9WI
li delav-rva. Delav->vt£enl do produclrajo.
ta devoted »raste of the joU**- Work-entitled to all I they produce.
F-uirr+H «-oou<l-«'Mi eattar, U«n. « 1901, at lb* »oat utlfw at Ofcleafo 111. wirier ib* ▲«« ot OoagrwM ef M »rob >rU la?«.
Office: 5*7 80. Centre Ave*
"Delavci vseh dežela, združite se'
PAZITE!
rta itavtlko v oklepaju, ki an naha|a poleg va-Sega naslova, prilepili, nega apodal ali na ovit-ku. Ako t« itn-vllkatndalvam ( f\A ) ■ pr ihodnjoete	'
vllko naOoga Itata poteče naročnina. Prosimo ponovite |o takoj.
(No.) 63.
Chicago, 111., 24. novembra (November), 1908.
Leto (Vol.) III
K> NASELJEVANJE.
anondranje "boljih A*. Taftovi iavolitvi je pre-v Evropi in ss-trumoma nasaj v Ar
meriko.
H
po volitvah, ko je bil predsednikom, pri-Ignsčclm in lažnjivi ka-listi. med njiuii tudi "Glas Naroda" v New B dolgo in široko Heti" in 4 bol jih časih', ^laj vračajo v deielo. bo na v®eh koncih in Hpgli so lažnjivi kapita-in delalo se bo lim parom kakor pred
mino lažejo kapitali-in z njimi vred šinir "Glas Naroda", to isli v zadnji številki
velikih industrielnih še vedno ista brezpo-Jt je vladala vso tekoče še takozvanih""bo-
krajih celo ponovno delavce in smanjSbjeio
Jci listi so kmaln po nekaj zvedeli — tudi is" je slišal nekje j»> neka železniška pje v Pennsylvaniji natisom ton železniških iz tega je potem sledi-ttmska klobasa v "pro in "boljih časih", s ipitalistieni hlapei neumno veselje nad
rjenje o "boljih
posledic. Siromašni de vropi, zlasti oni, ki so j in tekoče leto pobegnili i/ iele pred rszssjajočo krizo, li spet komaj čakajo, da t tisama ", verujejo v svojo poročilom in se sprav-gazaj v Ameriko. Na stotine flrežev je ie došlo semkaj in sČe jih še na potu. Med prejemi novodošleei je največ Rov iz Sicilije; tam je nam-kiet gls*. da se je takoj po H zmagi odprlo delo po vsi p. Na lijp se je vsedlo tn-tfo delsvcev iz Avstrije. Po-ksmor je dosegel glaa laž-kapitalističnega tiska, zbi &vni ljudje svoje zadnje pre je in se spravljajo na pot v ke.
ko je uganiti, kakšna usoda nove naseljence v ti deželi. He pričakovanega dela in jfe časov" našli bodo zaprte iee in neusmiljeno bedo, kte-ps v tuji zemlji vse drugače or pa doma med svoj-dan. k<» stopijo na ameri-ppomnožili bodo armado ih, ktera je itak že veji položaj v Zed. dr/a-še tak, da bi se člo-nad njim. Letošnja zi-na stotisoče delavcev ,in na tisoče brez vsakih V Življenje. Na tisoče Idalo in prosilo kruha, dansko zimo. T)a hi ne go-položaj spremenil kar . da bi saj polovica brezpo-riških delavcev dobilo [to zimo, o tem še misliti ^^Hftja. tudi Tnftova Jkažejo ravno narobe.
hudobna, naravnost so torej poročila v kapi-listih o vračajoči se Pisarjenje o "bo-M v sedanjih slabih časih lopovščina!
Naroda", čemu ai tak lo ka.i S tako knrdinal-dovolj dela in s tem vans staro era kraja, da bo Ameriko — postopat in ado brezposelnih? Ali % prodana, že dovolj na K g. Sakser že dovolj »a delavske stroške?
o-
n bnsinessa in Šifkart rojake tako daleč, da
jih zvodi semkaj; brez osira na to, ds potem tuksj trpijo bedo in stra de jo t
Hres dvoma je tako, vsled tega ps zasluii MIlan Naroda" in njegov gospodar največje ogorčenje od strani vseh zsvednih slovenskih delavcev v Ameriki.
SOCIALISTIČNE ZMAGE
pri volitvah 3. novembra 1.1.
Sharon, W. Va. — V rudarskem kraju Cabin Creek so smagali socialisti. Glasovi: Debs 506, Bryan 465, Taft 392,
Munhall, Pa. — Whitaker, mestece kjer prebiva največ jeklarskih delavcev, je bilo pred dvema letoma docela republikansko. Letošnji volilni izid je bil pa sledeči: Debs 89, Taft 64, Bryan 27, Cha-fin (proh.) 4, Hisgen 1 glss.
Duluth, Minn. — V Oak Lakč je dobil Debs 16T glasov, Bryan 1, Taft 0.
North Haledon, N. J. — Sodrug Samuel Buser je bil tu izvoljen taxeollectorjeiu in Rinil Brantian taxasseseorjein; prvi je imel 11 glasov večine, drugi pu 1. Republikanci in demokratje so se združili proti socialistom.
Arkiu, Iowa. — Socialisti so do bili 76, republikanci 15, demokrati 7 iu populisti 1 glas.
Round l^ake, Minn. — V tem inesteeu je dobil Debs, 19, Taft 16 in Bryan 15 glasov. Vseh prebivalcev je 250.
Ada, Minn. — Socialistična glasovi v Norman County so se podvojili od zadujih volitev in sodr. M. A. Brattland je bil izvoljen o-krsjnim pravdnikom s 300 glasovi večine.
Lead. S. D. — Debs je zmagal v Terraville; dobil je 05, Taft 57 in
.jiii? "»ji,-	-i"" '*»n • an-t1 mw - - »---- "
Bryan 21 glasov
Nuela, Colo. — Tu je dobil Debs 99 glasov. Bryan jih je iniei
69 in Taft 23.
