Glas KRANJ, 16. NOVEMBRA 1956 LETO IX. — ST. 91 DIN 10.— Izdaja: OO SZDL / Direktor: Slavko Bezrvik / Ureja: Uredniški odbor / Odg. urednik: Miiro Zakrajšek Tel. uredništva 476/397 — Uprave 475 — Tek. račun pri Komunalni banki Kranj št. 61-KB-1-2-135 - Izhaja v ponedeljek in petek Naročnina: letna 600, mes. 50 din Glasilo SZOL zb Gorenjsko Gorenjske OD BESED K DEJANJEM V Bombažni predilnici in tkalnici v Tržiču se resno ukvarjajo z ukrepi, ki naj bi vzpodbujali k Večji proizvodnosti drla v podjetju — Osnovali so organizacijski oddelek — Analitsko oceno delovnih mest so zaključili — 60 stanovanj za delavce Čeprav so šele pred mesecem dni reorganizirala celotno upravno poslovanje podjetja (ukinili so sekretariat in ustanovili poseben finančni, tehnični,, komercialna in povsem novi organizacijski oddelek), je moč že sedaj ugotoviti, da bo v doglednom času v Bombažni predilnici in tkalnici marsikaj drugače kot doslej. Naloge novega organizacijskega oddelka so prav gotovo zahtevne in obsežne. Razen tega, da se bo ta oddelek pečal s tarifno problematiko in sistemom premiranja, bo njegova poglavitna naloga: sistematično izpopolnjevati organizacijo dela. Kaj so doslej že ukrenili? Analitsko oceno delovnih mest so pravzaprav že zaključili. Sedaj razpravljajo v posameznih obratih o ugotovitvah komisije, .ki je ta popis opravila. Ko bodo v obratih zaključili razpravo, bodo še vsakega delavca posamič klicali v organizacijski oddelek. Razložili mu bodo ugotovitve komisije, hkrati pa poslušali tudi njegovo mnenje o tem in morebitne pripombe. Na to misel so prišli zato, da bi vsakega posameznega delavca dodobra seznanili s pomembnostjo in posebnostmi njegovega delovnega mesta. To ie vsekakor dobra oblika sodelovanja uprave podjetja s kolektivom, saj je moč na ta način preprečiti marsikatero pikro pripombo in neutemeljeno šušljanje za vogali-. Analitska ocena delovnih mest pa je v »BPT« tudi pokazala, da imajo v podjetju vrsto kratkomalo nepotrebnih delovnih mest. Pozorni so postali nanje šele sedaj, po ugotovitvah komisije In ekonomskih izračunih, medtem ko so jim doslej niso zdela ta vprašanja kdove kako pomembna. Pravilno pojmovanje premiranja Širino v premiranju slo , v BPT vsaj v začetku morda nekoliko ^preširoko« pojmovali. Do pred kratkim So imeli namreč kar 76% premiranlh delovnih mest. Premije je prejemala večina kolektiva ne glede na to, ali je bil kdo upravičen do nje ali ne. Sedaj so to stališče povsem spremenili. Od premiranja so izvzeH vsa tista delovna mesta, ki so normirana. Menijo, da tisti., k? dela po normi, navsezadnje ni upravičen do premije, ker je le-ta zapopadena že v možnosti Preseganja normo in torej dovolj vzpodbudna za vsakega posameznika. •7- Po spremembi! premijskoga pravilnika je .sedaj v podjetju premiranih le 18% delovnih mest. V skladu s tem pa tudi proučujejo, kako bi povečali število delovnih mest, ki naj bi bila normirana, Trenutno je v podjetju 58% normiranih delovnih mest. Ta odstotek pa bodo v kratkem skušali povečati še za nadaljnjih 5%. Odnos do človeka ... V BPT delavec odslej ne bo več Pomenil zgolj zaporedne številke v delovnem seznamu .. . 'Novo delovno siilo bodo odslej sprejemali le preko Biroja za posredovanje dela. Tja pošiljajo seznam Potrebne delovne sile s podrobnim opisom vsakega posameznega delovnega mesta in višino tarifne postavke. Ko na biroju dobe približno ustreznega človeka, ga pošljejo v tovarno. Tu 0Pravi delavec poseben sprejemni iz-Pit, ki ugotovi njegovo splošno izobrazbo. Po zdravniškem pregledu in P° oceni njegove delovne sposobnosti, Sa obratovodja popelje po tovarni, da 6a seznani z vsemi obrati in naposled v oddelek, kjer bo zaposlen. S tem načinom niso dosegli le tega, da že takoj v začetku odpravijo delavčevo ^laigodmost na novem delovnem me-stu, marveč mu dajo čutiti, da je z Vstopom službe postal enakovreden p*n kolektiva., z vsemi dolžnostmi Jn pravicami. Da bi uvedli vsestransko kontrolo ker je od takrat, ko so se temeljiteje nad vsakim posameznikom, je organi- lotili tega dela, minilo še premalo ča- zaofjski oddelek vpeljal posebne kar- sa. Nekaj pa je treba že takoj v za- toteke za delavce in uslužbence. Vsa- četku pribiti: podjetja naj dobe za kih 6 mesecev za delavca in vsake 3 svoje organizacijske oddelke (ali ka- mesece za uslužbenca, bodo njihovi korkoli se bodo že le-ti imenovali) le nadrejeni (obratovodje, mojstri, vod- najboljši kader, kajti le na ta način je oddelkov itd.) ocenjevali njihovo bodo ti oddelka lahko uspešno delali delo. Če bodo ugotovitve o napredova- To se je pokazalo tudi v BPT. Neka- nju in rasti delavca pri delu negativ- teri ,so menili, da je pač organizacij- ne, bo naloga organizacijskega oddel- ski oddelek tisto telo v tovarni, kjer ka pozanimati se, kaj je temu vzrok. je Ja,hlko v,sakd0 zaposlen, ne glede na Tudi ta način bo brez dvoma v mar- SVOj0 sposobnost in strokovno izobraz- sičem koristil smotrnejši razvrstitvi bo_ Da je to napak, s0 se v BPT že ljudi na delovnih mestih. ... in skrb za človeka Jasno je, da je le tisti delavec psihološko povsem »ves« na svojem delovnem mestu, ki ima urejeno tudi svoje zasebno življenje. Pri tem je zlasti upoštevati stanovanjski problem. Tega se zavedajo tudi v BPT. Zato so sklenili dati 60 delavcem, vsakemu po 200.000 dinarjev za stanovanje, — seveda v soglasju s predpisi --ostalo pa naj bi le-ti dobili iz občinskega kreditnega sklada za stanovanjsko izgradnjo. Delavci, ki bodo prejeli denar, se bodo morali obvezati, da bodo do upokojitve delali v podjetju. S tem želi doseči podjetje dvoje: pomagati delavcem, da bi prišli »čjimprej do sodobnfh stanovanj, hkrati pa navezati delovno silo na prepričali. I. A. »KRALJ EDIP« Nocoj bo v Prešernovem gledališču premiera tragedije »Kralj Edip«. To bo prvo srečanje kranjskega občin stva s Sofoklejem in s starogrško tragedijo sploh. Na sliki: Jože Pristov kot Edip, Mi ja Janžekovieeva v vlogi Jokaste in Laci Cigoj kot knez Kreon. PRIPRAVE NA VOLITVE V OSNOVNE ORGANIZACIJE LMS OBČINSKI KOMITE LMS KRANJ NUDI ORGANIZACIJAM V PODJETJIH PREMALO PRAKTIČNE POMOČI V novembru bodo v vseh osnovnih ganiizacijam že vnaprej določil datum upravljanju, kulturno in športno udej- organizacijah LMS volili nova vod- sestankov, pri tem pa ni upošteval stvovanje. Večino teh nalog mladina stva in delegate za tovarniške in ob- ogromnih priprav, kri. čakajo nekatere že opravlja, treba je le pridobiti za to činske konference Ljudske mladine, organizacije. Tako bo v »Inteksu«, v delo slehernega mladinca. Posvetova- ki bodo ob koncu tega meseca in v »Tiskandni« in drugod treba najprej nja mladih članov delavskih svetov začetku decembra. Volitve so po- ustanoviti osnovne organizacije po .po občinah,, posveti z mladimi tehniki. učitelji in drugimi bodo k temu ve- membne še posebno zaradi tega, ker oddelkih, nato pa šele pripraviti to- bodo organizacije sprejemale delovne vamiške konference. Občinski komite liko pripomogli. V podjetju LIP Bled podjetje in preprečiti fluktuacijo, ki programe in urejale nekatere organi- bo moral nuditi tem organizacijam bo .ustanovljen tovarniški komite, u- je prav občutna zlasti v tekstilni in- cacijske zadeve. V tem času bodo za- več pomoči. Problemi mladih delav- stanovih pa bodo tudi nove organiea- dustrijl. menjane tudi članske izkaznice. LM. cev so tako pereči, da zahteva sklica- cije v obratih v Bohinjski Bistrici, — — — - Osnovne organizacije se na volitve "j0 konference LM temeljitih priprav, Soteski, Rečici, Gorjah in na Jeseni- To je le nekaj drobcev iz dobro za • pripravljajo z neposredno pomočjo ^er bo le na ta način lahko sprejela cah. Tudi pni Gozdnem gospodarstvu stavljenega dela v BPT, ki ima za občinskih komitejev, ki pa ni vedno koristne zaključke. Pomoč osnovnim Bled bo moč ustanoviti več osnovnih cilj povečati proizvodnost dela. zadostna. Občinski komite LMS v organizacijam naj bo predvsem prak- Uspehl sicer še niso »oprijemljivi^,Kranju je na pr. vsem osnovnim or- tičma. Prvi krajevni praznik v Podnartu organizacij. V tovarni »Planika« Kranj bodo imeli kar pet osnovnih organi-Priprave za volitve potekajo v ve- zacij s tovarniškim komitejem. To čini občin dobro. Marsikje so že imeli bod.0 gtorilI v vseh> vecjih podjetjih posvetovanja predsednikov občinskih odborov LMS, posvetovanja mladih Iz legendarne borbe jugoslovanskega sto kulturnih in športnih prireditev ljudstva za nacionalno in socialno Dne 17. t. m. ob 16. uri bo slavnostna svetovanja s predsedniki osnovmh osvoboditev bi vsak naš kraj širom seja krajevnega odbora, po seji pa bo ^^^a^_£_,l1™(^ "a [U °" domovine lahko napisal knjigo spo- organizacija ZB položila skupaj z minov, Tudi v našem kotu, tu pod drugimi množičnimi organizacijami na 'Gorenjskem. Svoje organizacije bodo ustanovili tudi delavci v grad-učiteljev, mladih komunistov in po- benj|h podjetjihf mlad-mo[ na državnih snovnih organizacij bodo vsebovali predvsem vzgojno-politično delo, pri- kmetijskih posestvih itd. Vse osnovne organizacije upravičeno pričakujejo večjo pomoč pri Jelovico, nismo stali križem rok. Spo- vence na spomenik padlih borcev, menik padlim borcem in borkam na Zvečer ob 19. uri bo uprizorila dram- Ovsišah bo pričal, da smo drago pla čali ceno ljudske svobode. Prav zato smo se odločili za tradicionalno kra- ška sekcija »Svobode« v Ljudskem domu v Podnartu dramo Mire Pucove V nedeljo do- dobrivanje članstva, sodelovanje mla- Zvezi komunistov, sindikalni organi-dlne v gospodarstvu in družbenem zaoiji in SZDL. —an Razširitev Tovarne pletenin in nogavic v Lescah Upravni prostori bodo v 'Radovljici — Proizvodnja nogavic iz sintetičnih vlaken napreduje Ze pred leti je Tovarna pletenin in nico, razen tega pa uredili tudi uistrez- nogavic v Lescah razširila, svoj obrat nejša skladišča. v Radovljici. Medtem ko je bila Si- Upravni prostori so v obratu v Les- valnioa in pletilnica prej v enem pro- cah. S tem je utesnjen delovni pro- V spomin na izvolitev prve ljudske udeležbo pri teh prireditvah zvestobo štoru, so z nadzidavo stavbe preselili stor za proizvodnjo nogavic. Ker se »Svet brez sovraštva« jevno praznovanje, ob katerem bomo po,dne je na spoređu tekmovanje odslej vsako leto na slovesen način stre,ske družine >>staneta ZaRarja<< in obujali spomine na čase herojske ljudske vstaje in zmage. Izbrali smo si tisti dan v novem bru, ko smo v vasicah prvega krajev nega odbora Podnart leta 1944 prvič med seboj se bodo pomerili tudi člani šahovske sekcije »Svobode«. TVD »Partizan« bo pripravilo namizno-teni-ški turnir, popoldne ob 15. uri pa volili odbore OF in izbrali v ljudska bomo Praznovanje zaključili z raja-predstavništva našo najboljše aktivi- n&m v Domu. ste in aktivistke. Domačini in okoličani, dokažite z oblasti v naših krajih bomo imeli vr- idealom NOB! r NAS RAZGOVOR nove prostore šivalnico in likal - »Letalski krst sem srečno prestalec Sedemnajstletni Silvo Orožim je najmlajši pilot na Gorenjskem. Pred dnevi smo ga povabili na kratek razgovor v uredništvo, da bi zvedeli kaj več o njegovih poletih. Skromen fant je letalec Silvo. Letos obiskuje 8. razred gimnazije v iKranju. Doma je z Brezij in v šolo se mora voziti z vlakom. »Do Lesc imam 7 kilometrov«, je pripovedoval, »vendar v prostem času kar ne morem vzdržati doma. Ce ne gre drugače, se tudi z avtostopom pripeljem do letališča. Ko sem bil še v 5. razredu gimnazije, sem pričel redno zahajati v Lesce. Vpisal sem se v jadralni tečaj in že Ob prvem poletu z učiteljem sem spoznal, da se od letalstva ne bom mogel kar tako ločiti.. Nato sem napravil 'izpit. Smolo sem imel pri jadranju samo enkrat. Tedaj sem se namreč prepozno vračal in sem moral zasilno pristati.« »Ste padalec tudi?« »Da. V tej disciplini sem poleti sodeloval na II. Gorenjskem letalskem zletu in dosegel drugo mesto.« »Kdaj ste se usposobili za motornega pilota?'< »Letos. Ni še dolgo tega. Prvi samostojni polet je bil zame veliko doživetje. Imel sem tremo kakor igralec pred nastopom. S strahom sem mislil, če mi bo uspelo rešiti nalogo. Vse se je dobro končalo. Letalski krst sem srečno prestal. Pilot je na letališču so me po stari navadi obr- call in me tako sprejel v svojo sredo.« »Kaj počnete pozimi, ko je za letalce mrtva sezona?« »Tudi tedaj ne miru- jemo. Prosti čas izkoristimo za teoretično izpopolnjevanje. Lani sva s kolegom Zupanom vodila na Brezjah začetni jadralni tečaj. Vsi, ki so ga obiskovali, so z uspehom napravili izpite. Po večini so bili to moji vrstniki, med njimi tudi dve dekleti. Letos imamo v načrtu začetni in nadaljevalni tečaj.« Kam nameravate po končan] osmi šoli?« »Najraje bi odšel študirat na letalsko akademijo, kajti kdor je le enkrat letel, letalstva ne more zapustiti. Zelo sem hvaležen učiteljem Alpskega letalskega centra Lesce, ki so me vzgojili v pilota in mi tako omogočili moja najlepša doživetja« je končal razgovor Silvo. J. O. podjetje nenehno razvija, so postali tudi upravni prostori precej tesni. Problem bo rešen, ko se bo uprava preselila, predvidoma prihodnji teden, v nove upravne prostore v Radovljici. S tom bo omogočeno, da se bo razširila oblikovalnica nogavic in verižka-rija sintetičnih nogavic. Sintetične nogavice so postale v zadnjem času eden glavnih proizvodov obrata v Lescah. Cotton stroje za Izdelavo svilenih nogavic in nekatere, stroje za patent nogavice so namreč predelali v stroje za predelovanje siintetičnih vlaken. Plana proizvodnje sintetičnih nogavic pa verjetno ne bo mogoče doseči, ker je podjetje od predvidenih 9 dobilo le 3 tone sintetičnih vlaken. To vrzel bodo skušali izpopolniti tako, da bodo izdelovali razen sintetičnih še bombažne nogavice. Lj. Združenje rezervnih oficirjev na Jesenicah živahuejc dela Jeseniški rezervni oficirji, vključeni v UROJ, so se zadnje čase razgibali. Nedavno so si ogledali v Šentvidu film o atomski bombi. Minuli četrtek so povabili na Jesenice podpolkovnika Krešovca, ki jim je v dvorani Delavskega doma predaval o invaziji v Normandiji. U. »ODPIRAMO LASTNE TRGOVSKE POSLOVALNICE -PRIPRAVLJAMO NAČRTE Kako pdceniti oskrbnino v jeseniških jaslih? ZA NOVO TOVARNO« RAZGOVOR OR 35-LETNICI TOVARNE V SKOF.II LOKI .SESIR" bi bila zgrajena po paviljonskem si Jesenice so Industrijsko mesto, kjer je zaposlenih tudi veliko žena. Precej je med njimi mater, ki med delovnim časom nimajo nikogar, da bi pazil na otroke, stroškov za jasli pa zaradi visoke oskrbnine ne zmorejo. 