za kakovost UAGA d. d. ZAGREB Savska cesta štev. 25 dobavlja odslej i to znamenito SCHEMBER-ovo TEHTNICO Kupim: Vreče od soli, Vreče od sladkorja, Vreče od kave. Rabljene odeje, Mehka drva. Hud m: Izven kartela: Lahek avtobencin Din 9.50 za ks. odsovaria po Litrih Din 6.85 za k Kainit (kot so) za shra njctije leda po 100 kg-Din 110.—. 6587a r lenem. Sombor (Bačka). Vreče iut« a rsbljt-ne r«-' rr*t tet uto za emoa!až( ma vedno V talin VIIRK0 MLAKAR (,inhtisii» rtlnm&kt«v» I KIJPIM SiAL.NO V&AkO 4lMOZl.NO kostanjevega taninskega lesa 9mrekove skorje, cele in zdrobljene, smrekove hmeljeve droge, rabljene sode od strojnega in jedilnega olja. v dobrem stanju. ~ po aajvisjih cenah. Akreditivoo plačilo. FRANC 05ET, Sv. Peter v Savinjski dolini. o rs 7409 d© Edina voda za usta, ki je na Pariški zdravniški akademiji priznana Higijensko antiseptična VODA ZA USTA Botot najbolje sredstvo za osve ževanjeust, osobito prijetno poleti. Znižane cene! Zahtevajte Botot mi!o za zobe in pasto za zobe. :. mm, M 54. Bn •rtporot« kot «t»r»- bdelo rainic «*u)» najbolj ir Ua. -mrie« r*«fc ml Ceniki o> »fliolaffo. tfi*-' h IS A LN l bKOJl novi in rabljem m sicer H a ! d a Uncterwood Smitb d Bros Continental Adler ideal Monarch Remington i t. d. se dobijo po najnižjih cenah d C o, Maribor A n t. Rud. Legat Slovenska ulica 7, Telefon lOO. Pozor obiskovalci LiubSjanskega veiesejma! Avtomobilske in motocikelske interesente vljudno vabimo na ogled velike razstave svetovnoznanih, kvalitetnih avtomobilov: limuzin in odprtih; osebnih in tovornih PEUGEOT, od najmanjšega do največjega. ESSEX SUPER . SIX amerikanskih 6cilinderskih. AUSTRO - FIAT 1 3/4, do 2-, 3- in 5tonskih. Na zalogi svetovnoznani športni avtomobili BUGATTI in AMILCAR VSI REZERVNI DELI STALNO NA SKLADIŠČU svetovnoznanih kvalitetnih motociklov z in brez prikolic: A. J. S. angleška zmagovalna znamka 1- in ^cilinderskih. EXCELSIOR and HENDERSON amerikanskih 2- in 4 cilinderskih. < GILLET belgijskih 1 cilinderskih. GRIFFON francoskih 1 cilinderskih. NAJNIŽJE BREZKONKURENCNE CENE! Generalno zastopstvo: O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva ulica štev. 11. — Paviljon »G«. 7447 Q tj /CotoČCLCL h. oiclUu oglasov, poAat** rta, OgLasru. ocLdaUJt JITTRA, Ljubljana, Priucnurva* ul 4 CeJunnto reuduju parbu. Lrajulfuc* LjtMjcuuujt n^4'2 Tolafon. sUudkcL 2492 trgovski/pa. alt. mklcurutcga. zruzZajCL maka bestda Vui r-Najmanjšo tsusek Vuv nr-. Pnsiojbifia za hfro Ur* prulojbi nt ji> vpo/Lah. obesitm> z nar&cdom. sLetrs*. ogtasL tu. prtabajO' Sprtj4JBxuy4. tnalih, oglasov za- pn^ kcrdLajo- ibtoilko- JUTRA ts. zsiJdfusU, k iinn la dame in gu-p> "le i dovljiea, Gorenjsko 20497 Korespondenta ali korespondentlnjo »možnega popolnoma itali- J"anščin«. išče le,na tvrd-:a na deželi Ponudba na oglasni odd. »Jutra« pod >Perfekten«. 20492 Blagajnlčarko »možni) slovenskega in nemškega jezika, t navedbo plače. sprejmem 1 juli-ja Začetnice imajo pred no?t Ponudbe na ood šifro »Mizarski tehnik«. 20423 Vzgojiteljico k dvema dečkoma ;9 in 4 leta stara) sprejmem — Zmožne srbohrvaščine ima jo prednost Ponudbe z natančnimi podatki doseila njega delovanja in s foto graf i jo je poslati na Ar-nold Szčkelv. Novi Sad. Lstavska ulica 14 20416 Šoferja ta tovorni in osebni avtomobil. oženjenega, sprejmem Stanovanje in del vrta kakor tudi polje na razpolago Ponudbe na Ed Suppauz, Pristava, Slovenija. 20410 w--— - Brusača ia brušenje žag na Schmal-tzovem avtomatu sprejmem. Znati mora tudi šivati jermena Nastop takoj Parna žaga V Sca-gnetti, Ljubljana. 20444 Stroj, ključavničarja in strugari" ki tma tudi šofersko Jkn? njo. »prejmem v stalno glnžbo Ponudbe na telezar no A Pogačnik. Ruše 19996 Služkinjo lanesljivo in pošteno ki razume dobro kuhati in opravljati druga boljša hišna dela. sprejmem takoj v boljšo hišo Starost do 35 let Zahteva se zmožnost m dobra spričevala — Nastop 8 julija Naslov v oglasnem oddelku « Jutra » 19939 Knjižnica •prejme moško ali žensko moč Poslovanje oh torkih in petkih od 17 do 19 ure. Prijave in plačilne zahteve je vpo-Iati na oglasni odi »Jutra« pod inačk o »Knjižnica« 20422 Sobarico in služkinjo izurjeno za splošna hišna dela, iščem Naslov v ogl. delu »Jutra«. 20455 Dekle la vsa hišna in vrtna dela sprejme uradniška družina 3 oseh z enoletnim otrokom Naslov Gorjanc., Boštanj pri Sevnici. 20453 Kletarja irvežha nega, z večletno prakso, ki bi tudi fungi-ral kot vinski potnik._ — sprejme takoj dobro idoča vin*ka trgovina Ponudbe je poslati na oglasni odd »Jntra« pod »Izvežban kle Klepar, pomočnika izvežbanega v galanterijski in stavbni stroki sprejme lakoj podjetje izven Ljubljane Posroii starost pod 10 let in popolna izv-žh». nost Naslov pri ogla-netn odd. »Jutra«. 20526 Inteligentno jrn=podičw postavno, solidno iz bolj še hiše. veščo kuhe in '1ru srih hišn:h opravil sprejme s 15 junijem samostojna dama Ponurthe v nemškem jeziku .'nerfektno) na go Ireno Bali, Karlovac 20525 2 brivska pomočnika mlajša. aprejme takoj ali pozneje Veko-iav Vybornv Slovenjgradec 2<«558 G-teri?ta z dobro prakso za trdi les iščem za takojšnji nastop PomHbe z referencami na nodrnžnico »Jutra« Maribor nod »ftaterist«. 