PoSUllmi pinTnim m mm CHUI DIH !'• — J jioutnshi aom Steu. 243 U Hubllonl, toeek 2. ittmtmbca 1937 leto II. Kitajci in Japonci proti sestanku devetih, ki se začne jutri v Bruselju: Nova brezuspešna konferenca Bruselj, 2. nov. o. Jutri se prične konferenca devetih držav v Bruslju. Temu sestanku so pripisovali v začetku velik pomen in si obetali od njega konec kitajsko-japonske vojne, zaradi katere so konferenco tudi sklicali. Pričakovali so, da bodo v Bruselj prišli vsi vodilni politiki iz evropskih držav, toda med povabljenimi državami samimi so ee kmalu pokazala najrazličnejša mnenja o tem, kaj naj bi ta konferenca delala. Svojo udeležbo so na konferenci odrekli Japonci, ki se jih ta sestanek predvsem tiče, saj je Japonska tudi podpisala vvashingtonski dogovor devetih držav in ga z napadom na Kitajsko prekršila. Že to dejstvo samo je za konferenco skorajda usodno. V krogih japonske vlade izjavljajo, da bo edino umestno in prav, če bo konferenca čimprej končala svoje seje ter dala Kitajski in Japonski pobudo za neposredna mirovna pogajanja. Ce bo konferenca to storila in pripravila Kitajce do tega, da pristanejo na takojšnja mirovna pogajanja z Japonsko, bo imela nekaj uspeha. To je edina pot, da se spor med obema velikima azijskima narodoma konča. Japonci ne bodo mogli pristati na kakršnokoli evropsko posredovanje, saj bi tak pristanek ne bil dostojen samostojnega in velikega naroda. Upajo, da bodo to uvideli zastopniki držav, ki se bodo te konference udeležili. Japonska bi pristala na premirje, v katerem bi se začeli razgovori za sporazum s Kitajsko. Japonski pogoji za tak sporazum so tako Kitajcem, kakor drugim državam znani. Kitajski zastopnik na konferenci devetih držav pa je ■časnikarjem včeraj izjavil, da je Kitajska odločno proti slehernemu poskusu za premirje, ki bi omogočilo Japoncem, da utrdijo svojo oblast v zasedenih delih kitajskega ozemlja. Tega ozemlja Japonci ne bodo nikdar prostovoljno zapustili, marveč se bodo skušali na njem čim bolj utrditi. Kitajska se bo razgovarjala o miru in o sporazumu le tedaj, če bodo Japonci umaknili prav vse svoje čete z zasedenega Kitajskega ozemlja. Če pa ne, se bodo Kitajci bojevali do zadnjega diha. Če bo konferenca v Bruslju lahko vplivala na Japonsko v tem smislu, potem si Kitajci obetajo od nje uspeha, sicer pa bo ostala prazno govorjenje, kakor že toliko drugih. Anglija proti odločnim ukrepom Pariz, 2. novembra. AA. Kakor znano, je angleški ministrski predsednik Chamberlain izjavil, da bi bilo nesmiselno pričakovati od Anglije, da bi na bruseljski konferenci tihomorskih držav nastopila za sankcije ali slične ukrepe proti Japonski. Neki skrajno levičarsko usmerjeni list v Parizu obžaluje to izjavo in meni, da je zelo odločilna za duh neodločnosti, ki vlada že od leta 1921 dalje v diplomaciji evropskih sil. Prav zaradi te neodločnosti je bil mir odtlej že prečesto v nevarnosti. Južna Srbija je slavila 25 letnico osvobojenja Skoplje, 2. nov. Južna Srbija je včeraj v Skop-Iju slavila 25-letnico osvobojenja izpod turškega jarma. Za proslavo tega dogodka so odkrili spomenik kralju Petru I. Osvoboditelju in kralju Aleksandru I. Zedinitelju. Teh svečanosti so se udeležile ogromne množice prebivalstva iz Južne Srbije, raznih organizacij, bivših četašev na konjih in peš, oddelki bivših vojakov, vojni invalidi itd. K odkritju spomenika včeraj dopoldne, ki je sledilo odprtju skopljanskega vodovoda, je prispel tudi knez-namestnik Pavle, katerega so pozdravili poleg predsednika vlade dr. Stojadinoviča, vojni minister general Marič ter drugi vojaški in civilni dostojanstveniki. Spomenika je odkril knez-namestnik sam, nakar je imel velik govor vojni minister general Marič, ki je opisal z živo in prepričevalno besedo vse napore in žrtve za osvoboditev Južne Srbije. Nato je mitno spomenikov defilirala vojska in velike množice ljudstva v narodnih nošah. Ljudstvo je z velikim navdušenjem manifestiralo pred knezom-namestnikoin za kraljevo rodbino, za domovino in njeno vojsko. Pri vojaški paradi je nastopila tudi kraljeva garda, motorizirane čete, tanki in letala. Pri banketu, ki ga je ekopljanska občina priredila v čast knezu-nainestniku, je govoril najprej skopljanski župan Jovanovič, ki je pozdravil kneza-namestnika, napil kralju in kraljevskemu domu. Nato je spregovoril. N j. kr. Vis. knez-namestnik Pavle ter odgovoril takole: »Danes slavimo dva usodna datuma v naši zgodovini. Preteklo je 600 let od Dušanovega kronanja in 25 let, odkar je kralj Peter I. stopil v Skopijo in ko sem imel čast, da ga osebno sprem- ljam. Ta spomin mi bo ugasnil samo tedaj, ko bo ugasnilo moje življenje.« »Gospodje, mi se ne spominjamo dovolj^ naših vojn. Ne mislim s tem, da moramo gojiti in negovati sovraštvo — nasprotno! Toda potrebno je, da se večkrat spomnimo naših žrtev in nadčloveških naporov celih rodov.« »Kadarkoli stopimo z nogo na zemljo naših prednikov, obvzaine človeka čut hvaležnosti, ponosa in spominov, kajti mi tedaj stopimo v hram trpljenja in večne slave. Kdo se od nas ne spominja zgodovine naših vladarjev in preroditeljev, v katerih duhu smo bili vzgojeni in tako odgojeni, da smo končno zmagali. Kdo od nas se ne spominja tudi najmanjšega osebnega doživetja iz drugih borb za osvoboditev te države, ki jo danes z radostjo slavimo.« »Gospodje, mi smo danes močnejši od Dušanovega cesarstva in naše države ne more nihče od zunaj razkosati. Edina nevarnost lahko pride od nas samih, toda jaz sem prepričan o patriotizmu in zdravem razumu našega naroda, ki nikdar ne bo hotel porušiti onega, kar si je s težkim naporom skozi stoletja priboril.« »To so sence naših velikanov, ki nas bodo varovale, onih, ki so to močno državo ustvarili, vse za njo žrtvovali, od Nemanjičev do mojega velikega in neumrljivega bratranca Aleksandra. I. Njegova brezmejna ljubezen za vaše mesto vam je znana in prepričan sem, da boste vedno ostali dostojni v ljubezni in zaupanju.« Živelo Nj. Vel. kralj! —Živela Jugoslavija! — Živelo Skoplje!