OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXI. — LETO XXXI.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), JUNE 30, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 127
Vodstvo jugoslovanskih komunistov odgovarja Kominformi
Domače vesti Zed. države zavrgle sovjetski
protest v zvezi s člankom, ki govori o napadu na Sov. zvezo
Himen
Pri družini Mr. in Mrs. Matt Prelc, 18620 Chickasaw Ave., bodo imeli v soboto 3. julija dvojno poročno slavnost. Poročile se bosti dve hčerki. Josephine se bo poročila z Mr. Joseph W. Klein, sinom Mr. in Mrs. Joseph Klein, 19407 Muskoka Ave., Mary pa bo obljubila večno zvestobo Mr. Franku Stopar, sinu Mr. in Mrs. Frank Stopar, 18910 Chickasaw Ave.
Poroki se bosta vršili v cerkvi sv. Pavla na E. 200 St. ob 9. uri zjutraj. Poročna slavnost se bo pa vršila v Slov. društvenem domu na Recher Ave.
Prijatelji družin so vabljeni, da se poroke udeleže. Želimo no-voporočencem vso srečo in zadovoljstvo v zakonu!
"Wallace for President"
klub 32. varde
Prebivalce 32. varde, ki se zanimajo za "Wallace for President" klub, se vabi na sejo, ki se bo vršila v četrtek 1. julija ob osmih zvečer v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
Seja gradbenega odbora
V petek zvečer ob osmih se vrši seja Gradbenega odbora Slov. društvenega doma na Recher Ave. Prosi se vse odbornike in člane tega odbora,' da se gotovo udeleže.
Preselitev v Calif orni j o
V Fontano, Californijo, se bo preselil ta teden Mr. Thomas Krasovec iz 22654 Chardon Rd. Prijatelji in znanci mu bodo lahko pisali na 1740 Valley Blvd. Pred odhodom pozdravlja vse prijatelje in znance, želimo mu zdravja in sreče v novem podnebju!
Naročajte,/ širite 'Enakopravnost!"
in čitajte
Odgovor Amerike pravi, da ima tisk pravico svobodne diskusije vprašanj
WASHINGTON, 29. junija—Zedinjene države so danes zavrgle sovjetski protest v zvezi s člankom, ki je bil priobčen v tedniku "Newsweek."
Pri zavrnitvi sovjetskega pro-* "	]
testa je ameriški državni odde- kusije vseh vprašanj, tikajočih
lek poudaril svobodo tiska v Ze-din jenih državah in oplazil "kontrolirani tisk" v Sovjetski zvezi.
Ameriški odgovor se nanaša na protest Sovjetske zveze, da je v izdaji "Newsweeka" z dne 17. maja bil priobčen članek, ki da je "obrekljiva izmišljotina," tipična za "nebrzdano propagando za novo vojno," ki se jo vodi v Zedinjenih državah.
Sovjetska zveza je v svoji protestni noti poudarila, da članek v "Newsweeku" bil očitna kršitev resolucije Združenih narodov, ki obsoja vojno propagando.
Državni tajnik Marshall je izjavil, da je v članku bilo namig-njeno, da bi Zedinjene države morale podvzeti iniciativo pri napadu na Sovjetsko zvezo ali pa katero koli drugo državo, kot je to bilo rečeno v sovjetski protestni noti. Toda Marshall je obenem izjavil, da je ameriško stališče bilo pojasnjeno sovjetski vladi na mnogih sestankih raznih oddelkov organizacije Združenih narodov, kjer se je obravnavalo vprašanje svobode tiska.
"V tej deželi je tradicija, da javni tisk služi kot forum za dis-
Organizacija Z.N. ne bo posredovala v Berlinski krizi, pravi Trygve Lie
LAKE SUCCESS, N. Y., 29. junija—Glavni tajnik organizacije Združenih narodov Trygve Lie je danes zavrgel vsak pomislek, da bi Varnostni svet organizacije interveniral v tekoči berlinski krizi.
"Pozorno sem motril na položaj v Berlinu in bom tudi nadalje. Za sedaj pa ne nameravam podvzeti nobene akcije v soglasju s členom 99."
Proti akciji Združenih narodov so bile tudi Zedinjene države, Francija in Anglija. Predstavnik angleške vlade je izjavil, da Anglija sicer ceni željo Trygve Lie, da se mirnim potom reši položaj v Berlinu, da pa ne misli, da bi se moglo v tem primeru uporabiti člen 99 čarterja Zdniženih narodov.
(Člen 99 daje polnomoč glavnemu tajniku Združenih narodov, da lahko opozori Varnostni
FARMSKI ODBOR SNPJ
vabi na
PIKNIK
v nedeljo 4. julija
NA SNPJ FARMI,
Heath in Chardon Hd.
Dobra godba—Hna zabava
svet na kateri koli položaj, za
katerega čuti, da ogroža mir).
*
Sokolovski upa, da bo blokada Berlina ukinjena
BERLIN, 29. junija—Sovjetski maršal Vasilij Sokolovski je danes izjavil, da bo sovjetska blokada Berlina verjetno ukinjena še predno bo mesto ostalo brez hrane.
Izjava sovjetskega maršala je v zvezi z angleško noto, s katero se zahteva ukinitev blokade, ker da bo v nasprotnem slučaju Sovjetska zveza odgovorna za lakoto Nemcev v Berlinu.
V odgovoru pravi Sokolovski, da ima mesto hrane za več tednov, tekom katerih da upa, da bodo vlaki vozili redno.
Sokolovski je tudi pohvalil "energične mere Angležev in Američanov, da ohranijo zvezo z zapadnirhi zonami zračnim potom," toda izrazil je up, da se bo spoštovalo letalske regulacije. Sovjetski konmandant je dalje izrazil obžalovanje, da je v Berlinu prišlo do sedanjega položaja, poudaril pa je, da so sovjetske oblasti omejile zveze z zapadnimi zonami, da se zaradi valutne refoi-me v zapadnih zonah zaščiti ekonomijo sovjetske zone.
se javnosti," je izjavil državni tajnik, ki pravi, da bi vsak poskus kontrole ali pa zatiranja člankov kršil pravico svobode tiska, ki jo jamči ameriška ustava.
Truplo dečka najdeno v potoku
Skrivnost, kaj se je zgodilo s 7 let starim Teiry Maiselom, ki je izginil prošlo soboto zjutraj z doma svojih staršev na 760 E. 103 St., je bila pojasnjena včeraj zjutraj, ko so našli dečkovo truplo med čolni v potoku Doan blizu izliva v Gordon parku. Oče dečka Joseph Maisel, neobrit in prepadfen od skrbi in neprespanih noči, je dospel na pozorišče pet minut potem, ko je bilo sinčkovo truplo odpeljano v okrajno mrtvašnico.
Zadnji teden je Terry pomagal graditi "splav" na dvorišču staršev, katerega so si otroci iz soseščine zamislili, da so igrali "morske razbojnike." Terry je odšel z doma v soboto okrog 10 ure dopoldne. Domnevalo se je takoj, da je bil njegov cilj Gordon park, ampak 20 članov policije in obrežne straže je skozi nedeljo in ponedeljek zaman iskalo po potoku in bližnjem obrežju jezera.
Njegovo truplo je našel pomočnik čolnarske koncesije v Gordon parku Emil Rutkowski, nakar ga je policijska ambu-lanca odpeljala v okrajno mrtvašnico.
Mrliški oglednik dr. Gerber je ugotovil, da je fantek utonil 69 do 70 ur pred najdenjem trupla, kar pomeni, da je zdrknil v vodo v soboto, kmalu po prihodu v Gordon park, kamor ga je očividno gnala otroška radovednost in želja biti v bližini vode in čolnov.
Iz bolnišnice
Mr. John Kordiš se je vrnil iz bolnišnice, kjer je srečno prestal težko operacijo, in se sedaj nahaja na svojemu domu na 1153 E. 60 St. Zahvaljuje se vsem za obiske, karte in darila. Prijatelji ga sedaj lahko obiščejo na domu.
Mestni očetje so odšli na počitnice
V ponedeljek zvečer se je vršila zadnja seja mestne zbornice do jeseni. Mestni očetje so v hudi vročini zborovali od 6. ure zvečer pa do 1. ure zjutraj ter na ta način "rešili" nič manj kot 223 kosov zakonodaje. Med ostalim so tudi potrdili sklep uprave prevoznega sistema za višjo voznino. Proti je glasovalo samo devet članov zbornice.
ŠEST OTROK V DRUŽINI ZBOLELO ZA POLIJEM; 14-LETNO DEKLE UMRLO
Najbolj resen primer poli ja (otroške paralize), ki se ga pomni v Clevelandu, je udaril družino vdovca Oscar ja Ray-a iz 1907 St. Clair Ave. V družini je osem otrok, od katerih jih je zbolelo šest, eden od katerih, 14 let stara Lois, je včeraj umrla.
Nevarna bolezen je družino udarila pretekli torek; ko so bili odpeljani v bolnišnico štirje otroci, Tommy, star 5 let, Eleanor, stara 8 let, Gerald^e, 10, in Lois. Par dni pozneje pa sta zbolela in bila odpeljana v bolnišnico še Jimmy, star 8 leta, in Nellie, stara 22 mesecev.
Odkar je mestni zdravstveni urad pred tednom dni dom postavil pod kva-rantino, je družina brez gospodinje.
Poleg omenjenih sluča^ jev v družini Ray, so bili v tem poletju javljeni še štirje drugi primeri polija v Clevelandu. Zakaj se bolezen vsako leto pojavi tekom poletnih mesecev, je za zdravstvene oblasti uganka, dasiravno je znano, da je nalezljiva in se širi potom osebnega kontakta.
