85. IfevilKo. O UnNloni. o petek, 16. aprila 1909. XLII. leto. t .„Slovak! Narod* velja: b Ljubi j&ui na dom dostavljen: v uprivaliforu prejeman: 33 leto i . . K 24 - eelo leto.........K 22-— pol leta . . . ,..... četrt leta. ..... na mesec . • . • • r\ leta . miri leta. t? mesec 12- e-— 2-— 1P— 550 1<90 D*#W naj se franldrsir. Rokopisi se na vračajo. Wm*n!i**»«» t ICnsflove ulice it 5, ft -n^stropjs >»vo>, t*!*feil med narod bombe in dinamit ter bil propagator veliko-srbske ideje ter strah, trepet in preganjalec hrvatsl va. Dr. G juri č: To vse so prasne besede, same bombastične bombe, Votant K u št: Prosim vas, zakaj vi kot inteligenten človek v XX Stoletju ne nosite kravate* Morda radi tega, ker beseda »kravata« izvira od imena Hrvat:' (Smeh.) Dr. Gjurič: Ne nosim ne klaka, ne traka, ne laka; živini preprosto, kakor siromak, za to ne nosim kravate. Drž. pravilnik: To ni tako smešno, saj je znano, da dr. Gjurič že kot dijak ni nosil kravate, ker izvira nje ime od besede Hrvat. Dr. G j u r i č je na to konstati ral, da državni pravilnik ni zaplenil »Hi v. Prava«, ko je pisalo, da je ime Srb »smrdljiva in ostudna beseda . D r ž. p r a v d n i k: Čujte, vi ali niste pri zavesti ali pa hote prevračate dejstvo. Dr. G j u r i č; Jaz se ne dam žaliti. — (Nemir med obtoženci. Milic; To je žalitev. Zagovornik dr. Solarič: Naj drž. pravilnik ne žali!) Drž. pravilnik: Prosim g\ predsednik, da me branite. Senat je prekinil sejo in se umaknil na posve tovanje. Na to predsednik naznanil sklep: dr. Solarič se obsoja na globo 60 K, drugim zagovornikom pa podeljuje ukor. Obtoženci Milic, Obla-kovič in Petrovič se radi »nedostojnega vedenja« izključujejo od vseh razprav, ki se imajo vršiti ta teden. Na to je drž. pravdnik stavil razna vprašanja na obtoženca. Tekom tega zaslišanja je opetovano prišlo do burnih prizorov med dr. Gjuričem in soobtožencem Oblakovičem na eni strani in drž. pravilnikom na drugi strani. Accurti je seveda zopet zalit« val obrambe senata, dasi sam i najbolj ciničnimi opazkami izziva obtožence na inlpor. Senat je seveda Aceurtijevi zahtevi ugodil ter obsodil dr. Gjuriča in Ohlakoviea v dvodnevno temnico s postom« Radi dr. Gjuričevih besedi: (I. drž: pravdnik, vi ste dali pod obtožbo pesem »Rado ide Srbin u vojnike«. Vi spadate na obtožno klop«, ho sklepal senat v jutrišnji seji. Razume se ob sebi, da bo ga zopet »zašil«, kakor bo to zahteval drž. pravdnik. VABILO na nar.-napred. volilccv ljubljanskih ki bode no belo nedeljo, dne 18. aprila ob 10. dopoldne v veliki dvorani Jtfestnega doma. Na shodu se bodo volilcem predstavili kandidatje narodno-ua-predne stranke za mestni občinski svet. Narodno-napredni volilci, pridite vsi na shod, da spoznate kandidate, ki so Vam jih postavili Vaši zaupniki! Iznieralnl odbor nar.-napredne stranke Shod 50 bGllzejshi olinr. Na vrtnem salonu gostilne pri „Novem svetu" je snoči glede na bližajoče sa občinske volitve zborovalo „Napredno politično in izobraževalno društvo za (VI) kolizejski okraj u Zbralo seje lepo število samih kremenitih mož volilcev iz kolizejskega okraja. O tvoril je zborovanje predsedoik sklicu jočega društva g Bajželj, ki je v izbranih besedah pozdravil vse navzoče, zlasti g. župana in drž posl. Iv. Hribarja ter kot prvemu podelil besedo kandidatu g. prof. P i • penbaoherju. G kandidat je izjavil, da ne more sicer delati neizpol-njivih obljub, vendar pa hoče, ako mu zaupanje volilcev poveri mandat, siožno z drugimi obč. svetniki koli kor bodo dopuščala njegove moči, delovati za vseskupni gospodarski in prosvetni Jnapredek 'prebivalstva. — V korporacijah ne sme biti duha separatizma, kakor da bi vsak izvoljenec hotel skrbeti izključno za svoje volilce, ne zmeneč se za to, da pravica zahteva, da dobe tudi drugi, kar jim gre. Zastopniki meščanstva mo rajo težiti na to, da so vsi meščani srečni m zadovoljni. Oarajne organizacije bodo gotovo sporočale želje svojih okrajnikov obč. svetu, ki jih bo upošteval, če bodo v skladu s oe-lokupncstjo in izvedljive. Nasprot niki, kojih načela se morajo studiti vsakomur, ki ima se kaj čuta za poštenost in