2f>539 Za^tnnnik'! Odprite oči: Prep-ičajte se. 'a samo mi plačimo vsakemu fiksno plačo in nro-vizijo Išč-mo zastopnike 'a f-rodajo dobro idoče^a predmeta na obroke Banka Zumbulovič. Ljubljana. — Aleksandrova cesta 12 20551 Žagarja k venecijanki. popolna pre--krha v hiši. sprejmem — Pogoji so: tr»znost. vešč ^opravila in vojaščine — oro-d. samostojen Pisme vprašanj« na Pandor Lenard, žaga. Rajhenbnr? 20532 Brivskega pomočnik? vojaščine prostega dobrega lelavca. sprejmem kot |K>-s) o vod jo z vs0 rio-trežbo Plača po dosrnvoru Filipič Anton brivec. Črna ori Prevaljah 20543 tar«. 20452 Kontoristifijo »hsolven tinjo trgovske šo le event začetnico, slovenščine. srbohrvaščine, nemščine popolnoma veščo, ste-nografinio in strojepisko, spreime podjetje v Mariboru Ponudbe na nnravo »Jutra« Mariboi pod »Urad. - TSx. 20513 Maš-nista dobro izvežbanesra. k Die- selmotorjn za čas mlatvp. iščem N'is!ov v ogl odd »Jutra«. Ljubljana 20580 Krojaškega pomočnika prvovr-tno moč za hlače in te'ovnike sprejme J Ivan čič, Selenburgova 1 2i>607 Mizarskega pomočnika izurjenega in sposobnega za vse, sprejmem takoj in fanta ki ima veselje priučiti »e žagar-ki obrti Naslov Jo sip Vengar. Javornik Gorenjsko 20540 Postrežnico pridno in pošteno. sprejmem Naslov v ogl od — »Jutra«. 20559 Služkinjo pošteno, starejšo išče dru žina k dv11 starejši dami Najraje na deželo Cenjene ponudbe na upravo »Jutra« Maribor iK)d »Solima in poštena« 20537 Trgovski pomočnik mlad, dobro izvežban v mešani stroki, želi preme-ui ti mesto Cenj dopise na ogl. odd »Jutra, pod »Zanesljiva moč 30«. 2O530 Autogeničen varilec l večletno prakso želi — lužbe Cenjene ponudbe |H»slati na ogl odd »Jutra« pod značko »Varilec« — 20553 Spreten rokodelec išče mesta pri večji indu striji tet vloži 150 00«! Din in tudi več Dopise na ogl odd. »Jutra« pod »K 1« 20546 Športni Čoln skoro nov, prodam Ivan Sedej. Mala čolnarska 5. — Ljubljana. 20602 Vrvarske izdelke najboljir kvalitete kupit-najceneje » največji vrvar ni * Jugoslaviji tovarn« motvou in vrvarna 1 d Iromplje ori Ljublia.nl -Komi po -lati Da ogl odd. »Jutra« ■od »Poštenjak«. 206e na naslov >-in Anton ml . Maribor •b bregu št 4 20173 Perica gre prat na dom Na»lov v ogl odd »Jutra«. 2(679 Šivilja se priporoča na dom Gre tudi na deželo v boljšo hi o Križevska ul 6 Perko pritličje.. 20451 Trgov, sotriidnik mlajša, dobro izurjena moč. dobi službo v boljši trgovini z mešanim blagom v vpčiem mestn na Hrvaškem Dobro izvežbani manufak-♦uristi s kavcijo iz Stajer-!ce in bolišim nastopom t" vešfi nemščine in nekoliko »rhohrvaščine imajo prednost Ponudbe ie vposlati z zahtevo mesečnih prejem-Vnv na fvHVo Josip Prp-melč Otočac (Hrvaško. Lika). 20629 Šoferska šola daje pouk el iguien K.nilidate »preje mamo vsak 1an Pros^e-kt tratiš Natančne inlormaclje t avte šoli Zagreb. Kapto' št 15 - telefon št 11 9S 22i Čevljarji pozor! Otvoritev zasebnega tečaja za gg moj-lre in pomočnike. ki se vrši 3 julija t 1 Interesenti zahtevajte prospekt Vod teč Josi| Steinm-iD, Ljubljana — 20364 Učiteljica sprejme učenca v klavirski pouk Ponudbe pod -Natančna« Da ogl odd »Jutra«. 20446 Strojnik jgSt, s|,i5ho Naslov v ogl od. »Jut a«. 206U9 24 let star fant ■'cjaščiDe prost priden m >often išče kakršnokoli lužbo Ako potreba polo tudi kavcijo Naslov v •gl odd »Jutra«. 201« na oglasni odo neverjetno nizkih cena! O Žužek. Ljubljana. Tavčarjeva ulica 11 Zahtevajte ponudbe — Prevzame tudi v komisijsko prodajo rabljene avtomonil > in motocikle — samo v brezhibnem staniu 20091 Moško kolo dobro ohranjeno, prodam Križevniška ulica 10. 1 nadstr.. desno. 20421 Moško kolo dobro ohranjeno, prodam za 750 Din Cimerman. Sv Petra cesta 54. 20637 Vagonete rabljene tračnice traverze .tare oeuporabljive stroje želelo Id litvioe kupuje ih najvišjih cenah «C a I i n» kom društvo Zagreb -Mandaličina l-b 53 3 kočije (paruč) 2 euovprežni in dvo-vprežoo proda 1'roger »ed lar ln tapetnik v Mozirja 19484 Zapravljivček v dobrem stanju, na vzme-tih. kupim. Nasl. v og od Jutra«. 20618 Pisalno mizo črno, najboljše ohranjeno prodam po ugodni ceni — Naslov v ogl. odd »Jutra« 20487-a Zimnice, porcelan steklo tn pohištvo poceni prodam Naslov v ogla-nem oddelku »Jutra«. 20192 3 spalnice kompletoe. trde, fine, fino kompletno jedilnico v sta-roDemškem slogu, nove krožne škarje (Kreisschere). železne stružnico, dvojno Arnag-sesalko. železen vi-telj (32 cm v premeru), br zoparilnik (Alfa 100 litrov). 2 železna soda za bencin električne svetilke za nočne omarice, kroglast klozet (nov patent), žaluzi je za okna proda poceni Franc Žužek. Bled 1 19998 Pisalni stroj zelo dobro ohranien. ugod no prodam Naslov v ogl odd. »Jutra«. 20484 Pisalni stroj popolnoma nov. ugodno — nrolam. Naslov v o?l odd. »Jutra« 20599 Vsakovrstno zlato od »Pridna in poštena 20«. 