Onaehita Parish. La. — Socialist je izvoljen v šolski svet v tem mestu.
Oklahoma. — Socialisti so zmagali v 30 precinktih v državi O-klahoma.
K now lea. Calif. — Pred 4 leti so imeli socialisti v tem mestu samo 17 glasov, a letos so jih dobili največ. Deb« ima 37, Taft 33 in Brya)i 21 glasov.
fiveritt, Iowa. — Lokalni socialistični kandidatje so propadli samo z dvema glasoma manjšine. Debs je imel večino; dobil je 69, Bryan 68 in Taft 62 glasov.
Waterville, Minn. — Mesto je socialistično: Debs 126, Taft 122 in Bryan 55 glaaov.
Hac kinase k, Minn. — Debs 17, Taft 16, Bryan 5 glasov.
Bixbv, Pa. — Socialisti 38, republikanci 25, demokrati 15 iu prohibiciouisti D glasov.
Eureka, Calif. — Debs, 21, Taft 18 in Bryan 17 glasov.
Somerton, Ariz. — Sodr. Geo. M. Thurman izvoljen mirovnim sodnikom (justice of the peace). Socialisti 12 glasov, republikanci 1, demokrati 1.
Yuma, Nev. — Socialisti 23, republikanci in demokratje po 15 glasov.
Hiteman, Iowa. — Vsi socialisti čni kandidatje za uradnike v town shipu ao izvoljeni. Zmagali so kljub temu, «1» »o se proti njim združili obe nasprotni stranki. So eialisti 234. republikanci 153 in demokrati 134 glasov.
Powell Bluffs. Oregon. Debs je dobil 20, Taft 16 in Bryan 14 glasov.
Fernlv, Nev. — Tukaj sta izvol jena socialistična kandidata za mi rovnega sodnika in konstablerja. Dobs 7. Taft 5 in Bryan 1 glas.
HaMton, Okla. — Debs 34. Bryan 29 in Taft 5 glasov.
Pleasant Grove, Tex. — Socialisti 32, demokrati 22 in republikan ci 6 glasov.
Phoenix. Ala. — Sodr. K. O. Copeland, tajnik tukajšnje socialistične organizacije, je izvoljen mirovnem sodnikom s 101 glasom
večine.'	....
Newman, Idaho. — Socialisti i-
$e ena beseda našim sodrugom in slovenskim delavcem.
V	9. številki "Proletarca", 1906 leta akno rekli slovenskim za vednim delavcem v Ameriki med drugim tudi sledeče besede-
"Proletarca" geslo ostane: eksistirati * zavednimi slovenskimi delavci in h krati takim narodom! Ekzistirati za ideale l
Vsako pozitivno delo, bres ideala sa skrtkoet smatramo naii ideji sovražno in v tem smislu bomo nastopali.
V	smislu tega nam je ie reči sledeče: Mm prej bo delavstvo posulo zavedno, da bo HOTELO imeti večji list — tem prej ga bo imelo!...."
Tako smo pisali v mesečniku pred dvema leti.
Od takrat je Proletarec ie eno leto tednik. Eno celo leto napornega dela in pomanjkanja je bilo v zvezi g njegovo eksistenco; zdaj pazdaj je bila nevarnost, da ga ne bo več. Toda v Chicagu se je nailo vedno nekaj ljndi, ki so prišli s svojimi centi prišli na pomoč v zadnjem hipu — in tem, tem se je zahvaliti, da list še ekzistira
Resnica je, da so poleg pomagali mnogO soc. klubi, manj pa posamezniki po naselbinah. In vendar je "Prfcletarec" list, ki je stal vedno na bojišču za delavske interese; vendar je list, ki se ni nikdar izneveril svojim obljubam in načelom.
TOVARlfil! 80DRUGI!
Zopet stojimo pred vami in i resno bese&o vas skličemo na resno delo. Nikdar, od kar eksistira " Proletarec "j nismo še tako potrebo, vali pomoči od vas, kakor je potrebujemo dines. Vi veste, da dobra eksistenca "Proletarca" je odvisna od vas,<od vašega dela, kteregdl žrtvujete listu.	i	1
Dokler ni list dodobra rasiir jen med delAvsko maso, dokler nima najmanj par tisoč stalnih naročnikov, tako dtlgo je njegova eksistenca nestalna. List mora med rojake, med take rojake, ki ga še ne poznajo .
In to je naloga in najsvetejša dolžnost zastopniki! Vsak, kteri ima našo naročil delo ie ta teden. Novi naročniki so nam na, imeti "Proletarca" in nasprotno vam mi s nim prihvajanjem novih naročnikov je o
Cim se oglasite, da ste voljni iti na delo ?rm&do z novimi naročniki, nam je to do vaša kot naša ielja, da se ohrani, vzdrži in ski socialistički list v Ameriki in mi bomo somišljenike in čitatelje našega lista s vsem nuditi delavskim slojem delavski list.
Če bo pa še v nadalje v naših vrstah tiH:v brezbrižnost, mlačnoet in nedelavnost kot js bila semterje doslej, p4 «n je kriza za list zopet neizogibna in morda bo to kriza, tri gs 4wMk> POti torej imate!
Obenem tudi opominjamo in prosimo tiste sodr. naročnike kterim je, ie potekla naročnina, da isto poravnajo, oziroma, ponovijo sa bodoče ieto. Kdor tega ne stori najzadnje v dveh tednih ali pred 1. decembrom, bomo mu ustavili list. Vsak, ki se v resnici zanima za "Proletarca", bo to rad storil; kdor nima dela da tega ne more storiti; naj nam pa naznani.
Še enkrat: VSAK SODRUG IN SOMIŠLJENIK NAJ SE OGLASI, DA VEMO PR OČEM DA SMO.