"Niti pojma nimam, zakaj so otroci zboleli/' je dejal včeraj oče, ki je star 47 let. 2ena mu je umrla pred letom in pol. "Nobeden se ni šel kopat v jezero in navadno se igrajo okrog hiše. Moj dom je snažen, pa nas je bolezen tako okrutno napadla."
Razen očeta sta zdrava samo dva otroka, 12 let stari Oscar Jr. in Eugenia, stara 16 let.
Odhod v domovino
Poznani Mr. Steve Skorjanc iz Indianapolisa, Ind., se je zgla-sil v našem uredništvu in povedal, da se je prišel poslovit od svojih prijateljev i n znancev tu v Clevelandu, predno odide proti svoji rojstni domovini.
Jutri namerava oditi proti New Yorku, kjer se bo v soboto opoldne vkrcal n a parnik Saturnia, ki ga popelje v Šte-verjan pri Gorici, kjer ima še živo mater, pet sestra, dva brata in številne druge sorodnike. Tja se vrača po 35 letih in če se mu dopade tamkajšnje bivanje, bo tam ostal za stalno. Predno odide, pozdravlja vse prijatelje, vaščane in znance. Na obisku se nahaja pri Mr. in Mrs. Frank Maraš, ki sta oskrbnika Slov. del. doma na Waterloo Rd.
Želimo mu srečno pot in veselo bivanje med svojci, ki jih ni videl toliko let!
Vile rojenice
Dne 20. junija so se zglasi le vile rojenice pri Mr. in Mrs Robert in Catherine Earick iz 1906 E. 120 St. in pustile v spomin zalo hčerko prvorojenko. Tako je postal prvič stari oče Mr. John Snyder iz 6723 St. Clair Ave. in sicer baš za Očetov dan. Čestitamo!
Centralni odbor stranke pravi, da bodo imperialistični sovražniki izkoristili izjavo Kominforme za propagandne namene
Novi grobovi
PETER MARINKOVICH
Po mučni bolezni, vsled katere je moral pustiti delo v februarju, je umrl včeraj popoldne ob 12:45 uri Peter Marin-kovich, star 60 let, stanujoč na 1118 E. 68 St. Doma je bil iz sela Perko v Srbiji, odkoder je prišel v Ameriko pred 45 leti. Delal je 20 let pri Republic Steel Co. in je bil član društva sv. Sava št. 1. Tukaj zapušča soprogo Anno, rojeno Cipar in brata Guy, o katerem pa se ne ve kje se nahaja. Pogreb se bo vršil v petek popoldne ob 1. uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda na 1053 E. 62 St. v cerkev sv. Save in nato na rusko
pokopališče sv. Teodošija.
*
FRANK URAJNAR
V Indianapolisu, Ind., je umrl prošli četrtek v General bolnišnici rojak Frank Urajnar, star 58 let, stanujoč na 743 North Holmes Ave. Doma je bil iz Dolenjskega ter se je nahajal v Indiani 20 let. Delal je pri Kahn Tailoring Co. ter je imel tudi svojo krojačnico na domu.
Zapušča soprogo Mary Theresa, doma iz Štajerskega, tri sinove Franka, Henrya in Louisa, dve hčeri Mrs. Josephine Pratt in Mrs. Frances Lathrop, in šest vnukov, v stari domovini pa sestro Marijo Fortuna. Pogreb se je vršil v ponedeljek na pokopališče sv. Jožefa.
Otvoritev Slovenskega doma v Canadi
Kot nam poroča Mr. Joseph Pogorelec iz St. Catherine, Ontario, Canada, bodo v soboto 3. julija imeli otvoritev Slovenskega doma naši kanadski Slovenci in sicer so si stavbo zgradili v Beamsville, Ontario.
Slavnostna prireditev s programom se bo pričela ob dveh popoldne. Po programu se bo razvila domača zabava s plesom. Kanadski rojaki se prijazno priporočajo tudi ameriškim Slovencem, da bi jih ob tej priliki posetili in jim pomagali praznovati ta dogodek. Glede postrežbe obljubljajo, da bo prvovrstna v vseh ozirih, obenem pa se nudi medsebojno spoznanje.
Y "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
Žalostna vest
Mr. Frank Kondrich, ki je pred časom vodil Two Sisters Lunch na E. 55 St. in St. Clair Ave., sedaj pa vodi restavracijo na 10515 Madison Ave., je prejel iz stare domovine žalostno vest, da mu je 1. junija umrl v Novem mestu brat Ludvik Kondrič, p. d. Campa^ Star je bil 53 let in je vodil hotel Kondrič v Novem mestu. Bolehal je 11 mesecev in je umrl v bolnišnici v Ljubljani. V starem kraju zapušča ženo, sina Ludvika in dve sestri Marijo Duri-ni in Anico Smole, v Ameriki pa brata Franka. Bodi pokojniku lahka domača gruda!
V zvezi s kritiko so se začele širiti razne domneve in nepotrjene vesti
BEOGRAD, 29. junija—Jugoslovanska komunistična stranka je nocoj odgovorila na ostre kritike Kominforme, katere je označila za netočne in obrekljive, obenem pa čvrsto izjavila, da njeni odnosi s sovjetsko stranko morajo sloneti na zaupanju, ne pa na vohunjenju.
Odgovor centralnega odbora*"
jugoslovanske komunistične stranke je bil nenavadno oster.
V svoji izjavi je centralni odbor zavrgel eno po eno "absurdne"
obtožbe Kominforme, ki so bile naperjene proti vodilnim jugoslovanskim komunistom, namreč maršalu Titu, Edvardu Kardelju, Milovanu Djilasu in gen.
Rankovicu.
Izjava vodstva jugoslovanskih komunistov je bila omiljena le s sugestijo, da bi se z direktnim kontaktom med boljše-viško stranko Sovjetske zveze in komunistično stranko Jugoslavije dalo odkloniti razlike.
"Samo na ta način se lahko to vprašanje reši," pravi izjava.
"Centralni odbor komunistične stranke Jugoslavije potrebuje pomoč Sovjetske zveze."
Toda kljub očitni pripravljenosti na poravnavo razlik, ni centralni odbor pokazal nobenih znakov, da bi se vdal pritisku Kominforme.
Jugoslovanski komunisti imeli prilike zagovora
niso
Centralni odbor jugoslovanske komunistične stranke je zavrgel vse številne obtožbe in kritike Kominforme, vključno najbolj resno obtožbo, da se je stranka oddaljila od marksizma-leniniz-ma. Poleg tega pa pravi, da so te obtožbe bile dvignjene, brez da bi se jugoslovanskim komunistom dalo priliko zagovora.
"Storilo se je zgodovinsko krivico in to bodo imperialistični sovražniki izkoristili za propagando in obrekovanje," pravi izjava centralnega odbora, ki je celo oplazila mogočni boljševi-ški politični biro Sovjetske zveze.
"Boljševiški politbiro ni želel diskusij predmeta in ne poskuša odstraniti laži glede upravnega centralnega odbora jugoslovanskih komunistov."
Komunistično vodstvo Jugoslavije se dalje pritožuje, da ni ne glasilo Kominforme (Komunističnega informacijskega urada) ne sovjetski tisk nikoli priobčil dejstva glede "ogromnega uspeha Jugoslavije pri delu obnove, socializacije in uspešne izvedbe petletnega plana."
"Ne bi smeli molčati, ko te uspehe potrjujejo dejstva."
Pri zaključku izjava pozivlje člane stranke, naj še bolj strnejo svoje vrste v naporih, da se v deželi zgradi socializem.
Nobenega razburjenja ni v Beogradu, toda širjenje "nepotrjenih vesti" je v teku
V Beogradu je vse mirno. Nobenih znakov nekega napetega političnega ozračja ni. Dnevno življenje gre po starem in
vlada je popolni gospodar položaja. Tudi ni nobenih znakov, da so bile podvzete izredne varnostne mere. Glasilo jugoslovanske komunistične stranke "Borba" je priobčilo na prvi strani poročilo o konferenci komunistov v Zagrebu, kjer se je volilo delegate za kongres stranke, ki se bo vršil 21. julija. Poročilo je bilo priobčeno skupaj s slikami Lenina, Stalina in Tita.
(Z druge strani pa prihajajo fantastična in očividno pretirana poročila, ki spadajo, soglasno z izjavo centralnega odbora jugoslovanske komunistične stra;:ke,"v "propagando in obrekovanje." Tako neko poročilo iz grških monarhističnih virov pravi, da se v Jugoslaviji sliši streljanje in da je prišlo do borb med posameznimi jugoslovanskimi enotami. Še bolj fantastično pa je "nepotrjeno" poročilo iz Rima, ki pravi, da so sovjetske čete prekoračile Donavo pet milj pred Beogradom in da marširajo proti prestolnici tudi iz južne Srbije).
Prve pritožbe proti jugoslovanski komunistični stranki so baje bile predložene že 20. marca potom pisma centralnega odbora vse-zvezne (boljševiške) komunistične stranke Sovjetske zveze. S tem pismom so bile o obtožbah proti jugoslovanskemu vodstvu obveščene vse stranke, včlanjene v Kominformi.
(V Kominformi se nahajajo komunistične stranke sledečih držav: Sovjetske zveze, Francije, Italije, Bolgarije, Romunije, Poljske, Madžarski, Češkoslovaške in Jugoslavije).
PRIPOROČA ZAKON ZA ZVEZNO LOTERIJO
BOSTON, 27. junija — Bivši podgoverner Francis E. Kelly je danes priporočal, da bi demokratska stranka na svoji konvenciji osvojila platformo s točko za obdržavanje štirih letnih loterij na izid konjskih dirk, katerih dohodki bi šli v zvezno blagajno. Dobitki pri teh loterijah naj bi bili prosti davka.