20620 Absolvent Trgovske šole, i dveletno orakFO v žitni stroki ter prakso v nadrobni trgovini, lepe pisave, z znanjem knjigovodstva. slovenske, srbohrvatske in nemške korespondence, želi preme-niti mesto kamorkoli, tudi izven Slovenije Eksistenč-ni minimum Cenjene ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vesten« 20469 1000 Din dam dotičnemu, ki mi preskrbi službo sluge, skladiščnika ali kaj primernega. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 20450. Gospodična izobražena. Nemka. išče angažma preko poletia pri enem ali dveh otrocih Izčrpne ponudbe na upravo »Jutra« MariboT pod »Poletje«. 20512 Postrernica ki bi v prostih urah urejala vrtiček, dobi pro«to stanovanje — Imeti mora »vojo posteljo Vpraša «• v vili Juvan ob ceeti v Rožno dolino, 20548 ftol&o ODD J)®!}S0m sta nju, 1 uro od železniškt (»ostaje, n« prodaj za 30 tisoč Din Dopise n» An-'od Strnarl. Sevnica ob &ivi. 20321 Trgovsko hišo enonadstropno, obstoječo >z trgovskega lokala. 2 skladišč 2 sob kuhinje in pritiklin. oddaljeno po! ure od postaje Osluševci. tik okrajne ceste, prodam za ceno 46 IlOfl Din. Obrniti se je oa Josipa Lah v Osluševcih 204i*9 Trgovsko hišo enonadstropno — pri farni cerkvi, jio-taja na Gorenjskem prodam za 62.000 Din Breznik, Celje, Dolgo polje št. 1. 19637 Hiša sredi mesta Radeče, pripravna za obrt in stanovanje. na prodaj Pojasnila laje: Kari Janežič. Rad. 6e 20328 Hrastove hlode deske in frize kupujem proti takojšnjemu plačilu Ivan Šiška, tovarna parket m parna žaga Ljubljana Me telkova ulica 14. 19344 Javorjeve deske suhe 40. 50. 60 mm debele, prodam proti takojšnjemu plačilu Ponudbe pod »Monte« na oglasni olde-lek »Jutra«. 20627 Vrhniško opeko zidake, »arezano »trešni opeko in boftrovce od oy karne Jelovšek ima vedne » zalogi Jakob Goli Tt nov-ka ulic, l. I807t Trgovino z lepim poslopjem, tik že lezniee. takoj ugodno prodam Naslov v oglasnem odd »Jutra«. 20475 Lokal na prometni točki iščem Ponudbe pod »Dobra firma« na oglasni oddelek — »Jutra« 20257 Lokal oddam v najprometnejši ulici Celja. pripraven za modistinjo, šiviljo, kroja ča .še oajboli ;>a za trgo vino s čevlji M««ečna najemnina 1(»00 Din Naslov v oglas. odd. »Jutra« — 20227 Delavnice za puškarsko in mehanično obrt oddam Viktor Omer sa .trgovina orožja. Kranj 20472 Podjetje zelo dobičkanosno, v vsej Sloveniji. Hrvatski, Dal-maciij in deloma v Bos ni. povoizveš ob delavnikin med 10 in 1 uro v Ljubljani. Gradišče štev. 7. I. nadstropje, levo. 20641 Kiepert Differential und Integral-rechnung Auteirieth. Tech-nisehe Mechanik in druge tehnične knjige proda po ugodni ceni Hinko Sever. antiqnariat. Stari trg 34 Ljubljana. 20467a Knjigi dve. dr Kesgmann in dr Weiss »Die Gesundheit«. na prodaj Nasl. v ogl od »Jutra«. 20617 Železno blagajno srednje velikosti, kupimo takoj. — Pismene ponudbe pod »Blagajna« na ogl od. »Jutra«. 20600 Volnene odpadke od pletenja, pamučne od krojačev kupim. Rožna ulica 19. 20624 Večje množine lajc piščancev in čajnega masla po'-ehujetn za stsSno. Ponudbe na Ogl. odd »Jntra« pod »Večji odjem«. 20647b Din 50.000 vložim v solidno podjetje brezobrestno, katero bi mi nudilo stalno službo knjigovodje ali blagajnika. — Ponudbe je nasloviti n* ogl. odd. »Jutra« pod »Din oo.ooo«. som Hiša novo zgrajena visokopri tlična. švicarskega sistema dve veliki sobi kuhinja velika klet. velik vrt. vse ograjeno na prodaj ali pa v najem Pobrežje. Miri bor. Gozdna ul. 53. 20536 Tri lepa stavbišča solnčna in stiha na Pod-rožniku 'blizu Čada). 660 lo 12"0 m' »o |>o zelo nizki ceni na prodaj Dopise nod »Dege« na ogl odd »Jutra«. 20586 Vile v Ljubljani od 130.000 Din laprej. kakor posestva hiše. gostilne. grajščino, hotel proda Realitetna pisarila Ljubljana. Kolodvorska ulica 29. 20561 Hišo s trgovino orostilno. gospodarsko poslopje s fiospstvom. obstoječe iz travnikov, njiv in gozda, prodam — Le resni kupci naj pošljejo ponndbe na ogl odrt »Jntra« pod šifro »Redka priložnost« 20594 Posestvo v Trzina it. 35 pri Ljubljani, i in pol orala, zidana hiša. gospodarsko po slopje. hlev za 6 glav živine. vrt. sadonosnik travniki, gmajna, mlajši gozd, dobra voda. ob državni cesti. poceni na prodaj. Zemlja se more še dokupiti. Pripravno za kmeta ali obrtnika — Mar. Perne. Ljubljana—Selo 41. 20C48 Drva ■ukove in nrastove. odpad ke od parketov dostavlja •o nizki ceni na dom parna *aga V 8cagnetti v Ljub 'sni — za gorenjskim ko icdvorom. 86 Bukova drva suha in zdrava, kupi vsako množino proti takojšnjemu plačilu družba Ilirija, Vilharjeva ce-sta — 20438 Ponudbe za droge (hraetove) za hmelj naslovite na Ehenspangera naslednika, Bjelovar. 20429 Frize hrastove, kupujem stalno. »Mangart« poštni predal 43. Ljubljana, £05ga Lokal za delavnico ali skladišče, sredi mesta, oddam poceni v najem -Ponudbe pod: »Delavnica na oglasni oddelek »Jutra«. 20480 Pekarno lobro idočo. blizu kopališča v Zagrehu. na prodaj. Weinberger, Savska 109. 20288 Skladišče prostorno, suho in porabno tudi za pisarno v okolišu Dunajske ali Gosposvet-ke ceste, iščem Plačam do 600 Din mesečno Ponudbe pod »Skladišče« na o:."l >s odd. »Jutra«. 