9000 dinarjev mesečno je za delavke mnogo — Kaj mi lahko poveste o razvoju tovarne? stemu (majhni obrati med drevjem), preveč, čeprav tudi občina nekaj pri- — Leta 1921 se je rodila naša to- s Čemer bi dosegli poleg umetnega speva. Jeseničani bodo morali najti varna, na ruševinah stare tovarne tudi naravno zračenje. za to drugačno rešitev. V jaslih je sukna. Bivša Krenerjeva tovarna je s — In praznovanje 35-letnice? — sedaj 22 otrok In z večjo kapaciteto prvo svetovno vojno propadla. Last- — Praznovali bomo le en dan in bi se oskrbni dan gotovo znatno znl- ni-k je zapuščena poslopja prodal novo sicer v soboto, 17. novembra. V dvo- žal. Osebje bi bilo 'tako tudi polno ustanovljeni delniški družbi in ker je rani Gorenjske predilnice bomo imeli zaposleno. bilo največ delničarjev Hrvatov, so akademijo. Spored: govori, recitacije Tudi prostori, kjer so jasli zdaj, so »novo« tovarno klobukov imenovali otrok, delavcev, pevski zbor tovarne, lz higienskih in zdravstvenih razlogov »Sešir«. Bilo pa je vse staro: poslopje sodeloval bo tudi bivši delavec to- neustrezni. Poslopje stoji v bližini to- in stroji, ki so jih pripeljali iz Nem- vame tov. Polde Polenec, tenorist sa- varne, zrak pa je v njeni okolici bolj čije. Do leta 1930 je kljub težavam rajevske opere. Delavcev, ki so delali aH manj zasičen s prahom ln strupe- še kar šlo, tedaj pa je splošna gospo- od leta 1021 do upokojitve, ali pa de- niml plini. Čimprej bo treba misliti darska kriza zajela tudi »Šešir« — lajo še sedaj, se bomo spomnila s na gradnjo novih jasli, grozil je polom. Delnice je pokupila skromnimi darili, ostale pa bomo po- Zadružna gospodarska banka in to- gostili na družabnem večeru po aka- varno zopet postavila na noge, seveda demiji. na račun delavcev. Plače so znižali od 7 na 3 din na uro. To in pa razvoj delavskega gibanja v svetu je delavce združilo v strokovno organizacijo. Po vojni smo takoj pričeli z rednim delom, kupili smo še nekaj strojev in skušamo doseči čimvečjo proizvodnjo. — Kaj vas ovira pri povečanju proizvodnje? — — Glavna težava, ki nas muči že vsa povojna leta, je nabava zadostnih količin zajčje dlake ali kož. Pred vojno smo dobivali nad 300.000 domačih kož in smo dlako še morali uvažati. Letos pa smo dobili na primer samo 20.000 domačih kož in smo tako v glavnem odvisni od uvoza iz inozemstva. Pri tem pa nas močno ovira nabava deviz. Namesto da bi »Koteks« >in lovske družine predajali vse kože nam, jih raje pošiljajo v inozemstvo, da si s tem ustvarjajo lastna devizna sredstva, trii pa moramo za drag denar zopet uvažati predelano dlako. Druga naša težava pa je neenakomerna zaposlenost obratov. Obrata za izgotavljamje filcev iz dlake so preobremenjeni, oblikovalnice pa često nimajo dela, ker je večje povpraševanje po filcih kot po klobukih. — Kako pa rešujete to zadevo? — — Na dva načina. Podaljšali smo delovni čas za eno izmeno pri strojih, ki predstavljajo grla tovarne. Drugič: pričeli smo ustanavljati lastne trgovine zaradi boljše prodaje dokončnih .proizvodov (damskih in moških klobukov). Pred tremi leti smo odprli prvo trgovino v Novem Sadu, ki se je zelo dobro obnesla, nato v Loki, zad-njia pa je bila »Velur« v Ljubljani. Klobuk zahteva posebno nego in čut prodajalca za oblikovanje. Vsega tega ni bilo v manjših trgovinah, kjer so med drugim prodajali tudi naše klobuke. Uslužbenci v naših specialnih trgovinah pa znajo ravnati s klobuki. — Kaj pa zdravstvena zaščita? — — Ta je rak rana naše tovarne in dokler se ne preselimo v nove prostore, je ne bomo izlečili. Znano je, da se po vseh prostorih razširjajo živo-srebrne pare, ki so zelo nevarne živčevju. Za zdravje pa tudi niso primerni temni vlažni prostori iz prejšnjega stoletja. Pripravljamo pa že elaborat za novo tovarno. Tovarna naj Janko Krek Druga pereča zadeva na Jesenicah je vrtec. Da bi ga povečali, so že uvedli dve Izmeni. Sredstva za vzdrževanje so zagotovljena. Od 160 vpl- KAJ SODIMO O... družabnem življenja na Jesenicah - Splošno znano je in Jeseničani sami obisk. Včasih trpi zaradi tega tudi priznavajo, da v njihovem mestu ni repertoar. Najslabše obiskani so že dovolj razgibanega družabnega živ- vsa leta vokalni koncerti.« ljenja. Ljudje pridejo skupaj le na INŽENIR IZ ŽELEZARNE: »Pri nas kakem sestanku, na delovnih mestih, mnogo grešimo pri sprejemanju novih potem zaidejo kvečjemu še v kino — članov v podjetje. Mladega tehnika ali v gledališče že bolj poredko, in dru- inženirja, ki pride v Železarno, pred- žabnosti je konec. Ko smo vprašali za stavimo navadno le najbližjemu so- vzroke takega mrtvila nekatere jese- delavcu in šefu, medtem ko odgovor- niške inteligente, smo izvedeli za različna mnenja. SKUPINA INŽENIRJEV IN TEHNIKOV: »Člani D IT pogrešamo predvsem primernih prostorov, kjer bi se lahko shajali tudi po delovnem času. Ta želja se nam je že izpolnila. V Kazini tik zraven tovarne bomo spet lahko ustanovili svoj klub, ker so nih uslužbencev v drugih obratih niti po dveh letih ne spozna, če ni ravno član delavskega sveta, ali upravnega odbora. Z ustanovitvijo kluba v Kazini, kjer bi imeli na razpolago karte, biljard, revije in časopise, bi se lahko razvili tesnejši stiki med našimi u-službenci. V klubskih razgovorih bi se zlasti mlajši seznanili s problematiko celotne tovarne, saj so na kon-knjiznico nedavno preselili v muzej. , ' , *. , . . — - x. . v . . . ferencah navadno navzoči le na.iodgo- Temu, da so člani našega strokovnega , ... ' _T , . ... f društva tako odmaknjeni od javnosti, je kriva tudi oddaljenost njihovih stanovanj. Veliko nas je doma na Plav- . .., . . , , , . žu, ki je odrezan od mesta. Za uvedbo ff &JQ**J&*^SS^S6 vornejši uslužbenci. Nekaj mojih kolegov se ukvarja v privatnem življenja tndl s športom in glasbo, večina avtobusa po primerni ceni bi ta oddaljenost ne predstavljala več ovire, tako pa vsakdo dobro premisli, preden se odloči za pot v mesto. Posebno velja to za jesensko in zimsko vreme. Avtobus, ki je , last našega podjetja, ni polno izkoriščen in bi lahko po tej poti večkrat vozil. Naša želja je tudi, da bi na Plavžu zgradili trgovsko hišo, v kateri bi uredili še primerno kavarno.« bi lahko razdelili v dve starostni skupini. Mladi vložijo vsa sredstva v stanovanja, nimajo veliko znancev in se zaradi tega držijo bolj doma. Starejši pa, ki Imajo domače razmere že urejene, imajo za družabno življenje boljše pogoje, vendar je tudi njihov družabni krog preozek.« Uresničenje predloga za ustanovitev klnba, kamor bi imeli vstop vsi, ki si želijo razgovora ob kavi ali kartah, bi pritegnilo v družabno življenje več PROSVETNI DELAVEC: »Mislim da inteligentov. Predvsem mlajši tovariši je nezanimanje nekaterih naših inte- bi se potem ne počutili več tako osam- ligentov za družabno življenje nujen Ijene in nepotrebne. V podjetjih bodo prehoden pojav, ki izvira iz nepravil- morali čimprej spremeniti način spre- nih odnosov do strokovnjakov v pre- jemanja novih uslužbencev, da ne bo teklih letih. Prosvetni delavci sicer njihovo družabno življenje že v začet- sodelujejo v različnih društvih, ven- ku otežkočeno. Morda bi tudi avto- dar je ta aktivnost še vedno pre- mobilsko zvezo s Plavžem, Javornikom majhna. Mnogo razpravljajo o svojih in Koroško Belo lahko uredili brez plačah, k« se preveč razlikujejo od večjih težav. Kazalo pa bi predlagati plač v podjetjih. Za kulturne prire- več inteligentov v razne družbene or- ditve je med jeseniškimi inteligenti gane in jih tako pritegniti k širšemu veliko premalo zanimanja in še vedno sodelovanju v organih družbenega so dogaja, d?, se gledališče bori za upravljanja. J. Ogrin sanih otrok jih je sprejetih le okoli 120. Najmanj 30 takih, ki so oskrbe v vrtcu nujno potrebni, pa je ostalo zunaj. Na Jesenicah bi morali Imeti vsaj še eno tovrstno ustanovo. Ce računamo, da je letni prirastek otrok, ki bi prišli v poštev za vrtec, 200, potem te zahteve niso prevelike. J. O. Brigadirji so se menili o bodočem delu Po končanih delih mladinskih delovnih brigad, ki so delale letos na raznih gradbiščih Gorenjske in na otoku Stenj aku, lahko vidimo, da so bili doseženi lepi uspehi. Okraj Kranj je, če upoštevamo število mladine po drugih krajih, poslal na delo največ brigad — 11, v katerih je sodelovalo največ mladine in je po udeležbi prvi v Sloveniji. Najboljša,je bila mladinska delovna brigada »Staneta Žagarja«, ki so jo sestavljali mladinci' ln mladinke Srednje tehnične tekstilne šole v Kranju. Razveseljivo je, da je bilo letos proglašenih 137 udarnikov, 120 mladink in mladincev pa je bilo pohvaljenih. Na seji štaba MDB, ki je bila v torek 13. novembra, so sklenili, da bodo žo konec tega tedna razposlali prijavnico za brigade v prihodnjem letu, 1. aprila 1957 pa bo v Kranju prvi zbor brigad. Pri bodočem delu bo treba bolj .paziti na kulturno in politično vzgojo mladih ljudi v brigadah ter delo pod strokovnim vodstvom bolje organizirati. V prihodnjem letu bodo brigade predvidoma gradile cesti Lip-niea—Jelovica, Bohinj—Petrov vrh ter nadaljevale z deli na otoku Stenj aku. Ob koncu leta pa bo najboljšim brigadirjem omogočeno 15-dnevno letovanje. V zimskih mesecih bodo pričeli prirejati mladinske zabavne večere, kjer se bodo pogovarjali o svojem delu in življenju. Prvi tak večer bo v prihodnjem mesecu organizirala Srednja tehnična tekstilna šola v Kranju. Tečajniki Ekonomsko srednje šole iz Kranja na obisku v Žireh Lani je bil v Kranju osnovan pripravljalni tečaj za Ekonomsko srednjo šolo. Obiskujejo ga starejši tovariši in tovafišice, ki so bili zaposleni v raznih podjetjih na Gorenjskem. Preteklo soboto so tečajniki pod vodstvom ravnatelja ESS ing. Ažma-na obiskali Žiri. V tovarni čevljev »Alpina« so si ogledali organizacijo in tehniko poslovanja industrijskega podjetja. Uprava podjetja jih je dobro seznanila s potekom proizvodnje, z delom v knjigovodstvu in drugimi stvarmi, ki so zanimale tečajnike. Ti so si ogledali tudi ostale zanimivosti v Žireh. Bili so še na grobu in domu pisatelja dr. Ivana Tavčarja na Visokem ter v pokrajinskem muzeju v Skofji Loki. , P. ■ TE DNI PO SVETU O V New York je prispel naš državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič. Vodil bo jugoslovansko delegacijo na enajstem rednem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov. Na zasedanje je doslej prispelo 44 zunanjih ministrov in dva predsednika vlade. To je največje število državnikov, kar se jih je kdaj-koll zbralo na kakem mednarodnem zasedanju in priča o izredni pomembnosti tega zasedanja. N?. dnevnem redu Generalne skupščine bodo razprave o Madžarski, o Cipru, o Južni Afriki, o Alžiru, Koreji, vprašanje razorožitve, skrbi za palestinske begunce, uporabe Antarktike v miroljubne namene, medtem ko o sprejemu LR Kitajsko v Združene narode najbrž ne bodo razpravljali. f) V Egipt so odšle prve enote mednarodnih varnostnih sil Združenih narodov, ki bodo skrbele za red in mir okrog sueškega prekopa. Danska, Norveška, Švedska, Kolumbija, Indija in Jugoslavija bodo dale skupna 7000 vojakov v mednarodne oddelke OZN. Jugoslavija bo dala 700 oficirjev in vojakov. % Madžarska se je pomirila. Predsednik vlade Janos Kadar je izjavil v pogovoru z delavsko delegacijo, da je bila intervencija sovjetskih čet v Madžarski nujno potrebna, če so hoteli ohraniti socialistične pridobitve. V prihodnjih dneh bo Budimpešto menda obiskal generalni tajnik OZN Dag Hammarskjold. © V indijski prestolnici New Delhi so se sestali predsedniki vlad Indije, Cejlona, Indonezije in Burme. Razpravljali so o mednarodnem položaju in zahtevali umik britanskih, francoskih in izraelskih sil iz Egipta, ter sovjetskih čet iz Madžarske. LJUDJE IN D060DKI Žalostna bilanca nepremišljene pustolovščine ?arnostne čete Združenih narodov že prihajajo na območje sueškega prekopa, da bi zagotovile mir in odstranile nevarnost širjenja požara na Bližnjem vzhodu. Napadalci — Izrael, Velika Britanija in Francija — sicer še niso privolili v vse zahteve, ki jih je postavila Generalna skupščina, zlasti kar zadeva umik njihovih čet z egiptovskega ozemlja, vendar jim po splošnem mnenju ne preostane drugega, kot da se »častno« umaknejo. Laburistični poslanec in publicist Crossman je dejal, da je PISE NAS STALNI ZUNANJEPOLITIČNI SODELAVEC MARTIN TOMAŽIC »simbolična vojska« ZN prikladna »mednarodna zavesa, za katero bodo lahko britanska, francoska dn izraelska vlada potegnile svoje čete iz Egipta, ne da bi pri tem še bolj trpel njihov ugled«. Vse torej kaže, da se vojna pustolovščina anglo-francoskih zaveznikov bliža koncu. Prišel pa je tudi čas, ko bo treba napraviti obračun neslavnega izleta v deželo piramid,, pa čeprav se tako Eden kot Mollet na vse kriplje otepata očitkov poraza. Toda neusmiljena dejstva govorijo drugače, ves sedanji položaj pa priča, da so napadalci doživeli neizbežen polom. Potrdila se je resnica, v katero je verjel ves svet po zadnji vojni, da ne more nobena agresija uspeti in da mora biti vsak tak poskus kaznovan. Tudi najnovejši agresorji, kljub številčni premoči, niso dosegli niti enega od postavljenih ciljev. Njihov načrt je bil sicer že vnaprej skrbno pripravljen in, kot zatrjuje britanski časopis »New Statesman and Nation«, je bila že poletna mobilizacija rezervistov v Angliji naperjena,proti Egiptu. Po tem načrtu bi moralo predhodno bombardiranje napraviti zmedo v Egiptu, spodnesti tla pod nogami Na-serjevi vladi; z novo vlado pa bi napadalci našli kaj kmalu »skupni jezik« in bi tako z »uradnim dovoljenjem« nove vlade zasedli področje sueškega prekopa. Toda Naser ni padel, sueški prekop pa je razen severnega vhoda še vedno v egiptovskih rokah. Naserjev ugled ne samo, da nI omajan, ampak je večji, kot je bil kdaj-koli poprej. Eden vodilnih francoskih politikov Jacque Soustelle je dejal, da je »Naser dobil že samo s tem, ker ni izgubil«. Naserjeva moralna, politična in tudi vojaška zmaga ga je povzdignila v očeh egiptovskega ljudstva; Egipt pa uživa nedelj eno podporo ' vseh dežel Azije in Afrike in tudi večine ostalega sveta. Arabski svet še ni bil nikoli tako enoten, kot je te dni. Cilj anglo - francoskega napada pa je bil doseči ravno nasprotno. Tako, Britanci kot Francozi so se trudili, da bi razpršili arabske narode in tako izvedli svoje načrte. Francozi so pri tem računali, da bodo razbili arabsko vzajemnost, osamili uporni Alžir in ga končno spravili na kolena. Namesto tega pa se je zdaj Francija znašla' pred enotno arabsko fronto od severozahodne afriške obale do perzijskega zaliva. Bitka v Alžiru pa postaja še srditejša. Britanci so prav tako računali, da se bodo s porazom Egipta ostale arabske dežele razkro- pile kot čreda ovac, kadar plane tolpa volkov mednje. Tako bi jih lahko polovili drugo za drugo v mrežo zahodne politike in v past bagdadskoga pakta. Računi, čeprav skrbno pripravljeni, so se izjalovili; arabski svet je izšel še enotnejši, s tem pa tudi krepkejsl in trdnejši. Celo Irak, ki je doslej kot edina arabska dežela verno služil zahodnim ciljem, je moral pod pritiskom javnega mnenja izraziti solidarnost z napadenim Egiptom.. Kot poročajo1, je celo pretrgal diplomatske stike s Francijo in Veliko Britanijo. Edenova vlada ima torej zelo žalostno bilanco nesrečnega poskusa, da bi s silo rešili spor okrog Sueza v svoj prid. Laburistična opozicija se je znatno okrepila, vrste konservativnih poslancev so se razredčile, v sami vladi ni več enotnosti, dva ministra pa sta celo odstopila, ker se nista strinjala z vladno politiko. ZDA so se odlepile od tradicionalnega zavezništva in so bile glavni pobudnik akcij v ZN proti napadalcem. »Ne\v York Times« je celo takole zapisal: »Kakršnekoli napore bodo vložili voditelji ZDA, Velike Britanije in Francije, da bi obnovili moč in trdnost odnosov med tremi deželami, je vendar dvomljivo, če bo Britanija lahko še kdajkoli računala tako kot v zadnjih 10 letih na naklonjenost in podporo ZDA.