Kelly je dejal, da ako resolu-cijski odsek ne bo odobril njegovega priporočila, bo vprašanje zvezne loterije zanesel pred konvencijo.
Krožek št. 1 Prog. Slovenk
Redna seja krožka št. 1 Prog. Slovenk se bo vršila v četrtek, 1. julija ob osmih zvečer v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Članice šo vabljene, da se udeleže v polnem številu.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
30. junija 1948.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) -
For Six Months—(Za šest mesecev)--
For Three Months—(Za tri mesece) -
-$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto) —--
For Six Months—(Za šest mesecev) -
For Three Months—(Za tri mesece) -
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1.918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.

O ČISTKI KNJIG, REVIJ IN TISKANE BESEDE
V	"Glasu SDZ" z dne 24. junija t. 1. je bil priobčen zanimiv članek pod naslovom "Čistka čehoslovaških knjig." Prav za prav to ni nobeno izvirno poročilo o zadevi, ampak je le k naslovu urednik "Glasa" pristavil svoj lastni komentar, ki pa je zopet enostranski, propagandni in skrajno neobjektiven.
V	tekoči mrzli vojni med dvema svetovoma, v konfliktu dveh nasproti si stoječih sistemov, je posebno važno, da se bivstvena vprašanja postavijo pravilno in da se objektivnost ne ubija zavoljo propagande. To je, kar že dlje časa urednik "Glasa" ne vpošteva.
Zadeva, o kateri govori urednik "Glasa" ^ v omenjenem članku, je v tesni zvezi s tako zvano svobodo tiska in s takozvanim "uničevanjem kulturnih tradicij." Seveda, zopet izključno v državah vzhodne Evrope, kajti urednika "Glasa" popolnoma nič ne zanima, kako stvar stoji s temi "čistkami" in "uničevanjem kulturnih tradicij," pri klerikalni reakciji ali pa v fašistični Španiji.
Toda oglejmo si ta zanimiv komentar. Urednik "Glasa" pravi:
"V Češkoslovaški je zdaj v teku čistka knjig, katerih vsebina ne odgovarja partijski liniji.—Komunistični knjižničarji v Pragi že stikajo po javnih in zasebnih knjižnicah, da eliminirajo vso nevredno literaturo. Ta proces se bo nadaljeval skozi poletje, tako da bo do jeseni sleherna knjižnica v Češkoslovaški očiščena teh buržvaznih madežev."
Žal, urednik "Glasa" ne omenja kakšno "nevredno" literaturo nameravajo flCistiti iz češkoslovaških knjižnic. Vseeno pa bi ga radi opozorili, da takšne "čistke" niso popolnoma nič nenavadnega v naši lastni deželi. Znana liberalna revija "The Nation" je na primer nedavno bila "očiščena" iz new-yorških javnih šol, ker jo klerikalna cenzura smatra za "nevredno literaturo," odnosno, ker ne odgovarja vatikanski liniji.
Češkoslovaška, kot vse dežele vzhodne Evrope, se je dolgo let nahajala pod nacistično okupacijo. Za časa te okupacije so bile tiskane knjige, revije in časopisi, ki so popolnoma razumljivo bili v soglasju z nacistično partijsko linijo. Kaj je narobe, ako se podvzame čistko takšne literature, ki samo spominja na leta, v katerih se je s tiskano besedo slavilo krematorije in koncentracijska taborišča, požige in trpinčenja?
Seveda, urednik "Glasa" primerja te čistke, ki so, ponavljamo, tudi pojav v naši lastni deželi, z "zublji Hitlerjevih grmad, ki so lizali in požirali knjige" in so "pošastno razsvetlil nemško nebo."
Tako zvani "zublji klerikalnih grmad" so na primer požrli tudi Cankarjevo "Erotiko" in "pošastno razsvetili ljubljansko nebo," kar pa seveda popolnoma nič ne vznemirja tenkočutne vesti g. urednika "Glasa SDZ," ki se celo šteje med velike čestilce Ivana Cankarja.
O grniadah bi lahko povedali dosti. Povedali bi lahko, da so izključno patent, ki nosi znamko "Made in Vatican," kar bi ^iredniku "Glasu" gotovo moralo biti znano. Toda o tem ne želi govoriti, ker bi poudarjanje takšnih dejstev poslabšalo njegove odnose z "A. D."
Primerjati Hitlerjeve grmade s sedanjimi čistkami v Češkoslovaški, spada v tisto vrsto propagande, ki istoveti fašizem s komunizem. Vztrajno in z veliko gorečnostjo se prednik "Glasa" ukvarja s tako zvanimi "kulturnimi tradicijami," ki da jih komunizem uničuje. V polnem soglasju s histerijo, ki divja v naši deželi, se kot pijanec plota drži takšnih prozornih propagandnih naslovov, ki pa jih ne utemeljuje z nobenimi dejstvi. V "Čistki čehoslovaških knjig" niti ne pove za kakšne knjige gre. Poskuša ustvariti vtis, da gre na splošno za vse knjige "zbranih tekom dolgih stoletij," kar pa je seveda propagandna laž.
Hitler je na grmadi uničil dela dvanajstorice najbdlj progresivnih nemških književnikov. Toda ni zgolj naključje, da so prav ti "pisatelji z grmade," kot Thomas Mann, Egon Ervin Kisch, Ernest Toller itd., najbolj priljubljeni pisatelji v današnji Češkoslovaški.
Poskuša se ustvariti vtis, da je vsaka "tiskana beseda" nedotakljiva in da čistke kakršnega koli '^literarnega plevela" predstavljajo nezaslišan zločin. Vse, kar je napisano, baje spada v "svobodo tiska." Ali je to res? Mi ameriški Slovenci sami vemo, da to ni res. Naše napredne časopise
UREDNIKOVA POSTA
RAZNO	I ta imajo štorkljo. Rekla je, da
o	,	i so jo tja postavili že pred le-
Repubhkanska stranka je no- y ^išo pa ne pride več, je rmnumki Dewpm zapn!cb*ku&.jn.kkL Povmbb je tw% kak,
e g a an 1 ata. Demokratje, i^ia pridnega možička. Njen
bodo gotovo nominirali Truma-na kot se pač spodobi.
Za Truraana vemo, da je možak brez hrbtenice in je žoga v rokah politikantov brez lastne inicijative. Republikanci pa so pokazali z Hooverjem kaj znajo. Pognali so deželo v največjo depresijo, ki smo jo kdaj imeli v tej deželi.
Naš kandidat bo Henry A.
Wallace. On pozna potrebe malega Človeka in mu prizna njegove pravice. On je za prijateljsko sodelovanje z ostalim svetom, vključivši Rusijo in drugimi slovanskimi narodi.
Svet postaja manjši in manjši in potreba je, da imamo na krmilu vlade človeka, ki bo uvi-del, da je le s tesnim sodelovanjem možno preprečiti ponovno klanje in ustvariti boljši svet.
Ta mož je Henry A. Wallace.
#
ČAS CVETJA
Spomladi, ko se narava prebudi iz zimskega spanja, kaj kmalu opazimo prve cvetlice,
ampak najlepše cvetlice pridejo šele v juniju, to so vrtnice.
Baš sedaj so v najlepšem cvetju in človek nehote obstoji pred krasnim rožnim grmom in občuduje barve, katere je spravila skupaj mati narava.
Naši ljudje ljubijo cvetlice in njih vrtovi so vedno skrbno obdelani in polni lepega cvetja. To je znak marljivosti, ponos lastniku in vedno kras slovenski hi- to kakor po ledu ši.
Štefan je šel enkrat, ko je ni bilo doma, na vrt in ga oplel. Ko je prišla domov ji je" pokazal sad svojega truda— dva bušlja plevela. Mrs. Vozel pa v jok. Populil ji je najlepše rože (niso bile še. v cvetju), a plevel je pustil. Res, kdor zna, pa zna!
Za solato b i morala dsbiti medaljo Mrs. A. Tomle, 14823 Sylvia Ave. Naša še ni prilezla na dan, je imela ona že nad pe-denj veliko. In koliko! Dovolj za pol Collinwooda. Ko sem jo vprašal kako vse to napravi, je rekla, da vse to napravijo njene čipke.
No, bom pa še jaz kupil kokoši, da bodo skrbele, da bo tudi pri nas rasla taka solata.
#
Sedaj smo mi na vrsti
Promet skozi bulevar je sedaj zelo omejen, odkar so napravili novo cesto, katere se poslužijo vozniki, ko vozijo vzhodno. Stara cesta služi le v zapadno smer. Sedaj so popravili tudi cesto na bulevarju od E. 140 St. do Euciid Beach parka. Pobrali so tračnice ven ter bo posluga med parkom, E. 140 St. in St. Clair Ave. le z busom.
Bil je res skrajni čas, ker cesta tam je bila že v takemu stanju, da je bilo možno, da boš zletel skozi streho ali pa da ti bo želodec skočil ven. Sedaj je res lepo gladko, da teče av-
Mrs. F. Samsa na 19808 Ke-vvanee Ave. je gotovo ena, ki zasluži priznanje. Pri njej dobite vijolice, šmarnice in polno
Popravili so tudi St. Clair Ave. od Holmes Ave., oziroma od London Rd., do Nottingham Rd. (vzhodno). Bilo je narav-inost škandalozno. Jame in sa-
drugih zgodnjih cvetlic. Sedaj me jame, da si odskakoval v
pa vam lahko pokaže vrtnice'vozu kot žoga.