« Prvi dan velikih narodnih svečanosti se je končal z impozantno baklado ter sijajno in lepo razsvetljenim Skopljem.. Bakladni sprevod je bil dolg 2 kilometra. Knez-namestnik Pavle se je na Zebrenjaku tudi poklonil spominu padlim vojakom v kuma-novski bitki in si ogledal njihov spomenik, kjer je položil, vjauenu kralja Petra II. dragocen venec, poleg njega pa še svoj venec. Vesti s španskih bojišč Salamanca, 2. novembra. AA. Nacionalistični komunike o položaju na španskih frontah pravi: Čeprav vodovje po poplavah, ki so nastale v Ara-goni, že odteka in se je vreme nekoliko popravilo, vendar še ni bilo mogoče razviti večje vojaške akcije na tej fronti. Včeraj so nacionalistični oddelki popravljali predvsem svoje postojanke, ki so bile po poplavah hudo poškodovane. Popravljali so tudi najvažnejše ceste za fronto. Na madridski fronti je gosta megla onemogočila sleherne operacije. Sklepi radikalnega kongresa v Liliču Ljudska fronta v Franciji - podaljšana Lillc, 2. novembra, o. Kongres francoske radikalno-socialisti čn e stranke se je končal z resolucijami, v katerih se izreka za dosedanjo politiko v okviru ljudske fronte. Kljub hudim napadom na ostale zaveznike v ljudski fronti, zlasti socialiste, se radikali vendar niso upali, da bi s kakimi jasnimi sklepi prisilili socialiste, da 6e iz ljudske fronte umaknejo, čas za to še ni bil ugoden, po eni strani pa si radikali ne upajo prevzeti odgovornosti za razbitje ljudske fronte, po drugi strani pa hočejo s socialističnimi glasovi zagotoviti svojemu voditelju Herriotu mesto predsednika republike. V finančno-političnem oziru opozarja resolucija na potrebo proračunskega ravnovesja, odobrava vladno finančno politiko in se izreka zoper nadzorstvo tečajev. Življenjsko stopnjo delavstva je treba dvigniti in pri tem ne sme prezreti srednjega razreda. Na koncu opozarja resolucija na ohranitev reda in spoštovanja državne oblasti pri urejanju vprašanj, ki naj zboljšajo gospodarsko stanje delavskih slojev. V resoluciji o zunanji politiki je kongres podčrtal voljo Francije za obrambo varnosti in miru. V resoluciji se tudi poudarja, da bo Francija ostala zvesta svojim obveznostim. Kongres posebno odobrava Delboeovo politiko in ugotavlja, da besni vojna na treh kontinentih in da zasedbe in propaganda postajajo zmeraj bolj nevarne prometnim zvezam Francije v Sredozemskem morju. Francija zahteva zato: 1. Nikdo ne sme kršiti narodnih interesov druge države; 2. Francija mora utrditi svoja prijateljstva, ki jih že ima, posebno pa še prijateljstvo z Anglijo; 3. o ZN misli Francija, da se mora nadaljevati politika splošne varnosti; 4. glede razvoja dogodkov v Španiji misli Francija, da obramba španske republike ne sme povzročiti splošne vojne, ampak mora omejiti vojno samo na Španijo, Pariz, 2. novembra. Po radikalnem kongresu pričakuje franooska javnost nadaljnjega razvoja političnih dogodkov od sklepov, ki jih bo franco-sko-socialistična stranka sprejela na zasedanju 6vojega sveta 6. in 7. novembra. Na tem zasedanju bodo socialisti povedali svoje pogoje za nadaljnjo sodelovanje v ljudski fronti. Eden glavnih pogojev bo dosledno izvajanje zakona o 40 uniem delovnem tednu, čemur se pa radikalni-socialisti odločno protivijo. Pričakujejo pa, da si tudi socialisti ne bodo upali izstopiti iz ljudske fronte, ker bi potem računali s tem, da se bo njihova 6tranka razbila v levo in desno krilo. Vsa ta dejstva pričajo, da je francoska ljudska fronta zaradi velikih notranjih nesoglasij obrnjena na razpad. Sledila naj bi ji narodna fronta pod vodstvom radikalov. Plen v Asturiji Gijon, 2. novembra. AA. Vojni plen, ki so ga nacionalisti dobili v Asturiji, postaja dan za dnem večji. V rudniku Vedini so našli včeraj 500 ton razstreliva, ki so ga rdeči poskrili v rovih. V Santi Catarini so našli veliko skladišče streliva. Prav tako so zaplenili kar celo tovarno streliva, ki so si jo rdeči uredili v neki cerkvi v Somiju. V luki Muselu so zaplenili nekaj topov in ogromno skladišče življenjskih potrebščin. V Gijonu pa so poleg vojnih potrebščin, ki so bile že doslej regi-. I strirane, 200 strojnic, 12 posebnih topov za borbe proti tankom in 4000 novih uniform. Poleg tega | so našli še velike količine nakita, raznih drugih dragocenosti in umetnin. Vse so republikanci pred | svojim begom zbrali po privatnih hišah z namenom, da bi ves zaklad odpeljali v tujino. Naglo prodiranje nacionalistov, jim je to njihovo namero preprečilo. Rdeči iščejo krivcev Perpignan, 2. novembra. A A. (Stefani). Po I zanesljivih vesteh iz Barcelone je političen položaj tam slej ko prej zelo resen. Policija je stalno | pripravljena in mora od časa do časa energično intervenirati za obnovo reda in miru. Ponovni nacionalistični letalski napadi so v mestu izzvali I veliko nervoznost. Prebivalstvo je že opazilo, da so j vsi glavni katalonski prvaki v zadnjih dneh vsak večer s posebnimi vlaki zapustili mesto in se zatekli v varnejše kraje. Rdeči listi pišejo znova zoper višje oficirje vladne vojske, katerim očitajo, da so odgovorni za poraze rdečih čet. Zaradi tega pisanja je zavladalo v vladnih vojaških krogih zelo težko razpoloženje, polno negotovosti in medsebojnega suma. Brat ubil brata V Hrastecu pri Poljčanah se je pripetil v nedeljo popoldne strahovit zločin, kakršnega že dolgo ne pomnijo. 20 letni Martin Čajko iz Hrastovca je ubil svojega 23 letnega brata Jožeta Čajka. V nedeljo popoldne je prišel Jožef Čajko v družbi Franca Miheliča na dom svojega očima Vodovška. Oba sta se oborožila, in sicer je imel Čajko železen klin obešen na jermenu, Mihelič pa samokres. Iskala sta Mariina Čajka. Ko se je Martin pripeljal, je brž prišlo do prepira. Pokojni Jožef je potegnil železen klin, obešen na jermenu ter z njim udaril Martina po glavi, dočim je Franc Mihelič od zadaj odrihal po Martinu. Martin je pobegnil v 60-sedno sobo ter se tam »kril ter zaklenil. Brat Jože in Mihelič 6ta sklenila, da ga počakata v zasedi. Martin se je oborožil s kuhinjskim nožem in odšel s hiše. Brat Jože ga je na poti napadel, Martin pa se je branil z nožem, ki ga je prinesel s seboj. Ranil jc svojega brata Jožefa z njim v pnsa. Jože je živel še kakih pet minut. O uboju so bili takoj obveščeni orožniki, ki so naslednje jutro aretirali Martina Čajka in Franca Miheliča, I Smrtna prometna nesreča Maribor, 2. novembra. Včeraj popoldne se je pripetila pri Sv. Miklavžu težka prometna nesreča, ki je zahtevala življenje Marije Leben od Sv. Miklavža. Neznan avtomobilist jo je povozil, pri čemer je dobila težke notranje poškodbe in ji je počila tudi lobanja. Avtomobilist je ponesrečenko naložil na svoj avtomobil ter jo pripeljal v mariborsko bolnišnico, kjer pa je danes ponoči umrla. Belgrad, 2. novembra, m. Po podatkih gradbenega ministrstva se je za zgraditev kraka velike mednarodne ceste London—Carigrad dosedaj porabilo v naši državi 720 milijonov dinarjev. Po naši državi bo zgrajene te ceste približno 300 km. Belgrad, 2. novembra, m. Davi so 6e vrnili iz Skoplja ministri na čelu predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča, ki so ee udeležili velikih svečanosti ob priliki proslave 25 latnice osvoboditve Južne Srbije. Položnice so priložene današnji celotni poštni nakladi »Slov. doma«. Naj se jih takoj poslužijo vsi, ki jim je s 1. novembrom potekla naročnina na naš list. Obenem naj se z njimi poravnajo tudi vsi morebitni zaostanki na naročnini. Vesti 2. novembra Sovjetsko odposlanstvo za konfereneo devetih držav v Bruslju je včeraj odpotovalo iz Moskve. > odi ga komisar za zunanje zadeve Litvinov. Umrl je francoski admiral Jaures, ki je med svetovno vojno poveljeval francoskemu brodovju v Severnem Atlantskem morju. Admiral je bil brat slovitega francoskega socialističnega voditelja Jeana Jauresa, ki so ga v začetku svetovne vojne ustrelili. Sv. oče je sprejel 