Izdajatelji 4' Proletarca.''
agitatorjev! Na delo naj se poda na garancija, da hočete garantiramo, da s obil-Inek listu sagotovljen. list in pomnožiti našo da ste z nami, da je I }duje naš edini sloven-vse, da zadovoljimo sploh, mora dandanes
ampak sesli so ae še v večji meri, da se posvetujejo o načrtih boja za bodočo kampanjo, ki se je pričela še tisti dan. Ni jih iznenadilo dejstvo, tla še niso zmagali; saj tak boj se ne izvojuje čez noč, a zato se niso razšli, kot pogumni "demokratje" temveč šli so na novo delo, kajti dobro so vedeli, da je prišel v belo hišo sovražuik delavstva. Bas ta zavednost pa je rodila nov pogum za boj, ki vodi k končni zmagi.
Zato pa: prepustimo gospodi v beli hiši začasno igro. Storili smo svojo dolžnost po možnosti do sedaj, — v naprej pa zopet na stražo, zopet v nov boj, ki nima le namena zasesti belo hišo in državne službe, marveč osvoboditi človeštvo iz suženjskih okov, ktere je ustvarila sedanja kapitalistična privatna družba. Boj kapitalističnemu orodju, (kar pomeni starim političnim strankam) pa je mogoče vršiti le, če se gre po kampanji v kampanjo.....
P. P. Drskar
ljevskem arhivu, ne, da bi se obelodanila. Kaj je temu vzrok t
Morda čestitajo drug drugemu, ker so politiearji pri zadnjih volitvah zopet nafarbali 'suvereno* ' ameriško ljudstvo. Kdo vč?
4 »
il Od blizo in daleč
v^-
ma jo 39. republikanci 28 in demokratje 17 glasov.
Bunker, Fla. — Socialisti 24. de mokrati 7 in republikanci 3 glasove.
- Noel. Mo. — Sodr. Taylor, socialistični kandidst za konstablera, je izvoljen.
Acadia, La. — Debs, 31, Brvan 21 in Taft 3 glasove.
Nuda, Colo. — Debs 99, Bryan 46 in Taft 23 glasov.
Yerma, Cal. — Debs 21, Taft 18 18 in Bryan 16 glasov.
Milwaukee. Wis. — Winfield R. Gavlord izvoljen v državni senat v šestem distriktu. Nadalje so izvoljeni štirje socialisti v državno posta voda jo (legislatnro) v Wis-consinu.
Po kampanji.
Ena bitka v amer. politični hi-storiji je zopet v kraju; tretji november je odločil osodo za bodoči štiri letni rok.
Dim se je razkadil iu poljane so čiste, tako. da lahko pogledamo po nji.
Rezultat pa je sledeči: Taftov kapitalizem je zmagal; večni kandidat in osrečevalee srednjega sta nil — Bryan je bil grozno poražen, — socijaliati pa so napredovali na svoji bojni črti za 40 odstotkov.
Republikanci gredo v svoje državne službe, kjer bodo ukrepali v prid molohu — profitu, kar pomeni sodnjiske propovedi napram nedotakljivosti privatne lastnine od strani delaveev; zidalo se bo "kasarne" za vojake, nabiralo no ve rekmte in pomnožilo mornar-nieo. Nastavilo se bo razne komi-sijonirane državne agente za tuje-zemstvo, kjer bodo varovali interese amer. kapitala in nastavilo se bo brezltevila vohunov, ki bodo vohunili po delavskih organi-
zaeijah in ovadili "puntarje" o-blastem.
To je enostaven program, iz kte-rega je sklepati, tla bo v deželi "guerila" vojska med delom in kapitalom.
Demokratje so se pogumno razlezli kot ščurki, semtertje ho sicer nastopili "borni" te propadajoče stranke manjše službe, ki pa nimajo nobeue naeijonalne "range" in so zii opozicijo — če bi jo že hoteli voditi — nezmožni. Njih čudna "organi/.aeija", ki ži-
vi le par meseeev pred kampanjo, (kakor napr. majski hrošči,) ae je stajala; obstaja le še lupina — glavni stan s svojim šefom. — Nihče več nemara omenjati "demokracije"; celo Oompers, predsednik American Federation of Labor, ki je na vse pretege propagiral za Brvana se je izrazil, tla nemara nič slišati o "demokratih".
Ilearstova stranka, takoimeno-vana "Independent" je igrala nad vse žalostno ulogo.
Ce pomislimo da ima Ilearst nejboljie literarne moli v svoji službi, in da ima eno izmed najbolje organiziranih eaanikarstev — ne le v Jed. državah, marveč celega sveta.— in če primirjarno rezultat te stranke, ktere število dosega komaj okrog 100.000 glasov, tedaj je treba priznati, tla ljudstvo ne mara lfearstove politike. Seveda so se Hearstovi uredniki zopet usedli k pisalnim pultom a o stranki sedaj previdno molče. Tudi to je "stranka", ki živi le gotove čase, kakor vešča, pa se pozneje v drugi perijodi pokaže v obliki kakega mehkužca ..
Ostale straneice so tako neznatne, da jih niti omenjati ni vredno. V očigled splošnega političnega poroda izza zadnjih dni \pa stoji in kaj soeijaliatie.na stranka ojače-na moralno in bistveno. Niso šli sodmgi v belo hišo niti v senat;
— Že zopet poroča brzojav o krasnem činu nekega llohenzol-lerca. Nikar ne mislite, da so nemški cesar Viljem iu njegovi sorodniki navadni tepci. Kaj še!
Čujte in strmite! Nemški prestolonaslednik je po napornem delu in študijah izuntel posebeu gumb za uianšete.
Živijo! Zdaj je dokazano, da so cesar Viljem in> njegovi otroci univerzalen ženij. Vsi kritiearji morajo utihniti. Ta iznajdba po-tisks v kot še "Spev na Aegirju" fn vite govoTtfrie* zgovornega Viljema.
Ker časniki p^očajo, da dela prestolonaslednik pri stružniku. poleg pa še zvršuje svoje dolžnosti kot upravni uradnik in častnik, upamo, tia bo kot splošni ženij posekal svojega očeta.