Kakor izgleda, so popravlje-
vseh vrst, ki se jih dobi, in vseh barv, ki si jih morete misliti.
Mrs. J. Rotter, 19615 Kewa-nee Ave., ima isto polno najlepšega cvetja na svojem vrtu. Posebnost pa je greda v obliki črke V (for Victory). Na njej ima nasajene same bleeding hearts" cvetlice. Mrs. Rotter ima nasajene same "bleeding la le — krvaveča srca.
Prav krasen vrtiček ima Mrs. L. Kraince, 19151 Monterey Ave. Že ograja je tako mično napravljena, da je prijetno za oko. In pa spored gredic je tako lepo zamišljen, da nehote daš priznanje onemu, ki si je zamislil to lepo sestavo. In pa cvetja kakoršnega si želite. Lepo, res lepo.
Pa Mrs. L. Vozel na 18770 Newton Ave. Nima baš velik vrt, a je poln najlepšega grmičevja in rož. Je kaj radodarna in kar hitro je nož v roki in na
ne vse ceste v Grčiji in Turčiji, in smo končno tudi mi prišli na vrsto.
J. M. Steblaj.
dili na delo. Večinoma so to bili eni ter isti.
Pred nedavnim se je postavilo okna na dvorani. Sedaj izgleda prav kot mestna dvorana. S tem se je za letos delo končalo, ker ni več finančnih sredstev na razpolago. Ker sem ravno pri fi-nanci, naj opomnim, da naša farma še vedno prejema finančne prispevke.
Eden izmed največjih piknikov se bo vršil 20. avgusta, katerega bo priredil odbor farme. O tem pa bo poročano pozneje. Upamo, da bodo posamezni člani in društva v tem času že raz-pečali vse knjižice.
Kadar premišljujete, kam bi se peljali, kar lepo zavijte po Chardon Rd., tja na naše prijazne izletniške prostore. Tam vedno dobite družbo in tako jo boste dobili tudi prihodnjo nedeljo. Torej, se vidimo na našem pikniku!
Theresa Gorjanc, tajnica.
Poročilo odbora izletniških prostorov SNPJ
V ponedeljek 5. julija priredi odbor farme SNPJ svoj piknik. Ker letos pade praznik Neodvisnosti na ponedeljek, je odbor sklenil, da praznujemo omenjeni praznik na naši farmi. Torej, rezervirajte si ta dan in pridite na naš piknik!
Odbor se tem potom zahvaljuje vsem delavcem, ki so pomagali na našem zadnjem pikniku. Obenem gre tudi zahvala vsem, kateri so hodili delat ob sobotah in med tednom, da so se prostori, ki so bili razdejani vsled povodnje, uredili. Ti fant-
je zaslužijo resnično veliko pri-rezala vara bo šopek. Sredi vr- znanje, Ifer so tako zvesto hose s teroriziranjem, grožnjami o "subverzivnosti," tožbami in drugimi "iznajdbami," poskuša spraviti k molku. Nobenega dvoma ni, da je s tem tesno povezana svoboda tiska, da je tesno povezan poskus, da se iz našega javnega kulturnega življenja "očisti" časopise, ki ne ustrezajo zahtevam klerikalnih cenzorjev.
Žalostno je, da se urednik "Glasa SDZ" ukvarja s takšno enostransko propagando, ki organizaciji samo škoduje. Kajti nobenega dvoma ni, da takšni članki niso ob jektivna kritika nekega "kulturnega" vprašanja, ampak zvesto capi j an je za propagando A. D., pod masko liberalnega žurnaliznja.
Pravila SDZ sicer pravijo, da uradno glasilo "mora biti branitelj idej brats.kega zavarovanja in bojevnik in razširjevalec teh idej," toda nikjer ni rečeno, da se mora ukvarjati s propagando proti sistemom v drugih državah. Mnogi člani SDZ sodelujejo pri naših naprednih organizacijah in podpirajo SANS. Mnogi verujejo v Wallaceove ideje o miru in medsebojnem razumevanju med Zedinje-nimi državami in Sovjetsko zvezo. Ni dvoma, da je v interesu same organizacije, da bi se vpoštevalo tudi ta del članstva.
Zal nam je, da se moramo od časa do časa ukvarjati tudi s temi "kulturnimi obzorniki" in propagando urednika "Glasa." Toda vse, kar je javno napisano, sme biti tudi javno kritizirano.
Otvoritev Slovenskega doma v Kanadi
St. Catherines, Canada — Ko sem se nahajal v Clevelandu ob koncu velikega tedna, so me ljudje tam spraševali, kdaj bomo imeli v Canadi slovenski naseljenci otvoritev Slovenskega doma, ker da ob tej priliki gotovo pridejo in nas Kanadčane počaste s svojo navzočnostjo. Torej sedaj jim pa lahko povem in jih še enkrat vse skupaj povabim, da gotovo pridejo, kajti izbrali smo si za otvoritev dan, ki je za vas Amerikance najbolj prikladen, to je 3. julij.
Vsa ceremonija bo, v kolikor mogoče na kratko. Začela se bo ob dveh popoldne. Podan bo zanimiv varietni program, če pa bo koga zanimalo, se bo pa lahko zavrtel, mi pa, kar nas je tako bolj sitnih, pa bomo tam, kjer (da se komu ne zamerim) bog roko ven moli.
Torej, ameriški Slovenci, upam, da nas ne boste razočarali na tretjega, saj imate itak praznik in boste lahko prišli.
Isto, kar Clevelandu, to tudi gre naši najbližnji večji naselbini v Gowandi, N. Y. Od tam pa že še ni drugače, lahko peš pridete. Eno rdečo rutco, pa malo fižola zavijte, da ne boste omagali, tukaj vas bomo pa že po-krepčali. Oprostite mali šali, toda prijazno vabimo vse Slovence od daleč in blizu, da nas s svojo prisotnostjo počastite na omenjeni dan. Do tedaj pa bodite pozdravljeni in na svidenje!
Pravi naslov pa je ta: Beams-ville, Ontario. Ko pridete na sredino mesta do gasolinske postaje, zavijte na desno iz ceste 8, ako pa pridete po novemu Highwayu, pa zavijte levo pri prometni luči, to je nekako pol milje v eno ali drugo stran, upoštevajoč, iz katere strani pridete.	Joscph Pogorelec.
Na krovu "S. S. Radnik"
NEW YORK, 17. junija. — Včeraj zjutraj smo srečno prišli v New York. Imeli bi odpluti proti Canadi še včeraj popoldne, pa so zastavkali pristaniški delavci (večina Italijani), ki niso hoteli nalagati na jugoslovansko ladjo. Pa se jim je slabo obnesel njih fašistični račun, ker se je takoj včeraj na hitro organizirala udarniška četa iz posadke parnika in potnikov, in smo pričeli sami nalagati. V par urah je bila vsa prtljaga naložena; danes nalagamo ostalo. Cez par ur bo par-nik naložen, tako da bo lahko danes odplul.
Včeraj in danes smo pokazali kaj smo Jugoslovani, Vsi od prvega do zadnjega smo šli prostovoljno nalagat, možje žene in tudi otroci, nikdo ni hotel izostati. Italijani so pa nas gledali izza druge strani fenca in policijskega kordona ter kolnejo, da po celemu pristanišju smrdi po žveplu in česnu.
Hrana in postrežba je prvovrstna na "Radniku".
Ivan Germek.
Kje so vzroki za slabo razdeljevanje živil v okraju Celje-okolica
Pravilno in hitro razdeljevanje živil, ki so v garantirani preskrbi, • je ena zelo važnih stvari in bi morali temu posvečati vso skrb. Mnogokje pa z birokratskim in površnim delom, počasnim dostavljanjem različnih nakazil in razdelilnikov onemogočamo pravočasno dodeljevanje teh predmetov, ki po nepotrebnem predolgo leže v skladiščih.
Odsek za trgovino in preskrbo na'okraju Celje-okolica je v maju zadnji razdelilnik za moko poslal okrajnemu magacinu še 15. v mesecu, nekaterih pa še ni napravil. Razdelilnike za moko so izvrstili v tri vrste. Tako so za industrijske magacine in razne ustanove poslali razdelilnik okrajnemu magacinu 6. maja. Razdelilnik za državni sektor trgovine, predvsem za kmetijske zadruge, ki imajo 91 poslovalnic, pa je bii razdelilnik poslan šele 15. maja.
Ker so bili trije razdelilniki poslani v obdobju petih dni, se je dogodilo, da je moral voziti okrajni magacin v nekatere kraje tudi večkrat manjše količine blaga. Zaradi tega načina raz-važanja živil potrebujejo danes 12 tovornih avtomobilov, medtem ko so prej zadostovali štirje. Okrajni ljudski odbor pa tudi še ni napravil razdelilnika za pšenični cdrob in čokolado.
Razdelilnika za čokolado niso napravili z izgovorom, da še ni vsa količina čokolade v skladišču. Da so bili razdelilniki tako pozno sestavljeni, navaja okraj, da je moral čakati obračuna posameznih trgovin, da bi vedel nakazati pravilne količine živil. S tem bi se reklo, da vodi okraj dobro evidenco. Pri poznejši akontaciji moke pa opazimo, da to ne drži.
Ker okrajnemu magacinu niso bili poslani razdelilniki, imel pa je nekaj moke v skladišču, je dobil dovoljenje, da lahko daje moko tudi na akontacijo. Tako so odpeljali moko v Vojnik, poslovalnico št. 2, v naprozo Bra-slovče in v Zabukovco. Ti pa so moko vrnili s pripombo, da je imajo še dovolj. Razdelilnik, ki je bil pozneje poslan okrajnemu magacinu, pa je za Zabukovco nakazoval določeno količino enotne moke.