3000 novo poročenih parov in jim dal svoj blagoslov. Papeževo zdravje je zdaj, kar se je vrnil s počitnic v Vatikam, izborno. Ogenj je izbruhnil v podstrešju pariškega Panteona. Domnevajo, da je ogenj, ki so ga hitro pogasili, nastal zaradi kratkega stika pri električnih transformatorjih. Proti kartelu bombažnih predilnie bo morala nastopiti avstrijska vlada na zahtevo javnosti. Kartel je namreč sklenil skrčiti proizvodnjo za 20%, da bo lahko obdržal cene bombažnih izdelkov na sedanji višini. Vse avstrijsko časopisje tak nesocialen sklep kartela ostro obsoja in kliče vlado na pomoč. Poziv na splošni bojkot japonskega blaga je izdala Zveza avstralskih delavskih organizacij, ki zahteva od vlade, naj takoj prepove izvoz orožja na Japonsko. Fašistovsko novo leto so praznovali v nedeljo po'vsej Italiji.' Ta dan so namreč začeli 16. leto fašistovskega štetja. Pri slovesnostih so se spominjali fašistov, ki so padli v Abesiniji in v Španiji. Italijanski pravosodni minister je včeraj dospel v Berlin iz Miinchena, kjer se je udeležil zborovanja nemške pravne akademije. V Berlinu je minister slovesno odprl razstavo italijanske umetnosti. Razstava obsega najpomembnejša dela talijanske umetnosti od leta 1800 dalje. Nemški poslanik na Dunaju, von Papen, je zadnje dni dospel v Pari?, baje zgolj na ogled svetovne razstave, ki letos marsikateremu politiku služi za dobrodošlo pretvezo. . Poplave v okolici Damaska še vedno naraščajo, tako da je v veliki nevarnosti tudi mesto. Doslej je poplava zahtevala čez 1000 človeških žrtev. Umrl je ruski prof. Vorohjev, ki je leta 1934 balzamiral Leninovo truplo in je veljal za velikega strokovnjaka na področju ohranjevanja organskih tkiv. Begunci iz Abesinije, ki jih je veliko pribežalo čez južno mejo v angleško kolonijo Kenijo, bodo smeli ostati tam samo nekaj časa. Nikakor pa se ne bodo smeli naseljevati v obmejnih predelih. Kongres azijskih narodov se je začel včeraj v Tokiu. Na njem bodo pretresali važna vprašanja, ki se tičejo Azije in nadaljnjega razvoja azijskih držav. Prihod bolgarskega kralja v London pozdravljajo vsi angleški listi zelo navdušeno in mu pripisujejo velik političen pomen, češ da se je kralj Boris II. prišel razgovarjat z angleškimi politiki prav v času, ko povsod vlada velika skrb za usodo Evrope. Grški kralj Jurij II. je včeraj dopotoval iz Aten v Rim, kjer bo ostal nekaj časa. Pravijo, da je njegovo potovanje zasebno. God bolgarske kraljice .Toane so včeraj po vsej državi praznovali z velikimi domoljubnimi manifestacijami. Konferenca za pobijanje mednarodnega terorizma se je začela včeraj v Ženevi pod predsedstvom bivšega belgijskega ministra de Viarta. Francija in Nemčija naj bi tvorili temelj za evropsko kulturo in njeno obrambo, tako je izjavil pri včerajšnji spominski slovesnosti na pokopališču francoskih ujetnikov v Berlinu poslanik Poncet. Novi neredi so izbruhnili po kratkem premoru v Palestini. Arabci nastopajo zdaj v velikih, dobro organiziranih skupinah. Litvinov je nameraval potovati na Finsko in na Švedsko, toda finska in švedska vlada sta mu sporočili, da bi, le s težavo sprejeli odgovornost za jamstvo njegove varnosti in življenja. Predsednik angleške vlade N. Chamberlain je obolel in nekaj dni ne bo mogel izvrševati svojih poslov. Judje v Gdansku so izročili mestnemu senatu pritožbo, v kateri tarnajo nad protijudovskimi neredi zadnje čase. Pri teh neredih so demonstranti napadli 65 judovskih trgovin. Belgija je še vedno brez vlade. Socialistični voditelj de Man, ki je dobil od kralja nalog, naj sestavi novo vlado, se še vedno pogaja z zastopniki raznih velikih strank. Novo veliko avtomobilsko cesto od Stuttgarta do Ulma so v soboto dali v promet. Predsednik francoske republike Lebrun si je prejšnji teden ogledal naš poviljon na svetovni razstavi in med drugim povedal, da je bil nekoč v Ljubljani, in sicer takoj po velikem potresu leta 1895. Trije admirali so se sestali v soboto v Bizerti. Bili so to poveljniki angleškega, francoskega in italijanskega sredozemskega brodovja, ki so se razgovarjali o izvedbi nyonskega dogovora. Urad za nabiranje rdečih prostovoljcev je odkrila sofijska policija. Urad je plačeval vsakemu prostovoljcu, ki ee je priglasil za valencijsko vlado, po 18.000 levov. Podaljšano pogodim med Francijo in Jugoslavijo, ki jo je pred kratkim podpisal v Parizu dr. Stojadinovič, so včeraj registrirali pri ZN. Angleški radio bo uvedel, po sklepu vlade, propagandne oddaje v arabščini, španščini, italijanščini in nemščini. Zverinski umor v Črnem grabnu Edini sin posestnika Okorna ubit s sekiro Lukovica, 31. oktobra. V zgodovinskem Črnem grabnu med Lukovico in Krašnjo stoji na obeh straneh državne ceste vas Trnjava, kjer se je te dni odigral dogodek, ki je vso okolico pretresel z grozo. Za prizorišče si je izbrala usoda preprosto Primoževo domačijo. rl likaj gosjKKlari 70-letni Gašper Okorn s svojo 30-letno hčerjo Lizo in edinim 6inom Francetom, ki je v noči minilega petka na soboto izdihnil v 35. letu starosti pod roko krutega morilca. Nihče med sosedi ni slutil, kakšno strašno novico jim pripravlja usodna jesenska noč, ki je bila sicer temna, toda mirna in tiha kakor po navadi. Ko se je zdanilo, so presenečni opazili, da hodijo orožniki okrog Primoževega kozolca, stoječega kakih 10 metrov od hiše. Pričeli so 6e zbirati v gručah in bližati kozolcu. Kaj se je zgodilo, ni bilo treba dolgo vpraševati. Koš2 poveznjen na kupu korenja, je oblit s krvjo, ki je tekla s kozolca. Na senu zraven ležišča pa je ležal v krvi domači sin France mrtev z razmesarjeno glavo. Iz ran, zadanih z ostrino 6ekire, so gledali možgani. Smrt je morala nastopiti že po prvem udarcu. Poizvedovanja za morilcem Kdo je izvršil grozotno dejanje, še ni dognano. Najbližji sosedje niso. videli in slišali nič takega, kar bi le količkaj odkrivalo 6led za zločincem. Celo oče Okorn, ki je javil umor orožnikom, mi navedel drugega, kot da je našel sina mrtvega na kozolcu in da je spodaj vse krvavo. Pri zasliševanju je tudi povedal, da je čul ponoči neko vpitje in lajanje domačega psa, privezanega pod kozolcem. Sosedje pa njegove navedbe niso mogli potrditi. O umorjencu pripovedujejo, da je bil trezen in miren fant in povsod na dobrem glasu. Kakemu zahrbtnemu sovraštvu med tovariši ni dajal povoda. Delaven kakor je bil, je podpiral dom v upravičeni nadi, da bo kot edinec kdaj očetov naslednik. Na kmetijo pa 6e je zanašala tudi njegova sestra Liza, zaradi česar med njima ni bilo pravega soglasja. Govorila nista baje že vse leto. Podrobnosti pa sosedom niso znane, ker so Okornovi, ljudje sami zase in domačih razmer ne raznašajo. Okrog sosedov niso hodili niti v potrebi, kaj šele brez opravka. Sosedje se jim pa tudi niso | vsiljevali. Vaščani tedaj niso mogli vedeti, čigava ' je okrvavljena sekira, katero je rabil morilec pri zločinskem delu. Ni čuda, da je oče Okorn tisto jutro poprej obvestil