Kdo ve T Morda bo še očetu hvaležen, da je ga dal učiti stru-garstva, dasiravno je nemški narod dokazal še pred kratkem, da je pasje poslušen in pohleven kot ovca.
Da. kdo ve!
— Venezuelski puntarji so zo-| pet pokazali svojo odprto lice. Posedali so jasno in določno, da ; smatrajo revolucijo za navaden J" kšeft".
Venezuelska revolucionarna zveza v New Yorku je izdala za 2 milijona obveznic, ki bodo nosile 6 odstotkov. Glavno svoto bo izplačala Trust Co. v New Yorku j eno leto kasneje, ko preženejo sedanjega predsednika Cipriania ! Castra.
Venezuelski "puntarski zarotniki" in venezuelska vlada so si v tem slučaju podobni kot jajce
I jajcu.
Navadni koristolovci so; ljudstvo je \ a žrtev, ktero skubite in gulite <»be stranki.
—	Župnik Robert Coyle je izjavil,, tla je politika v Zdrž. drž. od najvišjega uradnika pa nt^ilol do zadnjega političnega službo-lovca skozinskoz gnila. Sveti mož povdarja, tla le cerkev zamore spraviti politiko na pravo in pošteno pot. Neverno, kaj je tega hlapca Gospodovega tako razto-gotifo? Morila je temu vzrok zadnje versko meietarstvo našega predsednika?
Naj je že bo kakor hoče, resnica le ostane, da je mož s svojo obsodbo meščanske politike v Zdr. drž. pricapljal malce prekasno. To so socialisti in drugI pametni [ljudje izrekli že pred leti.
—	Še do danes niso objavili če-jstitke, pravzaprav žegen, ktere&a je poslal papež Pij 10. Taftn. no-' voizvoljenemu predsedniku. Tudi čestitka, ktero je poslal Roose-
( velt angleškemu kralju Edwardu i za rojstni dan, je zginila v kra-
—	Zadnje dni so v Chicagu obtožili več meščanskih političarjev, ki ao kot volilni komisarji zvršili pri volitvah razne sleparije.
Nekteri volilci so glasovali po večkrat, drugta! so zopet glasovali državljani, ki so že mesece počivali v gomili.
Zdaj se bsvi sodišče s temi sleparji. Najbrž bo vse zaspalo, ker imajo meščanski političarji, de-mokr&tje in republikanci preveč masla na svojih glavah. Ves krik bo kinalu polegel, saj vrana vrani neizkluje oči.
—	Ob času, ko zdravniški svčt mesta Chieage preti z ječo vsem brezposelnim delavcem, se pritožuje lord Curzon pismenim potom pri chikaškem sodišču, ker se mu je iz Leiterjeve dedščine odtrgalo 10 tisoč dolarjev. Soproga tega lorda je hči umrlega Levi Lei-terja.
Ta modrokrvni angleški zaje duh porabi na leto 133 tisoč dolarjev; Leiterjevi hčeri, vsaka 125 tisoč dolarjev, torej skupaj na okroglo 400 tisoč dolarjev na leto za eno samo chikaško dru-jHno.
Naobratno pa hodi 15 tisoč o-trok lačnih in brez zajuterka v šolo; družine prebivajo v kolibah, ki so slabejše kot pasje ute^ brezposelni delavci se pa pretepajo za jedilne ostanke po smetiščih. Tu ni treba komentarja! To so božje uredbe, kterih se nc smemo <to»skqtti.4rer dtilglgtf tltl proglase za nevarne puntarje.
— Dne 17. novembra t. 1. so se delavci pretepali nred jeklarno v South Ohiragi. Ali so bili pijani, ali so ponoreli? Kaj še!
Votlatvo tvornice je razglasilo, da hoče zaposliti 500 delavcev. Mesto 600 je pa prišlo 3 tisoč de-lav cev. Vsakdo je hotel biti prvL
in prišlo je do pretepa, da je sljednič posegla policija vmes.
Zopet tlobra po zobeh za tiste lenuhe in neveniče, ki trdijo, da vsakdo lahko dobi delo, če le delati hoče.
To velja tudi za tiste slovenske neveniče, ki včasih v pivnici prodajajo in ponujajo svojo modrost, ko so po zavžitju žganja postali ne le modrijani, ampak tudi slad-koginjeni rešitelji slovenskega naroda.
— Dne 17. novembra je sodnik Barnes v Chicagu obsodil zopet Bilika na vešala. Umreti ima dne 11. decembra t. 1. Bilik trdi, da je nedolžen. Obsodili so ga le na in-dieijske dokaze. Ako sedaj guber-nator države Illinois ne poseže vmes. bo moral Bilik umreti omenjenega dne na vislicah.
Mi neverno natančno, je li bil Bilek do sedaj obsojen trikrat ali štirikrat na vešala. Vemo pa, da
je ponovila ta obsodba že večkrat.
Današnja človeška družba se baha ponovno, do je človekoljubna. te pretresemo slučaj Bilik, ne moremo reči druzega, kot da se nič ne loči od srednjeveške človeške družbe. Izjavimo pa mirnim srcem: Poj<lite se solit z vašimi človekoljubnimi frazami; vi ste barbari, kot so bili naši pradedje!	___
Ničesar ni tako profitonosnega kot je naporno tlelo. Zato pa delo. da.ialei pritiskajo delavce, da delajo hitro in trdo. Čimbolj je tlelo naporno, temveč imajo kapitalisti profita.
Repnblikanizem je zopet r sedlu, a to sedlo je na delavčevem hrbtu.
Trdo delo je res težko, toda letati za delom dan za dnevom je Še težje.
k
H
T? «



■ 'it j
PROLETAREC
UST ZA IMTSSSSE DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
LMtoik ia t«d» jaUJJ. Jufofclovanftka delavska titkotaa druiba v Chkafo. IH.
Naročnina: Za Ansrico |1 SO s« ctlo teto. 7Sc ta pol lata. Za Evropo U m c«io Uto, $1 xa pol UU.