Torej okraj nad tem nima evidence, čeprav razdelilnikov ne delajo, dokler ne dobe obračuna od prejšnjega meseca. V na-prozi v Braslovčah imajo zaloge enotne moke, ki zadostuje še za tri mesece.
Za mesec junij bodo na okraju napravili skupni razdelilnik za vse tri sektorje trgovine. Vendar bo razdelilnik najprej napravljen predvsem za oni kraj, kjer je največja potreba. Pri tem pa bodo morali paziti, da ne bi ostali kraji zaradi tega prejemali živil šele konec meseca. Prav tako bo odslej
okrajni magacin razdeljeval vsa živila tudi kmetijskim zadrugam. Do zdaj je namreč okrajni magacin dobavljal kmetijskim zadrugam samo moko, vse ostalo pa okrajna poslovna zveza.
Da bi se distribucija moke pospešila, bo morala storiti svoje tudi direkcija "Žito" v Ljubljani. S počasnim pošiljanjem nakazil so vso stvar zavirali. Tako so nekatera nakazila datirana za mlin Zreče s 15. aprilom, za paromlin z 8. aprila. Najtežje pa je to, da so nakazila določena za mline, ki niso mogli svoje obveznosti pravočasno izpolniti. Tako mlina v Oplotnici in i Ihanu pri Kamniku še nista poslala količin moke in ješprena, ki bi ga morala poslati.
Potrebno je, da se vse te napake odpravijo. V kolikor bo okraj pravočasno napravil razdelilnik in direkcija "Žito" določila mline, ki bodo svoje obveznosti pravočasno izpolnile, bo storjen precejšen korak k pravilni in prawGasni distribuciji živil v okraju.
Ponatis iz "Slovenskega poročevalca"
NOVA STRANKA IMA TEŽAVE V OKLAHOMI
OKLAHOMA, 29. junija—Državna višja sodnija je danes zavrgla priziv oklahomske Progresivne stranke, da se na glasovnico pri predsedniških volitvah v novembru postavi tudi ime Henry A. Wallacea in so-kandidata Glen H. Taylorja.
Progresivna stranka je takoj naznanila, da bo vložila priziv na najvišjo sodnijo Zedinjenih držav s ciljem, da se zaščiti osnovne pravice ljudstva.
Višja sodnija Oklahome je zavrgla prošnjo stranke za ponovno zasliševanje v zvezi s svojo prejšnjo odločitvijo, da stršnka ni bila pravilno organizirana. Za zavrnitev prošnje je glasovalo šest sodnikov, eden proti, dva pa nista bila prisotna.
ANGLIJA SMATRA, DA JE NAPAD NA TITA "OGROMNE VAŽNOSTI"
LONDON, 29. junija—Angleško zunanje ministrstvo je danes označilo napad na maršala Tita In njegovo vlado v Jugoslaviji za dogodek "ogromne važnosti," ker je bil s tem razkrit obseg nesoglasja za "železnim zasto-rom," o katerem ni zunanji svet do sedaj ničesar vedel.
Nenavadno hiter komentar zunanjega ministrstva, ki je običajno zelo konservativen v ocenjevanju dogodkov, se smatra za barometer značilnosti, katero utegne. imeti napetost med Rusijo in Jugoslavijo na Sv'etovni politični položaj.
(Kar se tiče ameriškega državnega departmenta, se poroča iz Washingtona, da za enkrat položaj samo motri, ni pa dal v javnost še nobene izjave).
Kako so usmiljeni bratje v Kanadi služili ljudstvu
Novo mesto v maju—Z največjim zadoščenjem je delovno ljudstvo spiojelo nacionalizacijo manjših podjetij, med njimi socialno zdravstvenih ustanov, ki so bile še do nedavnega last zasebnikov ali posameznih verskih skupnosti. Med temi je bila tudi bolnišnica v Kandiji pri Novem mestu, katere lastnik je ^il red usmiljenih bratov.
Ob prevzemu bolnišnice se je pokazalo, kakšno stališče je ta red zavzemal do naše ljudske države in do skupnosti. Bolnišnica je po njihovih izjavah bila namenjena ljudstvu, dejansko iJii je služila šestorici usmiljenih bratov, da so dobro živeli.
Tako so pri prevzemu odkrili v skladiščih bolnišnice precejšnje količine različnih živil, ki so
bila namenjena izključno šestorici "usmiljenih" bratov. Usmiljenje so kazali na ta način, da so spravljali hrano, ki so jo dobivali za bolnike, za sebe.
Tako so našli v skladišču pet kilogramov kuhanega masla, ki je bilo že pokvarjeno, dalje je imelo v svoji zalogi teh šest za-isc "usmiljenih" bratov 350 ki-[logramov masti, GO kilogramov I olja, 15 kilogramov slanine, 80 I kilogr amov prekajene svinjine, j 15 kilogramov klobas in še dru-[ga živila. Kljub temu pa jih ni j bilo sram pr ejemati za sebe tu-jdi bolniške nakaznice.
I Nacionalizacija bolnišnice jim je končno za vedno prekrižala 'njihovo pod krinko usmiljenja j delujoče protiljudsko zadržanje-
30. junija 1948.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
M. Iljin:
PRIRODA IN LJUDJE
(Nadaljevanje) Tri strašne besede
Ni tako lahko obrzdati reko, kakršna je Volga.
Obrzdati reko se pravi, postaviti se po robu vsemu, kar se dagaja v priredi samo od sebe. Voda na primer hoče vedno teči od zgoraj navzdol. Mi pa jo ustavljamo z jezovi in prisilimo, da se dviga od spodaj navzgor. Spomladi prestopajo reke svoje bregove, mi pa zajemamo spomladanske povodnji na polji in jih zapiramo v zajezitvena jezera.
Kaj pa, če voda poruši jezove in nasipe?
Zgraditi moramo jezove in da se to ne bo moglo zgoditi, da se bo vsak jez vključil v pri-rodo kot njena nova trdna sestavina.
Treba je v naprej preudariti Vse težave, vse nevarnosti.
Graditelji jezov poznajo tri strašne besede.
Prva beseda je pesek.
Pravimo, da zgradba, ki je Zgrajena na pesku, ni trdna. Toda če ta zgradba ne stoji na uli-
ci, ampak v strugi reke, ji je teže obstati.
Dan in noč se bori jez s pritiskom vode. Dan in noč ga na-skakuje voda in ga skuša pre-vreči. A napad od spredaj, s čela je težaven in voda skuša doseči svoj smoter po ovinku: gloda dno pod jezom in gloda breg, kjer se stika z jezom. Pada od zgoraj čez rob in bije od zadaj z močnimi udarci v temelj jeza.
Če je jez zgrajen na pesku, potem je zanj boj z vodo stokrat težji. Pesek je slab zaveznik jezu. Ne vzdrži napada vode in se umika.
Preden se dobro zaveš, se že voda prerije in zmaga.
Zato je pesek tako strašen— ni strašen zaradi svoje moči, ampak zaradi svoje šibkosti.
Šibkost zaveznika je včasih nevarnejša kakor moč sovražnika.
Druga strašna beseda je kras.
Kras je bolezen zemlje, bolezen kamnitih gmot. V kamnitih plasteh nastanejo razpoke in votline. Te razpoke in votline se vse bolj širijo in se spreminjajo v jame, vodnjake, brezna in špi-Ije.
Corn Sticks With Summer Dinners
This is the time of year to make the most of the abundant variety of fresh fruits and vegetables our grocers—and our gardens have to offer. To add the crowning touch to a summer garden dinner, there is nothing better than golden crusty corn sticks.
Corn sticks are the simplest of hot breads to make, and those wonderful ear-of-corn shaped pans are now back on the market.
Here's a new corn stick recipe that will give you crisp, delicious corn sticks with very little effort. Serve corn sticks piping hot with plenty of butter, and even the simplest dinner will be one the family remembers.
Lightnin' Golden Com Sticks Makes 14 small com sticks
Temperature: 425°
3 teaspoons baking powder 1 egg /
1 cup milk % cup shortening*
Time: 15 minutes
1 cup enriched yellow corn meal 1 cup sifted enriched flour % cup sugar
% teaspoon salt	_ - -	^ ,,
1. Sift together dry ingredients into medium-sized bowl. Add egg, milk and shortening.	. .. i - ^ n
Beat with rotary beater until smooth, about 1 minute. Do
not overheat.	,	,	, , ,
Pour batter into hot greased corn stick pans and bake in a hot oven (425°F.) 15 to 20 minutes.
* Shortening must be at room tempcr^tuie.
2. 3.
Kjer razsaja kras, ostanejo tla brez vode ki uhaja po razpokah v globino. Gozdovi poginejo. Zaradi podzemeljskih udorov se rušijo stavbe in pojavljajo se razpoke na površju.
Kjer ugotovimo kras, je bolje, da ne gradimo.
A kako naj doženemo, ali je zemlja bolna ali zdrava, ali se širijo v njeni globini razpoke in votline ? Te votline se imenujejo kaverne prav tako kakor praznine v bolnih pljučih.
Treba je vprašati geologe. Ti vedo, kako je zgrajeno telo zemlje ,vedo, Jije je lahko kras in kje ga ne more biti.
Zakaj in kako nastaja kras?
Ustvarja ga voda s svojim delom. Pod zemljo je mnogo vode, so potoki, reke in slapovi. Nekoč sem bil globoko pod zemljo. Ko sem se spuščal v jašek, je okoli mene šumela voda, kakor da bi močno deževalo. Spodaj sem moral iti skozi pravo vodno steno, ki mi je zagrajala pot. Tisti dan črpalke niso delale in so zato imele podzemeljske vode praznik. En sam dan je zadoščal, da so se popolnoma razdivjale.