orožnike kot pa sosede. Ko so prispeli orožniki, je bilo v hiši že vse pospravljeno in pomito, kar doslej pri Okornovih ni bila navada. Dočim je bil oče nekoliko zbegan, pa hči ni pokazala nobene vidne žalosti za umorjenim bratom. Niti tedaj, ko so ga polagali v krsto, kakršno dajejo navadnemu siromaku, dasi Okorn ni tako reven posestnik. Take in podobne okol-no6ti 60 napotile orožnike, da 60 pričeli hčer in očeta trdo prijemati in zasliševati. Oba sta krivdo gladko zanikala, niso pa se ujemale njune izpovedbe, Orožniki so ju naposled aretirali in izročili pristojnemu sodišču. Stroga sodna preiskava bo dognala, ali je bila v umor zapletena še kaka tretja oseba. Kako je bil umor izvršen Z razkritjem pravega morilca bo tudi pojasnjen čas in potek umora. Pokojni Okorn je bil v petek ob 9 zvečer še pri sosedu, kamor je prišel po večerji in pomagal spravljati steljo. Vedel se je kakor po navadi. Po opravljenem delu je šel domov počivat. Spal je na kozolcu. Ker ie vrata redno zapiral za seboj z zapahom, kaže, da ga je morilec čakal skrit na kozalcu jn zamahnil s sekiro, čim se je lant pričel slačiti. Mrliča so odpeljali v mrtvašnico v Hrašnjo, kjer so ga v soboto obducirali in v nedeljo pokopali. — Vsa okolica obsoja z gnusom zverinsko dejanje brezvestnega morilca in pomiluje nesrečno žrtev. Za bodočnost Zelene jame Ljubljana, 1. novembra. V nedeljo popoldne je doživela Zelena jama lepo slovesnost. Škof dr, Gregorij Rožman je ob navzočnosti prebivalcev Zelene jame blagoslovil temeljni kamen mladinskega zavetišča, ki ga gradi Vincencijeva konferenca. Prevzvišeni škof je najprej v govoru poudarjal pomen zavetišča za Zeleno jamo. kjer bo v kapeli, ki bo v kratkem zgrajena, prebival Kristus — delavec kot sosed delavca. Nato je blagoslovil temeljni kamen in vzidal v odprtino spominsko ploščo, na kateri je bil napis "Pustite otročiče, naj prihajajo k meni« in »Vzidan na praznik Kristusa Kralja, 31. 10. 1937c. Po cerkvenem obredu je govoril še ljubljanski župan dr. Adlešič, ki je povdaril pomembnost zavetišča za razvoj Zelene jame in pohvalil zasebno požrtvovalnost, ki jo omogočila začetek tako velike javne zgradbe. Slovesnosti so prisostvovali številni odličniki, tako vizitator oo. lazaristov g. Sedej, g. Čontala, občinski svetniki kanonik dr. Klinar, dr. Stele in Musar, prior Učak, dr. Levičnik in še številni zastopniki karitativnih organizacij. Uvedba novega vlaka na progi Ptui-Ormož Pričenši s 3. novembrom vozi na progi Ptuj — Ormož ob dnevih šolskega poduka na meščanski šoli in realni gimnaziji v Ptuju vlak štev. 1122 z odhodom iz Ptuja ob 12.53 in prihodom v Ormož ob 13.27. Naročajte Slovenski dom! Danes ob 21.15 uri premiera velikega pustolovnega filma po romanu JACK LONDONA Upor na ladji Nsinorc v glavnih vlogah: Jean Flurof in wtnna Wlnlrled ELITNI KINO MATICA Strašen zločin na Pohorju Sin ubil 84 letnega očeta Maribor, 1. novembra. Na zelenem Pohorju so zločini redka prikazen, kadar pa se dogodijo, odmevajo ponavadi zaradi isvoje grozovitosti po vsej okolici. Takšen odmev ima tudi zločin, katerega so odkrili v Tinju na Pohorju. 84 letnega posestnika Martina Pongraca p. d. Capina je umoril njegov lastni ein, 43 letni Anton Pongrac. Vzrok zločina ženitev nameravana Martin Pongrec je bil trden kmet na Planini nad Tinjami. Imel je veliko posestvo ter je bil prava pohonska grča, zdrav in čvrst v pozna leta. Imel je sina Antona, kateremu je po njegovi ženitvi dal ko® svojega posestva, večji in lepši del, med tem tudi velik vinograd v tri ure oddaljeni Okoški gori pa je obdržal v svojih rokah. Sin je mislil, da bo po očetovi smrti podedoval tudi ostalo zemljo, zadnje čase pa je pretila resna nevarnost, da se bodo lepi upi izjalovili. Stari Pongrac je namreč kljub svojim 84 letom nenadoma dobil veselje do ponovne ženitve. Njegova mlada služkinja se mu je čimdalje bolj dopadala in da si dekleta povsem pridobi, ji je predložil ženitev. Obljubil ji je, da bo dal nanjo prepisati svoj del posestva i vinogradom vred. Snaha proti tastovim načrtom Morda sam sin Anton niti ne bi bil toliko nasprotoval načrtom očeta, če se ne bi bila vmešala vmes njegova žena, pokojnikova snaha. To je silno peklo, da se hoče tast zopet poročiti in da bo šel od hiše lep vinograd z najboljšimi deli posestva. Zaradi tega so nastali v hiši spori, stari se je prepiral s snaho, s katero je zopet vlekel njen mož in tako je naraščala napetost, dokler ni slednjič izbruhnila v usoden višek. Oče s sejma - sin v zasedo V petek se je podal stari Pongrac na sejem ter se je vračal pozno popoldne domov. V večernem mraku je šel skozi Tinje ter izginil v gozdu, po katerem vodi pot proti njegovemu domu na Planini poleg Sv. Treh Kraljev. Na tej poti pa ga je čakala v gozdu usoda. Sin Anton je vedel, da se oče vrača s sejma, pa se je skril poleg poti v grmovje. Oborožen je bil a težkim kamnom in nožem. Ko je stari prišel mimo, je planil sin od zadaj nanj ter ga s kamnom pobil na tla. Na tleh ležečemu pa je z dvema zarezama prerezal vrat. Starec je v nekaj minutah izkrvavel, ker mu je sin prerezal obe odvodnici. Negibno truplo je ležalo poleg poti v mlaki krvi do naslednjega jutra, ko je pripasel mimo 11 letni pastirček Anton Šparha-kel. Videl je, kako nekaj temnega leži kraj poti, pogledal je tja ter v grozi zakričal in zbežal v Tinje. Na njegovo pripovedovanje so vaščani pohiteli na označeno mesto ter so našli starega Pongraca umorjenega. Krvava obleka izdala zločinca O odkritju strašnega zločina so bili obveščeni orožniki v Slov. Bistrici. Pod vodstvom poveljnika t. Prajnika se je podala v Tinje orožniška patrulja, e prvi začetki preiskave so pokazali, da je bil izvršen zločin iz maščevanja in ne iz kakega drugega vzroka. Pokojniku je sicer manjkal denar, zločinec pa mu je vzel tudi neke druge stvari, ki jih je starec vedno nosil s seboj, med temi tudi ključ od kleti v vinogradu, od katerega se stari Pongrac nikoli ni ločil. Ker so bili tudi orožnikom zntani domači prepiri pri Pongračevih, so šli po zasluteni sledi ter izvršili na domu Pongračevih preiskavo. Ta je prinesla na dan presenetljive dokaze. Mladega Pongraca ni bilo doma, ker se je mudil v vinogradu. Našli so njegove hlače, polne krvavih sledov. Na levem kolenu je bila največja okrvavljena lisa, znak, da je zločinec klečal poleg svoje žrtve na enem kolenu, ko je ležečemu rezal vrat. Blizu hiše v gozdu je bil sveže prekopan kup zemlje, pa so našli par pedi globoko zakopano okrvavljeno srajco. Zena svari moža Vsi ti dokazi so bili dovolj jasna priča, da je pokojnega Pongraca ubil njegov lastni sin. Prav tako pa je tudi čudno obnašanje sinove žene vzbujalo upravičen sum. Komaj so se namreč orožniki pri Pongračevih pojavili, že je žena zbežala iz hiše ter izginila v gozdu. Kakor se je pozneje ugotovilo, je pobegnila zato, da je šla nasproti svojemu možu, ki se je vračal iz vinograda ter ga posvarila. Bilo je orožnikom takoj