20592 Velik trgovski ioka! na zelo ugodnem, prometnem kraju, v bližini Fi-govca. oddam z avgustom Cena mesečno ca 2000 Din Resni reflektanti naj pišejo pod »2000« na ogl odde-ek »Jutra«. 20593 Krojaško delavnico s potrebnim krojaškim orodjem in stanovanjem od-dam « 1 julijem v najem Prednost ima dober krojač, ki je zmožen nastopit' kot samostojni mojster v prometnem kraju Delavnica obstoji že na^t 25 let — Potrebna kavcija 1000 Din Naslov na ogl. odd »Ju tra«. 2II5S7 Iščem plemenito srce ki bi sprejelo v lOmesečno prehrano ženo dovršenega inteligent-a » 31etnim zdravim sinčkom — po možnosti na deželo Nakna-Uio liovrnem vse v denarju m globoki hvaležnosti Pripravljena pomagati pri vsakršnem delu gospodinjstva. Cenj ponudbe pod »Rešitev iz najhujšega« na ogl odd. »Jutra«. 20575 Sostanovalko s brano sprejmem takoj. Naslov v ogl. odd »Jutra«. 20519 Sobico z zajtrkom in večerjo — iščem za 15. junij Ponudite pod »Soliden gospod« na ogl. odd. »Jutra« 20001 Stanovanje dvosobno, oddam s 1 julijem pod Rožnikom Pogoji: mirna in snažna stranka Cena zmerna Poizve se v ogla.-nem oddelku — »Jutra«. 20496 Stanovanje 2—3 »ob išče 2član?ka rodbina Ponudbe na Posredovalnico Ogrinc, Sv. Petra cesta. 20£58 Mlad zakonski par brez otrok, išče za julij ali avgust stanovanje, obstoječe iz 2 sob in pritiklin. po možnosti v vzhod, nem delu mesta Plačilo najemnine po dogovoru —-Ponudbe je staviti na ogl. odd. »Jutra« pod »taisto 2«. 20413 Stanovanje 2 sob s pritiklinami. v sre-lišču mesta, pripravno za zdravniške ordinacije takoj oddam Naslov pri ogl. odd. »Jutra«. 2043tj Stanovanje obstojrče iz male kuhinje in 2 sob ter pritiklin na željo tudi s 3 sobami oddam s 1 avgustom Ogleda se lahko vsak dan od 10. do 2 pop Naslov v ogl odd. »Jutra«. 2U547 Stanovanje 2 sobi. kabinet, pritikljne, hlizu centra, na lepi ulici, oddam za 1 julij Najemnina mesečno 1300 Din — Ponudbe na ogl odd »Jutra« pod šifro. »Stanovanje ")5<. 204ti3 Stanovanje 2—3 sob • pritiklinami. za julij ali pozneje, išče — tranka 3 odrastlih oseh —. Vzame tudi 2 prazni -ohj. Na-lov v ogl. odd »Jutra«. 20595 Dve stari dam? dasta 3(1000 Din in tudi več za stanovanje 3 «ob g pritiklinami do smrti Ponudbe na ogla.-ni oddelek »Jutra« pod šifro »M E« 20585 y Pekovski pomočnik samski, prvovrsten delavec vzame dobro idočo pekarno v najem ali na račun Gre tudi v boljšo pekarno kot poslovodja ali predpečnik Ponudbe na upravo »Jntra« v Mariboru pod »Št 2750. samski«. 20509 Mesnico s stanovanjem in drugimi zraven »padajočimi prostori oddam v najem s 1 julijem Več pove Trbovlie 11-56. 20269 Trgovino mešanega blaga, v malem mestu, dobro vpeljano, od dam za več let v najem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20428 Štuien mlin z ali brez žage, blizu kolodvora. vzamem v najem Dopise pod »Gospodarsko poslopje« na oglasni oddelek »Jutra«. 20427 Špecerijo na prometni točki oddam v najem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Takoj A. B.« 20479 Gostilno dobro idočo. vzame v najem ali na račun na prometnem kraju 271etna gospodična v Sloveniji. Na-s'ov v ogl. odd »Jutra« pod »Zanesljiva, agilna — moč«. 20544 Čoln rabljen, na vilice, vzamem v najem Ponudbe t navedbo cene na ogl. odd. »Jutra« pod »Čoln« 20640 Gostilno kupi ali viame v najem v Ljubljani za Amerikanca Realitetna pisarna Ljubljana, Kolodvorska ulica 29. . £0335 Stanovanje 2 sob in kuhinje išče stranka brez otrok Za a vgu»». Plača dobro Ponudbe pod značko »H 100« na oa 800 Din me-oe8.no, loddam. 81om*kov trg 7, L 20538 Opremljeno sobo ti kuhinjo, ▼ okolici Ce-J» ali Maribora, iščem aa takoj r najem. Ponudbo i ®av<^i'x> cene na oglasni »dd. »Jutra* pod »Olje t~ Maribor«. 20542 trp Vašo usodo, bodočnost, značaj boste doznali, io pošljete oa naslov: Marij Radovnl-kovid, Split, Senjska ulica SI, Dalmacija. Deset o tinto pt&anih vrat, označi-te »pol, (taroot ia adreoo tor priiofite pismu 10 dinarjev. 10490 Lesu! trgovec ml*i, dobro attuiran — o preanoionjea ln lesno trgovino ai lell manj« ■ gospodično do 25 let U »ljšs hiše, n premoienjem, radi takojšnje lenitro. — Cenjen« ponndbe n« ogl. oddelek »Jutra« pod »Leona trgovina«. 2 mladi gospodični želita inanja s dvema inteligentnima gospodoma la skupno zabavo. Dopise pod značko »Breda is Cveta« na ogl. od. »Jntra«. 20346 Trgovka srednjih let, Sodne rana-njoati x okrog fiO.OOO gotovino in poaestvom, *o lell tem potom aeznnnltl s trgovcem s lastno trgovino ali drlavnim uradnikom (najraje šol.) — Lo resne ponudbe a poinlm naslovom ln »liko pod »Simpatija« 28« a« ogl odd. »Jutra«. 20460 Za potovanje Da morje ali ▼ Balzkam- rnergut, v sredini julija, istem sopotnika. Neano-nimni dopisi na oglasni oddelek »Jntra« pod »Strogo deljen račun — Gentle-man«. 20486 2en?tna ponudba Inteligenten 2Retat gespod prijetne zunanjosti, • »talno sluibo, šeii rosnega znanja v nvrho poznejše ženitve i lopo mladenko. Tajnost Hotna ladova. — Neanonlmne dopise a sliko na oclasni oddelek »Jntra« pod »Elektrotehnik«. »600 Sobo fcraČDfl, prazno, lšie go«pa ka takof pri starejši go-»pej. ki bi med dnevom oskrbovala 41etnega otroka. Ponudbe pod »Mirna« ca ogl. od. »Jutra«. 