« Resen udarec je pretrpela tudi britanska skupnost narodov, saj so azijske članice zagrozile, da mislijo izstopiti iz skupnosti. Bagdadski pakt je z ločitvijo azijskih članov od politike Velike Britanije, izgubil svoj smisel. Skratka, ruši se vsa stavba skrbno grajene britanske politike, ki so jo »zidarji« v Londonu v zadnjih letih tako skrbno gradili. Zato ni čudno,, če je čedalje bolj slišati glasove, da mora ministrski predsednik Eden odstopiti. Celo časopisje, ki je nekdaj podpiralo konservativnoi vlado, zdaj zahteva odstop premiera, Edena. Ali bo Eden odstopil ali ne, to je vprašanje prihodnosti in tudi britanskega naroda. Kljub temu,, da je toliko razlogov, ki govore proti, njemu, jih je tudi dosti, ki govore v njegovo, korist. Med njimi sta predvsem dva: da trenutno Eden nima primernega namestnika v vrstah konservativne stranke in da se vladna stranka boji, da ne bi njegov odstop pomenil zmago opozicije. Zato tudi zdaj še vedno, vsi vladni poslanci enotno glasujejo za vladno politiko, pa Čeprav je med njimi dosti takih, se v privatnih pogovorih ne strinjajo s potezami Edenovega kabineta. Ta položaj 'bo postal še težji za sedanjo britansko vlado, ko bodo' v prihodnjih mesecih nastopile težave zaradi blokiranega sueškega prekopa. Iz egiptovskih virov se je zvedelo, da bodo morali čistiti sueški prekop najmanj štiri mesece, preden ga bodo spet lahko usposobili za redno plovbo. Velika Britanija pa po Edenovih besedah dobiva tri četrtine petroleja za kritje potreb prav po tej važni mednarodni poti. , V nič bolj rožnatem položaju ni drugi krivec vojne na Vzhodu Francija. Oba napadalca sta doživela v svojih namerah in načrtih kruto razočaranje, ko sta z vso silo trčila ob stvarnost. Doživela sta tudi enotno obsodbo vsega sveta in Združenih naro dov. To je nauk, ki sta ga oba napadalca dobila iz neuspelega poskusa pokoriti si deželo ob Nilu. Ce bosta pametna, se bosta pomirila z izgubo precejšnjega dela njunega ugleda in s stroški vojaških operacij proti Egiptu, če pa ne, bosta morala utrpeti še druge izgube. Vsaka šola nekaj stane, — KRATKO - TODA ZANIMIVO LETO DNI KRANJSKE PORODNIŠNICE V ponedeljek zvečer je bila v porodnišnici na Gašteju slavnostna seja upravnega odbora, katere so se udeležili tudi gostje. Poročilo o delu je prebral šef ustanove dr. Igor Veter. Porodnišnica je bila ustanovljena pred enim letom. Požrtvovalnost zdravstvenega osebja je v tem času rodila bogate sadove, za kar zaslužita vse priznanje predvsem dr. Veter in dr. Reiner. Več o tem bomo poročali v slavnostni številki za Dan republike. J. O. »MOLČEČA USTA« DPD Svoboda Kranj uprizori v nedeljo, 18. novembra ob 16. uri v zgornji dvorani Sindikalnega doma Eimer Harrisova »MOLČEČA USTA« za podeželje in izven. MADŽARSKI NAMIZNOTENISKI IGRALCI V KRANJU V sredo zvečer so se v zgornji dvorani Sindikalnega doma srečali kranjski igralci namiznega tenisa z izbrano madžarsko reprezentanco. Kranjčani so izgubili dvoboj z naslednjimi rezultati: Sido : Teran 2:0, Foldi : Česen 2:0, Sido : Zezlina 2:0, Foldi : Teran 2:1, Kočijan : Plut 2:0, Kocijan : Teran 2:0. VELIK POŽAR Največji požar v zadnjih letih je bil pred kratkim v Vodicah. Pogorelo j« gospodarsko poslopje posestnice Pavle Stare, v katerem je bilo nad 8000 kg sena in vsa slama letošnje žetve. Gasilske enote so omejile požar, da se ni razširil na sosednje hiše. Rešile so živino in orodje, kljub temu pa je še vedno za 2 milijona dinarjev škode. Ogenj je nastal okrog 17. ure v odprtem steljnjakju, po nerodnosti p» ga je najbrž zanetil nek otrok, ki je v svinjski knhinji stikal okrog ognja- 10-LETNI OTROK SKOČIL Z DRUGEGA NADSTROPJA 10-letni B. Z., ki je živel pri svojih starših v Delavskem domu na Jeseni' cah, je v ponedeljek skočil z drugega nadstropja Delavskega doma na Jesenicah. Oče ga je trdo prijel, ker mil je izmaknil sestalo. V bojazni, da hi bil pretepen ali drugače kaznovan, ie skočil skozi okno. Dobil je hude poškodbe po telesu in možganskii pretres. Otrok je zdaj v bolnišnici pr* zavesti in ga bodo skušali pozdraviti-Njegova nepremišljenost naj bo opozorilo staršem, da se 'bodo bolj trudil1 za pravilnejšo vzgojo. TOK GA JE UBIL Nespretno ravnanje z električno napeljavo je v zgradbi »Mlekoprometa« v Kamniku terjalo smrtno žrtev. Komaj 16-1 etni vajenec vodovodnega podjetja Rudi Smolnikar in starejS1 pomočnik sta pregledovala okvare v vodovodni napeljavi zgradbe. Ker sta imela izolirane prenosne svetilk0 iz podjetja, sta sestavila in uporabila svetilko in kalbel, ki sta ju našla v »Mlekoprometu«. Posledica takeg3 lahkomiselnega dejanja v mokre**1 prostoru je bila smrt mladega in prid" nega vajenca. BREZ NESREČ Po poročilih, ki smo jih prejeli, v okraju Kranj v zadnjih dneh ni bil večjih nesreč in požarov. GORENJSKI 22ZZZZZZ27 ZADRUŽNIK Zakaj na Gorenjskem ni bilo kmetijsko gospodarskih šol Investicije, vložena v kmetijsko prosvcto so najrentabilnejše! Vsa naša povojna prizadevanja so bila usmerjena v pretežni meri na gospodarsko - politične probleme vasi in KZ, mnogo matnj pa na sistematične oblike splošne in strokovne vzgoje kmečke mladine. Težišče odgovornih organov je bilo v tem, da se kmetijstvo čim hitreje dvigne iz ekonomske zaostalosti, elektrificira in modernizira svojo proizvodnjo in prideluje za potrebe trga. Nagla sprememba strukture prebivalstva v prid industrije je prišla na Gorenjskem še posebno do izraza. Imeli smo vedno manj kmečkega prebivalstva ln kmečke mladine, ker je ta odhajala v 'industrijo. Zaradi takega stanja tudi sistematičnih oblik in izobraževanja nismo imeli. Organiziranih je bilo več tečajev, predavanj in drugih kampanjskih prireditev, ki so imele za cilj izobraževati kmečko prebivalstvo, vendar se je že zdavnaj pokazalo, da so te obliiike zastarele, neuspešne, programi suhoparni ion enostranski. Praksa nam je pokazala, da samo suhoparna teorija brez praktičnih vaj ne privlači kmečkih ljudi, ampak jih celo odte-guje n^d take izobrazbe. Nova oblika izobraževanja kmečke mladine s kmetijsko - gospodarskimi šolami, s tečaji s strnjenim poukom, se je v Sloveniji začela že pred nekaj leti. Na Gorenjskem smo do sedaj imeli le Kmetijsko gospodarsko .šoio v Poljanah in nekaj krajših tečajev, ki so bila podobni tečajem s strnjenim poukom. Da teh šol ni bilo več, je vzrok tudi v tem, da se odgovorni organi v posameznih občinah niso za to zavzemali, ali pa da miso dobili dovolj pomoči od okraja. V letošnjem letu je odbor mladih zadružnikov pri HZZ Kranj to vprašanje pretresal in imel razgovor s SPK OLO Kranj. Izdelal jo podroben predlog, kje naj bi to šolo delovale. Kmetijsko gospodarske šole morajo postati redne, kot ostale splošno izobraževalne in strokovno šole. Biti morajo vnesene v občinsko proračune in postati obvezne za vso pošolsko mladino. Okrajna konferenca mladih zadružnikov je postavila zahtevo pred OLO Kranj, da Poljanska dolina ima proizvajalno poslovno zvezo V nedeljo dopoldne je bil v kulturnem domu v Poljanah ustanovni občni zbor Kmetijske proizvajalne poslovne zveze za Poljansko dolino. V zvezo so se včlanile Kmetijske zadruge Javorje, Poljane, Gorenja vas, Hotavlje, Lučine, Trebi j a, Sovodenj in Ziri. Talko imajo sedaj te zadruge svojo skupno organizacijo, za katero so se dogovarjali že nekaj časa. Sami so namreč ugotavljali, da je ekonomsko nujno, da se povežejo :in tako vsi skupaj predstavljajo močno gospodarsko enoto in skupnost, ki bo lažje m uspešneje zastopala interese zadružništva, socialistično preobrazbo vasi in lažje izkoriščala družbena sredstva in skrbela za pridobivanje sredstev v prilog družbi. Razen tega je važna nadloga poslovne zveze, da skrbi za povečanje pridelka. Ugotovili so, da ostane prva naloga zveze, da'izrabi tisto, kar narava daje: semenski krompir, pa tudi semena, ovsa, detelje, trave naj bodo v poljedelstvu prvi vir zaslužka. Pogovorili so se tudi o odkupu živine in mleka, kar je v zadnjem času v pravem neredu. Posebna naloga zveze bo tudi organizacija pridelave raznih zdravilnih ln gozdnih zelišč ter njihovo spravilo. Zgradijo naj se primerna skladišča pni zadrugah ali eno večje skladišče, razmišlja naj se o gradnji poti in eventuelni gradnji sodobnejših transportnih sredstev v strmih predelih, kjer prihajajo v poštev žičnice in podobno. Živinorejci bodo redili plemensko živino potem, ko bo zveza izdelala načrt področij za mlečno in mesno živino. V razpravi so se dotaknili sadjarstva in neurejenosti v drevesnicah. Ugotovili so, da bi bilo prav, da se napravi nekaj nasadov črnega ribeza. ■ Na koncu so delegati sklenili, da ustanove zvezo in so Izvolili upravni odbor, ki bo moral čimprej sestaviti svoj perspektivni načrt razvoja in take proizvodnje, da bo šila socializacija vasi v pravo smer. Pred zborom so si delegati ogledali razstavo krompirja, starih, sedanjih in bodočih sort. M. G. izda odlok o obveznem nadaljevanju šolsitva. Danes že lahko postavimo zahtevo, da nihče ne more prevzeti posestva, čo nima kmetijsko gospodarske šole. T,ak sistem imajo vse napredne dežele v svetu. SPK LRS je izdelal poseben strokovni in splošno izobraževalni program, katerega naj se prilagodi posameznim krajem. V šoli bodo predavali kmetijski, veterinarski in gozdarski strokovnjak', splošne predmete pa učitelji posameznih šol. Sole so v prvi vrsti kmetijsko strokovne, splošnih predmetov pa imajo le toliko, kolikor jih je nujno potrebno za vsakodnevno življenje. Teoretični pouk bo v iz/imsfcih mesecih od novembra do marca, čez leto pa bodo slušatelji s pomočjo strokovnjakov opravljali praktične vaje. Solc so po uradni dolžnosti dolžni ustanoviti in jim zagotoviti finančna sredstva občinski ljudski odbori, pomoč pa jim nudijo aktivi mladih zadružnikov in ostale organizacije, zlasti mladinske. Kmetijsko gospodarske šele bi morale že začeti delovati, vendar vse kaže, da vsa zadeva poteka zelo počairi, program še vedno ni izšel in tudi nekateri ObLO se za stvar še vedno premalo zavzemajo. Mladina je te šole pripravljena obiskovati, zlasti v nekaterih krajih, drugod seveda malo manj. Po dosedanjem predlogu bodo letos ta šole delovale v naslednjih krajih: Mavčiče, Zabnica, Preddvor, Duplje, Cerklje, Boh. Bistrica, Boh. Srednja vas, Bled, Poljane, Hotavlje, Selca, Podnart, Skofja Lci'.ca in po vsej verjetnosti še Begunje, Jesenice, Kranj- ska gora in Ziri. Razen teh šol pa bo več pogojev še v ostalih krajih, če no za šole, pa vsaj za tečaje s strnjenim poukom. Zanimivo je, da nekatere zadruge o tem že razmišljajo. Kmetijska zadruga Sovodenj ima že tri tedne tak tečaj, ki ga obiskuje 30 mladincev. Nekaterim ObLO primanjkuje sredstev, drugod nimajo kadra ali prostorov, vendar menimi, da se da z dobro voljo vse urediti. Strokovnega kadra je dovolj. Na Gorenjskem .je okrog 35 kmetijskih inženirjev in tehnikov, mnogo pa jih ima nižje kmetijske šole in tečaj v Poljčah. Ti tovariši bodo pri praktičnem pouku prav lahko pomagali. Zadruge pa naj štipendirajo tovariše, ki 'hi se odločili za šolanj o na Kmetijski šoli v Poljčah. Strokovne tečaje za starejše zadružnike naj organizirajo kmetijske zadruge, ki lahko dajo del dobička v te namene, kajti Investicije vložene v kmetijsko prosveto so najboljše in najrentabilnejše! Jaka Bogataj KOZOLCI SO PRAZNI, DREVJE SE JE OBLETELO, SONCE NE MORE VEC OGRETI ZEMLJE, KI CAKA SNEGA Odkup hlodovine pri zadrugah moramo takoj urediti Marca letos je Uradni list LRS št. 6 objavil odllolk o najvišjih prodajnih cenah smrekove :'in jelove hlodovine za žaganje. Odlok je imel namen preprečiti preplačevanje in zviševanje cen teh sortimen.tov. Prodajna cena po tem predpisu ne sme biti viš- Ustanovljena je kmetijska proizvajalna poslovna zveza v Škofji Loki 11. novembra je bil ustanovni občni zbor KPPZ Skofja Loka, ;ki združuje 12 kmetijskih zadrug iz območja ObLO Skofja Loka in ObLO Železniki,. Iz gospodarskega programa in razprave je bilo moč ugotoviti,, da bo glavna naloga zveze ta, da s poslovnimi odnosi z združenimi kmetijskimi zadrugami dela za napredek kmetijskega gospodarstva ln socialistično preobrazbo vasi. Glede na kmetijske dejavnosti se je območje KPPZ razdelilo na tri področja in sicer na nižinsko škofjeloškega, selško>-loskega ter planinskega. V škofjeloškem področju bo potrebno povečati pridelovanje semenskega krompirja, ki ga do sedaj pridelujejo zelo malo, kaijti pridelek in cena semenskega krompirja je za 20—50% večja kot pri merkantilnemu. Glavna panoga jo živinoreja,, ki pa nekoliko zaostaja za živinorejo ostalega- okraja, zato bo glavna naloga KPPZ ravno njeno pospeševanje. Da bi povečali mlečnost, ki je dokaj nizka, bo potrebno urediti krnsko bazo in sicer s pridelovanjem krme na njivskih površinah ln hkrati graditi silose za konzerviranje krme pa tudi siloso za krompir. Ureditev obstoječih nasadov, obnova dotrajanih sadovnjakov ter uvedba novih sadnih vrst, črnega ribeza in visenj, je -tudi važna naloga KPPZ. Selško-loško področje ima pri živinoreji enalke probleme s to razliko, da šo nima urejenega odkupa mleka, kar bo tudi potrebno urediti. Ima pa to področje primerne položaje za sadjarstvo, posebno v srednjem delu doline. Razširiti bo potrebno jagodičevje, posebno ribez in maline, ki sta kulturi bodočnosti., saj dajeta 2—3 krat več dohodka kot druge poljedelske kulture in lahko dobimo na ha od njih 500—800.000 din. Posebno vlogo imajo tudi gozdni sadeži in zdravilna zelišča. Zdravilna zelišča naj bi v bodoče pridelovali tudi na njivskih površinah. Pričeti bo potrebno s pridelovanjem semenskih detelj, trav in ovsa, spremeniti kolobar, da se bodo namesto preloga zasejevale travno-deteljne mešanice,, ki bodo po količini in kvaliteti dajale 3 krat več. Neprimerne poljščino bo treba zamenjati z ustreznejšimi, posebno na račun žit. V planinskem področju je v zvezi z V TUNJICAII PA SADJE V Tunjicah pri Kamniku imajo vse pogoje, da razvijejo umno sadjarstvo. Tako podnebje kot sestav zemlje je nadvse ugodno. Podpreti te načrte, nuditi strokovno in znanstveno pomoč, pa je v prvi vrsti naloga Kmetijske zadruge v Kamniku. I. A. živinorejo važna urediitev planin, pomemben pa je tudi odkup gozdnih srdežev in zdravilnih zelišč. Pri ureditvi plaui-n bo ttreba najprej ugotoviti obstoječe lu v perspektivi še potrebno krmsko baze za dolino, nato pa dolo6iti območja za potrebe živinoreje na tem področju. Več dosedanjih pašnikov je na osojnih legah, kislih tleh, poraščenih s slabimi travami, razkosanih, ki povzročajo, da so te površino nerentabilne in za pašo več ali manj neprikladne. V bodoče bo potrebno urediti večje pašne obrate na prikladnejših terenih, za kar so dami pogoji. Celotno vprašanje melioracij in pridobivanje novih pašnih površin v vsej Selški dolini je tesno povezano in zahteva temeljit študij ter tehnično obdelavo. Kar se tiče mlekarstva bo KPPZ vplivala, da se bo razširilo področje odkupa, izboljšala kakovost mleka in pomagala mlekarni, da zagotovi prodajo. KPPZ bo proučila in pričela uvajati pregonske pašnike v nižini zaradi ekonomičnosti uporabe krme in prihranka na delovni sili. Investicijsko dejavnost bo zveza usmerila v izgradnjo zbirnih skladišč pri KZ, izgradnjo sušilnic za sadje in gozdne sadeže. Uvajala bo mehanizacijo, ki zahteva večje področje, kot je podrečjo posamezne zadruge. Zveza bo sestavila gospodarski načrt po zadrugah za leto 1957. —an j a kot, 8500 din. za m3 hlodov, franko skladišče industrijskega žagarskega obrata ali franko vagon.