< m,l asi po Unoo*<yu Pri šprom»mbi biraltifa J* polog itovfo ».uaantft tudi STA HI mutoo.
proletarian
Owned and published Ev na v TVbsoay by Sua t h S lav k Workmen1* PsbIUtaiaf Company Cblcafo. iiliaoU.
John Gmui, Hr«»ideat;
John PstsiI, Secretary:
Anton FiUun, Treasurer.
toaacairriON h atr»: Uaited Statea and Canada. |1 .JO a year, 7Sc lor half year. Foreign countrie« 12 a year. $1 (or half year. anvBaruiNO rates on agreement.
NASLOV lAOORESSIt
"PROLETAREC"
587 So. Centra Av«.t Chicago, III.
»t
ALI NAJ OSTANEMO SUŽNJI?
Naivneži in prefriganei trdijo, da živimo kot svobodni možje v svobodni državi, hvalijo današnjo kulturo in zaničljivo govore o dobi osebne sužnosti.
Ali je ta trditev resnična?
Navidezno muo svobodni, v res-niei se pa delavei malo ali pa nič ne ločijo od nekdanjih sužnjev.
Politična svoboda je za delavce le na papirju. Ako delavei zboru jejo javno, in na takih zborovanjih protestirajo javno proti krivicam, ktere se jim gode s strani vlade ali kapitalistov, takoj raz-žene policija s količi zborovanje, ako je zborovanje vladajoči gospodi nevšeč. Oe se ob taki priliki pokažejo policijski krepelei prešibki tedaj se strelja tudi s samokresi na mirno zborujoče delavce. Kot zadnje sredstvo pa rabi buržoazija proti delavcem vedno vojaštvo z repetirkarni in brzo-strelnimi topovi. Z eno besedo: Delavce se pobija in mori, če verjamejo v konstitucijo in mislijo, da so politično res svobodni.
Po morilnem d«du policije in vojaštva pa nastopijo s svojim delom sodniki, biriči hi rabelji. Tako se vrši v vseh državah, o kte-rih se trdi, da je politična svoboda »ajamčena v konstituciji.
Ta zajamčena politična svoboda v konstituciji se izkazeva dandanes povsod kot trhla, gnila in piškava: vredna ni piškavega oreha.
Kako je pa v gospodarskem o-ziru s svobodo! (Jospodarska svoboda se zrcali v tem, da današnja človeška družba dovoljuje milostno, da sme delavec svobodno lakote umreti v cestnem jarku.
Vdobi telesne sužnosti je. dal gospodar sužnju vsaj jesti, ker ga je smatral za iivo blago, ki je imelo za njega se vedno nekaj vrednoati, če tudi je bilo že precej zgubljeno in obrabljeno.
Danes pa postavlja delavec le svojo delavno moč na trg. Radi tega izrablja gospodar — delodajalec le toliko čaaa delavsko moč, dokler mu nosi dobiček. Kakor hitro je pa delavska moč izčrpana, je delavec na cesti brez dela, jela, obleke in strehe. Delodajalec v tem oziru ne pozna usmiljenja in izjem. V to ga prisili današnji družabni red s svojimi uredbami: brezobzirni konkurenčni boj.
Isto sliko gledamo tudi ob času gospodarske krize. Tvornice zapirajo vrata, delavci s svojci pa gladu je jo, prezebajo in se oblačijo v cunje, mali trgovci in obrtniki bankrotirajo drug za drugim in množe sestradano brezposelno delavsko armado, kapitalisti pa v miru vživajo svoj plen, kterega so ugrabili ljudstvu, ki sedaj dela pest v žepu in lakote umira.
Taka je gospodarska svoboda! Svobode nimamo in ne poznamo na političnem in gospodarskem oziru. Sužnji smo in ostali bomo sužnji, ako se sami ne izvojujemo svobode.
Kapitalisti stremijo za tem, da se današnji sistem, ki je za nje dobičkanoseo in pravi in prvi vzrok današnje sužnosti, ohrani vekotrajno. V ta namen le v šoli uče otroke, da je današnji sistem najvišji kulturni sistem, ki se da doseči v človeški družbi, da je vsakdo grobokop reda in miru, kterega naj se pošlje vsaj v ječo, če že ne na vislice, ki stremi za tem, da^se današnji sistem nadomesti z boljšim v prid vsem naro
dom na zemlji. Komaj se otroški možgani razvijejo toliko, da priP-no ločevati dobro od hudega, tedaj pa nastopijo duhovniki raznih ver in zofiatični avobodomi-sleci, ki razumejo svobodo tako, da se sme v imenu svobode moriti delavce v korist peščici kapitalistov, ktere se smatra za stebre današnje družbe. Na odrašeno ljudstvo pa zopet vplivajo dobro plačani kapitalistični političarji s I stokrat pogretimi in praznimi frazami. Pred volitvami obljub-J ljajo ljudstvu zvezde z neba, ko so izvoljeni pa radovoljno sprejemajo darove kapitalistov in kažejo ljudstvu hrbet.
Nasprotno je pa precejšno šte-vilo delavcev prišlo do edino pravega zaključka, da so ljudje lahko politično in gospodarsko svobodni, ako se današnji gnjili RO-spodaraki red nadomesti s socialističnim. Ves socialističen nauk se na kratko zrcali v teh stavkih.
Vsak delavec naj lastuje produkt. kterega je izdelal. Proizvajalna sredstva naj bodo splošna ljudska last. Dokler je ogromna večina naroda odvisna v gospodarskem oziru od kapitalistov, lastnikov proizvajalnih sredstev, toliko časa n$ more ljudstvo biti politično m gospodarsko svobod-
no.	i
Vzlic temu, da je socialističen nauk jasen in razumljiv in le socializem lahko osvobodi ljudstvo suženskih spon in okov, je - še ogromna ljudska večina temu nauku nasprotna in vdano slad i najetim in plačanim kapitalističnim frazerjem in fakirjem.
In kje so vzroki, da nauk resnice ne doseže ljmlutva, da ljudstvo slepo verjame svojim lazi-prijateljem in ponižno, vdano v voljo božjo nosi jarem modernega tlačanstva?