jasno, da je tudi žena morala vedeli za možev zločin ter ga je najbrž sama nagovorila, da je ubil svojega očeta. Hotela je moža pripraviti, da se bo znal pred orožniki primerno zagovarjati. Med pogovorom pa sta najbrž uvidela, da ne bosta mogla skrivati svoje krivde, pa se zaradi tega nista upala domov. Šele naslednjega dne so oba našli v bližnjem gozdu, kjer sta se skrivala. Žalostna usoda Mladi Pongrac je skraja tajil. Tudi žena ni hotela o ničemur vedeti. Ko pa so vodili sina zvezanega na mesto zločina, se je zgrozil ter je priznal in opisal zločin v vseh podrobnostih. Odpeljali so njega in ženo zvezana na sodišče. Troje malih otrok, ki jih imata v zakonu, so prevzeli v oskrbo sorodniki, za posestvo in -» živino pa 6« bo brigala občina. Maribor na grobovih Praznik Vseh svetih, ki ga danes obhajamo, se v mestu pozna. Življenje ua ulicah se giblje v resnejšem tempu, vsak drugi človek na cesti nosi cvetje in vence, tudi trg je danes samo s cvetjem založen. Že dopoldne se je usmerila reka ljudi po Pobrežki cesti ua mariborsko pokopališče, popoldne se je ta tok še povečal. Ogromno ljudi je danes poselilo božje njive, zlasti v popoldanskih urah je bila na Pobrežju med grobovi tolikšna gneča, da so se ljudje jedva prerivali sem in tja. Ce si hotel do groba kakega znanca, si moral izbirati najzapletenejle ovinke, pa je ge trajalo dolgo časa, da si se prerit do namenjenega mesta. Obiskovalce pokopališč je sprejelo ob vhodih malo mesto iz šotorov, katere so postavili prodajalci ?več, cvetja in nagrobnih okraskov. Letos je bilo teh prodajalcev izredno veliko, nekateri so bili iirav vsiljivi in je njihovo glasno ponujanje bla-ja kar neprijetno vplivalo. Tudi mariborska in okoliška revščina se je danes v svojem polnem Številu zbrala pred vhodi na pokopališče. Toliko beračev skupaj ni videti na nobeni božji poti, kakor danes. Pa moramo priznati Mariborčanom, da je obisk pokopališč vplival na njihovo radodarnost. Delili so miloščino z obilno roko, marsl-kak revež in siromak pa si je opomogel za nekaj dinarjev, ki mu bodo prav prišli. Nebo je bilo letos obiskovalcem grobov naklonjeno. Izredno ve- liko cvetja je bilo letos na grobovih. Videlo se je, da smo imeli lepo jesen brez mraza, ker so se videle krizanteme in ostalo sicer drago cvetje tudi na grobovih siromakov. Največ cvetja je bilo pač na novi vojaški grobnici za kapelico mestnega pokopališča. Šolska deca, ki je včeraj obiskala grobove, je grobnico naravnost zasula, danes pa so vsi ljudje prinašali neprestano vence in šopke ter vso grobnico z njimi prekrili. Okrog in okrog grobnice pa so ljudje zažgali nešteto svečk, tako da je bilo poslednjo počivališče žrtev svetovne vojne še pozno v noč ožarjeno od neštetih luči. Popoldne so se vršile iz mariborskih župnijskih cerkev običajne procesije na pokopališče. Iz stolnice je šla procesija na staro mestno pokopališče. Kljub temu, da jo to pokopališče že precej opuščeno in izpraznjeno, je bilo vendar danes krasno okrašeno in razsvetljeno. Celo tani, kjer so grobovi žo zdavnaj zravnani, so brlele sveče. Najsijajnejše je bilo pač okrog počivališča vladike A. M. Slomška. Tla v kapelici in zunuj nje so bila vsa zastavljena z prižganimi svečami. Ljudje so ves dan prihajali ter molili na grobu. Od frančiškanov je šla procesija na Marijino pokopališče. Iz magdalenske cerkve pa na magdalenske božje njive na Pobrežju. Tudi Studenčani in Radvajn-čani so imeli svoje procesije na tamoSnja krajevna pokopališča. Na mestnem pokopališču ua Pobrež- Smrtna nesreča pod Blegašem Kranj, 2. novembra. Včeraj dopoldne se je zbrala na pokopališču v Škofji Loki velika skupina ciganov iz vse Gorenjske, ki so prišli objokovat grob nekega 26-letnega cigana, ki je lansko leto tragično umrl. Številne ciganke so krčevito jokale, cigani so pa v spomin svojega tovariša zaigrali nekaj žalostink. Ti_ cigani so pa prinesli tudi vest, da so včeraj našli pod vojaško cesto pod Blegašem mrtvega 30 letnega Janeza Porento iz Stražišča pri Kranju. Porenta se je v nedeljo s tremi svojimi prijatelji s kolesom odpeljal v Poljansko dolino. Kje so se fantje ločili, še ni dognano. Porenta je najbrže vozil z vso brzino po cesti navzdol, pri čemer ga je na oviuku vrglo v stran ter je padel globoko pod škarpo. Močno razbit je moral živeti še vso noč, kar se da sklepati iz lege, v kateri so ga že mrtvega našli. Pokojni Janez Porenta je bil priden kmetski fant, priljubljen pri,vseh vaščanih. Kače se poiavlfa o Slov. gorice 31. okt. V Slovenskih goricah 6mo imeli v zadnjih dneh pogoste primere, da so se pri grabljanju listja po gozdovih pojavljale razne strupene in nestrupene kače. Ta redek pojav v tem času kaže na zelo toplo jesen. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Po stanju danes ob ? zj. Krai Barometer-sko stanje Temperatura v C> ec C > £ « 5 = u C o c: II P« ida- ne Veter (smer, jakost) v « i 'e'c C B C , 63 a p m/m |; vrsta | Ljubljana 755‘7 io-o 15-0 95 mgl. 10 w,- 0*1 dež Maribor 754-9 9-0 13-0 95 m|l. SE, — Zagreb 760-2 12-0 15-0 90 t(J 10 E, — — Belcrad 761-5 6-0 18-0 90 0 SEs — Sarajevo 7600 7-0 19-0 95 5 0 Skoplje 763-1 2-0 16-0 90 4 0 Split 759-5 13-0 20-0 90 6 Ni Kumbor 7597 14-0 — 80 5 NE, Rab 7600 12-0 — 70 10 S, — — Pripomba. Vremenska porofila od Bel-grada naprej se nanašajo na prejšnji dan. Vremenska napovedi Večinoma oblačno, spre* nietnjivo vreme. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od sobote do danes; V soboto je bila gosta megla do 8.40, nato se je močno zredčila, nebo je l ., 19.'' in 21.' -ua! Ljubljansko gledališče Drama. — Začetek ob 20. [Torek, 2. novembra: Zaprto. Sreda, 3. novembra: »Viničarji«. Red Sreda. Opera. — Začetek ob 20. Torek, 2. novembra: Zaprto. Plemeniti dar. Gg. Ivan in Ana Sunara, gostilničarja na Cankarjevem nabrežju, sta darovala za praznik Vseh svetnikov 100 din za revne mestne .gtreke in 100 din za mestne reveže. Mestno poglavarstvo se darovalcema za plemeniti dar noj-lepše zahvaljuje. V sredo ob 7 zjutraj bo v frančiškanski cerkvi sv. maša *a pokojnim tov. Rudolfom Dolinarjem. Sv. mašo bo opravil g. univ. prof. dr. Fabjan J. Po sv. maši bomo skupno odšli na pokopališče, da pomolimo na grobu dragocene žrtve. Odbor poziva člane »Danice« in vabi vsa bratska društva, da se sv. opravila polnoštevilno udeleže. Prosimo tudi gg. starešine, da se skupno z nami poklonijo spominu nepozabnega pokojnika. Z veliko udeležbo bomo dokazali, da smo se združili okoli te žrtve in da hočemo zvesto stati na braniku slovenstva. — Odbor »Danice«. Odlični »Ljubljanski godalni kvartet«, katerega tvorijo gg. profesorji: L. Pfeifer (I. violina), F. Stanič (II. violina), V. Šušteršič (viola) in G. Miiiler (čelo), opozarja vse članstvo in abonente Glasbene akademije ter vso kulturno javnost na koncert, ki bo dne 5. novembra ob 20 v frančiškanski dvorani. Naši umetniki, ki so si pridobili upravičen sloves, bodo izvajali kvartelua dela