^ Po uradnem tolmačenju se ta cena ne nanaša samo na direktni odkup od proizvajalca-kmeta, temveč jo v veljavi tudi v vsem nadaljnjem prometu s temi sortimenti. To pa je pripeljalo v kritičen položaj kmo'.ijske zadruge, ki med drugim tudi odkupujejo les. Le^-ta je za mnoge zadruge v gozdnatih področjih, kjer ni pogojev za razvoj kmetijstva, glavni vir dohodkov. Razen tega je odkup tudi pomemben pripomoček za uresničevanje zadružne politike na vasi, ki omogoča, da zadruge vežejo na sebe kmečke proizvajalce v blagovnij proizvodnji, s čimer je seveda pogojeno uvajanje hranilne službe in obračunskih knjižic. Kmetijske zadruge v večini primerov nimajo lastnih žagarskih obratov in odkupljeno hlodovino posredujejo medzadiružniim lesno industrijskim podjetjem ali ostalim podjetjem z ustrezno registracijo. Stroški odkupa in manipulacije stanejo po kalkulaciji zadrugo pri odkupu 2000 m3 od G50—750 dinarjev za mn, kar je razumi jiivo, saj mora imetij zadruga za to dalo .posebno os obje in obratna sredstva. Teh svojih stroškov ne sme zadruga zaračunati v obliki marže nad maksimiramo ceno, temveč jih mora iskati znotraj nje, s čimer se seveda znatno zniža odkupna cena, s katero nastopa pri kmetu. Nasprotno pa se pojavljajo je za 840.000 ton manjši kot lanskoletni. Vzrok je v delnem zmanjšanju setVenih površin s pšenico v letošnjem letu, ki so se od 1,900.000 ha zmanjšale na 1,621.000 ha. Pridelek pšenice je dosegel le 9.5 q/ha, v letu 1955 pa 12.8 q/ha. Tudi ječmena smo pridelali manj — 343.000 ton, lani pa 290.000 ton. Le pridelek ovsa — 324.000 ton — je bil za 46.000 ton večji od lanskega. Ta presežek smo dosegli zaradi povečanja površin, posejanih z ovsom na račun pšeničnih površin. Celotni letošnji pridelek koruze je ocenjen na 3,100.000 ton in je za 800 tisoč ton manjši od lanskega. Nič boljši ni donos krmske pese, katere pridelek je padel od 1,380.000 ton (1955) na 1,173.000 ton. Ti podatki veljajo za vso državo, medtem ko je pridelek v nekaterih republikah tudi večji od lanskega. V Tržiču se odločno z puo,;i-™ VAJE.V THOliUVNIH SOL . . , ........... j? kako usposabljati vajence za higiensko ravnanje z živih v tekstilni industriji Občinska komisija za pregled gospodarskih organizacij, ki izdelujejo ali prodajajo živila, bo do konca novembra opravila svoje delo. Pred dnevi se je že drugič sestala in poročala o dosedanjih pregledih. 51 poslovnih enot je že pregledala, vseh podjetij pa je 93, med njimi 48 trgovskih poslovalnic, 29 gostinskih obratov ,in 16 obrtnih delavnic. Izdala je tudi odločbe o odpravi ugotovljenih nepravilnosti. O tem je poročal predsednik komisije in tržni inšpektor tovariš Stane Cičerov. Sanitarni inšpektor dr. Stanko Živec je govoril tudi o ukrepih, ki jih bo treba uresničiti, da bodo uslužbenci omenjenih podjetij bolj skrbeli za red in čistočo. Veterinarski inšpektor tov. Primožič je poročal o ugotovitvah v klavnici in mesnicah. Tržiška klavnica je v primerjavi z drugimi želo dobro urejena in tudi mesnice so moderneje opremljene. Predsednik občine tovariš Lov-ro Cerar je dejal, da je treba zahteve komisije po novih gradnjah vsklad'ti s finančnimi možnostmi. Soglašal je, NA ROB ALI j| TAKO VISOKA NAJEMNINA ZA UPORABO AMBULANTE UPRAVIČENA? Do nedavnega je zdravnik za očesne bolezni, ki se vozi v Kranj dvakrat tedensko, ordiniral v Zdravstvenem domu na Savski cesti. Ko pa so vse prvo nadstropje v tej stavbi preuredili za otološki oddelek, je odstopila prostor za ordinacijo tovarna »Iskra« v svoji ambulanti. Do tu je šlo vse lepo, toda podjetje je zaračunavalo Zdravstvenemu domu za uporabo 10 tisoč dinarjev mesečno. Tej ceni bi lahko rekli, da je oderuška, saj stroški prav gotovo ne nanesejo toliko. Ambulanta je opremljena nalašč za okulista, ogrevati je ni treba posebej in tako se pravzaprav zvišajo samo izdatki za pospravljanje. Zdravnik-specialist ordinira le dvakrat na teden po tri ure, instrumente pa prinese s seboj. Tak ukrep »Iskre« prav gotovo ni pravilen, posebno še zdaj, ko povsod poudarjamo večjo skrb za delovnega človeka. Odgovorni uslužbenci bi morali upoštevati, da zahajajo v to ambulanto tudi njihovi delavci. Prepričana sem, da bi bilo marsikatero drugo podjetje pripravljeno napraviti takšno uslugo za minimalno ceno — morda celo zastonj. J. O. da je.treba energično odpravljati napake ln zahtevati več osebne snage od uslužbencev, 'ki prodajajo živila. V razpravo so posegali tudi ostali udeleženci in ugotavljali, da se da marsikaj urediti brez večjih stroškov. Tako ima na primer redko katera tr- žiška gostilna v stranišču luč. Ponekod pri strežen ju tudi ne uporabljajo vilic. Člani komisije so sklenili, da bodo za uslužbence trgovskih, mesarskih, gostinskih in pekarniških podjetij ter kmetijskih zadrug prirejali predavanja. J. V. Prosvetni organi se trudijo, da bi kadre smotrno usposabljali ter jih po njihovi prirojeni sposobnosti in veselju usmerjali v poklice. Prav zaradi tega so ustanovili poklicne posvetovalnice, kjer psihologi svetujejo mladini pri izbiri poklicev. Tudi poučevanje kadrov bo laže z ozirom na perspek- USTANOVITEV OTROŠKEGA KINA na Primskovem pri Kranju Koristni rezultati povezave in sodelovanja med šolo, kulturno umetniškimi društvi Svoboda in društvi Ljudske tehnike. Vsako nedeljo je otrokom zagotovljena primerna zabava. V nedeljo, dne 11. novembra je bil — kakor smo že poročali — na pobudo kino sekcije pri Foto-kino amaterskem klubu v Kranju ustanovljen otroški kino, ki je prvi te vrste na Gorenjskem. Ta nova pridobitev je prav gotovo najbolj razveselila naše malčke, ki so v nedeljo dvakrat napolnili lutkovno • dvorano v Zadružnem domu do zadnjega kotička. Potreba po takšnem kinu je bila v Kranju že daljši čas več kot očitna, zlasti če pomislimo, kako redko predvajajo kino podjetja filme, ki b; bili Za otroke vsaj primerni, da o filmih, ki so namenjeni prav otrokom, sploh ne govorimo. Zato se je kino sekcija že dalj časa ukvarjala z mislijo, kako pričeti z rednimi kino predstavami za otroke, vendar so se pojavile številne objektivne ovire, ki so uresničitev te ideje otežkočale. Člani kino-sekcije so kmalu spoznali, da sami tega problema ne bodo zmoigli in da je povezava 7. drugimi organizacijami nujna. Najprej so se posvetovali z osnovno šolo na Primskovem, kjer so pri upravitelju šole, kakor tudi pri šolskem svetu naleteli na vse razumevanje. Treba je bilo najti primerno dvorano. Ker v centru mesta ni dvorane za take namene, se je kino sekcija obrnila na DPD »Svobodo« na Primskovem. Svoboda je predlog sprejela z navdušenjem ter dala na razpolago ne le dvorano, temveč je ponudila tudi brezplačno razsvetljavo in kurjavo. Člani Lutkovnega gledališča so na skupni seji s člani kino sekcije Foto-kino amaterskega kluba v Kranju ugotovili, da bi se z medsebojnim sporazumevanjem in tesnim sodelovanjem lahko podpirali in dopolnjevali ter na ta način nudili pionirjem in. cicibanom vsako nedeljo nekaj poučnega ali zabavnega. Dogovorili so se, da bodo izmenično po določenem programu skrbeli za nedeljske popoldanske predsta- ve v lutkovni dvorani v Zadružnem domu. Kakšna naj bo torej vloga in cilj nove ustanovljenega otroškega kina? Namen tega kina bo predvsem dopolnjevati šolski pouk, kar je v mnogih državah že vsakdanji pojav. Saj je nešteto stvari, ki jih otrokom ni mogoče dovolj nazorno prikazati, bodisi da za to ni primernih pripomočkov, bodisi da so ti pripomočki zastareli. V filmu otrok osvaja na nevsiljiv način nove, jasne predstave o najrazličnejših stvareh. Na ta način se seznanja z raznimi političnimi, kulturnimi 'n drugimi dogodki; spoznava domačo in tujo floro in favno, v geografskih filmih spoznava mesta in pokrajine na najrazličnejših delih zemlje, vzgaja se v športu itd. Težko bi bilo na tem mestu naštevati vse težave, ki jih imajo prijate- lji z otroškim filmom. Kljub precejšnji količini filmov, ki so danes na razpolago, žal, do danes ne obstoja v Sloveniji distribucijski zavod, ki bi te filme načrtno razdeljeval, medtem ko poslovanje »Zavoda za šolski in poučni film« v Ljubljani ni zadovoljivo. Nadaljnja težava je tudi v tem, da so zelo redki filmi sinhronizirani na slovenski jezik, hrvatskega jezika pa otroci ne razumejo, kar povzroča znatne motnje pri predstavah. Ob takem razmišljanju se nehote vsiljuje misel, da bo moral okrajni odbor Ljudske tehnike prav kmalu pričeti z ustanavljanjem lastne kinoteke. Odbor Foto-kino amaterskega kluba je sprejel tudi sklep, da bo iz lastnih sredstev kril primanjkljaj otroškega kina. Od kod bo črpal sredstva, pa odbor do danes še ni na jasnem. Vse priznanje gre okrajnemu odboru ljudske tehnike, ki je to akcijo moralno in po svojih močeh tudi materialno podprl. —ec Bogat načrt razširitve Tovarne verig v Lescah VESELI IN ZAČUDENI OBRAZI Posnetek z nedeljske otvoritve mladinskega kina, na Primskovem VESTI IZ PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA Potrebe prebivalstva so iz dneva v dan večje in zahtevnejše. Podjetja širijo svoje prostore in izpopolnjujejo izbiro izdelkov, da se tako čim laže uveljavijo na domačem in tudi tujem tržišču. Tudi Tovarna verig Iz Lesc je med njimi. Razen tega, da so njene verige dobro poznane doma in na tujih, predvsem vzhodnih tržiščih, se je v zadnjem času začela uveljavljati na tujih tržiščih tudi r, vijačnim blagom. Zaradi vedno večje proizvodnje so nekateri obrati v podjetju postali ozka grla. Za odpravo teh in nemoten razvoj proizvodnje, je delavski svet podjetja sklenil, da bo treba čimprej dvigniti obrat orodjarne za eno nadstropje ter urediti in razširiti skladišče za vijačno blago; v bližnji pri- ARHIV KAMNIŠKE OBČINE ČAKA NA UREDITEV Arhiv kamniške občine še vedno ni urejen. Arhivi priključenih občin so na sedežih bivših občinskih odborov in 80 od leta 1952 naprej urejeni, medtem ko so arhivi bivših KLO pomanjkljivi ali pa jih sploh ni. Arhivi iz predvojne ali medvojne dobe so hl'ii uničeni. Pri tem je izjema bivša mostna občina Kamnik, ki hrani arhiv vse od leta 1860. Zal je izgubljen arhiv iz časov okupacije. Potrebno je, da so vsi arhivi uredijo lin zberejo v Kamniku. Letna mladinska konferenca v IBI V nedeljo dopoldne je bila v sindikalni dvorani »IBI« redna letna konferenca tovarniškega aktiva. Konference se je udeležil preds. OKLMS Slavko Zalokar, zastopniki tovarniških organizacij in uprave podjetja. Izčrpno poročilo o delu mladinskega aktiva v preteklem letu je podal predsednik Janez Ahačič. V preteklem letu so imeli mladinski ciklus predavanj, udeležili pa so se tudi predavanj, ki jih je organizirala sindikalna podružnica in uprava podjetja. Pri urejanju tovarne so pomagali tudi s prostovoljnim delom. hodnostl pa bo treba, zaradi vedno večjega izvoza, misliti na zidavo novega vijačnega obrata. Za graditev tega bodo zaprosili za kredit. Del sredstev iz sklada za samostojno razpolaganje so namenili tudi zidavi enega dvostanovanjskega bloka, ureditvi in razširitvi obratne ambulante. Iz sredstev občinskega kreditnega sklada za stanovanjsko gradnjo pa bodo gradili stanovanjski četvor-ček. Rekonstruirati mislijo tudi nekatere obratne pisarne. Zo konec tega meseca pa bo podjetje vendarle nabavilo avtobus za prevoz delavcev iz okoliških krajev. Za sedaj bo avtobus vozil le v tiste kraje, od koder se je prijavilo največ interesentov — Črnivec, Mošnje, Otok, Brezje; kasneje pa bodo prometno mrežo verjetno razširili. Lj. Danes bo v Prešernovem gledališču premiera veličastne Sofoklejeve tragedije »Kralj Edip«. Naslovno vlogo igra Jože Pristov, sodeluje ves igralski zbor, zunanji igralci PG, pevsko društvo Enotnost pod vodstvom prof. Grudna, statisti in godba. Predstav bo omejeno število, tudi s tem delom ne bo mogoče gostovati po vseh običajnih odrih. Zato občinstvo — kranjsko in okoliško — opozarjamo, naj si pravočasno oskrbi vstopnice. To velja še posebej za nedeljsko popoldansko predstavo, ki zanjo ne bo v prodaji nobenih dodatnih sedežev ali stojićč. Vstopnice lahko rezervirate po telefonu. K tej predstavi ne vodite s seboj ljudskošolskih otrok. Zgodba je zanje komaj razumljiva in preveč strahotna. »Večer starogrške lirike«, ki bi ga Prešernovo gledališče moralo izvajati včeraj, je odpadel zaradi priprav za premiero »Kralja Edipa«. Uprizorili pa ga bodo prihodnji teden. Sodeluje ves igralski zbor PG, pevski zbor Enotnost in godba. Prijatelje antične književnosti in gledališča opozarjamo, da bodo program izvajali samo enkrat. Vse nadarjene mlade igralke - amaterke vabimo k sodelovanju v Aristo-fanovi komediji »Lisistrata«. Pogoj: starost od 24 do največ 28 let. Mlajša dekleta ne pridejo v poštev. Vaje bodo vsak dan (razen nedelje in ponedeljka) od. 18. do 23. ure. Udeležba na vajah je strogo obvezna, zato se ne javljajte, če ne bi mogli sprejeti te obveznosti. Preizkušnja bo v torek — 20, t. m. — ob 19. uri v gledališču. Povest o polomljenem stolu Tolikanj sem že slišal o obrtnikih. Pripovedovali so mi o njih zgodbe, zgodbice in kaj vem še vse. Govorili so ml o obrtniških »slabostih«, kdaj pa kdaj pa sem slišal tudi kako pohvalno besedo o njih. Ne vem, če sem vedno verjel tistim zgodbam. Morda sem njih ravnanja presojal z merico prizadetosti. Ce pa sem to storil, sem bržkone zavoljo tega, ker imam tudi med obrtniki kakega prijatelja . . . Kaj se mi je vendar primerilo, da sem sploh začel razmišljati o tem? — Saj res! Pač! —- Stol je kriv! Moj, nekdaj polomljeni, iz šibja spleteni stol! Da, on je kriv, da se sedaj povsem jasno strinjam s tistimi zgodbicami o obrtnikih, ki so mi jih včasih pripovedovali. Ti šmentani stol.. . Imel sem ga, no in tudi še sedaj ga imam doma. Pred letom dni je bil sicer polomljen, sedaj pa je že popravljen, vsaj tako mi zatrjujejo izvedenci, ki so si ga pri meni doma ogledali. Vendar ibi lahko njegova »popravljalna doba« pomenila posebno poglavje »obrtniške zgodovine«. Dal sem ga v popravilo svojemu prijatelju - obrtniku. Ker sem njegov prijatelj, je pač mislil, da bom lahko čakal na popravilo stola do mile volje. (Kakšni so danes prijatelji . . .) Toda šest mesecev čakanja mi je bilo več kot dovolj . . . Ta moj prijatelj - obrtnik me je nato napotil k nekemu drugemu obrtniku, ki ni bil moj prijatelj. (Sedaj lahko to povsem razločno trdim.) Ta mi je moj lepi polomljeni stol (ki mi ne pomeni le kosa pohištva, pač pa je celo drag spomin, rekel bi učeno - relikvija) popravljal prav tako šest mesecev. Nisem se mnogo hudoval nanj, ker mi le-ta pač ni bil prijatelj ... Končno so mi dostavili na dom, moj toliko časa pogrešani pleteni stol. Tudi račun sem dobil, seveda. Glasil se je povsem pravilno na moje ime in ko sem ga prebral, sem ugotovil, da moram plačati za popravilo svojega pletenega stola kar 490 dinarjev. »Ta je pa prehuda,« sem si mislil in zavrnil sem račun. (Pozneje sem se močno kesal svojega ravnanja!) Trdil sem, da je ta račun nerealen, da je občutno previisok, razen tega sem zahteval tudi podrobno obrazložitev in utemeljitev opravljenega dela, porabo materiala itd . . . — Tepec! Čakal sem osem dni in prejel nov račun. Tako ket prvi, se je tudi ta glas.il name. Znesek — 681 dinarjev . . . Račun je bil, kot sem zahteval, podrobno razčlenjen-delo — toliko, material — toliko, 5% prometnega davka — toliko, poštnina prvega računa — toliko, stroški, dostave drugega računa — toliko. Skupaj — 681 dinarjev... »Hvala, najlepša hvala!« sem malodane zatulil od jeze in užaljenosti, da so se otroci od Strahu pred svojim očetom poskrili pod mizo . . . Danes sem že popolnoma miren in se ne razburjam več zavoljo tega. Ko pripovedujem prijateljem (tistim, ki me sploh hočejo poslušati), to na lastni koži doživeto' zgodbico, mi skoraj vsi po vrsti odvrnejo: »Prav ti je, šema, ko pa hočeš biti povsod načelen!