Socialistično časopisje, ki propagira socializem, je premalo razširjeno med ljudstvom. Pribita resnica je, da delavci nimajo denarja na kupih, ker jim kapitalisti le toliko poste, kolikor za živ-ljenje potrebujejo neobhodno. Vzlic temu bi pa socialistični delavci lahko več storili za razširjenje in povečanje svojih časnikov kot store.
Učimo se drugod. Ali delavci ne grade s svojimi žulji cerkve, pagode, sinagoge in mošeje, do-Čim se jih tolaži, da bodo za svojo požrtvovalnost prejeli plačilo še 1»» na drugem svetuf Ali jih razni sleparji, ki nosijo besedi 4'mili narod'* vedno na jeziku, ne oci-ganijo za zadnji cent, da tem ložje tfrade sebi politično karije-ro navzgorT
Zakaj bi torej socialisti držali križem roke, ko vidimo, da so na-snrotniki socializma, zagrizeni sovražniki"* ljudske svobode, ..sploh vsakega resničnega napredka v splošno korist ljudstva vedno na delu?
Ali ni dolžnost vseh socialistov posvetiti vse svoje duševne in gmotne sile, da se razširi socialistična propaganda med ljudstvom, da se zanese v slcserno kočo, v kteri biva moderni suženj — delavec, kmet in mali obrtnik.
Ako nočemo ostati sužnji, če želimo svojim otrokom boljšo bodočnost, potem pojdimo na delo, razširimo socialistično časopisje in narod bo razumel, kaj je socializem, kaj socialisti hočemo.
Ako smo socialisti, tedaj dajmo za socialistično propagando, kar ji gre in na svetu ne bo hlapcev in sužnjev.	J. Z.
SOCIALNE KRIVICE IN MILO &ČINA.
Buržoazija je pripovedovala in pripoveduje še vedno, da je družabno bedo mogoče rešiti z dobrodelnimi zavodi. Čemu, pravijo, naj bi bilo potrebno preobračati svet s socializmom?
Cerkev pa priporoča že oil »nekdaj svoje krščansko usmiljenje, kot edino sredstvo, potom katerega je mogoče rešiti sedanjo ljudsko revščino. Mi smo rekli že tisočkrat, da si je meščanrtvo ustanovilo sedanjo družbo zase in po svoji podobi. V tej družbi živi ja-ko ugodno in zadovoljno z njo.
Meščanstvo se počuti prav dobro tudi v dobrodelnih zavodih in cerkvi je jako dobro došlo krščansko usmiljenje. Če je človek sit in ima vsega zadosti, je prav rad še predsednik kake dobrodelne družbe, in lepo je takrat čitati katekizem in ponuditi krajcar beraču, ali pa par strganih čevelj-
čkov bosemu učencu. Dober biti, je jako lepa in potrebna stvar na tem gvetu t— si misli meščaiistvo — ljudska hvaležnost je tudi lepa stvar. Da pa ne bi bilo bede iu revščine, bi človek ne iiuel prilike niti biti dober in tudi ljudske hvaležnosti ne bi bilo. Tako misli cerkev in meščanstvo.
Toda odgovor obema ni težaven in je zelo enostaven. Reševati socialno bedo in revščino z milošči-no in dobrodelnimi društvi je ravno toliko, kakor bi se hotelo izprszniti morje s kako seaaljko. Dejstva pravijo, da imamo prav.
Na angleškem so ustanovili pred desetimi leti neko dobrodelna društvo, katerega namen je, bojevati se zoper razširjenje tuberkuloze (sušile) med delavske sloje. Podpirali ao to društvo vsi sloji^in vse politične stranke. Pa prav zaradi tega, ker je. to društvo izven vsakega strankarstva in politike iu je last vseh slojev, ima poroSilo, ki ga je izdalo to društvo o svojem delo vati ju, za nas gotovo veljavo, katere ne damo druginv poročilam enakih društev, ki so pisana drugim poročilam enakih društev, ki so pisana navadno zelo tendencijozno iu strankarsko. Se več. Poročilo je spisala neka "častitljiva dama", grofica Coucil O'Beryt's, katera prav gotovo še ni okužena socialističnega greha.
Evo kaj pravi grofica Codicil O'Beryt's:
"Napolnili smo tedaj s zdravilišči vso srednjo Angleško; u-stanovili srno jih po K »rnovalj-skem. Irskem in Škotskem. Vsak ) leto smo dali prostora v naš in /'Iraviliščih nad WXX) tuberkuloznim. Dali smo jim svežega zraku, higijeničiifti potrebščin zdravil in vsega, kar nam je pri tem svetovala znanost. Veliko smo jih tudi ozdravili. Toda gospodje. Pomislite! V tovarnah, rudnikih, in drugih delavnicah je zbolelo na tuberkulozi v zadnjih desetih letih — kakor nam sam profesor Marrey statistično dokazuje — ogromna in pretresujoča množica delavstva. Zbolelo je na sušici 113,274 delavcev.
Sedaj pomislite še na ope tisoče soprog, aestr in otrok, k^po si ali nalezli bolezen od svojih ali jo celo podedovali. Pomislite še na visoko število tuberkuloznih, ki uidejo kontroli in jih ni vsled tega mogoče sešteti. Ko bodete to pomislili, tedaj bodete imeli pred seboj potresujočo sliko groznega lela, ki ga izvrši ta "bolezen, ki ne odpušča"* Tedaj vam bo mogoče tudi razvideti, da se da potom naših dobrodelnih zavodov relativno zelo zelo malo narediti.
Naše delo je pusto delo. Čemu trosimo vsako leto mnogo milijonov? Da sprejmemo v naše zavode 1000 bolnikov in jih ohranimo smrti samo 200! Pozabimo pa na tisoče in tisoče drugih nesreene-žev, katerim ta bolezen ni priza-neala, in ki so zapuščeni, brez vsake pomoči v mukah in v boju s smrtjo katerej konečno podle-žejo.