20549 Opremljeno sobo * Tavčarjevi ulici oddam s 1. julijem. Naslov v ogl. oddelku »Jntra«. 20552 Sobo Ifrpo, šolnino, v visokem pritličju, ln eno malo aobt-eo, opremljeno ali prazno, odd." ni gospodu ali gospodični Naslov v Ogl. orJfl. »Jutra«. 20554 Sobico k električno razsvetljavo in posebnim vhodom, takoj odnam Florijanska uli-ea' 5, H. £0578 Sobo •Vrtanno ln čisto, n po- sebniu vhodom, v bližini kolodvora, iS Se žel uradnik. Ponudbe na ogl od. »Jutra pod »Točen plačnik«. £0461 Opremljeno sobo ■ posebnim vhodom iz stopnici, oddam. Cena s postrežbo 250 Din. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 20613 Gospoda fcurejrnem na stanovanje. — Naslov v ogl. odd. »Jntra«. »560 Opremljeno sobo lepo, s posebnim vhodom, oddam dvema gospodoma »U zakonskemu paru brez ct.rok Poirve »e Florijan-•ka ulica 16. »572 Osamljena! Dvignite aa dane« naročeno pismo! 20522 Gospodična ki le bila t opernem gledališču na galerijskem ■*-dežn št. 8, naj pošlje svoj naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »2224«. 20546 16. avgust Pridem v pondeljek, «ke mogoče, svidenj« ob lfl. nrt. Tvoj 20655 »Vera 38« Blagovolite pismo v podružnici Maribor dvigniti ter prosim odgovora. »533 Mlad gospod želi inanja i damo, ki M mu sa dva meseca posodil« majhno vsoto. Cenj dopise na ogl. odd. »Jntra« pod »Diskreten prijatelj«. SOČI/ Trg. poslovodja star 80 let, lell poznanstva s trgovsko naobraženo gospodično ali mlajšo vdovo brei otrok, ki bi posedovala vsaj neikaj preznoien' v svrho zač trgovine. lastno trgovino In posestvom želi poročiti gospodično ■ Din 126.000. Ponndbe » aliko na oglasni oddelek »Jutra« pod »Osamljen«. »681 Mlad gospod U ugledne rodbine Isli ženitve i dobro sknirano go- jdično. Ponudbe pod — lunajčan« na ogl. odd »Jutra«. »589 Resnega znanja želi gospod »rednjlh let, najraje i dežele * dobrosrčno gospodično 24 do » let, čedne lunanjoetl in preteklosti, ■ nekaj premoženja. Dopis«, aa katere se jamči tajnost, po možnosti s »liko, na ogl. odd. »Jutra« pod »Drž. mojster« 20590 Godbeno društvo »Gradašca« Vlč-Glince priredi ▼ nedeljo 10 Junija ob 16. ari veliko vrtno veselico * b ogatim srečolovom v restavraciji »Rožna dolina«. K obilni udeležbi vabi Odbor. 40581 Planino dobro ohranjen, vredno prodam. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 20496 Klavlrnl mojster internacljonalen, vešč v»eh jetlkov, gre v kino ali hotel Igrat Bolo v Slovenijo Naslov v ogl. odd. »JutTa« 20556 Klavir dobro ohranjen, eeno na prodaj. Naslov ▼ ogl- odd. »Jutra«. »550 Planino proda«*. Poiive »e ▼ *rgo- vM Vehovee, Florijanska ulica 6 20577 Krasni mladi psičk nemški ovčarji (Schlffer-wolfshunde) garantirano čistokrvni, i rodovnikom, na prodaj pri A. Guštln. Selo 88, Moste — Ljubljana. »606 Dobermane lep«, mlado, čistokrvne, i rodovnikom, prodam: sta-rlši na mednarodnih razstavah 19krat premiiranl Ivan Grilc, gojitelj, Ljub-lj&na. »221 Ceneno letovišče rHh Ratttovoem v gorenj-plMiluh nudi družini Kanit«, possstnfk, Pod-!onk, polU isleinikl. 20628 »Restavrant Jugoslavija« AManmtrove »a otoku Kr-tu, *a aenetol morski obali. Dobra, ocpolna oskrba $0 Dta. Peca polovicol — Postrežba »,-Udnr ! 20604 ^£0567 Slike za legitimacije »vrtuj* najhitreje fotogra! Horoo Hibšer. LJuhllana aTvasorJsv trg ti Vulkanlzlram na rrsts a t t « g 9 no ♦ ter galoše lo snežne gumijeve čevlje f opravljam Kolesa in mo lorje. P. t katar, LJubljana tti mak« oetta il Razpošiljalnlco rainovr»tn«fa blaga (kakor Suttner, Stermecki L d.), iobro vpeljano po vsej Jugoslaviji, » nad 60 000 do-»rimi odjemalci, radi pro-obložitve d<-la prodam. Pismene ponnlbe pod »Trajna renta Din 90.000« na oglasni oddelek »Jutra«. »166 Pozor, orožniki! Sukno. kamgarn in vse potrebščine ima v ulogi Simon Kllmanek, Ljubljana. Selenburgova ulic* Št 6 1878» Urarska in zlatarska popravila izvršuje najceneje te naj- precizneje Frane W01fling, urar, Gosposvetska eesta 12. »611 Za Izdelovanje perila zastorov, oblek te belo vezenje ne priporoča po nizkih cenah M. SokliJ, Bled, Vidovdan&k*. »535 Osebno pravico za gostilno event tudi kavarno rabim. Event. sprejmem kompanjona ali kom-oanjonko t primernim premoženjem. Gostilna je že Iobro vpeljana in na prometni točki Ponudbe pod »Prometna točka« na ogl. odd. lista. 20634 Za zamaše izdelujem peresa, kianfce in pločice. po telo nizki cenL Naslov v ogl. odd. Jutra*. 20639 Odeje — vata Izdelovanje — popravila. Rožna ulica 19. Pazite na obleke cec 4 veliko, veliko lahko prihranit«. 8« jo taste iistitt tn barvat' t kemično pralnico ANTON BOC Ljubljana, ^elenbargovz aKta C/I - tovarna; Vii-Gllnc« sj«r 1« sena najnlžj> m najbolj solidna po ♦r.žba šivalne stroje dobro ohranjen«, 2 ševljar-aka la 1 krznarskega — I prodam Cena nizka. Krekov trg 10, dvorišče. 