« I. A. tivo in zanimanje do poklica, k{ si ga izbere. Vajenec se bo zavedal, da bo postal po končani šoli oz. učni dobi v obrti pomočnik in kasneje mojster, v industriji pa kvalificiran delavec, podmojster in končno tudi mojster. Precej drugače pa to izgleda pri tekstilnih vajencih ali vajenkah, kajti te so v večini. Saj jih je na primer samo v tržiški predilnici več kot 87%. Za te pa lahko mirno rečemo, da nimajo nikake ali pa zelo majhno perspektivo za napredovanje in temu primerno je tudi njih zanimanje za pouk. Vajenka, ko dokonča učno dobe, oziroma vajeniško šolo, se zaposa pri strojih kot. kvalificirana tkalka. To bi lahko dosegla tudi brez vajeniške šole s 3 do 6 mesečnim praktičnim poukom. Največ, kar lahko vajenka doseže, je mesto preddelavke. Lahko smo prepričani, da mesto podmojstra in mojstra ženskemu spolu zaradi fizičnih naporov ni dosegljivo, saj morata mojster in podmojster popravljati stroje, vzdigovati težke valje itd. Torej, kot smo že rekli —■ največ do preddelavke. Teh mest pa ni veliko in zato bo večina vajenk ostala na delovnem mestu tkalke, kar bi pa lahko dosegla v krajšem času. Na ta način bi koristila sebi, ker bi prej prišla do zaslužka in pa družbi, ker bi v krajšem času postala produktivna delavka. S tem ne mislim reči, da je vzgoja tekstilnih kadrov oziroma vajencev odveč, temveč jo je treba nekolko preusmeriti. Tekstilna podjetja potrebujejo največ podmojstrskega in mojstrskega kadra. Tega pa mi ne vzgajamo v zadovoljivi meri. Ce trdimo, da tega dela ženski spol ne more prevzeti, kaj nam pa potem še preostane? Tista peščica 4 ali 5 vajencev pa je absolutno premalo. Da bi ta mesta povsod zasedli tehniki, o tem je še prezgodaj misliti, kajti tega kadra še vedno ni dovolj. Zato se moramo sprijazniti s tem, da bomo še vedno črpali podmojstrski ln mojstrski kader pretežno iz naših remontnih podmej-strov in mojstrov, kot do sedaj. Od kod pa smo dobili te remontne pod-mojstre in mojstre in kako smo jih vzgojili? Vsako tekstilno podjetje prav gotovo šola nekaj vajencev ključavničarske stroke za svoje remontne delavnice. Tak vajenec prav dobro pozna tekstilne stroje, saj jih vsakodnevno vidi in pomaga pri njih popravilu. Lahko rečemo, da si je s tem ordobil izkušnje za dobrega mojstra ali podmojstra. Manjka mu še tehnologija tkanja ali predenja, pa bi bil lahko podmojster ali mojster tkalnice oziroma predilnice. Zato mislim, da bi bilo prav in koristno, da bi v bodoče formirali na vajeniških šolah en ali več letnikov vajencev, pač po potrebi, poudarjam moškega spola, ki naj bi 'imeli v učnem načrtu kombinirane predmete sedanje tekstilne m ključavničarske stroke. Na ta način bi vzgojili nove kadre, ki bi imeli perspektivo, družba pa od njih veliko korist. Tega pa ne moremo trditi pri sedanjem stanju, mislim, kar se tiče vajenk. Te se učijo raznih strokovnih predmetov, ki bodo za nje same do neko mere koristni, vendar bc njihovo znanje, ker ne bo izkoriščeno, polagoma prešlo v pozabo. Ce se držimo gesla »Učimo človeka vsega, kar mu bo koristno in potrebno« — lahko rečemo, da bi bilo dovolj šolanja /a tkalko poleg 3—6 mesečne učne dobe, še kake 3 mesece teoretičnega pouka. Na ta način bi dobili dobro tkalke, ki bi poleg praktičnega znanja poznala tudi teorijo. S tem bi ustregli vsem tekstilnim vajenkam, ki se večinoma učijo z nejevoljo, prav zaradi slabe perspektive, čemur so doka-s tudi zelo slabi učni uspehi.' Ce bi zahtevali vajeniško šolo za vse tkalke, bi lahko obstoj te šole še nekako opravičili. Tega pa ni in se lahko ostala dekleta že v nekaj mesecih usposobijo za tkalke ter dobijo plačo kvalificirane tkalke. Seveda je to krivično m se ta dekleta lahko posmehujejo vajenkam, ki se morajo za to isto kvalifikacijo in plačo truditi 3 leta. Ce izvajamo iz vsega tega zaklju-če.k, lahko rečemo, da ta oblika vajeniške šole ni prikladna za našo tekstilno industrijo, ker ne daje stimulacije, konkretno vajenki (če odštejemo tistih nekaj vajencev) in /. dolgotrajnim poukom za kvalifikacijo tkalke ovira proizvodnjo. Vsega tega prav gotovo mso krivi prosvetni organi, temveč tudi činitelji v 'podjetjih, ki so odgovorni za vzgojo kadrov ln strokovnjak', ker niso to stanje analizirali in predlagali reorganizacije in izboljšanja. Mislim, da je še posebno v pogledu strokovnih šol potrebno večje sodelovanje organov za vzgojo kadrov in strokovnjakov iz podjetij z ljudsko-prosvetnimi organi, ki bodo prav gotovo upoštevali potrebe industrije in pametne ter umestne predloge pri reorganizaciji ali organizaciji strokovnih šol. DUŠAN GOLTKS KULTURNI TEDNIK OB DRUGI PREMIERI V PREŠERNOVEM GLEDALIŠČU: A. F. DELDERFIELD „VISOK JE ZID" Ljubezen, mladost in vzgoja Ljulbezen, mladost, poezija, veselje — in kolikor je še teh lepih besed,, ki naj opišejo sončno dobo človeškega življenja — mladost, vse .imajo isti predznak, namreč — živeti. Seveda pa je odvisno od posameznika in močno od razmer, kako je intoniran 'in obarvan pojem — mladost. Zal ob njo vedno trči starost — v tej ali oni obliki, s takšnimi ali drugačnimi nameni. Neka modifikacija starostnih izkušenj je vzgoja, ki pa ima na svojih raznovrstnih ščitih lahko najrazličnejša gesla. In ta predpisujejo različne metode in povzročajo raznolike poslediice. V delu »Visok je zid« tudi trčita dve vzgojni pojmovanji in zmaga liberalnejša, a le v šoli. V javnem in družinskem pojmovanju vzgoje pa se nič ne spremeni. Sola naj pač le uči in ne tudi vzgaja — torej naj se ne vtika v probleme gojenčeve rasti, marveč naj polni glave s suhoparno modrostjo. Velikokrat se življenje mladih ljudi čudno ln svojevrstno zavozlja prav po krivdi »vzgoje« — takšne, ki ni ničesar dala, a zahteva vse in sicer v imenu abstraktnih in namišljenih vzgojnih shem.|jp'Lovekova individualnost se mora tem shemam podrediti ln imperativ mladosti in življenja leži ob strani poteptan in neupoštevan. Delderfieldovo delo je upor proti takšni miselnosti. On zahteva življenjsko ("sic!) vzgojo in prav ima. Mlad človek ni številka, temveč osebnost, ki se mora oblikovati skrbno in brez brutalnih ukrepov. Kaže pa v delu tudi usodo izgubljene mladosti, ki se pač nikoli ne vrne — in prav v tem je tragično«t — in to v paru Christine in Seatona. A mladi par Shirley — Miohel sta neke vrste projekcija onemu paru in podoba živeče mladosti. Okvir delu daje prvi par, a razrešitev odnosa v njem nas želji — zabavno in 'zanimivo seči v problem — ostaja mnogokrat površen in zanemarja celo trdnost motivacije. A teži ;k cilju, dati razmah želji po življenju in ljubezni ter vreči rokavico v obraz okostenelemu puritanizmu in ga pokazati, kako v svoji gorečnosti Skuša ubiti v mladosti to, kar jo lepo ln neomadeževano ter s sredstvi' javnega »zgražanja« ln propagande skruni poezijo mladih duš. Ne bilo bi umestno meriti delo z visokimi merili umetnosti, — delo samo tega ne bi preneslo — vendar s tem še ni rečeno, da nam delo ne more prijetno povedati tistega, kar želi, pa čeprav je umetniški navdih zamenjan s spretnostjo in pretresljivost življenjske globine z rožnato sentimentalnostjo. Zaradi svo-j.ih dobrih lastnosti Delderfieldov .^Visok je zid« lahko uvrstimo med dela »za naše razmere« — kar pojmujemo v najširšem smislu. Na odru Prešernovega gledališča pa se uprizoritev Delderfieldovega dela uvršča med u-prizoritve, podobne Ingejevemu »Pikniku«. Režiser Peter Malec je želel poudariti kvalitetne karakteristike dela in se izogniti banalizaciji in bulvarski zabavnosti — v kar bi ob tako gibljivem delu kaj lahko zašel. Idejno problematiko dela je reševal resno, brez patosa in življenjsko prepričljivo. Ob sentimentalnosti je našel pravo mero in uprizoritvi vtisnil pečat ljubkosti in prisrčnosti ter mladosti.. Umirjenost mu je pač narekovala, da ni prehudo podčrtal idejnih naisprotij, ne da bi seveda zabrisal njihove konture — marveč obratno, in tako napravil predstavo nevsiljivo lin prijetno. Morda je režiserja samega preveč omamila prisrčnost posameznih prizorov in je zato včasih izpustil iz rok kom- » VISOK JE ZID« Neda Sirnikova, Vera Kalanova, Jože Zupan, Anka Cigojeva in Nada Bavdaževa tie zanima toliko kakor problem mladih zaljubljencev. Bolj kot razplet Christinine usode nas zanima njen vpliv na dogajanje, ki pa je pogojen ne le od njenega naprednega pogleda na vzgojo, marveč tudi od njene lastne življenjske usode. Z neko svojstveno lahkotnostjo, mirom (a ne angleškim hladom) in norazburljivo tragiČnostj q, a z do-kajšnjo mero sentimentalnosti', razrešuje Delderfield zelo pomembne življenjske probleme. Vendar se mu zdi njihovo zapletanje in razpletanje tako življenjsko vsakdanje, da ne čuti potrebe iz tega napraviti tragedije ali z dramsko natančnostjo ostro meriti Vzroke in posledice. Zadovolji se z morda sem in tja utrudljivo konverzacijo in melodramatičnim obeležjem. Delderfield ne išče novih izraznih 'nežnosti in niti starih ne poglablja, Marveč jih le s pridom izrablja :n ob pozicijo celotne predstave. Gotovo je pozabil, da lahko z večjo dinamiko odvzame mestoma premoreči Angle-ževi konverzaciji dolgočasnost ln ji da življenjskost (začetek 1. in 2. dejanja, razgovori med Seatonom in Christino). Statičnost predstave je tudi velikokrat zabrisala učinek malotoesednih trenutkov, ko naj govori srce. In ne vem, čemu naj bi ob tonih svojevrstne tragičnosti prešli v deklamacijo (Chri-stina). Delu ni skušal dati pomašeno vzdušje, marveč je obdržal tuje (ali vsaj skušal dati) — in prav tako, kajti dobro se lahko občuti tudi iz daljave. Scena (VI. Rijavec) je ugajala; a simbolizirano (!) ozadje nam ni moglo povedati ničesar. In igralci: V. Kalanova kot Chri- stina Muiir, ravnateljica, je premalo uveljavila karakter svoje vloge. Znala je biti sicer čustveno topla in priza- DPD „SVOBODA" LESCE PRED NOVO PREMIERO Med vaščani premalo zanimanja in podpore DPD »Svoboda« Lesce bo v nedelo uprizorila svoje prvo delo Priestleyje-komedijo »Inšpektor na obisku <. ^o sedaj vloženega truda ni bilo ma-vendar pa se lahko zgodi, da igral-ci tudi to pot ne bodo poplačan: za svoj trud. Lani je dramska sekcija uprizorila tri premiere, sedemkrat do-^a, enajstkrat pa je gostovala. Vendar je biil povprečni obisk drugod znatno večji. Samo v Gorjah je gledalo povprečno 226 gledalcev, v Le-Scah pa le 120, To za kraj kot so Le-Sce, kraj s precej razvito industrijo in Prostrano okolico., res ni pohvalno, "p-ugi, morda že tretji problem je ta, 5* Je zanimanje za delo dramske sek-ClJe najmanjše prav med mladino. Razen dramske sekcije dela pri DPD »Svoboda« Lesce tudi orkester, ki je nastopil skoro na vseh proslavah in priredil 6 koncertno - zabavnih večerov. Med tamburaši je bila opazna nedisciplina, ki izvira predvsem iz starostne razlike tamburašev. Treba bo misliti na smotrnejše delo. saj so bili tamburaši na svojih treh nastopih toplo sprejeti. Godba na pihala se bori še vedno z začetnimi težavami in nerazumevanjem mladih godbenikov do skupnega dela. Razen tega obstojajo še glasbena Šola, knjižnica in čitalnica. Lj. deta, a nikakor ne »neuklonljiva«, kakršna naj bi bila kljub končnemu resigniranju. Manjkala ji je črta samozavestne samostojnosti —■ ki obvladuje, kar je nadomeščala s subtilno dobroto in mehkobo, a se krčevito borila za nedostatek. J. Kovačič kot Seaton je sicer dajal videz svetovljana, a je bil mnogokrat preoikorno »narejen« in premalo resničen. Neda Sirnikova kot Mavnardova je bila umirjena, trdna, a žal preveč neizra-^ žita; pristna pa v prehodu od vzgojiteljice starega tipa v »naprednega«. N. Bavdaževa, A. Cigojeva in L. Cigoj — zanje mirno lahko zapišemo, da so bili tisti, ki so dajali vsem življenje in barvitost. Mladostno navdušena, simpatična lin »resnično uradna« N. Bavdaževa kot Rachel in poetično sanjarska, otroško naivna, a prisrčna A. Cigojeva kot >Shirley in L. Cig ij kot Miehal. F. Trefalt je bil Sta'bs, M. Cegnar — Pritchard (preveč hrupen), M. Janžekovičeva — g. Grantova in J. Zupan — Barber. G. Kocijan VEČER OPERNIH ARIJ V KRANJU Na ponedeljkovem večeru so peli sopranistka Vilma Bukovčeva, basist Ladko Korošec in tenorist Gašper Dcrmota Predpremiersko razmišljanje ob Sofoklejevi tragediji »KRALJ EDIP« S Sofoklej evo tragedijo se Kranj prvič v svoji gledališki zgodovini srečuje z izročilom staroga ljudstva — • tistega, ki je ustvarilo temelje zahod-no-evropski kultuni in na kateri še danes, po malone treh tisočletjih sloni vsa evropska, pa tudi vesoljna duhovna stavba. Od kod taka trdoživost in skoro neminljiva monumentalnoist grškega izročila? V vseh ostalih starih kulturah je človek zgolj plen in igrača v rokah vsemogočnih ncibeščanov; le-ti obračajo človeško usodo po svoji mili volji. Grk pa je bogove ustvaril po svoji podobi. Za merilo vsem stvarem je postavil človeka in s 'človekom vred tudi spoznanje o zavesti krivde. Tam, kjer bogovi odločajo o stvareh, tam ni krivde. Zato je tembolj umi j ivo, zakaj je krščanski srednji vek uničil antično .gledališko tradicijo, saj je s svojo odrešensko ideologijo o odrešitvi človeka po bogu, odvzel tragično bistvo človeškega bivanja, in s tem tudi možnost za proč vit dramatičnega slovstva sploh. t Z gotovostjo je moč trditi, da je grška kultura v družbi ostalih, ki so jo obkrožale, najmočneje uveljavila obli k o v al no-us tvarjalni princip, le-ta pa jo bil vedno vezan s tekmovalno-agonističnim načelom: »Kdo bo boljši!« Razcvet grške kulture datira v čas, ko se je v temeljih zamajala rodovska družbena ureditev in ko so na vsem področju Sredozemlja nastajali sužnje-lastniški družbeni odnosi. Brez antičnega suženjstva ne bi bilo grške kulturo in moderne civilizacije, pravi Engels, ko polemizira s tistimi, ki s čustveno ognj evitosts j o in prizadetostjo zro na nastanek suženjstva pri starih ljudstvih. Cas, ko Sofoklej piše Kralja Edipa, je zgodnje obdobje začetnega razkroja grških poltenih državic (polis = grška mestna državica). Grčija je zapletena v bratomorno klanje peloponeških vojn. Perikles - najmodernejši med državniki, jo pravkar zatisnil oči. Sofoklej zavzema med grškimi tra-giškimi pesniki gotovo najsrečnejše mesto. Ajshil, prvi iz trojice velikih dramskih pesnikov, mu Izroči še ves mlad palmovo vejico. Sofoklej jo nosi domala vse življenje, Evripid je ni nikdar dobil — bil je preveč moderen in ostal zato nerazumljen. Sofoklej je čisti izraz petega stoletja pred našim štetjem. Kdo, če ne »božanski Olimp«, si je mislil povprečni Grk, nam je pomagal premagati Perzijce! In Sofoklej je bil še ves vdan Olimpu. Zanj je bil Olimp realnost. Evripid v mitos ne veruje več. Njemu je mit zgolj sredstvo, da z njim obravnava aktualne družbene probleme ra7.kra-jajoče se grške polis in oficielne mišične ideologije. Mit o Kralju Edipu je Sofoklej dobil v tebanskem epskem ciklu. Pripoveduje nam o tem, kako je bilo teban-skemu kralju Laju in njegovi ženi Jokastii prerokovano, da bosta dobila sina, ki bo uibil očeta Laja in poročil mater Jokasto. Da se to ne bi zgodilo, sta otroku probodla gležnje (odtod tudi limo Edip) in ga dala izpostaviti. (Po spartanskem pnirodnem pravu so pohabljence lahko takoj ob rojstvu izpostavljali zverem, ker si to vojaško ljudstvo s pohabljenim otroyi ni vedelo pomagati!) Pastir, ki se mu je fant zasmilil, je odnesel Edipa v Korint. Korintski kralj ga je posinovil. Na neki zabavi pa je služabnik v prepiru zabrusil Edipu, da ni pravi sin korint-skega kralja, da bo ubil očeta in poročil lastno mater. Da bi se temu izognil, se je Edip odpravil proti Tebam. Na poti v Tebe je srečal na razpotju kočijo s spremljevalci. V zavesti, da je kraljevskega rodu, se Edip ni hotel umakniti s poti in tako je v pretepu pobil vse, razen enega spremljevalca, tudi teibanskega kralja. Mit nam nato pripoveduje tudi o tem, kako je, pameten kakor je bil, premagal sfingo (sfinga = bajeslovno bitje s človeškim obrazom in živalskim trupom) pred vhodom v Tebe in tako ga je zato vdova tebanskega kralja poročila, kako je imel z njo štiri otroke, Antigono, Izmeno, Poli-nejka in Eteokla in končno, kako je prišla kuga nad mesto (po grškem pojmovanju je bila kuga posledica incesta = krvoskrunstvo). Naša tragedija, samostojen del nekdanjo triologije, se začne v trenutku, ko Edip sam, kot tebanski kralj., začne raziskovati vzroke to kuge in ko mu iz preročišča v Delfih sporoče, da kuga ne bo prej preminila, dokler ne bo odkrit zločinec, ki je ubil kralja Laja. Z železno in neizprosno logiko, ki pozna en sam cilj: resnico, išče Edlip zločinca. Najde ga v samem sebi in si zato iztakne oči, Jokasta pa se obesi. Edip je veličastna podoba