In kaj naj navsezadnje koristi, da smo pomagali 1000 takim nesrečnežem, ko imamo na drugi strani javne oblasti in razred delodajalcev, kateri silijo delavce k napornemu delu, ki hočejo ohraniti delavcem nizke plače, vsled eeRar si delavci ne morejo privoščiti dobre in zdrave hrane ne najeti zdravega ne čistega stanovanja? Kaj pomagajo naši dobrodelni zavodi, ko vidimo, da je to delavstvo, katerega gospodarske, vsled česar tudi fizične razmere so zelo slabe, da je to delavstvo v teh nečloveških razmerah pri-morano delati v ostudno umazanih delavnicah, kjer se nalezejo smrtonosne bolezni?
Zastonj je pridigati proti socialistični propagandi. Mi konservativci bi morali vsaj odkritosrčno priznati, da tedaj, kadar sodelujemo, da se ohranijo intaktne tiste socialne razmere, ki so vir tuberkulozi in vsem dragim nezgodam, da tedaj podpiramo takore-koč toli obsovraženo socialistično propagando, kajti vzroki in posledice sedanjih nečloveških razmer delavstva, opravičujejo najbolj potrebo socialistične agitacije.
Kaj je neki naredila in kako skrbi današnja dražba, kako skr-be delodajalci in vlade, da se omejijo delavske bolezni? Nočejo delavce boljše plačati, da bi si tako zamogli privoščiti večo poreijo zdrave in dobre vsakdenje hrane
in bi tako bolezen ne imela do njih tiste moči, ki jo ima danes. Nočejo skrajšati delavne Čase, da bi imeli delavei priložnost do daljšega potrebnega počitka, ki ohrani telo zdravo in zaradi tega inanj nagnjeno boleznim. Dulodo-jalei žive dobro, bivajo v zdravih stanovanjih in počivajo veliko, na noben način pa nočejo upeljati v svojih delavnicah in tovarnah tiste higijenične zahteve, ki bi obvarovale delavstvo pred boleznijo. In vlade, mesto da bi preprečile tako izkoriščanje delavstva, zamiže na eno oko in dclodajal-cenf se pomagajo pri takem izko-rišeevanju in širjenju delavskih bolezni.	m
Vse naše usmiljenje in dobrodelni zavodi uiinaj<j tedaj nobene veljave, nobene mači. So tedaj delodajalci sami, ki delajo na to, da imajo socialni demokrat je popolnoma prav. Ker je meščanska družba nesposobna, da bi ozdravila boli in krivice, ki jih je in jih še sama vstvarja, je treba organizirati boljšo družbo, ki bo varovala delavstvo zaradi dela, zaradi zdravja in mu zagotovila vse človeške pravice.
Gospodje! Jaz nisem soeialisti-nja, vendar priznam, da je v teh besedah mnogo resnice in izraženo vse, kar mi z našim usmiljenjem in dobrim delom ne moremo narediti v prid delavstvu. In to vam rečem a popolnoma mirno vestjo, in prepričana, da govorim resnico."
Nit v 4'Del. Listu".
LIEBKNECHT PRED ČASTNIM SODI&čEM.
Naši čitatelji se še spominjajo, da je bil sodrug dr. Iiiebknecht, sin Bebelovega tovariša in dolgoletnega voditelja nemške socialne demokracije, pred državnim sodiščem v Lipsketn zaradi "vele-izdaje", ker je izdal protimitari-stično brošuro, obsojen na poldrugo leto trdnjave. Državni pravnik je bil celo zahteval obsodbo na težko ječo s prisilnim delom, toda ni imel vspeba s svojim predlp-gom. Poldrugo leto trdnjave pa je bilo pruskemu državnemu pravni-štvu vsekakor premalo. Generalni državni pravdnik je torej zahteval odvetniško disciplinarno preiskavo proti dr. Liebknechtu. Odvetniška zbornica ni ugodila zahtevi, a zbornično sodišče je določilo razpravo na pritožbo državnega pravdništva.
Dne 25). aprila se je imel Lieb-kneeht zagovarjati, da "se ni izkazal vreden ugleda, ki ga zahteva odvetniški poklic." Generajni državni pravdnik je zahteval, naj se mu vzame pravica, izvrševati odvetniški poklic. Toda zbornično aodišče je opnistilo drja. Liebkneehta in je izreklo, da je izdal svojo brošuro saino iz političnih razlogov in da ni zagrešil nič nečastnega. Proti tej razsivdbi je državno pravdništvo vložilo priziv.
24. okt. je bila razprava pred častnim sodiščem. Liebknecht, ki je dobil od trdnjave Glatz dopust, je prišel osebno na razpravo in je bil tudi tukaj oproščen. Torej o-stane odvetnik in stvar je končana.
SOCIALIZEM NA TURŠKEM.
ae naznanja in Anatolije, da Meh met Mehžet ustanovi j« v
Smyrni časopis "Erghat" (Delavec), prvi socialistični organ v turškem jezikn. Redaktor tega Časopisa je človek visoke inteligence. "Temps" je pisal o njem. da je oseba neobičajno zanimiva in naobražena. Mahmet Mehžet je vešč razen materinščine tudi arabskemu, perzijskemu, francoskemu, angleškemu, nemškemu in grškemu jeziku. Že tleset let propaguje ideje socializma. Zaradi mlado-turškega delovanja je bil obsojen v dosmrtno ječo. Ko ga je sodnik po razsodbi vprašal, da H si česa želi, je odgovoril: "Da, hočem Vam reči, da bom v treh mesecih že na svobodi!" Tako se je tudi zgodilo. Po razglašen ju kon-stitucije je postal deležen amnestije in se, kakor rečeno lotil izdajanja prvega turškega socialističnega lista.