Ravela, Haydna in Dvoraka. Vse ljubitelje glasbene umetnosti vabimo na ta edinstveni glasbeni večer. »Kako nastane oblak* (celični vrtinci). Pod okriljem Prirodoslovnega društva bo predaval g. inž. Dušan Avsec o termokonvektivnih in elektro-konvektivnih celičnih vrtincih, to je o vrtincih, ki nastanejo pri pregrevanju in pri električnih poljih v tekočinah m plinih, ter o uporabi dobljenih izsledkov v meteorologiji, geologiji astrofiziki in krietalografiji. Inž. Dušan Avsec, ki je zadnja štiri leta eotrudnik profesorja Bennard-a, predstojnika zavoda za tekočine na Sorbone-i, je 6am skonstruiral ob podpori francoskega ministrstva za zrako-plovstvo originalno aparaturo za eksperimentiranje s celičnimi vrtinci, ki je letos razstavljena na pariški 6vetovni razstavi v palači odkritij. Predavanje bo opremljeno v številnimi slikami in diapozitivi, ki bodo napravili zanimivi predmet vsakomur razumljiv in dostopen. Predavanje, ki je drugo v vrsli poljudno-znan-stvenih predavanj Prirodoslovnega društva letošnje sezone, bo v torek 2. novembra ob 18.15 v Mineraloški predavalnici univerze. Vstopnina 4 din, za dijake 2 din. Slalom klub 34. Obveščamo tekmovalce, da bodo odslej redni tedenski sestanki vsak četrtek ob 19 v klubovem lokalu. Kondicijski treningi za tekmovalce in tudi ostalo članstvo pa bodo vsak torek in četrtek ob 19 istotam. Prvi trening bo v torek 2. novembra. Prinesite telovadno opremo! Ljubljana nc pozabi svojih cfrobov. Frančiškanska prosveta v Ljubljani priredi na Vernih duš dan, v torek 2 novembra, ob 8 zvečer IX. prosvetni večer, posvečen našim dragim pokojnikom, pod naslovom: »Na tisto liho domovanje.. .* s sledečim sporedom: 1. Simon Gregorčič: ^Pozabljenim«. deklamira gdč. Majda Skrbinškova; 2. Pino Mlakar: >Za materjo , ritmično rajanje — spremlja moški zbor; 3. dr. p. Roman Tominec: >M.ajlien domek — velik mir-:, predavanje s ski-optičnimi slikami. Ker bo ta pietetna svečanost v Ljubljani na Vernih duš dan edinstvena prireditev, ki bo nudila tud s svojim programom umetniško vrednost, vljudno vabimo vso ljubljansko javnost, da s svojo udeležbo počasti spomin vseli nepozabljenih grobov... Sedeži po 3 din, stojišča po 2 din, v predprodaji pisarne Pax et bonum, Frančiškanska pasaža. Člani imajo običajen popust. Maša zadušnica za pokojnini zdravnikom dr. Francitom Verbičem bo v četrtek, 4. novembra ob sedmih zjutraj v frančiškanski cerkvi. Prijatelji in tovariši rajnega pridemo V6i pomolit za pokoj njegove duše. Pedagoški problemi današnjega časa Ljubljana, 31. oktobra. V mineraloškem institutu 6e je v četrtek na občnem zboru Pedagoškega društva zbralo vsega 25 ljudi, katerim na srcu leži skrb za vzgojo naše mladine in skrb za rešitev številnih pedagoških Problemov, jri v resnici predstavljajo današnji čas. ičla udeležba pa je pokazala, da je med našim učiteljstvom še mnogo premalo razvit pedagoški čut za 6kupno delo na preusmerjanju in obnovitvenem delu naše šole. Prof. Anica Černejeva je v uvodnem predavanju na kratko razložila, v čem leži problem današnjega časa in 6odobne mladine. Poudarjala je, da je mnogo krivo razklanosti današnjega pouka in slabemu odnc«u med učiteljem- in učencem, oziroma med starejšimi in mladino sploh, pomanjkanje vere v mladino, ki daje starejšim s svoje strani neprestano nezaupnico. Današnjo mladino označuje težnja za svobodo in samostojnostjo, današnja mladina vse prerano izkusi in zato prerano vzdvomi. Temu se pridržuje problem naše gospodarske majhnosti in problem naše kulturne osamosvojitve. Vzbuditi je treba živ stik z našo kulturo in zajemati iz naših razmer. Ker kultura raste, se problemi čedalje bolj razmnožujejo in ločujejo. Pedagoško društvo 6i je nadelo nalogo, da 6frne naše pedagoške delavce k 6kupnemu delu, da pomaga mladim in obenem tudi staršem. Današnji čas označuje kot časovna potreba zaradi zmerom večje brezposelnosti: rešitev strokovnega šolstva, dalje pa je treba urediti v šoli tudi način pouka in izbiro snovi v knjigah. Pedagoško društvo ima nalogo, da razpravlja na svojih sestankih večerih in predavanjih o današnji preobremenitvi učiteljstva s poukom, o pedagoškem problemu kaznovanja, o problemu ocenjevanja. Zato namerava P' cenzuro filmov in cenzuro mladinskih knjig v svojih rokah. Za mladino naj bi se prirejali neke vrste mladinski večeri, kjer naj bi mladini nudili prijetnega razvedrila in potrebne izobrazbe, da bo lažje premagala številne mladostne težave. Po govoru prof. Cernejeve je bil izvoljen za vodjo občnega zbora prof. Čopič. Ga. prof. Černejeva je podala tajniško poročilo o delu Pedagoškega društva v preteklem letu. Delo je bilo veliko. Društvo je imelo več pomembnih predavanj in važnih sestankov, na katerih je razpravljalo o reformi današnjega šolstva. Priredilo je pedagoški tečaj za učitelje in 6tarše. Blagajniško poročilo je podal ravnatelj meščanske šole g. Hočevar. Denarne rezerve ima društvo 4390 dinarjev, kar bo služilo kot trden rezervni 6klad v bodoče. Sprejeta je bila nato raz-rešnica staremu odboru. Ker je pri volitvah novega odbora predsednik društva prof. Karol Ozvald odklonil ponovno izvolitev v odbor, je bil izvoljen odbor s prof. dr. Gogalo na čelu. Potujoča protiplinska razstava Ljubljana, 1. novembra. Potujoča protrplinska razstava na žel. vozovih, ki je v mesecu oktobru potovala po BeK Krajini in po žel. progah vzhodno od Maribora, bo potovala meseca novembra 1 L po sledečem voznem redu: Pesnica, 2. novembra: prihod 19.50; 3. novembra: odhod 20.05. — Maribor gl. kol., 3. novembra: prihod 20.25; 9. novembra: odhod 4.13. — Hoče, 9. novembra: prihod 4.12; 10. novembra: odhod 4.13, — Rače—Fram, 10. novembra prihod 4.23; 11. novembra: odhod 4.38. — Slov. Bistrica, mesto, 11. novembra: prihod 6.08; 12. novembra: odhod 5.24. —Poljčane, 12. novembra: prihod 6.13; 13. novembra: odhod 7.00. —. Ponikva, 13. novembra: prihod 7.29; 14. novembra: odhod 7.34. — Grobelno, 14. novembra: prihod 7.42; 15. novembra: odhod 8.45. — Šmarje pri Jelšah, 15. novembra: prihod 9.15; 16. novembra: odhod 9.20. — Mestinje, 16. novembra: prihod 9.39; 17. novembra: odhod 9.50. — Rogaška Slatina, 17. novembra: prihod 10.26; 18. novembra: odhod 10.50. — Rogatec, 18 novembra: prihod 11.08; 19. novembra: odhod 4.50. — Sv. Jurij, 19. novembra: prihod 8.27; 20. novembra: odhod 8.47. — Store, 20. novembra: prihod 8.57; 21. novembra: odhod 9.17. — Celje, 21. novembra: prihod 9.27; 24. novembra: odhod 10.02. V interesu vsakogar je, da si to razstavo ogleda in da sc pouči o zaščiti pred napadi iz zraka. Prebivalstvo 6e poziva, da obišče razstavo« Bask : Ljubljana 2:0 V6e je bilo lepo: obisk, vreme, reklama, zadnja dobra, pa precej nesrečna igra s Hajdukom. Toda kakor strela z jasnega neba je prišel polom: Ljubljana je izgubila bitko in obe točki z Baskom, v spopadu, kjer so ee tudi pesimisti nadejali dveh dragocenih pičici Publika ee ni toliko vznemirjala zaradi poraza kot zaradi