pravico, često krivično kritikujejo gospodarstvo obč sveta ljubij. Kakšni gospodarji so sami, so dokazali s popolnim polomom svojih konsumnib društev na škodo zapeljanega ljudstva. Kako znajo delati s tujim denarjem v velikem slogu, kažejo sedaj v deželnem odboru. Svojo ljubezen do meščanstva so pokazaii najsijajneje z idrijsko afero in zakonom izza zadnjega deželnozborskega zasedanja, ki zadene zlasti stanovnike srednjega stanu Da bi prakticirali svojo gospodarsko izvežbanost v obč. sveiu jjublj., vrgli so se z vso vnemo na v. litve, da bi v zvezi s svojimi podporniki pridobili vsaj nekaj man datov Da se to ne zgodi, je dolžnost vsakega naprednjaka, da stopi, poza bivši malenkostne diference, v vrste neustrašenih bojevnikov. Kandidat, ki je še klerikalcem „neznan", ker je narodnjak, dočim bi kot klerikalec že precej časa zobal pri polnih jaslih zlato pšeničico, želi, da bi mnogoštevilna udeležba vzela nasprotnikom pogum in veselje za lahkomiselno naskakovanje naše bele Ljubljane. Zaveda se, da boj let's ne bo latek, ali ker nasprotniki napenjajo vse moči, da bi sami prišli do veljave, se mora tudi naša stranka oprijeti agilne agitacije in naj bo vsakdo na dan volitve mož na svojem mestu. (Živahno pritrjevanje. Kandidatura je bila soglasno sprejeta). — Nadaljni govornik g. župan in drž. poslanec Iv. Hribar je živahno pozdravljen navajal, da ako govori, stori to iz dveh povodov: prvič kot načelnik izvrševalnega odbora narodno napredne stranke, drugič pa kot član občinskega odbora. Kot načelnika izvrš. odbora nar. napr. stranke pravi govornik — me veseli, da ste se spo jili v posebno politično organizacijo, ker je dandanes tesna organizacija potrebna. Bes ima naša straufca mnogo od'ičnih som Šijenikov, ki so premnogokrat takorekoč nepozvani in sami cd sebe volili za našo stranko, ko bo pa izvedena povsod organizacija, bo pa lahko delala čudesa. Nasprotniki nam očitajo, da naša stranka ni storila ničesar, čeprav je imela v deželi vso moč. Nar. napredna stranka pa nikdar ni imela v deželi vsega gospodstva. Bes smo imeli mnogo vpliva, dokler se nismo (Slovenci) razločili. Vodilo nas je izrecno narodno načelo. Ali razmere so se z-premenile. Moči so se razcepile, in mnogo je k temu pripomogel sedanji g. dež. glavar. Ustanovila se je katoliška slovenska stranka, ki se je posneje prekrstila v slovensko ljud- sko stranko, in pa narodno napredna stranka, ki je to ostala še danes — ostala je zvesta svojim načelom. Gospodovalna stranka v deželi pa ni bila nikoli. Tisti, ki so bih gospodovalna stranka v dež ali, so bili nekdaj Nemci, sedaj so pa klerikalci, ki naj pa tudi dokažejo, kakšno gospodarsko sposobnost da imajo. Neskončno so se bili bahali, kako da bodo vse deželno gospodarstvo spravili v red, — in kaj so storili? Nič bistroumnega. Najeli so 10 milijonov posojila in 40% tega bremena bo zadelo Ljubljano,] kateri pa ne marajo dati ničesar. Po „Slovencu" se izgovarjajo češ, da Ljubljana tudi dela dolgove. K temu je pa treba pripomniti to le: Vsakdo, kdor Ljubljano pozna, bo rad pritrdil, da se je naše mesto v primeri z drugimi po • dobnimi mesti neskončno razvila. Zgradili smo vodovod, elektrarno, izvedli kanalizacijo, napravili hodnike in pešpota itd., zgradili šole in vojašnice, tako, da se tujci kar čudijo Celoveo v pr. ima okoli 20 000 manj prebivalcev nego Ljubljana in višjo obč. naklado in vendar sklepajo tam sedaj 14 milijonsko posojilo. Sedaj pa poglejmo Ljubljano! Ljubljanski mestni vodovod postane 1. 