Izvrstno tdravilo. •
S tem Vam sf>oročam, da sem prejel Vaše izvrstno zdravilo kar v najlepšem redu; priznati moram. da je Trinerjevo ameriško grenko vino izvrstno zdravilo za želodec. Moj želodec je bil popolnoma iz reda; ko sem pa začel uživati to zdravilo, sem takoj čutil boljše. Zahvaljujem se Vam iskreno in priporočam to zdravilo vsem, kteri trpe na želodčnih boleznih". — To pismo je pisal g. Josip Malec, Burwell, Nebr. in je popolnoma pravilno. Ni namreč bolj šega zdravila za želodec in ves pre bavljavni sistem kot je Trinerjevo, Ameriško grenko vino. To deluje naravnost na bolezen. Rabite ga, kadar ste slabi, bledi, bolehni in nimate ne teka ne moči. V droge-j rijah. Jos. Triner, 616—622 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
— Kapitalist da malo miloščino, da lahko nemoteno uživa in drži mnogo'... *
M. A. Weisskopf, M D.
Izkušen zdravnik."
Uraduje od 8—11 predpoldne in od 6—9 zvečer.
885 So. Ashland Ave.
Tel. Canal 476 Chicago. Ill
Dr. W. C. Ohlet
Zdravnik is
la ra _
ladravniika preiskava Aati jo le z<lavila, «47 la Ave. Chicago. Za dao |
popol. Od 7 do 8 svels*. ■ žive«! bolniki naj piM«
Vac. To
izdelovalec Havana cli
Prodaja cigare na
ae Izvr&ujeio
1210 So. Albany Av.
Aka hočeš dobro nam oglasi ae pri
JOS. BERNA
620 Blue Island k\
Telefon Canal H42)
Pri njemu dobi« najbolja
aka in importirai wawami
I. STRAI
URAR
336 W. 18th St.,
Ima voljo zalogo ar, j nov in drugih dragotia. vsakovrstna popravila v zelo nizki coni.
Ob i il i te gai
Kvi
Trgovina z telezuino, .
in pobUtvom. Topravlja
64V645 W. iKtl
Chlrnuo. Il|.
Sprejemaš
G.Vokoun
559 W. 18 St. Chicago.
Popravlja d« I-nike in pipe po primernih cenah.
Importirairstarokraj-ski tobak vsake vrste
Za cigarete, pipe in žvečenje Importirane cigare in cigarete. Vse pristno in po zmernih cenah
Vac. Kroupa
479 W. 18th St. Chicago, 111
V Jaurčsovi ' "Ilumanitč" je Jean Longuet priobčil članek o Socializmu rta Turškem, iz katerega posnemamo: Socializem, normalne stopnjevanje demokracije, fatalni produkt gospodarskega razvoja, se je moral neobhodno objaviti tudi na Turškem po končnem osvobojen ju iz despot izma. Mnogo let že eksistira revolucionarna organizacija armenskih socialistov "Droschlak", ki je sprejela načela mednarodnega socializma. Pred nekoliko dnevi, kakor so objavili "Times", je bil v Solunu ustanovljen socialistični list in socialistična organizacija za Makedonijo. Socialistički elementi so živeli doslej nekam zamešano med turškim prebivalstvom, ki je tupatam bilo naklonjeno liberalizmu in demokraciji. Danes, ko je boj proti tiraniji privedel do zmage, so ojačuje tudi socializem. Res je, da se ni velika industrija še vkoreninila na Turškem, ali moderni proletariat tsm že eksistira poglavitno na železnicah in tiskarnah. Ta proletariat se je že zglasil k Življenju s stavkami, ki so prestrašile ves Tildiz Kiosk. Danes trsjajo stavke na progah Smyrna-Aidin-Kassaba. Istočasno
Slovenski krojač
Izdelujem nove moške obleke po najnovejšej modi in poravljam atare po najnižjih cenah.
Cenjenim rojakom v Chicagi se priporočam v obili obisk.
Gabriel Vouk,
624 Bo. Center Ave., cor. 19th 8t. CHICAGO, ILL.
P0Z0RI SLOVENCU POZOR!
8ALOON
• modern i si kefljlštea '
Sveio pivo v oodtkih ia botaljkah ia drago raznovrstne pijane Ur naijaka emodke. Potniki dobo todno preno ŠUM« ta nizko eno.
Poatresba točna ln taborna. Vtem Slovence™ ia drugim Slovanom m toplo priporoma
MARTIN POTOK AR,
M4 SO. OBNTBB A VB., OBDtOAOO
MIRKO VADJINft,>.»££:
SLOVENSKO HRVATSKI BRIVBOL
Na razpolago so kopelji.
NOVA
SLOVENSKI 80!
pri FRANC C1
Rojakom v Chicagi at •em zopet odprl svoj m ktf rem točim vedno avele vino itd. Dobre »motke i Imam t mi i prostorno #1 •eliee, svatbe, zabavne v tirnijj poročam se v obili obiak. 8 spoštovanjem
FRANC CECH, 668 So. Centre Ave.
Halo, John;
Kje ai pa bil včeraj? Saj kjer je največ zabave. AHi da je največ zabave v G08l
John Koši če
590 So. Centre Avt.,CMa
Jože Satat
advokat ta pravni s« sklh ln cl vinih
Pilit« slovenski! 162S-1638 Unity 79 Dearborn St.,
Res. 5155 Prairie JM Phone Drexel 7871,!
Leopold Sa
ODVETNIK
v kazenskih in -Mlnlk
Auto Phone 6065.
Office Phone Mais MQ1 Residence Phoao URAD: 27 METRO! Sevarosap. ogel
ia La Balls altafl Stanovanj«: 1217 Ski
Pristno domači
Belo vino...........
Rdečo vino ........
IVdece staro vino. Rmeno vino.....
Posoda prosta. Te ceos' jemalcem od 50 galonov naf ft na pa ni se tudi inanjiSj Vino po&iljam proti pre4||f C. O. D. po vsi Ameriki.
Priporočam s« rojakom1 moje lepo nrejeme gostiln«) pijačami in s vedno pripra^ stim prigrlakom.
Za dobro in točno poeti tndi sa pristnost vina jai
JOSIP ZALOfl 199 Ellin ini 1 i,f