tragičnega junaka, ki propade zaradi objektivne krivde. Očeta, ki ga ni poznal, je ubil ponevedoma v silobranu in boju za svojo čast. Rešil je mesto zla. Poročil je svojo lastno mater — ne da bi za to vedel in vendar si sam naloži kazen: kazen zato, ker je z močjo svojega intelekta hotel uiti usodi, vnaprej zapisani in napovedani po delfskem preročišču. S poravnavo krivde nastopi očiščenje ln mir. Kralj Edip je tragedija usode,, izvirajoče iz značajev. Edip ravna v skladu s povsem modernimi težnjami osveščenega človeka, Jokasta je poosebljena čutnost, podoba poniglave, od resnice proč obrnjene eksistence, Kreon — utilitaristična vest države in videč Teirezias — slepi Zeusov žrec, predstavnik mitičnega grštva in edini jasnovidec. Sofoklej je miit o kralju Edipu vsebinsko in idejno poglobil z značaji. Dogodki ne slede drug drugemu zaradi neke dedne krivde, temveč iz značajev in v skladu z značaji glavnih nosilcev dejanja. Realno ozadje za tragedijo bržčas namiguje na Perikleja in njegov padec. Proti njemu se je zarotila antli-demokratska kasta in porabila kot povod za gonjo proti njemu Aspazijo, eno izmed prvih emancipirank. (Grki so jih imenovali Hetere). Ob padcu tako čudovitega človeka, kakoir je bil Periklej, je razumljivo, da se je Sofoklej kot njegov intimni prijatelj s pesimizmom in skepso v .srcu loteval prikaza Edipove tragike. Sofoklejev človek je tragično zmotljiv zato, ker sta na dnu neosvešče-nega grštva lebdeli kot dva Damokle-jeva meča — dve uganki, ki ju vse do danes človeštvo še ni povsem rešilo. Ti dve uganki sta: usoda in slučaj. Vse dotlej, dokler bosta človeka vznemirjali ti dve uganki, bo tragedija o kralju Edipu živa, občečloveško pomembna ln pretresljiva. Tragedija o kralju Edipu je pro-metejsko-mogočna simfonija o človeški upornosti proti mračnim silam stihijske usodnosti človeškega bivanja na planetu, ki so ga Grki krstili za Geo. Režijski koncept: stilizirano prizorišče (ing. arh. V. Molka), v tragiški patos privzdignjen dialog, podložen z glasbo Marjana Vodopivca. Komponirane zborske partije v stilu koralne glasbe poje MPZ društva »Enakost« pod vodstvom prof. Frana Grudna. Sodeluje ves ansambel PG z vsemi stalnimi sodelavci in statisti. Rado Jan FILMI, KI JIH GLEDAMO „Atila" ^ Nič posebnega bi ne mogli zabeležiti o tem filmu italijanske proizvodnje, pa čeprav naslov mnogo obeta. Vsekakor gre za enega največjih zgodovinskih filmskih spektaklov v teh-nii koloru, v katerem režiser Pietro Francisei pripoveduje o nunskem poglavarju Atili, ki je sredi 5. stoletja s svojimi divjimi hordami plenil in pustošil po Evropi. Kaj hoče film povedati? Mar hočs obnoviti le zgodovino iz davnih časov? Film bi utegnili razumeti (in to je bil bržčas tudi namen zahodnih pro-ducentov) kot opozorilo na nevarnost, ki preti z Vzhoda in grozi uničiti zahodno civilizacijo. Temu se je sicer cenzura postavila po robu s škarjami, ni pa se ji posrečilo zabrisati te vodilne misli. Več sreče so imeli z drugimi prizori, ki so jih izrezali, da bi zadostili nekaterim etičnim načelom. Celo prisrčno naivnemu papeževemu »čudežu«, ki je odrešil Rim pred barbarskim uničenjem, niso prizanesli. Zato lahko mirno 'trdimo, da je film primerno osmukan. — Ob koncu naj omenimo še glavne igralce: Sophia Loren, nas je tudi tokrat 'razočarala s svojimi igralskimi kvalitetami,, se-kundirata ji Anthony Quinn in Henry Vidal. — Ce so temu filmu nasedli nakupovale!, upamo, da bodo gledalci previdnejši. aa »Ljubezen s tujcem4 To je angleški film tiste vrste, ko po predstavi človek čuje tudi take pripombe: »No j a, saj če bi se imel kam dati, ne bi šel v kino, tako pa, no ja, za pogledat je.« Res, za pogledat je. Komedija, zgrajena v glavnem iz bradatih starih šal in dveh ali treh novih domislekov. Prizanesljiv gledalec se bo nekajkrat zasmejal — v teh težkih časih je tudi to nekaj vredno. Jean Simmons je igrala že mnogo bolje, kot igra tu, Victur Mature pa jo tako ali tako znan kot slab igralec. i mm „Klic divjine" Morda utegne kdo ugovarjati, da film ni na tisti tehnični višini, kakršna smo vajeni dandanes, vendar moramo upoštevati, da je družba 20 th Century Fox posnela ta film po istoimenskem romanu Jacka Londona pred dvajsetimi leti. Kljub temu pa moramo filmu priznati nekatere kvalitete, pa tudi to, da se je režiser Will.ia.rn Hellman dokaj zvesto držal Londonove literarne predloge ln hkrati v prizorih s psi zelo efektno izoblikoval misel o pranagonu psa-volka. — Simpatični Clark Gable in ljubka Lo-retta Young nas v zgodbi popeljeta mod lovce in Iskalce zlata na visoki ameriški sever, standardnemu srečnemu koncu pa se izogneta. Tega si lahko prikroji vsak gledalec sam po lastnem cfcusu. O ostalem: igri, fotografiji ln ostalih plateh režije pa presodilo sami! —aa— DRAGI CTCIBANCKI IN PIONIRJI! Vem, da radi poscžete tudi po lepi knjigi, da kar s slastjo obračate liste, ki vas vodijo v daljnje dežele, čarajo pred vami nepopisne lepote, pripovedujejo o dobrih ljudeh in odkrivajo pred vašimi očmi vse tisto, kar vam je neznano. Lepa knjiga je zaklad, ki je vreden, da ga skrbno čuvamo, ker nam je najboljši prijatelj. Teh dragocenih zakladov — lepih knjig imamo Slovenci že kar lepo število. Kar spomnite se malo. Saj ste že imeli v rokah knjige: Mihec in Jakec, Kokošji rod, Miškulin, Cirimurčki, Kralj Ho-nolulu, Tinte in Blnče in še druge. Pa ste morda pogledali tudi, kdo vas je vodil po teh bajnih deželah, kdo vam je toliko lepega nanizal v teh knjigah in ste morda odkrili, kje na prvi strani tudi ime Ribičič — ime priznanega pisatelja, ki je dal vam, mlademu rodu vse te knjige in napisal še marsikaj lepega. Dobro bi bilo, da se tega našega pisatelja, Josipa Ribičiča, spomnimo tudi mi, saj je praznoval ravno te dni sedemdesetletnico rojstva. Rojen je bil leta 1886 v mestecu Baski, na otoku Krku. Tu preživel nekaj lepih let, iz ljubezni do mladine se posvetil učiteljskemu poklicu, služboval kot učitelj v Trsta, dolga leta pred vojno pa v Ljubljani, kjer živi in dela še danes. Pisatelj Ribičič pa vam ni daroval samo teh navedenih knjig, prav uspešno se je spoprijel tudi z odrom in napisal tudi nekaj igric: Kraljestvo palčkov, Vrabci, Trapica, Mir in ljubezen in še druge, ki jih radi še danes uprizarjajo na šolskih odrih. Dolgo let je tudi urejeval pred vojno znani o-troški list Naš rod, po vojni pa nekaj časa našega Cicibana, ki ga kaj radi prebirate. Malo je pisateljev, ki se vsi predajo samo mlademu rodu, darujejo samega sebe samo mladini — med te redke Izbran-ce lahko Štejemo našega pisatelja Josipa Ribičiča, ki mu ob prazniku prav od srca želimo Še mnogo zdravja in prijetnega s željo, da bi nam še kaj lepega povedal. Olal Jtlilan Milan je po dežju hodil ln po lužah bos je brodil; dobre mamice ni slušal, zdaj pa kazen bo okušal. Je dobil čez noč vročino in obolel za angino. Res je, kdor nerad uboga, sama tepe ga nadloga. Martina Bidovec PREBRISANI MUKI Mamka Koka je postajala iz dneva v dan bolj otvilna in vselej, kadar se je vzpenjala po majavi lestvici v ikurjl hlev, je stokala sama pri sebi: »Morala si bom poiskati kak kotiček pri tleh. Preveč me utruja hoja navzgor.« Muki je slišal njene vzdihe. Bil je namreč že nekaj dni priklenjen Gibčni telovadec Prilepite predlogo na trd risalni papir in izrežite vse dele. Nato spojite ude s tanko vrvico (vdenete jo v šivanko in povlečete skozi črno zaznamovane, skupaj spadajoče točke), kot kaže slika in jo na obeh koncih zavoz-ljate. Udi se morajo z lahkoto gibati, zato ne zadrgnite vrvice pretesno! Skozi točki na rokah vtaknite žveplenko (napravite malo luknjico) in jo počasi vrtite. Veseli telovadec bo pokazal zelo drzne vaje! NOVE UGANKE — NOVE ZANKE Čez glavo ji voda že sega, pa še se iz luže k-rega, k-rega! Pod smreko dvorec je zgrajen, iz iveri ves narejen, je brez števila v njem soban, cel rod ima v tem dvorcu stan. Galeb spusti se ... Za zlato ladjo splava in ko tako jo obletava, .. . ves posrobri se. nouos a otr^t" Kdo komar je, M so vesla v zračne ga tokove nesla? ooiiBii|B<3(is-aiBon/uis Velik, velik čebelnjak, kje bi se še našel tak? In čebele — kakšne le, v njem so to, ki se uče brati pridno: A, Be, Ce? BiPS k svoji koči, ker je gospodarju povzročal razne neprilike s tem, da je v svoji prostosti zagrešil prepovedana dejanja. Pa se mu je posvetilo v zviti glavi, kako se bo kmalu maščeval. B^l jo namreč pošteno užaljen: pes iz rodu jazbečarjev — pa na verigi! Ko je šla Koka precej blizu njega, ji je skrivnostno zašepetal: »Mamka, ja7 Vam prav rad dam svojo kočo na razpolago, samo oprezno smuknite vanjo, da Vas nihče ne opazi! Kaj bi sopi-hali vsak dan po lestvici! Pa mehko imate postlano! »Mamka Koka si ni pustila dvakrat reči. Ko je bilo jajce zleženo, je že odprla kljun, da bi oznanila svoje važno opravilo. »Bodite tiho, sicer Vas bo slišala in opazila hudobna kmetica! Prepovedala Vam bo obisk moje koče, pa se boste morali zopet mučiti po lestvi navzgor.« Tudi ta nasvet je poslušala. In tako je že skoro lestvi teden dni obiskovala pasjo kočo in pustila tam vsakokrat po eno jajce. In kadarkoli je mislila s kokodakanjem naznaniti vesel dogodek, se je k sreči še pravočasno spomnila Mukijevega nasveta. Prebrisani Muki pa se je splazil takoj, ko se je KOka odstranila, v kočo, razbil jajce in polizal ckusno vsebino. »Dobro, da je Koka tako neumna in ljudje tudi, da nič ne opazijo,« si je mislil, ko se jo oblizovak A njegov greh je prišel kmalu na dan. Mali Janezek je nekega dne videl, kako koraca Koka v pasjo kočo in tam čepi. Stekel je povedat materi na vrt. Ta je prišla še ob pravem času. da je videla od da- IGRICA Na sredi travnika ali dvorišča se izkoplje jamica, ki predstavlja hlev. Vanjo je treba prignali svinjo (žogo, storž, konček lesa ali kaj podobnega). V krogu se postavijo pionirji - igralci, pred seboj pa naj vsakdo izkoplje jamico; v roki imajo vsi palice, katerih konce tišče v luknjicah. V krogu nekje stoji glavni igralec - pastir, ki si prizadeva, da bi spravil svinjo v hlev. Pri tem pa mu nagajajo vsi ostali, ki s svojimi palicami zadržujejo svinjo in jo pehajo nazaj. Pastir se jih otepa in gleda, da koga preseneti, to je, da vtakne svojo palico v jamico onega, ki mu nagaja. Ce se mu to posreči, mora oni, ki je sedaj brez jamice, postati pastir: vlogi se zamenjata. Igra se konča, ko je svinja v hlevu. leč, kako jo kokoš popolnoma tiho zapustila pasjo kočo in kako je Muki izginil v njej. Pohitela je in ga potegnila z verigo iz koče — a bilo j« prepozno: gobček je imel ves rumen-Presenečena kmetica je našla v koči polno jajčnih lupin. In ubogi Muki jo j« pošteno skupil za svoj nasvet. Z2i SrVIEH Tomaža pošlje mati po kruh. Prijazna prodajalka odreže kos hleba, vrže na tehtnico, ki se je kaj sumljivo zamajala. Pa opozori Tomaž prodajalko, da mu je dala premalo kruha za 50 dinarjev. Prodajalka mu prav sladko podrobi: »Boš pa lažje nesel, sinko«. Tomaž brihtna glavica vrže na mizo 40 dinarjev. Prodajalka takoj ugotovi, da manjka 10 dinarjev in zavpije nad Tomažem: »Smrkavec, boš dal še 10 dinarjev«! Pa zabrusi Tomažek nedolžno nazaj: »Da, manjka, boste pa lažje šteli«. Vodja elektrarne žalostno strm"! skozi okno v sinje nebo, ki se boči nad gozdom ter v mislih odšteva knlo-vatne ure, ki jih zaradi lepega vre-mena ne more proizvesti elektrarna. Iz razmišljanja ga predrami glas nadebudnega sinka: »Očka, barometer je padel«! Ves radosten vzklikne oče: »Res aH zelo«? Sinko: »Skoraj za dobra dva metra, prav na tla«! šla nadenj! Joj, bežati je treba. Bliskovito mu je šinilo v glavo: Hitro, Marjan, beži, beži, dokler je še čas! Obrnil se je in brezciljno bežal. Žarek dnevne svetlobe mu je čez čas šinil od tam, od koder so prišli. Tekel je proti odprtini. Samo, da bi bil (Nadaljevanje in konec) Ivo je prižgal svečo, v žepu pa je trdno držal baterijo, da mu pri plazenju ne bi izpadla. Stane je počasi odvijal vrv. Marjan je bil zadnji in je držal le pripravljene robce, da bi čimpreje zavezal zaklad. Srca so jim močno utripala, če ]e res, kar jim je pravil' Marjan, jih lahko zdaj zagrabi pošast iz kakega kota. Po nekaj metrih se je odprtina razširila v prostor, kjer je bilo možno iti že po vseh štirih in nazadnje celo sključeno. Sveča je zarisavala pošastne sence na vlažne stene. Vsi trije so bili tiho. Od časa do časa se je utrnila od stropa kaplja, ki je s čudno pojočim glasom pretrgala tišino. Nič kaj prijetno jim ni bilo pri srcu. Najbolj je trepetal pogumni Marjan. „Joj, kaj če nas pošast dobi v svoje kremplje?" je tarnal venomer, toda šepe-taje, da ga Ivo in Stane nista slišala. „In če me pošast sne, še mami povedati ne bom mogel, kje sem bil. Pa še vžigalice sem vzel, ne da bi jo vprašal." Debele solze so mu pričele polzeti po licu in najraje bi se obrnil nazaj, pustil zaklad pri miru, a kaj, ko bi se pa moral vrniti sam nazaj. Neustrašni Ivo pa je hodil kar naprej in naprej, Stane pa je tudi kar venomer odvijal vrv. Ta dva se res nista prav nič bala. Seveda, njun oče ni prav nič hud in jima je potem vseeno, kako je. Poti pa ni in ni hotelo biti konca. Ivo in Stane sta hodila kar naprej in naprej in iskala zaklad. Tedaj je zmanjkalo vrvi. In zdaj? Ivo je zmignil z roko in dal ostalima dvema znak, naj gresta za njim naprej brez vrvi. Marjan se je uprl. Ne, on ne gre, za ves svet ne gre, kaj šele za zaklad. Kar sama naj gresta. On bo ostal tukaj in ju čakal. „Tudi prav!" je odločil Ivo in pustil Marjanu svečo. „Pa tukaj ostani in naju čakaj. Midva greva do konca, ker nisva taka plašljivca, kakor si ti!" Ivo je prižgal baterijo. Snop žarkov je pričel plesati po stenah in zarisavati lepe kroge, ki pa so se vedno bolj in bolj oddaljevali, čim dlje sta Ivo in Stane odhajala, Marjan je ostal sam. K sreči je imel svečo v roki. Roka mu je trepetala in sveča je zaplesavala v njej. Nenadoma je zaslišal glas, ki se je odbijal od sten. Prihajal je od tam, kjer sta bila Ivo in Stane. Joj, kako se je ustrašil! Sveča mu je padla iz rok in ostal je v temi. Ves je otrpnil, toda to le prvi trenutek. Potem se je zavedal. Kaj, če je bila pošast. Gotovo je bila! Požrla je Ivota in Staneta, zato sta zakričala. In zdaj bo čimpreje zunaj. Joj, in zdaj je treba še po vseh štirih. Kaj, če bom prepozen. Hitro, hitro! Plaziti se je treba. Še malo. Kričal je, tulil, jokal. Končno je le pomolila njegova skuštrana glava na prosto. Vsega preplašenega je zagledal Jože. »Pomagaj, pošast!" je tulil Marjan in krčevito lezel na prosto. Toda, tedaj se je dogodila nesreča! „Pošast me že drži!" je prestrašeno zatulil. „Za hlače me drži. Jože, pomagaj mi, pomagaj! Na pomoč! Mama, moja dobra mama, pošast me bo požrla!" Jože mu je pomagal. Vlekel ga je za roke, toda pošast je bila bržkone močnejša. Ni in ni hotela izpustiti ubogega Marjana. Tedaj je le nekaj reklo „rrrssk" in Marjan je skočil na prosto. Prestrašen je tekel naravnost domov, za njim pa jo je cvrl Jože. Saj je bilo tudi treba teči, kajti pošast lahko vsak čas pride za njima. Ves zasopljen je Marjan pritekel domov-Na pragu ga je sprejela mama vsa začudena. „Kje pa imaš hlače, Marjan?" ga je vprašala. Marjan se je pogledal in šele tedaj videl, da je tekel brez hlač. „Hlače? Pošast mi jih je vzela." „Kakšna pošast?" „Pa pošast v luknji, kjer smo iskali zaklad." „Zaklad ste iskali?" Prav tedaj pa sta pritekla Ivo in Stane, vsa zamazana in strgana. Prinesla sta Marjanove hlače. Marjan je bil ves začuden. „Kje sta jih dobila? Kaj jih ni vzela pošast?" Zdaj sta bila Ivo in Stane začudena-„Kakšna pošast?" „Pa pošast vendar, ki je vaju požrla-Saj sem slišal, ko sta zaklicala!" „Vidiš ga plašljivca! Seveda