Kaj dela voda v globini? Razjeda kamen, razkraja sadro, apnenec in dolomit.
Če je gmota take kamenine razpokana, voda z lahkoto pronica v razpoke. Ko pronikne v kamen, se loti dela: razjeda, šili razpoke, dolbe lijake in votline. Majhne votline se spreminjajo v velikanske podzemeljske dvorane. Te dvorane se gradijo brez inženirjev, nihče ne skrbi za to, da so svodi trdni. In dogaja se, da svodi ne vzdržijo ob-težitve in se sesujejo. Vsa gmota, ki je ležala nad jamo, se od-kruši in utrga navzdol. Kjer se izvrši tak udor, se rušijo in sesedajo hiše.
Kaj, če se udere podzemeljska votlina prav pod našim jezom?
Preden začnemo z delom, moramo preiskati, ali niso morda v globini votline, ali ni morda tam kras. Če ugotovimo v kamnu kras, se moramo zavedati, da je graditi na takem kamnu pač še nevarnejše kakor graditi na pesku.
Tretja strašna beseda je prelom.
Samo na videz je zemlja pod našimi nogami mirna in nepremična. Velikanske kamnite plasti se upogibajo in gubajo, se dvigajo navzgor in sesedajo navzdol. Grmade Kavkaza, Alp, Pirenejev so gube zemeljske skorje. Milijone let je trajalo to gubanje kamnitih gmot.
In the gube so napete kakor
orjaške mišice. Niti pojma nimamo, koliko energije se skriva v kamnitnih gmotah pod našimi nogami!
Včasih se dogodi, da napetost doseže višek, in tedaj se okovana energija sprosti. Ta sprostitev pa ne traja milijone let, ampak le sekunde. Zemeljska skorja poka. Sunek za sunkom stresa zemljo. In če se oba roba razpoke razideta tako, da se eden sesede, drugi pa dvigne, pravimo ,da se je izvršil prelom.
Kjer se je nekoč izvršil prelom, je nevarno graditi jez. To je pač kraj, kjer je bila katastrofa. Kamnitna, gmota je razdrobljena na razpokana, tam je lahko tudi kras.
Toda razpoke v kamnitni gmoti so nevarne tudi zaradi nečesa drugega.
•Skozi razpoke lahko pronica voda in tako obide jez, ki ostane na suhem. Dogaja se tudi, da se roba preloma še dolgo časa ne umirita, da se eden dviga, drugi pa seseda. Ta počasna podzemeljska gibanja lahko razrušijo jez. In končno se prav lahko ponovi potres, kjer je nekoč že bil.
Ali so že bili pri Volgi geologi, ali so raziskali notranjost zemlje povsod tam, kjer naj bi stale bodoče gradbe?
Da, geologi so že tam in raziskujejo. Svedri vrtalnih strojev se zagrizujejo v kamnite plasti in vrtajo iz njih preskusne ste-brčke. Te stebrčke razgledujejo in proučujejo učenjaki zato, da
doženejo, kakšne plasto, kakšne vrste kamenin so tam spodaj.
In kaj pravijo geologi?
Pravijo, da bodo imeli graditelji jezov na Volgi ponekod opravka z vsemi tremi strašnimi rečmi: s peskom, s krasom in s prelomi.
Kaj naj torej storimo? Kako n^j popravimo dno Volge?
Kjer ugotovimo pesek, lahko zabijemo globoko v dno jeklene kole. Jekleni zid ne bo dopustil vodi, da spodkoplje jez.
Kjer je kamenina razpokana in razjedena, jo lahko popolnoma izrežemo, kakor izreze kirurg košček kosti, ki ga je raz-jedla bolezen. Kjer ugotovimo razpoke in votline, jih lahko za-lijemo s cementom, plombiramo kakor votel zob. Bolezen lahko ozdravimo. Poglavitno je, da vemo, ali je ali ni, in da pravočasno ukrenemo, kar je treba.
Najbolje je seveda graditi tam, kjer ni niti krasa niti preloma niti peska. Skrbno moramo proučevati dno reke, če hočemo najti za vsak jez najboljše, najzanesljivejše mesto.
Tako se vzajemno podpirata dve vedi: geologija in hidrotehnika. Geologov pogled je usmerjen v preteklost: vidi, kar je bilo pred milijoni let. Gre^dite-Ijev pogled je usmerjen v bodočnost: vidi, česar še ni, Rar bo ustvarjeno. Če hočemo ustvarjati bodočnost, moramo poznati preteklost.
(Dalje prihodnjič)
Jože Bon:
Poslovodkinja Barbka
let's explore
RUTHERFORD B. HAYES
Set in the trees, gardens and .spacious lawns of beautiful 20-ncre Spiegel Grove near Fremont, Ohio is the Hayes Memorial Library'and Museum, visited annually by tens of thousands of people.
In memory of Rutherford« B. Hayes, 19th President ol the United States, it features the massive, worn desk used by all presidents from Abraham Lincoln to Theodore Roosevelt.
On that desk were signed presidential documents which brought progress and prosperity to the .lives of millions of people in this nation. An historic and interesting collection of books, paintings, fui-niture and clothing, all belonging to the former president and now in the very rooms in which he passed his life both before and after he served as president, is on display.
Fremont itself is in the centei of a most interesting pa^t of the state. "Old Betsey," a six-POund brass cannon, stands on the si e of Fort Stephenson where riflemen and "Old fietsey cessfully fought 1300 British and Indians in 1813.
Only a few miles away is Cedar Point, the Atlantic City of the
Third Ohioan Elected President


FREMONT
COURTESY-THl STANDARD OIL CO. (OHIO)
West, with its beautiful bathing beach.
On Route 6 out of Fremont is the "bottomless" Blue Hole of Castalia. Never changing its temperature, never varying its flow in drought or rainy season, the Blue Hole - is one of the world's wonders.
Rutherford B. Hayes was born in Delaware, Ohio, October 4,1822 and died in Fremont, January 17, 1893. He was graduated from Ken-yon College at Gambier, Ohio; served as City Solicitor of Cincinnati; and as a Major General in the Civil War.
In 1867 he was elected Governor of Ohio and served three terms'.
In 1876 he was elected president by the margin of one vote of a special Electoral Commission who decided that the votes in Louisi-
DELAWARE
ana. South Carolina and Florida
had been cast in his favor.
* * *
(■Another story in this scries on Ohio Presidents will appear in an early issue. Watch for it.)
Ko je Selanova Barbka zvedela, da bo V 'Kranju poslovodski tečaj, je čutila, da je prišel nov čas. Že od nekdaj je Barbka želela pogledati v skrivnost knjigovodstva, se v tem izobraziti in postati dobra in poštena knji-govodkinja.
"Mama," je rekla svoji materi, "zdaj pa grem!"
Barbkina mati je zadovoljno gledala hčerko, ki se je pripravljala za tečaj. Spomnila se je tisočerih hčerkinih prošenj, da bi ji omogočila izobrazbo v trgovskem poklicu. Toda revščina v hiši in nerazumevanje nekdanjih mogotcev in oblasti so njej in hčerki zapirali vrata pred nosom. Hudo ji je bilo ob misli, da bo morala Barbka—njena ljubljena edinka—iti isto pot; kakor ona sama.
"Je že tako!" se je Selanka vdala v usodo in prenehala misliti na boljše čase.
Pa je prišla vojna in znjo težko priborjena svoboda in odrešitev vseh ljudi, ki hočejo pošteno delati. Tudi Selanka je laže zadihala in pred tremi meseci, ko je hčerka odšla v tečaj —se ji je zdelo, da sonce vse drugače sije in da cvetlični grm pred hišo vse lepše cvete.
Pa je res sonce lepše sijalo j in cvetje lepše duh telo—to se je videlo na Barbkinem obrazu v j poslovodskem tečaju. Pridno—: včasih brez daha—je poslušala' predavatelje, ki so razlagali bla-1 goznanstvo, trgovino in z njo | tudi "Barkino knjigovodstvo." i Z vsakim dnem si je pridobila | več znanja in njeni tovariši z učitelji skupaj so bili veseli Barbkinih uspehov.	|
Trije meseci šole so Barbki minili kakor blisk. Zdelo se ji je, da bi do večnosti poslušala besedo tovariških predavateljev, ki so ji odpirali nov svet in ^ njim kruh in delo. Odličnja-kinja Barbka je zapustila tečaj in čakala, da ji poslovna zveza na Jesenicah odredi mesto v kmečki zadrugi. Ni bila sama, ki je čakala. Devet in štirideset mladih ljudi je nemirno čakalo dela. Pa so rekli v poslovni zvezi na Jesenicah, da ne rabijo več "moči" kakor tri!
Med tem, ko so tako povedali, je v kmečki zadrugi na Brezjah ležalo tako zmečkano blago iia policah, da se človek ne bi
mogel znajti, če bi hotel kaj kupiti.
Po prizadevanju okrajnega ljudskega odbora na Jesenicah je prišla Barbka v vas Mošnje pri Radovljici. Malo nerodno ji je bilo, ko je stala pred lokalom kmečke zadruge. Stisnila je zobe: "Saj nisem po vodi priplavala!" in odšla v trgovino. Predstavila se je poslovodji in povedala, zakaj prihaja. Jezen
pogled—skoraj sovražen—jo je ošinil.