20688 Lisičje, nolliove Mi ts rm lr«gs o4 divjačine kupuj« ta (anesljivo dobri itaSa D Zdravič, Ljublia na. Florijanska ulica št 9 <7 ie užitek, ako brusite britev na Akra-bru-silniku. Jamčim Vam Ld ved io dobro težilo, brez vsakega druzega brušenja — Cena za manjše 30 In 50 Din. Cena za večji z ročajem 60 in 75 n;ti Plačati >e naprei te priložiti poštnino s čekom štev. 35.734. SNUR, Prospekti grat. bi fr Slavn Orahovica. za vsako rrrfao tn ca vsakogar • prestava. mi, — kickstartarjem. kompletnim orodjem za časa velesejma Din 7480 mesto Din 7800.— prompt. no dobavljivi od akla» dišča generalnega za» stopstva O. ZUZEK Ljubljana, Tavčarjeva ulica U. 7474 0. M. C. laamoranec bel ta barvan, Perl-prejica It. B in S. kvaSkaaec it 30—100 hi MOL) LINE t veBki utjtri ta najce-neje pri OSVALD OOBEIC Trgovina galanterije la pletenin Ljubljana, Pred Skotijo IS. 4bl3 44 nad 2,000.000 strojev v prometu, nedosegljiv v trpežnosti in vsled tega najcenejši LUDVIK BARAGA LJUBLJANA pisalni stro» ima svetovni sloves Selenburgovaulica štet. 6/1. 1'eleton ŠL 2«80 1 p *l «gi«jit aaiogk I j trajnih brzošlvalnlfc u atroiev, najnoTejt«-1 isnajdbe mod srne tehnike. N* u »trot štvat> popolnoma enostavno vas tovrstne blago napitke a čipka • aikc.ak iivum. ve tete vesenine, gumbe it> gumonire Pouk v vesenju brezplačen. — Prodaja tuli oa obroke Ceniki franku . Tribuna* P B L. Ljub Ijana, Karlovsks eesta 4 42 18IBIBRIBBBSBS? Jecilnn' BBB9 Jazbečarje brake osem tednov »tare, čisto kr-ne; mati premlirana »Val-dino v. Hrastnik«, oče Schuftl von der »Germs-bnrg«, odda Mulej, 8tude-nie« — Poljčane. 20510 Foksterljerje čistokrvne, resast«, vpisane v jugoslovenski rodovnik, prodam. Poizve »s Dunajska cesta 94 (zadnja hiša na desne). 20587a Triciklje a (krinjteo ta napisom tvrd-Iul u prevažanje blaga pripravne U trgovce, pekarne te mesarje, izdeluje «rribuna» F B L-, Ljnb-Ijanjk Karlovska ceata 4 46 tT$ Kroj. šivalna stroja Kanarčke haroerje, izborn« peres, — prodam. Miklošičeva 8. II, desno, od 12.—15. 20595 Pes čiste volčje pume, > Ma star, na prodaj. Poizve se pri g. Fran Cedilniku, VH-harjeva ulica It. t (kurilnic*«. »584 Malega psička pritlikavca, kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« — pod »Psiček«. 20566 6 tellc 8 debele ln 8 suhe, ki ne nplemenljo te »o bile le večkrat pri plemenjaku, prodam. Kdor bi jih kupil, naj »e jih ogleda pri meni. Cena zmerna. Prodajalec Martin Rovan, vas Sela pri St. Jurju, po?ta Radeč«. 20652 po --------- r oglasnem odd. »Jutra«. »425 2 pletllna stroja 8/60, 8/40, llvilnl stroj la pletenine, vse komaj 5 me-ascev v rabi, po primerni ceni najprodaj. Kupec as zamore brezplačno priučiti pletenja. Naslov v oglas oddelku «Jutra». 19842 Pletilni stroj nov, 8/60 prodam po ugodnih pogojih tudi na obro« ke. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. »56« Več pletilnlh strojev novih ta malo rabljenih, takoj eeno prodam. Naslov v upravi 20647 Navijaln! stroj (Spulmaschine), popolnoma nov, še ne montiran, najnovejšega izvora ter najboljše znamke, na deset vreten, radi pomanjkanja prostora takoj ugodno prodam. Nislov v ogl. odd »Jutra«. 20647 fGODNA PRODAJ* AVTOMOBILOV ti droge roke« 2 Oakland Šport To« rta S. 1926, odprti 5 - sedeže a, tek dobro ohranjena. Dtn «0.0110 ■e( Chevrolet Ton rtng-ov, 1927, od prti. S • sedežni, telo dobro obra a lenem stanja, ms lo vofesL od Oln <0 (MM—-48.000 'eč Chevrolet Too rtng-OT, 192«, te bro obrsnieal, od Oln 20 000—35.000 Plat 801 Šport. 4 • sedet*«, bresb beo. gtttns skora aove. Din 40.000 Fiat 501 Toipedo v zelo dobrem stanju po ugodni cent l S. A. M. dvosed-i nI. poldirkatol Din 25.000 t Ford. 1926. dobre ohranjen Dtn 15.000 Peugeot Šport, 4 sedežen, t^>a 26. do bro ohranjen. Cena Dia 35.000 _ 494 Pri 11 Bareilf * [i LJUBLJANA Dunajska eesta 12 Tel "ton 22-92 Po vseh večjih mestih države iščemo protokolirame firme (kot hranilnice, menjafcdoe, trgovine, knjigarne, trafike) za subko ektorje drž. razredne loterije za. takoo ali pozneje. Reflektanti naj blagovolijo poslati svoje dopise z žigom tvrdke na Glavno koSekturo držav. razr. loterije da,"ko05nu°sroman- A. REIN i DRUG ZAGREB <3a]eva ulica 8 Trg Kralja Tomlsleva broj 17. Skladiščnik z večletno prakso, zmožen slovtnskeg; n nemškega jezika išfe mesta v Ljubljani ali izven Ljubljane. Ponudbe pod .Zanesljiva moč" na ogl. odd. »Jutra« Iščemo firme, katere bi hotele imeti agilne 7494 zastopnike za Niš in celo Niško oblast. Pisati na »Alkalaj i Mandilo-vic«, Niš, Voždova ulica br. 124 se temeljito te trajno odvadite. Najboljša priznanja Ln reference od zdravnikov in privatnikov Med drugimi: «8 posebno hvaleinoetjo Vam sporočam, da »e tabornem uspeha Vaše metode pri mojem nečaku ču-iim.» M. Zupauio — »Potrjujem Vam, da ml je bilo v štirih tednih jecljanje popolno odstranjeno.» — m. Dvoršak. — Prijave vsaki dan od 2.