sva zakli' cala, ker je bilo jame konec, zaklada Pa nikjer Potem sva se pa obrnila, toda tebe ni bilo nikjer več. Samo tvoje hlače sva našla, ki so visele na neki skali ob izhodu-Čudila sva se, zakaj neki si jih nataknil na skalo in odšel brez njih." Tako se je končalo iskanje kokrškeg3 zaklada Pravzaprav so dobili fantje vsak svoj zaklad, toda dali so jim ga očetje-Drugi dan so prav težko sedeli v svoj* koči in modrovali, kakšna pošast je nek* morala biti, da je Marjanu kar tako, meni nič, tebi nič, strgala hlače s telesa. foutiislU ešveštevatet ► Hudi agtesi KINO »SORA« SKOFJA LOKA Od 16. do 18. novembra, amer. Darv. film »Pas za pištolo«. Obveščam cenjene stranke, da sem odprl novo čevljarsko delavnico na Laborah pri Kranju. Sprejemam vsa stolovski film »Zaklad Kalife«. V čevljarska popravila. Izdelujem po D0k> ob 19.30 uri (ob pol osmih) KINO »KRVAVC« CERKLJE 17. in 18. novembra, ameriški pu- V KRANJU šport - šport - šport - šport FRANCOSKI NAMIZNOTENIŠKI IGRALCI V KRANJU Blesteče zmage Terana in Zezline Na povratku z mednarodnega pr- slogu, pa tudi ostali so dali od sebe venstva Beograda so francoski repre- več kot smo pričakovali. V ponedeljek je bilo na živilskem zentantje kot reprezentanca Pariza meri novo trpežno ln moderno obutev Cene zmerne. Se vljudno priporočam. Prodam električni radiator, pisalni stroj »Remington - portable«, par kamnov, os in kroglične ležaj e za kmečki mlin. ■ Verdir Peter, Zadraga 10, Duplje. Prodam zazidljivo parcelo pole^ gasilskega doma. Stražišče 17, Kranj. Prodam Obdelovalno zemljo na Primskovem. Naslov v upravi lista. Hišo, onostanovanjsko - enonad-stropno takoj vseljivo v dobrem sta v nedeljo ob 15. in ID. uri. ► gledalište so_ trgu v Kranju kljub deževnemu vre-teT menu precej živahno. V primerjavi s prejšnjim tednom se cene bistveno niso spremenile. Zabeležili smo: repa (kisla) 28 din, nastopili v torek zvečer proti naj boljšim namiznoteniškim Kranja. Doseženi rezultat 4:5 je xa Rezultati Kranjčane več kakor zadovoljiv, če Amourettl upoštevamo, da so nastopili v repre- Lcpo prireditev je motilo večno iskanje žogice med klopmi, za kar bi igralcem moral organizator poskrbeti. Hagenauer : Teran 0:2, Česen 2:0, Petrovič : Amouretti 0:2, Chergue : Zezlina 2:1, zelje (kislo) 56 din, zelje v glavah zentanci dolgoletni francoski prvak m Hagenauer : Česen 2:1, Amouretti PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Petek 16. novembra ob 20. uri od 24 do 30 dinarjev, jajca od 22 do zmagovalec številnih mednarodnih pr- 25 dinarjev, čebula 95 dinarjev, česen venstev Hagenauer, trenutno najboTj- od 18 do 20 din glavica, orehi (celi) »i francoski reket Amouretti in mladi 80 din za "Liter, fižol 55 do 60 din za Chergue. premiera — izven. Sofoklej: »KRALJ liter, hruške od 30 do 35 din, jabolka Začetne igre niso mnogo obetale, EDIP«. od 25 do 35 din, kostanj 25 din za saj sta Česen in Petrovič gladko iz- Sobota 17. novembra ob 16. uri za liter, surovo maslo od 440 do 460 din, gubila. Toda že prvi Teranov nastop gimnazijo in strokovne šole, ter ob kokoši od 450 do 500 din komad, go- jo precej obetal. Simpatični Hage- 20. uri — izven. Gostovanje v Radov- be (lisičke) 30 din za liter. — V poz- nauer je bil njegova prva žrtev. V Teran 0:2, Hagenauer Zezlina 1: Chergue : Česen 2:0, Teran : Chergue 2:0. M. ZMAGA STTS Preteklo soboto sta se srečali nami znoten i ški ekipi STTS - GIS v prijateljskem dvoboju. Zmagala je STTS 7:2. Posamezni rezultati njiu in nekaj njiv, travnik in gozd ljici v znamenju Linhartovega jubile- nih dopoldanskih urah so cene zavo- prvem setu jo bil v stalnem vodstvu 6kupno ali posamezno prodam. Infor- ja. Anton Tomaž Linhart »TA VESE- ljo slabega vremena nekoliko padle. Hagenauer, Teran pa je proti koncu lar 21:19, 21:12; Pire macije: Lojze Kunstelj, Bledu. Večje količine domačega negotin-skega vina prodamo — tudi po pogodbi. Savski breg 19. Prodam avto »Fiat« Ballila Giardini-era« pripraven za obrtnika. Kranj, Poljska pot 4. Iščemo kvalificiranega pekovskega pomočnika za pekarno v Železnikih. Ponudbe pošljite na Občinski ljudski odbor Železniki. Takoj sprejmem 2 delavca, Bidovc Miran, zidarski mojster, Huje št. 3, Kranj. Preklicujem št. bi. 320?8 izdanega v Komisijski trgovini v Kranju dne 18. 10. 1956. Bakovnik Anica. Mesečno vozovnico Kranj—Velesovo št. 004558 preklicujem kot. neveljavno. Oddam opremljeno sobico dostojnemu tovarišu, kateri ima posteljnino. Naslov v upravi lista. Prodam izložbeno okno in vrata — komplet. Naslov v oglasnem odelku. Prodam tri leta staro kobilo. Bri-tof 52. Preklicujem št. bi. 26632 izdanega v Komisijski trgovini v Kranju dne 31. V. 1955. Vendling. Gorje pri LI DAN ALI MATIČEK SE ZENI« Nedelja 18. novembra ob^l6. uri — izven in za podeželje. Sofoklej: »KRALJ EDIP«, ter ob 20. uri — izven in za podeželje Ronald F. Delderfield: »VISOK JE ZID«. prišel v vodstvo in tudi zmagal. Slič- 21:15, 21:19; Ferjančič Posedi Za-Kranjc 13:21, Munding 21:15, , MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Petek 16. novembra ob 14.45 uni J. Tomažič: »LEPA VIDA« — za gimnazijo Jesenice. V KAMNIKU Čeprav je bil v torek v Kamniku semen ji, niso pripeljali kmetovalci na živilski trg nič več blaga kot običajno. Dovoz zelja je to pot Izostal, pa tudi kostanja ni bilo naprodaj. Prodajalci so poskočili s ceno kaše, ki so jo prodajali po 90 din liter, orehi pa so bili po 70 din. Lepe hruške -tepke so bile po 35 din kg, jabolka pa- no je potekal drugi set in publika je 21:17; Pire : Zalar 21:15, 26:24; Po-kmalu pozdravila Hagcnauerjcvega sedi ; Munding 21:17, 9:21, 21:16; Fer-zmagovalca. Vendar to ni bila edina jantf.Č : UraJInc 22:24, 21:12, 17:21; zmaga. Kmalu za tem je Teran premagal še Cherguea z 2:1 in dve igri pred koncem srečanja tudi Amourct-tija z 2:0. Teran je zaigral v velikem Pire : Munding 21:10, 21:16; Posedi Krajne 21:13, 19:21., 19:21; Ferjančič Zalar 21:17, 20:22, 21:16. Aco Sobota 17. novembra ob 19.30. uri J. 30 do 35 din kg. Dovolj je 'bilo špina- če po 100 din kg. Rumena koleraba — kavlja je bila po 20 din, črna red Tomažič: »LEPA VIDA«. Nedelja, 18. novembra ob 14.30 uri J. Tomažič: »LEPA VIDA«. kg. Cene ostalemu blagu se niso spremenile V KRANJU Odgovor na članek ,Brez komentarja* Res je, da je nekdo izmed navduse- tudi borbe proti alkoholu in 'nikoti- nih pristašev moštva »Partizan« iz Na- nu. To lahko dokažemo z dejstvi, ter kvica po 30, korenček pa"' po 50 * din k'lega' v n«delJ0' 4- novembra po tek- zaradi tega zavračamo tako tendenci- mi vzel iz žepa stekleničko domačega ozno pisanje o našem društvu, žganja in ga ponudil nekaterim igral- Uprava in nogometaši »Partizan« cem domačega moštva, ki so šli z igri- Naklo Semanji dan, ki je v Kamniku vsak Ka v sla,čilnico. To je imenovani na- Opomba uredništva: drugi torek v mesecu, privablja ceda- .j -7 zadovo,ljstva nad ^go do. Nihče ni imel namena (prav gotovo lje več tujih prodajalcev. Tako je bil m,a,čega ,moštva in s tem ni imel no- ne tudi dopisnik Dc), da bi s kratko Rodile so: Marija Kalan, gospodinja skoro ves trg zaseden s stojnicami in benega slabega namena... Res pa je, beležko: »Brez komentarja« kakorko- iz Mavčič 52 — deklico; Marta Kav- prodajalmmi mizami, med katerimi da SQ :posamezni bralci iz te stekle- li že omadeževal vzgojno in športno čič, med. sestra iz Radovljice, Ljub- J0 komaj našel prostora kostanjar. Na mčke »potegnili« požirek ali dva. Ta delovanje društva »Partizan« iz Nakle- ljanska 16 — dečka; Mihaela Omejc, stojnicah so prodajali najrazličnejšo postopek nekaterih igralcev moštva ga. Namen članka je bil le v tem, da bolničarka. Golnik 46 — deklico; Ma- robo od bla£a> konfekcije, pletenin in opravičuje dejstvo, da morajo igralci bi odpravili z naših nogometnih igrišč rija Cehovin, gospodinja, Kranj, Stara čevljarskih izdelkov do okrasnih pred- po tekmi v veC kot 300 metrov odda- vse take pojave (sem sodi tudi primer cesta 12 — deklico; Mihaela Hudobi v- metov. Posebno veliko je bilo napro- ,jeno garderobo v Domu kaitUre iz Naklega), ki prav gotovo nimajo nič nik, tov. delavka, Kranj, Drulovka 28 daj suhe robe. Najbolj so tli v kup ((poldcrtalo uredništvo). To pa zaradi skupnega s športno vzgojo. Omenjeni — dečka; Amalija Galjot, tov. delav- cebriči m kadi za kisanje zelja m tega ker Partlizan nima ustreznih hi- primer v Naklem pa še celo ne. ka, Prebačevo 44 — deklico; Ana Sti- re*>e. Živinski trg je bil ves zaseden. gienskih naprav niti tušev na igri- Dejstvo, da so nogometaši vendar- belj, šivilja, Bistrica 13 - dečka; He- Goveje živine so pripeljali zelo veliko. šču kot jih im'ajo v drugih krajih, le srknili požirek ali dva žganja, ka- lena Gregorc, bolničarka, Golnik 46 — Zivrno-rejoi radi prodajo živino pred Raz'en t ^ moramo .poudariti, da je terega jim je iz navdušenja podaril deklico; Marija Bernard, gospodinja, a™. posebno če nimajo dovolj kt- h[la tekma odigrana v mrzlem in ve- pristaš kluba, in prav tako dejstvo, Kranj, Stara o 4 — deklico; Marija me. Tudi svinj za zakol in mladih trovne,m VTemenu (3°C) in da so bili da imajo nogometaši po tekmi do Gantar, gospodinja, Ziri 26 - deklico; pujskov je bilo precej. Sest tednov . 2 obieceni v nogometne drese, ki garderobe 300 metrov, nikakor ne 16. novembia premiera češkega Helena Mikeln, gled. igralka, Kranj, stani pujski so bih kar od kraja po * . ,. bran,iti l0red mira70,m barvnega filma »Pot v zgodovino« ob Vrtna ul ! dečka. Katarina Pra- 3000 din. Ovce so prodajali povprečno Jdh ms0 m0lgU ^raniU pred mra7'°n KINO »STORŽIC« KRANJ 16., 18. in 20. uri. protnik, gospodinja, Prezrenje 7 — po ?000 do 3500 din. Kljub temu, da je Uprava našega društva in članstvo opravičuje tega postopka. Opravičilo, da so pili žganje zaradi mrzlega vremena in verjetno bojazni, da se ne bi 17. novembra ob 16, 18. in 20. uri dečka; ' Ljudmila"" Eržen," "gospodinja, bil sejem zelo obiskan, je bila po- se dobro zavedata statuta »Partizan« ^uJmL^Sr ti^^riZ^M češki barvni film »Pot v zgodovino«; Kranj, Primskovo 167 — dečka- Dani- nudba večja od povpraševanja. in pravilne vzgoje ter s tem v zvez' ob 22. uri premiera ameriškega filma jela Pod<>bnik) ^ deiavka, Rakovea »Beg iz Guyanne«. 3 _ de^ka; stanisIava Ahačdč) ^ 18. novembra, ob 9.30 in 14. uri ame- deIavka jeiendol 10 - dečka; Jožefa ^ \« m S*8 f *Gly,aKne<< i",./* Pravkar, tov. delavka, Kranj, Cirče 16., 18. in 20. uri češki barvni film ug _ dečka. »■Pot v zgodovino« — zadnjikrat. KINO »TRIGLAV« PRIMSKOVO V SKOFJI LOKI 17. in 18. novembra, ameriški film Rojstva: Terezija Madjar iz Starega »•Stalag 17«. V soboto ob 19. uTi ter v dvora 35 rodila sina Marijana, Ana nedeljo ob 15., 17. in 19. uri. Mihovec iz Papirnice 8 rodila sina KINO »SVOBODA« STRAZlSCE Mateja, Marija Trnovec iz Škofje Lo- 17. in 18. novembra, ameriški film J*0j a|ska 4 h„če!k?.,Slilra,'n0,' Iva?3 »Beg iz Guvanne«. V soboto ob 18. in 20. uri ter v nedeljo ob 15., 17. in 19. uri — zadnjikrat. KINO NAKLO ' 17. novembra, ameriški film na nevesta« ob 19. uri. »Več- 18. Demšar iz Loke 2 rodila hčerko Terezijo. Poročili so se: Anton Rant, nočni čuvaj Skofja Loka Spodnji trg 5 in Frančiška Goli j a, industrijska delavka Skofja Loka, Spodnji trg 35. Umrli: Valentin Noč. roj. 14. 2. 1898, novembra, ameriški barvni film umrl 8. novembra v Skofji Loki, Je- »Ljubim Melvina« ob 16. in 19. uri KINO RADOVLJICA 16. in 18. novembra, ameriški barvni kavbojskii film »Saskačevan«. V petek in soboto ob 20. uri ter v nedeljo ob 15.30, 17.30 in 20. uri. gorovo predmestje 5. UREDNIŠTVO GLASU GORENJSKE TELEFONSKE ŠTEVILKE: 475—397 Upravni odbor Zdravstvenega doma Kranj spre j m e USLUŽBENKO ZA ADMINISTRATIVNA DELA V TAJNIŠTVU DOMA V poštev pridejo prosilke z večletno prakso v administraciji, predvsem prosilke z najmanj šest razredov gimnazije ali administrativno šolo ter s polnim znanjem strojepisja in delno stenografije. Temeljna plača po uredbi, dopolnilna plača po pravilniku! Pravilno kolkovane prošnje z osebnim in strokovnim življenjepisom vložite najkasneje do 20. 11. 1936 V upravi doma na Poljski poli št. 8 Upravni odbor ZD Kranj (jorenjske bodice

ne bcm treskal po je- menim, da se začne upirati tudi bel senlških grapah. Ce bodo pa medtem kruh, če ga moraš jesti pod taktirko jarke zatrpali, bom pač ob svoje ve- jeseniških pekov! seljo. © Ne bilo bi napak, če bi tudi spre- Q Tokrat me je zaneslo tudi v je- vodniki na avtobusih, ki vozijo na sendiško Knjigarno, kjer sem ugotovil, progi Kranj—Preddvor, šol. mladino da je tamkajšnji poslovodja res pra- pogosto opominjali, da je treba sede- vi »čudež varčevanja«. Od neke uradnice je namreč zahteval, naj vrne vrvico, s katero je povezal zavoj zvezkov. — Je mar to kulturna postrež- že odstopiti starejšim osebam. Vse ka že, da se mladina za nauke, ki jih je deležna v šoli, prav malo meni. — lato velja tudi za ostale avtobuse! ^ Članom .lovske družine Stranje bat? Njegova naloga bi bila celo, da . poskrbi za dostavo zavoja, težkega se ie pred kratkim naKimehnila sreča. ^^fOTain SlQ -Pnporocam, da s,i okr(>g 1Q kg ^ gpk> ^ na_ T nič m de _ sem se paf .gov,orim,0. Seveda so morali ta lovski ; veste, kaj je to, vpra- sp0(minii,i 0lb ^ priliki posrečene šale. uspeh primerno proslaviti. Na poti Pride sosed k sosedu ln pravi: »Daj, domov so se ustavili pni krčmarju v žajite prvega mulca, ki ga srečate na cesti! S »hoduljami« boste zelo impozantne in kar je glavno — na hoduljah bosto imele občutek, da hodijo moški okrog vas po kolenih. Čeprav sem že precej v letih, posodi mi vrv!« »Cemu ti bo?« vpraša sosed. »Obesil so bom ...« »Prav, kar vzemi jo. Ko se boš obe- sem se vendarle odločil, da so vpišem sil, jo pa nazaj prinesi.« v TVD Partizan. Morda boste vprašali, od kod ta moja nenadna odlo-Čiitev? Veste, gre za kondicijo . . . Zadnjič sem se zapeljal do Jesenic. Ko sem zapuščal železniško postajo, sem pa tako sakramensko odleteli, da me je še danes sram, če se spomnim. Pomislite, ko sem hotel stopiti s pločnika na cesto., mi je nenadoma zmanjkalo tal pod nogami in © Tudi v najprometnejšem gostišču »Pri Lasanu« na Jesenicah ni vse tako kot bi moralo biti. Ne mislim se spotikati ob pijačo, ker je dobra, pač pa sem pogrešal časopise. Čudno se mi zdi, da številni gostje, ki redno po-sečajo to gostišče, doslej še niso izrazili željo po branju, (i V poslovalnici Mestne pekarne v Stahovici, plen pa pustili na vidnem mestu pred gostilno, tako da bi vsem onim, ki menijo, da jagri pokajo le v prazno, dokazali, da temu ni tako. Svoj uspeh so kar pridno zalivali vse dotlej, dokler ni srna »oživela« in jo mahnila neznano kam. Ko so lovni to opazili,, jo bilo njihovega veselja na mah konec. Kje je srna? Vse so pretaknili, vso preiskali — zaman .. . Kot politi kužki so se razšli. Ko pa je prišel Tone domov, je ka.