"Nič zato," si je mislila Barbka in kakor človeku pred smrtjo —tako vsaj pravijo—se je pred njo ponovilo vse tisto, kar je doživela v šoli. Pridna je bila tiste dni ,ko je prevzemala trgovino. Na vse je pazila, nič spregledala in po štirinajstih dneh je naša Barbka. tečajnica tro-mesečnega poslovodskega tečaja tole našla:
Poslovodja Ivan Konšek je poneveril več kakor dvanajst tisoč dinarjev, mešal vodo v kis in zase vzel blago, ne da bi dal točke, si dal iz njega napraviti obleko in krojača plačal z blagom za hlače.
Konška ni več v poslovalnici v Mošnjah. Sedaj je Barbka poslovodkinja in da ji bo šlo delo bolj izpod rok, ji pomaga Prež-Ijeva Ivanka, ki je končala tečaj v Dobrni. Prijateljici sta in še tovarišici po vrhu. Druga drugi pomagata in prav zaradi tega je trgovina v Mošnjah kakor domek najbolj srečne družine na svetu. Marsikaj še manjka v trgovini. Barbka in Ivanka si lepo zapomnita in zabeležita, kaj ljudje želijo in kaj je ljudem in njihovim rokam v tem kraju najbolj potrebno.
"Če bova v prostem času postajali, ne bova dosti zvedeli," je rekla nekega dne Ivanka Barbki.
Pa sta šli. Prav tako kakor nekdanji aktivisti.
Malo ljudi je bilo, ki so prijazno odzdravili na Barbkin in Ivankin tovariški pozdrav. Šlo pa je.
Pri hiši, kjer so na oknu že nageljni cveteli, se je Barbka ustavila.
"Pojdiva k Bezlaju."
"Bog vam daj dober dan," je Ivanka pozdravila.
"Če si ga ne bom sam napravil, ga tudi bog ne bo dal," je odgovoril Bezlaj. "Sedita!"
Barbka je s tovarišico sedla
na ponujeno klop in se zaplela v razgovor z Bezlajevo ženo.
Marsikaj sta zvedeli. Manjkajo gnojne vHe pri hiši, hčerka delovnega—malo godrnjaškega Bezlaja bi rada blago za letno obleko. "Pa ne takega, kakršnega nosijo že vsa dekleta po vasi!" je rekla domača Francka in odgnala govedo na vodo.
Barbka z Ivanko kar dobro vodi kmečko zadružno trgovino v Mošnjah pri Radovljici. Včasih je tudi malo hudo. Pride kmet v trgovino brez pozdrava. Med potjo do trgovine se je oborožil z vsem, kar ni prijaznega. Barbka z Ivanko posluša godr-nanje, ve, da je prišel le zabavljat in si tega ne jemlje preveč k srcu.
Vzame si v spomin vse tiste stvari, ki jih najde v prostem času med ljudmi, da bi lahko čimbolje ustregla njihovim željam. Zato bodo naročilnice v redu poslane poslovni zvezi in ni tako daleč dan, ko bodo tudi tisti ljudje, ki danes gledajo Barbko postrani rekli:
"Škoda bi bilo, če bi Barbka odšla kam drugam!"
TEKOM ČASA.
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik natiaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd SI.; vhod samo
na E. 62 Si.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.; EN 5013
1886


1948
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrti od prevelike žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem iužno vest. da je kruta smrt posegla s svojo koščeno roko v našo sredo in nam odvzela našo prelj ubij eno in nikdar pozabljeno soprogo ter drago in skrbno mater in staro mater
Štefanijo Fatur
rojena TOMŠIČ
Blagopokoj niča je izdihnila svojo blago dušo po dolgotrajni mučni bolezni dne 16. junija 1948, v starosti 61 let. Pogreb se je vršil dne 21. junija iz Joseph Žele in sinovi pogrebnega zavoda in po opravljenih cerkvenih pogrebnih obredih v cerkvi Marije Vnebovzete smo jo položili k večnemu počitku na pokopališče Calvary.
Doma je bila iz vasi Bača, fara Knežak na Krasu, Notranjsko. V Ameriki se je nahajala 43 let in je bila članica društva Janeza Krstnika št. 71 ABZ, podr. št. 10 SŽZ in Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete.
Tem potom si štejemo v dolžnost, da se iskreno zahvalimo vsem, ki so krsto pokoj nice okrasili s tako lepimi venci in cvetjem, kar nam je bilo v veliko tolažbo in zavest, da ste pokojnico ljubili.
Dalje iskrena hvala vsem, ki ste darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše pokoj nice.
Hvala lepa vsem, ki ste dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu, vsem, ki ste prišli pokoj nico pokropit, ko je ležala na mrtvaškemu odru, ter, vsem, ki ste jo spremili v tako lepem številu na njeni zadnji poti na pokopališče.
Lepa hvala članicam-nosilkam krste ter duhovščini pri fari Marije Vnebovzete za opravljene cerkvene pogrebne obrede.
Enako najlepšo zahvalo izrekamo pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi za vso postrežbo in vsestransko pomoč ter za lepo urejen pogreb.
Bodi vsem, ki ste nam stali ob strani, nas tolažili in bili nam v pomoč na en ali drugi način v dneh naše britkosti, izrečena najlepša hvala.
Ljubljena soproga in mati! Kruta smrt Te vse prerano je vzela iz naše srede in zdaj počivaš v hladni zemlji. Srca naša so žalostna, zaman Te iščejo naše oči, zaman pričakujemo Tvojega glasu. Hiša preje tako prijazna, zdafj otožna je, ker ni drage žene, skrbeče mame. Tolaži nas zavest, da enkrat se združimo tam gori nad zvezdami, do tedaj pa bo živel Tvoj duh v naših srcih do svidenja!
ŽALUJOČI OSTALI:
IGNAC, soprog
FRANK, JAMES v Culver City, Cal., in EDWARD, sinovi, MRS. ŠTEFANIJA PIOUARD, hči, v Ponoma, Cal. 6 vnukov
JOSEPH ALLESBURGH, brat v E. Tawas, Mich. ANTON, brat, in ANTONIJA, sestra ter drugi sorodniki v stari domovini in tukaj.
Cleveland, Ohio, dne 30. junija 1948.
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
30. junija 1948.
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
DRUGA KNJIGA
(Nadaljevanje )
Dovolj je prelite 'bratske krvi! Zavedite se, delavci! Vaš sovražnik ni avstrijski in nemški vojak, ki je ravno tako zaslepljen kakor vi, marveč lastni car, lastni trgovec in posestnik. Vanje namerite svoje puške. Pobratite se z nemškimi in avstrijskimi vojaki, čez žične ovire, s katerimi so vas kakor zveri ločili druge od drugih, si podajte roke. Bratje ste na delu, na rokah se vam še niso zacelili krvavi žulji dela, vi nimate kaj deliti. Dol s samodrštvom! Dol z imperialistično vojsko! Naj živi nezlomljiva enotnost delavcev vsega sveta!
Zadnje vrstice je Listnickij prebral ves zasopel. "Tu je. Začenja se!" — je pomislil, prežet od sovraštva in zmrvljen pod težo prebujenih slutenj. Listnickij je dobil telefonično zvezo s poveljnikom polka in mu naznanil o dogodku.
—	Kaj ukažete, naj napravimo, vaša ekscelenca? — je vprašal ob koncu.
Med mušičnim brnenjem in oddajenim zvonjenjem telefona so se glasile nagle generalove besede:
—	Takoj napravite' preiskavo v navzočnosti narednika in vodnih častnikov. Podrobno, ne izvzemite niti častnikov, še danes bom vprašal divizijsko poveljstvo, kdaj mislijo premenja-ti polk. Podkuril jim bom. Ce pri preiskavi kaj najdete, mi nemudoma sporočite.
—	Domnevam, da je to delo strojničarjev.
—	Tako? Ukazal bom Ignat-jiču, naj pri priči preišče svoje kozake. Srečno.
Listnickij je sklical v svojo podzemnico vodne častnike in jim sporočil povelje poveljnika polka.
—	Taka nesramnost! — je bil ogorčen Merkulov. — Kaj bomo res drug drugega preis-kavali ?
—	Vas prvega, Listnickij! — je zaklical mlad golobrad poročnik Razdorcev.
—	Žrebajmo.
Po abecedi.
—	Gospodje, pustimo šale, je strogo posegel vmes Listnickij. — Naš stari je vsekakor pretiraval: častniki v našem polku so kakor Cezarjeva žena. Samo eden je bil — praporščak Bunčuk —, pa še ta je prebegnil, ampak kozake je treba pretipati. Pokličite narednika.
Prišel je narednik, n e več mlad kozak, vitez Jurijevega križa vseh treh stopenj. Od-kašljal se je in se ozrl po častnikih.
—	Koga sumiš v stotniji? Kdo bi, misliš, utegnil raztrositi te oklice? — se je obrnil k njemu Listnickij.
—	Med našimi jih ni takih, vaše blagorodje, — je prepričano odvrnil narednik.
—	Ampak vendar so bili pozivi na predelu naše stotnije? Kdo izmed tujih je bil v strelskih jarkih?
—	Nobenega tujega ni bilo. Iz drugih stotnij jih ni bilo.
Pojdimo in preiščimo vse zapovrstjo. — Merkulov j e zamahnil z roko in stopil proti izhodu.
Začela se je preiskava. Obrazi kozakov s o izražali razna čustva: eni so se mrgodili, ker niso nič razumeli, drugi so prestrašeno pogledovali po častnikih, ki so rili po sirotnih kozaških stvareh, tretji so se po-smehovali. Zastaven desetnik ? strelec je vprašal:
—	Vsaj povedali bi, kaj iščete? Ce gre za kako tatvino, je morebiti kdo koga videl.
Preiskava je bila brez uspeha. Samo pri enem kozaku prvega voda so našli v žepu plašča zmečkan pozivni listek.
—	Si prebral? — je vprašal Merkulov in smešno preplašeno vrgel stran najdeni papir.