slabe igre, ki jo je bil v tem boju pokazal naš ligaš. Kljub godrnjanju, hudovanju, očitkom in nejevolji pa smo v tritisoč-glavi množici opazili eno voljo in eno prepričanje: SK Ljubljana je naš skupni slovenski nogometni reprezentant, ki mora zlesti iz rojstnih težav in nekoč razviti naš nogomet na višino, na kateri so vodilni jugoslovanski klubi. Ponos ne dovoljuje, da bi med jugoslovansko športno občino, ki da vse na nogomet, likvidirali. Belgradu in Zagrebu je lahko: v veliki množici pobirajo nogometne talente: mnogo klubov, več dobrih moči; področje vse države je njih eksploata-cijski rajon. Naš ligaš ei tega ne more privoščiti, ker pomenja slednja mednarodna tekma za klub absoluten deficit In prav te mednarodne tekme so toliko koristile našim vodilnim ligaškim klubom, medtem ko vsi ostali dremljejo v zapečku, od srede do konca prvenstvene tabele. Nič ni res, kar nam očitajo športni modrijani, ki trdijo, da 6mo premalo premeteni in premalo mislimo, da preslabo reagiramo, da nismo pogumni. Imamo najboljše eabiete, odlične Sprint erje, pogumne skakalce in motoriste. Manjka nam le zadnja, odločilna izbru-šenost — rutina, samozavest, izkušnja iz opazovanja, primerjanja in smotrno izvajanega eksperimentiranja: važno, prevažno, odločilno dejstvo, ki ga zlepa ne bomo mogli spremeniti. Vsega tega se široki sloji športnih simpatizerjev dobro zavedajo in zato jih iz dobre vere in naklonjenosti poslej ne bodo več mogli premakniti nesrečni, nerodni, pa tudi zasluženi porazi. Kratek potek: Žoga krene s srede, Ba6k jo kmalu izgubi. Ljubljana uprizori nasprotni napad. Tičar centrira, ostri Pupotov strel reši v padcu Jakšič. Ljubljana napada po krilih. Bask kmalu vrača, toda Cabrič pošlje visoko v out. V 5. minuti strelja Dimitrijevič Pogačniku v roke. Tičar pobegne, toda foula Klisariča. Napadi Ljubljane so vse nevarnejši, Bask se kar ne utegne znajti; vse njegove linije igrajo raztrgano (!). Bask je dve minuti neprestano pred ljubljanskim golom. V 12. minuti ee za povračilo pred Baskovim golom kuha čudna kaša. Djenadič surovo udari Laha, da obleži. Vučičevič, rezervist za golom, zavpije trenerju Blochu: »Samo to je još trebalo; elver i gotovo!-: Kadija iz sneženih gub Jungfraue pusti_ vse_ lepo pri miru. Korner. Janežič udari, Ivkovič posije v polje. V 19. min. Janežič centrira, Pepček prime voley, toda Jakšič drži. Zdaj pritiska Ljubljana. Toda odlično Baskovo zaledje in mehki Ljubljanin napad ne dovoljujeta, da bi se rezultat spremenil. Detlinger stoji neprestano v offsideu. V 24. minuti sijajen Pepčkov strel, seveda spet tik ob prečki. V 28. minnfi uide Detlinger (mnogo diskusij o offsideu!) in neubranljivo zabije 1:0 za Bask. V 30. minuti se Ljubljana usidra za dve minuti pred Baskov gol. Bask kmalu nato vrača, toda Spasojevič tolče 5 metrov od prečke v out. Baskovcem začenja iti vse kakor po maslu; kombinacije dolgih in kratkih pasov jih hitro vodijo pred Ljubljanin gol. Boljši in odločnejši start, večji 6misel za povezanost ter jasnejši pregled jim poleg izrazite tehnične superiornosti pomagajo do prevlade v polju in do absolutne iniciativnosti. V 43. min. ga sodnik ponovno polomi; Djenadičev foul nad Janežičem je bil najmanj poldrug meter v šestnajstercu. Prošti streli Neverjetno. V drugem polčasu v prvim minutah spet napada Bask. Ljubljanino moštvo igra še dalje po istih zanikrnih notah. V 5. minuti Tičar predloži Pepčku, toda Jakšič plane kakor bengalski tiger iz >Zoološke bastec v bližini Ade Ciganlije in — reši; v zastavo je položil glavo. V 7. minuti nesporazum med ljubljanskima branilcema in goalkee-perjem Pogačnikom; situacija, ki ni bila na oko prav nič nevarna, prinese Basku drugi gol. Spasojevič dobi žogo od Tomaševiča, v zaledju ni pogumnih GaUlejcev, ki so šli na jalovo ekskurzijo, in žoga najde pot smislu 2:0. Bask tudi po tem golu noče odnehati. V Ljubljaninem moštvu pričenjajo z drugim dejanjem Shakespearove »Komedije zmešnjav«. Napadalci gredo za branilce, branilci naprej, neki možje gredo na balfe, halfi ee pomaknejo više. Mošlvo že začenja igrati povsem brezglavo ter neprevidno in neoprezno surovo. Bask je tudi v tem ozira spretnejši. V 18. minuti »rajža« z igrišča Pepček (!), ki je »česnil« dr. Ivkoviča; sodnik izgublja vajeti. V 29. minuti kadija odstrani še »Milutincac (dejanski bi bil moral Dje-nadiča, toda mož ni imel daljnogleda!). V 31. min. pred Baskovim golom »po tleh leže možovja snopi k’ ob ajde žetvi al’ všenice«. Tempo popušča. V 38. minuti se razkuri Stanko Bertoncelj in dribla vse po vrsti. V 44. minuti še prosti strel proti Ljubljani. Ljudje že odhajajo. Takoj nato konec. Ocena moštev: Bask je pokazal dobro kombinatorno igro, njegovo moštvo zna po potrebi variirati sistem kratkih pasov z dolgimi, ima veliko odločnost in odlično povezanost. Tehnično je precej boljši od Ljubljane. Od lanskega nastop« v Ljubljani je neverjetno pridobil. Njegovih sposobnosti pa seveda ne gre preveč dvigati v nebo; najboljši dokaz Je prvih petnajst minut. Nič ne pretiravamo, če rečemo, da gresta dve tretjini njegovega nedeljskega uspeha skoraj izključno le na račun šibke igre, ki jo je pokazala Ljubljana. Ljubljana je zaigrala v nedeljo tako, kot februarja meseca proti varaždinski Slaviji (v prvem polčasu!). Omembe vredni so kvečjemu štirje možje: Pogačnik (sicer sokrivec pri drugem golu, toda tudi čudoviti reševalec famoznega prostega strela), Pepček (dokler ni bil izključen), Stanko in Pupo. Moštvo je v nedeljo pokazalo prav skromno moralo in majhen idealizem za klub. Igralci so se nekajkrat prerekali, tako da ne bomo zadeli v prazno, če rečemo, da tudi sicer med njimi ni prave sloge. To so običajno usodne stvari. V nedeljo je bilo mogoče opaziti tudi glavno hibo Ljnbljanine igre, hibo, ki 6e moštva drži kakor klop: igralci so tekali in hodili mično kakor pariške precioze; manjkala jim je samo še krinolina, pahljača in lorgnon. Najusodnejša pa je bila neka posebna metoda, ki bi jo lahko nazvali »razbremenjevanje«. Branilca si dajeta posla le v najožjem šestnajstercu; najmanj tretjino bremena zvalita na ramena halfov, zlasti stranskih. Podobnega pojava ne srečamo v nobenem drugem ligaškem moštvu. Halfi so zalo po prirodi zahtev defenzivni in valč odgovarjajočo tretjino svojega dela na ramena obeh zvez. Zvezi atalno zaostajata, ker sta s tretjino dela par-ticipirani na normalnem halfovskem garanju. Poleg drugega se jima, ko oddasta žogo, ne ljubi teči, kakor zvezam drugih klubov Stvar je razumljiva: moža sta. brez dvoma izčrpana. Spredaj trije ljudje: šibek centerfor, ki ob vsakem nasprotnem startu odda žogo (saj je drugam niti ne more, ker drib-linga ne riskira) na krila. Nasprotna halfa to preprosto taktiko potuhtata razumljivo zelo hitro. Stopita ob krili in akcija je zadušena v kali. Na ta način nikakor ni mogoče zabijati golov. V nedeljskem moštvu Ljubljane so se pojavila mesta, ki '•prav kriče po spremembi in