—8 Paula Kovač, špecijalistlnja sa govorilno irimnastiko, Sv. Petra nasip št. 17/n. 6566-4 spravne ¥ trajno delo stavbeno podjetfe 76; 3 J. Slavec, Kranj. ii VELIKO IZBIRO izbranih vrat VINA po najugodnejši ceni. ter žganih pijač 3o ■udi Vam PIVNIČARSTVO aOPSKRBA« D. D Zagreb, Prankopanska aL 12. Ako potrebujete trroHte ogledati oaJ« Hetf n Kvtcnsti vrste bre* ibvece u kupOJo Kičem 0 najem . •■■■ 1 ■ • •. S •: '. v . . . - Načelstvo »Zadruge gostilničarjev in kavarnarfev« v Ljubljani objavlja tužno vest, da je danes po težki bolezni v najlepši življenski dobi preminila gospa anica Kavčičeva soproga našega velespoštovanega načelnika g. Frana Kavčiča. Pogreb bo v ponedeljek ob 16. popoldne iz hiše žalosti na Privozu na pokopališče k Sv. Križu. Pozivamo gg. tovariše, da se udeleže pogreba v čim največjem številu. Pokojnici prijazen spomin. V Ljubljani, dne 9. junija 1928. Stroji za obdelavo lesa in kovin Zastopstvo prvorazrednih nemških, avstrijskih in belgijskih strojnih tovarn. PRVOVRSTNA IZPELJAVA. POPOLNA GARANCIJA. NIZKE CENE. NAJUGODNEJŠI PLAČILNI POGOJL L. Stroji za obdelavo lesa, direktno spojeni m motorfi. Univerzalni nuzarski stroji (6 strojev v enem). Stroji za žage io razne lesne industrije. Sušilnice za les. IL Orodnt stroji vseh vrst sa obdelavo torku Stružnice vodilne nemške tovarne stružnic Berahard Glasa, Chemnitz. IIL Parni stroji, kotli, motorji vseh vrst in velikosti Specijalne kurilne naprave za vse vrste kuriva. IV. Komisijska prodaja rabljenih strojev vseh vrst kotlov, lokom ob il, motorjev itd — Velika Izbiral ZAHTEVAJTE PROSPEKTE IN PONUDBEl Ing. G. Rdmer LJUBLJANA, Kongresni trg štev. 8, L 2 leti kredita! Vseh vrst mizarski ln notarski stroii posamezni in univerzalni t vgrajenim motorjem ali brez nJega 49 Polnoloremnikl INfelker Werke I. Wachstein, Wien X., Luienburgepsipasse 14. Kostanjev taninski les n smrekove Skorje oziroma čreslo plačujem po najugodnejših dnevnih cenah in takoišnjem na željo akre ditivnem plačilu. Ernest Marine, Celje, Zrinjskega ul. 4 Telelon interurban štev. 136. v Mariborski zastavljalnici, Gosposka ul ca št. 46, bo 13. junija 1923, efektna dražba od 9. do 12. ure dopoldne. Dragocenosti od 14. do 16. ure popoldne. ZELO ZNIZANE CENE) i^otole«, no« moden ittfc., motorji, otrotta m Igrani rotiikl, najnovejši Urala) (troj) ta cuerm»t) k. Miobelia Poaebeo oddelek la popolno popravo emajliranje In poaiklanje dtokolm tal otrolklb to ličkov, Bralnih (trojer Itd. Prodaja aa obroka. -Dtutrorinl aenlkj traoko U »TRIBUNA« F. B. L. tovarna dvokoles In otroških vozičkov L j u b I ia o a. Karlovska cesta itev. 4. Na velesejmu paviljon f.G". Ha javni dražbi te bode prodalo v nedeljo dne 17. junija 1928 popoldan cb 4. uri na licu mesta stavbišče, parcelna štev. 44/2 kat. cbč. Brezovica, to je vogal zemljišča med d žavno cesto in pešpotjo k farni cerkvi. 7595 Društvo »Vodnik". p—--. Otvoril sem mesarijo, umu 0 MM Cenjenim odjemalcem bom vedno najboljše postregel s prvovrstnim blagom; vsako količino mesa dostavim na dom. — Pripoiočam se Franc Dobnikar, mesar 7599 Jeiica pri LJubljani. -- PRIDOBITNIM - REŠITE izgubljeni DENAR Preizkušeni tovorni listi SO GOTOVINA! Obrnite ae takoj na Jugomosse Zagreb, pod „Člatl Dobltak" Zastopniki in potniki se spreimejo proti VISOKI PROVIZIJI. Razglas. Samolastni lovišči mesta Kočevje in sicer: Mestni gozd v izmeri 307.5371 ha in Mestni Šahen v izmeri 217.6409 ha seoddasfta potom javne dražbe za dobo 4 let in 8 mesecev, t. j. od 31. avgusta 1928 do dne 31. marca 1933 v najem. Dražba se vrši dne 17. julija 1928 ob 11. uri dopoldne v posvetovalnici mestne občine Kočevje, kjer se lahko upogledajo tudi dražbeni pogoji. Premoženjska uprava mesta Kočevje dne 5. junija 1928. Načelnik Alojzij Kresse I. r. mi; Peč »Monolit" ® najcenejša, DafedataeJS*. Velesejem koja iT Zalog« Lnteovft peči INŽ. OUZEU, LJUBLJANA VD. JerneJeva c. s. Ravnotam Votthore male turbine hi Ganz-or! T«4. 3252 elektromotorji. 143 i b »n n ii ur b n n n t n itn n 11 m t n b m 111 StroKovn iaki so si edini v tem, da sc S ..WECK" iaie in aparati sa vkuha* vame najzanesljivejši. Tovarniška zaloga ,Weck' pri tvrdk' „FRUCTUS", Ljubljana, Krekov trg 10/1. Na velesejmu paviljon ,H 456* nrnHnnnnrunnnnnrg^^ Gillette maoc HO NO _ 2502 ln vse druge britvice vseh znamk prodaja in sprejema v brušenje DROGERIJA „ADRIJA" Ljubljana, Šelenburgova ulica 1. Rast brade pri damah m vse nadležne dlačice oa tilni* ku pod oazduho lo oa obraza odstranite sami na aalprtpr čistejši način s molim orelzkuše-nim odstranjevalcem dlak — — Kompletnf sam« Din 60 franka ako ooSlete denar oaorei. Kosm laboratorij W, ECKHARDT. Augsburg. Deutschland. R*»#nf>pnreeratr 12/D3. 41 ■ ■ Obnavljamo našo akcijo cene prodaje, s katero smo imeli v zimsld seziji najpopolnejši uspeti. Nudimo Vam: 3 m modernega blaga za damske plašče s Ia podlogo oo o bajno nizki ceni Din 396*— In to na šestmesečne obroke! Oblacilnica ..ILIRIJA" Ljubljana, Mestni trg štev. 17-1. telef. 2825 GRAZ, Korblergasse Nr. 42 telefon St 2J—52. Edini privatni zavod za vse operativne. interne porodniške slučaje in za ženske bolezni. Moderno ureieno. — Višinsko solnce. roenteen diatermiJa — Zdravniki po lastni volji. — Zmerne cene. — Prospekti na zahtevo. 