—	Za zvijanje sem ga pobral, — se je nasmehnil kozak, ne da bi dvignil povešene oči.
—	Zakaj se režiš? — je ihtavo zakričal Listnickij; temno zardel in stopil h kozaku; pod ščipalnikom so mu živčno utripale kratke rumenkaste veke.
Kozaku se je obraz hipoma zresnil, kakor da mu je nasmešek odnesel veter.
—	Oprostite, vaše blagorodje! Saj komaj znam malo brati. Črkujem zelo počasi. Pobral sem pa zato, ker papirčkov za zavijanje nimam, tobak je, papirčki so mi pa pošli, zato sem ga pobral.
Kozak j e govoril užaljeno glasno, v glasu mu je zvenela srditost.
Listnickij je pljunil in odšel. Za njim so krenili častniki.
Drugi dan so polk umaknili s položajev in ga odvedli kakih deset vrst v zaledje. Iz strojnič-nega oddelka so dva prijeli in izročili vojnemu sodišču, druge pa deloma premestili v rezervne polke, deloma razbili po pol-
kih druge kozaške divizije. Po nekoliko dneh počitka se je polk primerno uredil. Kozaki so se umili, očistili, skrbno obrili, ne tako kakor v okopih, kjer so se pogosto rešili kocin na licu na preprost, a boleč način: dlake so prižgali z žveplenko in kakor hitro je ogenj, ki je obli-zoval ščetine, prišel do kože, so potegnili po licih s poprej namočenim robcem. Temu načinu so rekli "svinjski smod".
— Ali naj posmodim ali po-brijem? — je vprašal sleherni četni brivec svojega gosta.
Polk je počival. Kozaki so na zunaj postali debelejši in veseli, a Listnickij in z njim vred vsi častniki so vedeli, da je ta veselost kakor lep dan v novembru: danes je, jutri ga že ni. Treba je bilo samo ziniti o odhodu na položaje, pa se je mahoma spremenil izraz obrazov in pod spuščenimi trepalnicami je bilo videti nezadovoljstvo in čemerno sovražnost. Čutiti je bilo smrtno utrujenost, razrvanost, in ta utrujenost je
rodila moralno neustaljenost. Listnickij je predobro vedel, kako grozen je človek, če se take volje poloti doseči kar že koli.
Leta devetnajststopetnajste-ga je četa vojakov pred njegovimi očmi petkrat naskočila, pri tem imela nenavadne izgube in dobila ponovno povelje: "Obnoviti napad." Ostanki čete so samovoljno zapustili svoje področje in odšli v ozadje. Listnickij je dobil povelje zadržati jih s stotnijo in ko je razpostavil stotnijo v strelce, poskušajoč preprečiti onim beg, so začeli nanje streljati. Od čete je ostalo k večjemu šestdeset mož in videl je s kakšno blazno, obupano hrabrostjo so se ti ljudje otepali kozakov, padali pod sekanjem sabelj, umirali, a se prebijali dalje v pogubo, v uničenje, prepričani, da je vse eno, kje je doleti smrt.
Kako grozeč opomin mu je vstal v spominu ta dogodek in
Listnickij je razburjeno in vse drugače pogledoval kozakom v obraze in premišljeval: "Ali se ne bodo nemara tudi ti nekoč obrnili in krenili ravno tako, da jih ne bo moglo zadržati nič razen smrti?" In ko se je sreča-val z utrujenimi, zagrenjenimi pogledi, si je pošteno priznal: "Bodo!"
Kozaki so se v primeri s, prejšnjimi leti korenito spreme-! nili. Celo pesmi, še te so bile no-; ve, rojene v vojski, prežete s črno neutolažljivostjo. Listnickij je ob večerih, kadar je šel mimo prostornega tovarniškega skladišča, kjer je bila nastanjena stotnija, najpogosteje I slišal isto otožno, nedopoved-
ljivo žalostno pesem. Peli so jo vselej tri ali štiriglasno. Nad polne base je vzletaval in po-drhteval nenavadno čist in močan tenor prvega pevca.
(Dalje prihodnjič)
OGLAŠAJTE V
'ENAKOPRAVNOSTI"
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 St.
HE 3028
S0UN1> SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo jamčeno
VAS MUCI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas.
Mandel Drug
slovenska lekarna 15702 Waterloo Rd.
ŽENSKA
išče delo za dva dni v tednu. Hišna opravila; najraje v Collinwoodu.
Pokličite IV 2088
Plastering & Repair Work
PROSTI PRORAČUNI Izvršimo prvovrstno delo ometa in popravil.
Pokličite
LO 4167
Eks+ra posebnost!
če sedaj daste vaš fornez pregledati, nanovo cemen-tirati in sčisliti, kar navadno stane $25. vam vse to naredimo ZA SAMO
$12.50
Pokličite še danes — Prihranite si denar
NATIONAL HEATING CO.
Postrežba širom mesta
FA 6516
F O R N E Z I
Novi fornezi na premog, olje, plin, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5; premenjamo stare na olje. Thermostat.
CHESTER HEATING CO., 1193 Addison Rd., EN 0487 Govorimo slovensko
DVE SOBI ZA DVA FANTA
SE ODDA V NAJEM ZGORAJ. Vpraša se na
1157 E. 71 Si. KUHINJSKA PEČ
White Star izdelka, in tri-koma-dni set za družabno sobo se proda.
Vprašajte na
1095 E. 72 ST.
SEDEM AKROV FARMA
se proda; na tlakovani cesti. Hiša s 6 sobami, velika klet, elektrika, plin, fornez, štala, kokošnjak, vse v dobrem stanju.
Vsake vrste sadje, špargelni, maline in grozdje. Lahka zemlja za delat. Kdor želi videti, naj se oglasi pri
JOE CEGLAR
TOWNLINE ROAD NORTH PERRY-MADISON, O.
ZakrajseR Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicolt 3113
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St.	HE 2730
IŠČE SE
MIZARJE
Stalno delo pozimi in poleti.
Dobra plača.
Vprašajte na
960 E. 185 ST.
CHRISTIANA LODGE AND COTTAGES,
Edwardsburg, Michigan
The Lodge has 30 rooms with connecting shower and toilet. There are 17 cottages with private shower and toilet. Central dining room ob prvi obletnici kar je umrl with American-European cooking. I
All sports: golf, dancing, tennis and shuffleboard, outdoor games.
Cater to overnight guests.
Located in Christiana Lake in a grove of large trees. 100 acres , of private playground'on US 112.
Write for folder.
CHRISTIANA LODGE Dominic Krasovec, Prop.
Phone 9126F5 P. O. Edwardsburg, Mich.
V blag spomin
lb prvi obletnici kar je umr naš ljubljeni soprog in oče
FRANK PETROVdC
HIŠA NAPRODAJ
NAHAJA SE NA
3287 Richmond Rd.,
MED EUCLID IN CHARDON
California Stucco hiša s 6 sobami; en aker zemlje, 80 sadnih dreves. 4 garaže, cementiran dozov, tovarniško izdelana zimska okna, fornez na olje, prednji porč z "awning," zadnji porč je zgrajen po California Stucco. Vse je lepo urejeno, če katerega veseli, naj pride hišo pogledat zvečer ali čez dan v nedeljo.
Zatisnil je svoje blage oči 30. junija 1947 leta.
Kako pozabit to gomilo,
kjer Tvoje blago spi srce, ki nam je vedno dobro bilo ves čas, do zadnjega je dne.
Žalujoča soproga Jennie, sinovi, hčere in vnuki
pieveland, O., dne 30. junija 1948
ffORlOOATSOMMT
standard tire

a
PER WEEK

umi«
Every »ire of *wbe # moft«'«""*' . ■ .onteed to
0 ,lo\ wtku' >1""' "

HUS TAX 6.00-16
lESS TRADE-IN AllOWANCE
Sensational reduced price for the Firestone Standard Tire! Long Mileage! Silent tread! "Curve-Gripping" safety shoulders! Gum-Dipped cord body for protection against blowouts! Save even more because we'll buy all the UNUSED MILEAGE in your present tires!
RECENT INDEPENDENT TIRE RESEARCH SURVEY SHOWS MORE PEOPLE PREFER FIRESTONE TIRES THAN AMY OTHFR MAKE
mill
Reg. 3.98 All-Metal Folding STEP STOOL
3.57
So handy around the house. Safe and sturdy. Rubber feet prevent slipping. Folds flat ■when not in use.
Reg. 59.95 =
49"
1 Batteries n
2.00 A WEEK
Firestone "Vagabond"
PORTABLE RADIO
Plays AC-DC or Batteries
Reg. T 04.pr
Now 97.50
?ire$ton«
Single Cylinder 3.6 H.P.
OUTBOARD MOTOR
Quicker starting, smoother perform. , aiice. Quieter too.
BOYS' and GIRLS'
BICYCLES
g Pay Only 2.00 a Week/
Reff. $41.50
Sale
$37.95 =
streamlined, speedy-full sire tool Strong tubular frames, double bar construction, bright anl^.JBas^ri^ng balloon tires. Rubber pedals, grips. Equipped with headlight, kick-stand, chain guard.

Get This Reg. 1.98
With Purchase of
50 Ft.
GARDEN HOSE
Tlr«$ton«
AUTO RADIO

R«g. S4.75
49.95
Hurry! Get this solid brass sprinkler NO CHARGE when you buy Firestone Hose.
Have music wherever yon gol' And what a radio too — flvo tubes plus rectifier with cni-tom-flt dash controls. Buy now and savel
Century Tire Service
1531* Waferloo Road
KEnmore 3536
JOE DOVGAN, laslnik