bodo v tekmi z Gradjanskim spremembo brez dvoma tudi v resnici doživela. Sodil je Baumgartner iz Chaux de Fonta, še dokaj avtoritativno (tujec!), pa slabo. Prihodnjič: hvala za take sodnike! Po sedmem kolu V Belgradu je Jedinstvo premagalo Slavijo z 1 : 0. Tekmi, ki se je vršila na igrišču Jedinetva, je prisostvovalo okoii 2000 ljudi. Odločilni gol je zabil Kečkeš že v prvem polčasu. Tekma je bila precej surova in je nudila pravo sliko borije za točke, v kateri je dovoljeno tudi ie kaj drugega, kot samo udarjati žogo. Druga tekma je bila na igrišču BSK, kjer je BSK že v prvem polčasu pred 3000 ljudmi postavil končni rezultait. Concordija jih je odnesla iz Belgrada 6, dala pa samo en gol. Za BSK so gole zabili Valjarevič 2, Glišovič 2 in Podhratski ter Vujadinovič, za Concordijo pa Jazbec. Tekmo je odlično vodil g. Nenadovič. Ostali dve tekmi sta bili v Zagrebu na igrišču Gradjanskega. Prva med Gradjanskim in Jugoslavijo se je začela že ob pol enih popoldne. Zmagal je s tesnim rezultatom Gradjanski z 2 : 3 (1 : 2). Pomlajeno moštvo Jugoslavije je nudilo Zagrebčanom močan odpor. Golc so dali: Antolkovič, Pleše in Lešnflc za Gradjanski, Balok in Zečevič pa za Jugoslavijo. Objektivno je sodil budimpeštanski sodnik g. Sigetti. Središče zanimanja pa je bilo srečanje Hajduka in Haška. Do pričetka tekme se je nabralo na igrišču do 8000 ljudi. Zmagal je sijajno razpolože- _______, ni Hašk z 1 ; 6 (1 : 2). Hajduk ni bU tako el^b.Concordia Od tu in tam j- . , * * ’------- '•UCHI III drenja kar po vec trafik. V Belgradu je monooolsk'. ssaiis"ifuk^50 trafik-k- Včeraj so se vrnili v Belgrad vsi nrvaki in podprvaki združene opozicije, ki so se zadnje dni SL"; ™ *ra Priredili nekaj informativnih odločenah*UZen* 0f>0zlCija ie na»ireč trdno caiocena, da bo 6voj sporazum, ki ga ie oodoisai-i ™ fedni, branila odločno in bo zato še nadaljevala med narodom. Zaenkrat 60 bili najbolj zl n iJJTJa ifPavld?.viče™ demokratske stranke, za njimi pa tudi zemljoradmki. V Belgrad se ie frSŠSt* mil ,udi " J«. . ^ Gjurgjevcu prt Virovitici so včeraj pokopali starega senatorja Tomo Jalžabetiča, ki ie vsenafn feVa^So' SCnt‘TJMV JNS' PokoM 1> bil do leta 1929 vnet pristaš Hrvalske seljacke stranke. Pod tramvaj je v Zagrebu padel neki siarec po imenu Jaroslav Novak.8 SprevUfik ie k sreči S?craKo rinvozil?; da -°ieca še nis° prdo jih imeli 'TudTpri^te nahajajo fr^terefrafike v rokah takih, za katere lahko re- nfeo prav nepotrebni ‘0 P0**"'*8 kluh^r^- ^ zagrebški nogometni še prvak države Gradianski za tekmo. h!J? taJdub. moral odigrati v nedeljo v Ljub-m 6,° 6Če mi dovolite ...« »I seveda! Kar pojdite! Zelo neprijetno mi je, da sem vas tako dolgo zadrževal! Mlada dama gotovo prav tako nepotrpežljivo čaka na svojega viteza!« Vickers se je priklonil in odšel. Ko se je Geoffrey oddaljil, je dejal kan: »Vickers je moj dober prijatelj. Te dni mi je rešil življenje. Tega mu nikdar ne bom pozabil!« Sir Charles se je čudil: »Meni ni nič o tem pripovedoval.« »To je bilo med lovom na tigre. To je sijajen fant! Jaz sem mu res odkritosrčen prijatelj... odkritosrčen prijatelj...« je govoril kan. »Dandanes, ko v življenju na vsak korak srečujemo izdajo, je iskreno prijateljstvo največ, kar moremo dobiti. Toda zelo težko je ugotoviti, kdo je človeku pravi prijatelj, kdo pa sovražnik ...« Grof Volonov se je nasmehnil: »Toda nazadnje človek le pride na to in če je pameten, se po tem tudi ravna ...« Kan je grofa pogledal in se nasmehnil: »To ste zelo modro rekli, grof!« Sir Charles je malce pokašljal, kakor da ni slišal zadnjih besed in vprašal: »Visokost, ali boste še dolgo ostali v Kalkuti?« »Se nekaj dni, v kolikor ne bi...« »Kaj, visokost?« je vprašal guverner in kanu pogledal naravnost v oči. »Sire, pogosto mislim, da je močna vlada čisto podobna lepi ženski, ki je vsa zaslepljena od lastne lepote in zato odreka svoj čar najzvestejšemu častilcu ... Toda, ko vidi, da se ta častilec tolaži s kako drugo... je vendar pripravljena, da bi se z njim poravnala in ji je žal, da mu je odrekla naklonjenost.« Guverner je dejal: »To je zelo zanimiva primera! A kaj počne ta lepotica potem?« — Surat kan je odvrnil: »Kakor sem dejal, pripravljena je, da se poravna in da spet sprejme svojega zvestega častilca, preden ga čisto izgubi. Ali ne mislite tudi vi tako?« Sir Charles se je zamislil. To je bilo čisto odkrito izzivanje, zato je moral dobro premisliti, kaj bo na to odgovoril. Toda kan mu je sam prišel na pomoč: »Domišljija naju je privedla predaleč!« se je nasmejal. »Zašla sva v filozofiranje; tu pa ni mesto za take resne pogovore.« — »Da, visokost, imate docela prav,« je dejal na to guverner. Geoffrey je šel iskat Elizabeto. Ni je našel takoj. Najprej j je naletel na brata, ki sc je pogovarjal z lady Warrentonovo. »Goeff!« »Perry, kaj si izgubil svoj odamo, ali pa jih tako hitro menjaš!« Vsi so se zasmejali. »Dovolite, lady Warrentonova, da vam predstavim svo-^ jega brata Geoffreya « . Geoffrey se je priklonil. ' »Vi ste torej zaročenec lepe miss Campbellovc?« je rekla lady Warrentonova. »Zadeli ste!« se je veselo zasmejal Geoffrey. »Čestitam vam! Miss Campbellova je res dražastno dekle! Toda... dala bi vam dober svet: pazite malo bolje na tega svojega brata, ker je tudi on fleten fant. Gledala sem njega in vašo zaročenko, kako sta se vrtela in moram vam reči...« Brata sta se veselo nasmejala. Ta čas pa je lady Warrentonova zagledala svojega moža, ki se je ravno pripravljal, da pojde spet v okrepčevalnico, lakoj je krenila za njim, ne da bi se bila od bratov poslovila. : Hvala Bogu, Geoff, da sva nazadnje sama. Moram govoriti s teboj o zelo važni stvari!« Toda Geoffrey ga ni poslušal. Zagledal je Elizabeto. »Pogovarjala se bova jutri, dragi Perry,« mu je dejal naglo in odšel. »Tako mi je hudo, da sem vse do zdaj bil v službi; komaj da sva se utegnila pozdraviti... Toda zdaj moraš plesati z menoj., Oče je stal poleg nje. »Ali bi plesala?« »Ali mi dovolite, da vam za trenutek odvedem hčerko?« se je nasmejal Geoffrey. Polkovnik Campbell je samo pomignil z glavo. Nazadnje je Geoffrey mogel govoriti z njo. Kako je hrepenel za tem trenutkom! Plesal je z Elizabeto in zdaj so izginile vse njegove skrbi in težke slutnje. Bil je docela srečen. Nič ni mislil na odhod, na svojo težko in nevarno nalogo. Mislil je samo na njo, da je njegova in da ga ima rada. Elizabeta se je umikala njegovim očem. Plesala je s sklonjeno glavo in se le s težko muko obvladovala, da ji niso solze j zalile oči. Ta trenutek ji je bil Geoffrey res tako ljub in drag kakor brat. Za nič na svetu bi mu zdaj ne mogla govoriti o svoji ljubezni in ga razžalostiti. Tako se ji je smilil, hkratu pa jo je bilo tako sram pred seboj, da mu je mogla lagati in se pred njim pretvarjati. ' Ni opazil, kako je razburjena. Bil je preveč srečen. •Sluveuvtu tlom« ttbaja v*ak delavnik ti narotanna 12 Din e« inozemstvo 25 Din I reoniciA, i\<>i>'