-kor od strele zadet obstati in presenečen buljil v srno ... Komentar: Zene lovcev pripovedujejo, da so bili njihovi možje zavoljo Korotanu na Jesenicah so zvišali živ- Ko sem se pobiral, sem šele opazil, Ijenjski standard. Vprašali boste da so med pločniki in cesto pravcati kako? Ker prodajajo predvsem bel te »nesreče« vsaj enkrat po končanem Janki, široki več kot pol metra. Raz- kruh . .. Pojssn.ili so mi, da imajo sta- lovu zgodaj doma. — Ta dogodek naj dialja sicer ni velika — če jo presko- to zalogo belo moke, ki jo morajo služi k<* opozoinlo tudi ostalim lov- čiš. Seveda, Jeseničani so doibri šport- spraviti spod nog. Zakaj si delavci cem- da odstrel jemo divjadi m varno niki, razen tega so teh preskokov že no bi privoščili belega kruha, ki se je Pečati oz. razstavljati na nepnmer- vajeni in da vidite ta stil pri presko- pocenil, namesto črnega, čigar cene so 'nem mestu, ku. Upam, da bom tudi jaz po šest- poskočile, pa čeprav je bel kruh še Vas pozdravlja mesečnem treningu dosegel tolikšno vedno dražji od črnega? — Jaz pa Vaš Bodičar Dopisujte ,Glas Gorenjske" tike. Temu bi morali streči na drus način, prav gotovo pa z ustreznimi ogrinjali ali podobnim, ki bi bili igralcem na razpolago po tekmi. Poudarjamo, da s člankom Dc, prav tako ne tudi z današnjo opombo uredništva ni hotel nihče omalovažrvati športne dejavnosti v Naklem in uspehe društva »Partizan«. S SODIŠČA Boksar je še v modi Kdo od mladih podeželskih fantinov ne pozna boksarja, hladnega orožja, v katerega vtakneš prste im v znatni meri povečaš svojo »obrambno moč«. Znano je, da je boksar prepovedano orožje, vendar ga kljub temu nekateri ne morejo pozabiti. Se vedno rešujejo z njim razne spore, si hladijo z vi nem razgrete glave in dajejo duška ljubosumju. V ta zadnji namen je uporabil boksar tudi P. T., da bi z njim ustrašili kolega. P. T. je bil na sodišču v Kranju zaradi ogrožanja varnosti obsojen na 2000 dinarjev denarne kazni, zaradi nedovoljenega o-rožja pa na 7 dni zapora pogojno za dobo treh let. L. Radio Ljubljana Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05. 14.20 Zanimivosti iz znanosti in teh-6.00, 7.00, 13.00 in 22. uri. Oddajo »Ze- nike. leli ste — poslušajte«, poslušajte vsak 15.40 Nove knjige, dan ob 14.40. uri. Kmetijski nasveti in 18.00 Okno v svet. kmetijska univerza so vsak dan ob 12.30. uri. na sporedu PETEK, 16. NOVEMBRA 8.00 Slovenski zbori »Svobod« pojo narodne ln umetne pesmi. 8.30 Radijski roman William Woods: Manuela - XX. 11.00 Za dom in žene. 12.40 Skladbe srbskih skladateljev. 15.40 Utrinki iz literature — Vilem Zavada: Pesmi. 17.10 Športniki, pozor! 18.15 Partizanske pesmi poje Planinski oktet. ' 20.00 Tedenski zunanje - politični pregled. 20.15 Iz del Friderika Chopina (glasbena oddaja s komentarjem). 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 17. NOVEMBRA 11.00 Igra Trio Darko Skobeme. 11.15 Dober dan, otroci! (Manica Ko- manova pripoveduje). 12.00 Opoldanski glasbeni spored. 13.15 Poje Slovenski oktet 13.30 Od arije do arije. 18.30 Jezikovni pogovori. 18.45 Igra zabavni kvintet. 20.00 Veseli večer. NEDELJA, 18. NOVEMBRA 8.30 Otroška predstava ~ Marija DuJ (prev. Lojze Krakar): Noč v slaščičarni. 9.45 Se pomnite tovariši — Anton Ožbolt: Taborska stena. 11.33 Mala revrija lahke glasbe Ge-orge Gershwine: Rapsodija v modrem — W. C. Handy: St. Lcuis ib'fues |— Fiidiip Jaubert: Sivi valček iz filma »Veliki ples« Jose Belmonte: Ekstaza, tango Philip Green: Intermezzo iz filma 24 ur življenja. 12.00 Pogovor s poslušalci. Mi.00 Zvone Kržj:šiyk: Poseg sodobne kirurgije (reportaža). 10.15 Frank Sinatra poje prilljubljene melodije. 17.30 Radijska igra — Majr Gunder- man : Rokovnik. 18.30 Melodije za dobro voljo, igrajo orkestri. 20.00 Večerni operni koncert. 21.00 Kulturni razgledi. ST. 91 / 16. NOVEMBRA 1956 W,tCoreiitki 7 »nanosi in tehnika ^ zanimivosti * film Vsak Slovenec gre povprečno šestkrat na leto v kino in imajo obisk. naši filmi podpovprečen Lansko loto so v Parizu praznovali 60. obletnico filma. Tedaj V letu 1955 je bilo med vsemi pred- je bila v pariškem Muzeju moderne umetnosti prirejenia lepa in gfvarnd 6% predstav domačih filmov. J J ,.. ., -.li . Ste vilo je nizko, ce pomislimo, da je bogata kinematografska razstava, ki je prikazala dolgo razvojno bli,lo v ,is,tem letu v :proTnetu 10,5% do- dobo filma. Prvi začetki kinematografije segajo namreč že v leto mafilh filmov. Število predstav doma-1650, ko je Nemec Kirchner s posebno svetilko osvetljeval jedka- filmov v zadnjiih trcb Jetiih pada niče, ki so dobile plastičen videz, se vrstile druga za drugo in prikazovale kratke zgodbe. Za njim so s podobnimi poizkusi nadaljevali še drugi. Toda šele leta 1895 se je Louisu Lumieru posrečilo, da je izvedel prvi resnični poizkus javne filmske predstave in od takrat si je filmska umetnost osvojila svet. Danes ima kinematografija važno družbeno vlogo, saj film ljudi vzgaja, uči in zabava. Razen domačih filmov imajo podpovprečen obisk še angleški, švicarski, italijanski in švedski filma,, največji povprečni obisk pa imajo avstrijski fT.lmJ. Kinematografija v FLR Jugoslaviji Po osvoboditvi se je kinematografija razvila 'V vseh republikah. V primeri z letom 1939 se je v letu 1955 v Jugoslaviji povečalo število kinematografov in sedežev za ?,5 krat, število obiskovalcev pa za 4,8 krat. Leta 1939 je prišlo na en kino 37.C20 prebivalcev, leta 1955 pa samo še 13.223. Vsak Jugoslovan Je šel pred vojno letno povprečno le enkrat v kino, danes pa ga obišče že štirikrat. Med republikami je kinematografija sorazmerno najbolj razvita v Sloveniji, čeprav imata največje število kinematografov, sedežev, predstav in obiskovalcev Srbija in Hrvatska. V Sloveniji pride namreč na en kinematograf najmanj prebivalcev, vsak prebivalec pa največkrat letno obišče kino. Se vedno je kinematogratfija slabo razvita v Bosni in Hercegovini, kjer odpade na kinematograf največjo število prebivalcev. Z največjim številom kino obiskov na prebivalca se je Slovenijia v letu 1955 bolj kakor druge republike približala državam z visoko razvito kinematografijo. To mam pokaže tudi naslednji pregled: v Sloveniji gre vsak prebivalec povprečno šestkrat na leto v kino, v Srbiji petkrat, v Hrvatski petkrat, v Bosni in Hercegovini trikrat. V primerjavi z drugimi državami dobimo naslednje število povprečnih obiskov na leto: Velika Britanija 28, ZDA 23, Francija 9, Nemčija 11. Razvoj kinematografije v Sloveniji Slovenija je dobila svoj prvi kinematograf leta 1908 v Ljubljani. Z u-vedbo zvočnega filma leta 1930 se je kinematografija pri nas vedno bolj razvijala, še posebno pa se je razmahnila po osvoboditvi, ko ne predvajamo več samo tujih, temveč tudi domače filme. V primeri z letom 1939 se je v letu 1955 povečalo število kinematografov za 3,2 krat, sedežev za 3,5 krat, predstav za 2,7 krat lin obiskovalcev za 4,5 krat. Število kinematografov se je do leta 1952 večalo, naslednje leto se je nekoliko zmanjšalo, v zadnjih dveh letih pa ostaja na približno enaki višini. Število sedežev, predstav in obiskovalcev pa se povečuje vsa leta po osvoboditvi. ■Glede na število prebivalcev imata najmanj kinematografov okraja Murska Sobota in Ptuj, največ pa jih ima okraj Koper. V vsej Sloveniji imamo 221 kinematografov, od tega jih ima kranjski okraj 24. Največje povprečno število sedežev imajo kinematografi v ljubljanskem in kranjskem okraju, najmanjše pa v novomeškem. Statistični podatki kažejo, da se obiskovalci v glavnem zadovoljujejo s filmi lahke in avanturistične vsebine. Zato bi bilo potrebno, da bi naši kuOtuirno prosvetni organi in tudi filmska podjetja skrbeli za vztrajno in načrtno dviganje kulturne ravni obiskovalcev — vztrajno in načrtno,, kajti to je dolg, zelo dolg proces. »Človek« pred 10 milijoni let Nova sled v sivi davnini naše prazgodovine — presenetljivi rezultati radioaktivnih poskusov Proti koncu preteklega stoletja in v našem času so v Evropi, Aziji in Afriki našli številne ostanke človekovih prednikov, ki kažejo, da je človek začel nastajati v času pred približno milijon leti. S temi najdbami je dobila Darvvinova teorija o razvoju človeka poleg embrioloških, primerjalno anatomskih in drugih tudi zgodovinske dokaze. Najdbe — preveč jih Je, da bi jih našteli — nesporno dokazujejo, da človek ni bil vedno tak, kakršen je danes in da je v toku razvoja postajal vse popolnejši. Čeprav se nam zdi milijon let dolga doba, je v primerjavi z življenjem našega planeta le drobec časa. Zato je razumljivo, da antropologi še niso mogli za trdno določiti razvojne smeri človekovega rodu. DVA POSNETKA IZ DVEH FILMOV, KI BOSTA V PRIHODNJIH DNEH NA SPOREDU V KRANJU IN DRUGOD PO GORENJSKI: ZGORAJ IZ ANGLEŠKEGA FILMA »STALAG 17« — DESNO PA IZ FRANCOSKO-ITALIJANSKEGA BARVNEGA FILMA »LUCREZIA BORGIA« Z MARTINE CAROL V NASLOVNI VLOGI Vzporedno z odkrivanjem najdišč Z ostanki človekovih prednikov so znanstveniki s številnimi domnevami skušali razložiti razvoj človeka. Dve teoriji sta med vsemi najvažnejši. Prva šteje hominide, človekove prednike, za tesne sorodnike človeku podobnih opic (šimpans, gibon in gorila). Obe omenjeni skupini sta se v razvoju ločili proti koncu terciarne dobe (ali morebiti še pozneje. Ta teorija temelji na anatomski podobnosti in na tem, da doslej še niso našli ničesar, kar bi dokazovalo, da so naši predniki živeli že v terciarni dobi. Druga teorija — ta Ima vedno več pristašev — pravi, da se je človekova razvojna smer oblikovala vzporedno in se že mnogo prej ločila od tiste, ki je pripeljala do antropomorfnih opic. Ta teorija temelji na številnih podrobnostih, ki ločijo človeka od njegovih opičjih sorodnikov in je sedaj našla potrditev še v odkritju konser-vatorja naravoslovnega muzeja v Bas-lu, profesorja Hiirzelerja. Švicar Hiirzeler je z radioaktivnimi poizkusi ugotovil, da so ostanki Ore-cpithecusa, najdeni v Italiji, stari nič manj kot 9 do 10 milijonov let, torej še iz terciarnega časa. S tem je prvi r KAKO NE SMEMO Najstarejši upokojenec V vasi Ust - Lalbunsk na Severnem Kavkazu živi upokojenec Kurban Sah-parov, ki je bi'1 rojen 1619. leta. Od svojega 15. leta dalje je Kurban paset ovce. Danes je starec živa zgodovina svoje vasi. Spomin ga ni zapustil in ©o spominja mnogih dogodkov iz kavkaskih vojn. »Moj oče je živel 128 let, ded pa 140 let,« je rekel Sahparov. »Mislim, da bom živel še dalje.« Sahparov jo še vedno pri močeh in redno dela na vrtu. Posledica ameriške okupacije Zahodne Nemčije Po uradnih nemških podatkih Ima 68.000 nezakonskih otrok v Zahodni Nemčiji ameriško očete, vojake okupacijskih čet. Vsak drugi nezakonski otrok ima za očeta Amerikanca, in samo vsak sedmi Francoza! •I BAVBAV N^oč je gospa Jugova zcipet nekam skočila in ko se ■ ■ je vrnila, se je .spomnila:, da nima ključa, ker ga je v naglici pozabila v kuhinji. Zato je pred vrati .pozvonila, malo počakala in ko ji nihče ni odprl, je postala nestrpna ln je najprej s sladkam glasom poklicala: »Irončica! Odpri!« Za vrati jo bilo tiho kakor v grobu. Gospa Jugova je spoznala, da dekllica pač pastopa v iekoijaimiit, zato je potrkala Ko se je gospa Jugova odpravljala po mleko ali po sveže novice k sosedi'., je daila svoji hčerkici vedno kratko lekcijo o tem, da mora paziti nase1 in se čuvati. »Draga Irenika,« je pravila, »ti si že velika in pametna deklica. Za miinutico bom sediajle šla ven, ti pa se malo skiladu z njenimi lastnimi poigraj. Kmalu se vrnem, če pa bo kdo pozvoniti, nikdar znova in rekla: ne odpiraj!« »Irenka, odpri, pozabila sem ključe doma, razumeš?« Irenka je razumno kimala z glavo, toda, če je .kdo »Poberi se, strašilo!« se je zaslišal drobni glasek za prišel an poizvon.ill, je urno pristavila stol k vir atom, da Ja dosegla kljuko, in odprla. Ko se je gospa Jugova vr- ,Ja,z injisem (ni|k,akSn,0 strašilo, jaz sem vendar tvoja nrila, ji je z zmagoslavnim obrazom predala pošto, ki jo mamica«, je proseče rekla, gospa Jugova, je prinesel poštar, adii pa pripovedovala o tem, kar ji je ,To l&hko ,reče ygak bavbaiv<(( je ral2Umn<> oborila kdo naročil. Irenka. Gospa Jugova je tedaj' spoznala, da teorija brez prakse ni kaj prida. Zato je vsakokrat, kadar se je vrnila, nekoliko počakala pred vrati, nato je pozvonila in ko se je zaslišal glasek: — Kdo je? — odgovorila z nizkim glasom: — Bavbav! — Samno po sebi se razume, da jo Irenka takoj začela odpirati vrata, ker je pač zelo želela videti bavbava, ki je imel mamin glas. To je bilo pa preveč. 'Gospo Juigovo je minilo potrpljenje. Začela je razbijati po vratih ln kričati: »Ce mii takoj ne odpreš, te bom nabita, da bo joj!« Zadnji stavek seveda ni bil nič kaj spodbuden, pa tudi logičen ne, saj1 je resnično težko nabiti otroka za zaprtimi vrati. • » Irenka je začutila, da mora biti za vrati kak posebno Gospa Jugova je vstopila, se delala, kakor da težko ™dležem *** strašen bavbav, zato se je prestrašilla, začela diha, in rekla: »Kaj pa si naredila, Irenčica! Pravkar je to J'okart;i *&r *&catt mamo: - Mamica, kje si? - za vratd stali ogromen bavbav in je že brusil zobe zate. Mamica pa je za vrati odgovarjala: - Tukaj sem ven-Se dobro, da sem se o prarvem času vrnila!« dfr! ~ Na> Iran,ka 'nii 'n'0,tela verjeti, kričala je še ».Kaj pa, če je bil poštar?« je spraševala Irenka. »Tisti ££^e'_j^J? nezna,ns,ko eo£^° J^©°vo, razbija z velikimi brfcamrt. Ali pa dimnikar?« »Ne, na,« jo je prepričevala mama, »prav gotovo je bil bavbav!« »Pa je govorili kakor ti,« se ni dala prepričati mala. »Seveda, to je storili nalašč, da bi ti mislila, da ni bavbav.«- Skratka — zahvaljujoč se tej blesteči metodi vzgoje, jo bila Irenika čez nekaj časa prepričana, da se pred vrati sprehaja tolpa strašil ;in kadar je sedaj maima prišla nesrečna gospa Jugova lin se vrgla k Iremki. domov ali je kdorkoli zvonili, je sedela tiho in si komaj In res — z Irenko se je resnično nekaj zgodilo: pod upala dihati. njo je bila lužica ... R. K. jočo po vratih, Nenadoma pa je Irenika umolknila. Nato je zahlipala. Nastala je tišina. »Moj bog!« je v grozi zkričala gospa Jugova. Ko so skupno s sosedi vlomili vrata in je mama skoraj padla v sprejemnico, je na tleh zagledala bledo Irentoo. »O bog, z otrokom se je nekaj zgodilo!« je zavpila dokazal, da je bil človek na Zemlji že v terciaru in s tem premaknil izvor človeka za več milijonov let nazaj. Hiirzeler pravi, da njegovo odkritje ne bo ovrglo Darvinovcga nauka, temveč ga bo nasprotno še potrdilo. Znanost je razumljivo v nenehnem razvoju, izpopolnjevanju in vedno globlje je poznavanje tistega, kar nam je bilo mogočo še včeraj popolnoma zakrito. Preprosto bi to najnovejše znanstveno odkritje razložili takole: človek nI nastal neposredno iz opice, to se pravi iz višjih opičjih vrst, temveč se je razvijal vzporedno z njimi iz skupnih prednikov. Na sliki je primerjava okostij človeku podobnih opic s človekom. Od levo na desno: gibon, šimpans, gorila In človek. Zanimiva je primerjava teže možgan z ozirom na težo telesa: pri gibonu znašajo možgani 1,58% telesne teže, pri šimpanzu 0,75, pri gorili 0,34 in pri človeku 2,38% teže telesa. Zgradba, ki bo imela 528 nadstropij Ameriški arhitekt Frank Wrlght je v Chikagu predložil načrt zgradbe, ki bo visoka 1600 metrov. Podobna bo meču z ročajem, zabodenim v zemljo. Ta nenavadna stavba bo imela 528 nadstropij in bo v njej lahko parkiralo 20.000 avtomobilov. Armatura bo jeklena, fasada pa bo skoraj v celoti iz aluminija, razen nekaterih jeklenih delov. Za to stavbo bo Chikago investiral 100 milijonov dolarjev. Sam načrt stavbe je dolg 7 metrov. tyvc milijardi in pol Prebivalstvo zemlje je v lanskem letu štelo 2,520,300.000 ljudi. Po celinah so številke sledeče: Afrika 216 milijonov, Amerika 351,1 milijona, Azija 1.323 milijonov, Evropa 621 milijonov in Oceanija 14,2 milijona. TONČEK IN MOJCA STA BIIA PRI DEDKU NA POČITNICAH. HEJ,TO JE BILO VESELO \ MOJCA JE TEKALA PO ZELENIH LIVADAH , NABIRALA CVETLICE , POSLUŠALA ŽGO* LENJE PTIČKOV IN SPLETA' LA VENČKE IZ SNEŽNOBE-LJH MARJETIC. TONČEK PA JE »STRELJAL Z LOKOM, NA« GA JAL MURNČKOM V NJIHO* VIH LUKNJICAH, SE PODIL ZA PISANIMI METULJČKI IN SE ■PO FANTOVSKO ZABAVAL. A, Z DA J VAM POVEM, KAJ SE JE NEKE6A ONE ZGODILO ... MOJCA JE TRGALA CVETLICE, TONČEK JE PA OPAZOVAL ČEBELICE, KI 50 SE TEŽKO OBLOŽENE VRAČALE DOMOV NENADOMA MU JE ŠINILO V 6LAV0-- GORJE ! — RAZJARJENE ŽIVA« LICE SO SE VSULE IZ PANJA IN... 5 SKOKOM V VODO SE JE ■ODKRIZAL ČEBELIC