101 IJULJU JUmDOJLlULIl JUI-JLAJIJLCT JJLJtlf C l f C L C C L C C r m Volneno, belo ln pisano platno i hlačevJno, deiene, kambrike, druk, | srajce, kravate, žepne rute, svilene ! rute, nogavice, dežnike Itd. kupite g najceneje pri tvrdki \ ALOJZIJ DROFENIK. CELJE \ samo Glavni trg St 9. g Vsakovrstni OSTANKI za polovično S ceno. Nepotrebne dlake! po licu, rokah., nogah, žensko brado io brke odstranjuje za vedno •RAPIDENTH Nr. I. od dr. Dorraine & CSe. Pariz To, skozi 30 let preizkušeno sredstvo □e samo da odstranju* je momentano dlačice, nego jih počasi za vedno uniči • korenino. — Garnitura 60_ dinarjev. — «RAPIDENTH No. 11» slu« samo za odstranjevanje velikih povTSin ob. raslih dlačic. — Garnitura Din 80.— «TAR» NA» Iotioo ima to dejstvo, da dlačice po. beljuje, ter one počasi same odpadejo sta. ne Din 40.—. - «CENTIFOLIA», kosmet zavod, Zagreb, Iiica 37. — Zahtevajte za. stonj ilustrovane prospekte! Izkušnje, pridobljene v teku 32 let in sredstva General Motors, so zagotovila novemu Oldsmobile prvo mesto, ki ga je dosegel že v letu 1896. Novi Oldsmobile le odlično prestal vse najvestnejše preizkušnje tudi do najslabših cestah. Z izdelovanjem prvega Oldsmobila leta 1896. je napravila Olds Company silno delo, ki je svoječasno vzbujalo občudovanje. Danes je Oldsmobile s pomočjo General Motors popolnoma preoblikovan ter med vozovi svoje kategorije zavzema zopet prvo mesto, ki mu je pripadalo že leta 1896. Stremljenje izdelovateljev Olds -mobila je bilo vedno to. da povečajo veselje In zadovoljstvo vozača tega voza Da se doseže popolna tišina, počiva motor na blazinah iz kavčuka, vezava je pokrita na isti način in tudi vsi sklepi so opremljeni z dvojnimi blazinami. Karoserija je Izdelana tako, da je onemogočeno vsako škripanje. Novj Oldsmobile tvori z radlatorom novega tipa ln pa z izredno elegantno ter mehko oblikovano linijo nove karoserije, neprekosljlvo harmonično enoto. OLDSMOBILE SIX IZDELEK GENERAL MOTORS Glavno zastopstvo: VIKTOR BOHINEC, Ljubljana Dunajska cesta 21 6555 a OBOBOBCDBO ležalne stole k Din 150-- do povzetju D n 160— Žimnice matrtee). posteljo« mret* MMar oost^l). falotlj.e). itomsn«. dirmn« Is Upet olike l»d«lk* oadt oa)cadp)>- Rudolf Radovan Upotni* Krekov trg štev. 7 ■uleji lia*tnr>ira doma. 8" OBOBOBOBO Kurjo očesa Najboljše 8 -dstvo proti kurjim očesom CLAVEN ie mast Skladišče v lekarnah ali drogerijah ali aa. ravnost iz tvornice in glavnega skladišča N. Hrnjak - lekarnar, SISAK. frvjFnrom PLANINKA zdravilni čaj prenavlja, Cisti to »svetuje kri, IzboljSa slabo prebavo, sla botno delovanje čre res, napihovanje, obolenja mokračae Kisline, leter, folca In tolčnl kamen Vzpodbuja apetfc to (zborno učinkuje pri arteriosklerozi •Planlnka« C a i k pristen v plombiranih oaketlb po Din 20 s aaplsom proizvajalca Lekarna Bahevec Ljubljana. Koog. tr« (Dob) se » vseb le kamab.) Ustanovljeno leta I&79 6, l/-a Telefon štev, 2553 Ključavničarstvo Ivgust Martinčič LJUBLJANA, Rimska cesta 14 Prvo la edino podjetje za napravo leklenlh valjčnih za- atoror r SlovenllL priporoča napravo norih valjčnih zastorov hi popravo istih po konkurenčnih cenah ter Ima vse pripadajoče blago stalno na skladišču. Izdeluje hi se priporoča za naročila solnčnih plaht, okrlžli vsake vrste, od olproste do najbogatejše izpeljave, škarjasta omrežja, železja za Štedilnike, ventilacije raznih vrst razna okovja, železna vrata in okna, okrogla železna stopnišča, predpečnike Iz železa bakra L t d. L t d. Stalna zaloga štedilnikov v priznani, vestni In solidni Izvršitvi! Cist nuj bo ioni! iiBrunčič 8 Fr-HebErnih B snažno in trpežno pleskarsko delo da ostane lepo in čisto Vam jamči tvrdka pleskarja in ličarja Ljubljana Karel Kotnikova ulioa St. 3 POKUŠAJTE VAŠU SREtU!^ kupite ILI postom p0ručite vašu sretnu SREČKU samo kod: SBRSSTOL- Ifiil/ prod. sreCaka držav, klasne lutrije X^mOVI-SAD.željeznička27telefon2536. ZA HOVO VUCEHJE,CENA ZA SVAKU KLASU/,=25.-/2= =50:X=IQDtdinTraZite.Plan i upute Saljemo bezplatno Ali se želite osvoboditi revmatizma in protioa? Tirzaafe, rbadajofie bo«e«ne r od® in č*etjk4h, oteSoboe členkov, pofaabftene nos?e ta roke, zfoadsuttje, trzanj« v raznih delih telesa, d« celo stebo«t oQ so včasih posledice botečin vsled revmatizma in prehlajeinia, ki se morajo odstranita, ker U bodeseo vedro bolj in bol] dovala. JAZ VAM NUDIM sdnnrBno pijačo, ki Vam razfcrafr seCoo ktaBoo, pcmaca pri prebanrl In čačeolb. ni to kaktao on^v-enzažno sredstvo alf skrivnostno »drevik), ampak zdraiv&o, ki sa k dala dofcra mati narav« za dobrobit bolne«« človeštva. Vsakem n brezplačno sa poskušajo. PU6U eni taM ln doMB boste k mo«fa skkufise, ki ao po neh državah, popolnoma brenptačuo ta traoko eno stdoleoioo sa poakmindo obenem z oarvodifam ta poučno razprarve. Taloo « boete mosM eatni prepričali o tem oeškodljivem sredstvu ta njesovem dedovanj«. August Marzke, Berlin — Wilmersdorl, Bruchsalerstrasse Nr. 5. Abt. 19 Urejuje Devonu RavJjen. izdaja za konzorcij «Jutra> Adoil Ribnikat. Za Narodno Oakaroo (L (L tol tiskarn ar ja t rane JezeršeJt. L* tmerariu dej je udgovorob Alojzij Novak. Vn t Ljubljana,