1939. popolna in neomejena last mestne občine in bo Še razpolagal s fondom okoli pol milijona. Tudi elektrarna nosi že sedaj 50 000 K na leto in še bodo zanamcem, ostali fondi, ki se zbirajo. Plinarna sioer ni kar naravnost mestna, pa vendar plačuje mestu na leto 10 000 K in daje brezplačno razsvetljavo, kar je tudi vredno na leto 50 000 K. Od šol, ki smo jih zidali, in ki so prosvetne naprave, seveda ne moremo pričakovati denarnega dobička. Iz tega izhaja, da so vse take obdolžitve samo klerikalne limanioe, na katere naj bi se usedli nerazsodni kalini. Sioer pa klerikalci niso vedno govorili tako. Vam je še v spominu, kako je bil posl. dr. Šušteršič slavil ob neki priliki ravno ljubljanskega župana za moža popolnoma na svojem mestu in sploh bil o njem poln hvale. Iz tega se vidi, kakšno prepričanje da imajo in je zatorej treba njih agitaoijsko delo po vrednosti oceniti. Dandanes nas skušajo na zgoraj očrniti (čeprav predobro vedo, da ni res), za nepatriotično stranko in človek se pri tem njih početju nehote domisli izreka svetopisemskega farizeja: „Zahvaljen bodi Bog, da mi nismo taki!" Bes, ostudnejšega boja v politiki še nismo doživeli. Jaz sem kot župan prisegel zvestobo cesarju, kot Slovenec pa še v mladih letih svojemu narodu NiČ pa mi ne more izrvati iz srca ljubezni do slovenskega rodu in ra zumevanja za Slovanstvo. Z mirno vestjo zatorej lahko zabrusim v obraz vsem denuncijantom, da se nikdar in z ničemer nisem pregrešil proti tej državi. Zavedamo se dobro, da stojimo in pademo z Avstrijo. Vendar pa ne smemo biti slepi za poČenjanje sedanje pogubne nemške politike, po kateri Nemci preko nas nočejo priti do Adrije. Prava patri -otična stranka so pri nas Slovenci. — Sklepam in izražam veselje nad tem novim Vašim društvom, ki naj bo krepka opora centralni organizaciji. Skrbite, da ostane Ljubljana to, kar je bila: napredna ia narodna ter oddajte ob volitvi vsi svoje glasove naprednim kandidatom (Hrupno odobravanje in ploskanje). — Ko se je nato pojasnilo, da je mesto kandidata in bivšega občinskega svetnika nadinž. Hanuša, ki se je odpovedal, izvrševalni odbor za kandidata soglasno izvolil člana zborujočega društva odvetnika in dež. poslanca g. dr. Fr. Novaka, ki je dobivši besedo izjavil, da je vse bilo edino glede Ha-nuŠove kandidature in da jo g. kandidat tudi sprejme, pa se je že sedaj zadnji čas zahvalil za zaupanje in kandidaturo odrekel. Ker ni bilo Časa odlašati, je zato na prošnjo izvrš. odbora prevzel kandidaturo on (dr. Novak), na zborovalcih pa je, da to kandidaturo ali sprejmejo ali pa zavrnejo. A ostane v vsakem oziru zvest pristaš, saj je vsakomur dolžnost, postaviti svoje moči i a vnos: i v korist. — Nasprotniki delajo s Čudnimi sredstvi. Vsak še tako lep uspeh naše stranke devljejo v nič. Ni jim prav, če je voda mrzla, če je t3pla, pa tudi ne; draži jih blato, jezi jih prah, če pa se kaj stori, pa zabavljajo na stroške. Pomislijo naj, da ravno oni sami nimajo prav nobenih uspehov, če izvzamemo n em Š a o gimnazijo, ki so nam jo v neskončno škodo in eramoto pridobili res klerikalci Za kompenzacijo so nam obljubili poslovenjenje drugih gimnazij, ampak mi o tem ne čutimo še prav ničesar. Obljuba je ostala — obljuba! Tudi septembrsko slogo so klerikalci hitro razbili, spoznali smo to že takoj v dež. zboru. Kakor doslej, bodo v bodoče Še bolj metali narodnjakom polena pod noge, češ ta je frazer, oni nevednež itd., ampak taka taktika ni odkritosrčna. Zato so se pa Nemci hitro sporazumeli s klerikalci, največ iz neizmernega sovra- štva in is strahu pred našo stranko. Nemoi, klerikalci in socijalni demo-kratje pripravljajo tajno naskok na obČ. svet in upajo to tudi doseči, sato pa naj vsak stori svojo dolžnost in in icrabi še teh par dni za agitacijo od moža do moža, od hiše do hiše, — in ako bomo delali tako, nasprotniki Ljubljane nikdar ne dobe v svoje roke. — Kandidatura je bila nato soglasno in z navdušenjem sprejeta. — Predstavil se je nato kandidat g. poštni cfijial Mayer, ki je izjavil, da se kot državni uradnik nikakor ne boji kandi dirati na program stranke, ki je vsek-dar zastopala zgolj poštena politična načela in se nikdar ni pregrešila proti ničemer, kar bi karkoli moglo vreči nanjo slabo luč. Ljubi slovenski narod, saj je ob Času svojega službovanja v Trstu in v Pulju sam videl, kako s len boj bi jejo tamkaj slovanske manjšine za svoj obstanek in napredek. Prestati je moral po krivici mnogo očitkov, vendar mu protivniki nikoli niti najmanjšega pregreška niso mogli dckazati. (Živio klici in ploskanje, kandidatura se soglasno sprejme) — Na vprašanje g. pošt. of. Tomaži na je pojasnil g. župan Hribar, da v obč. svetu sedaj res ne bo nobenega tehnika, pač pa se bodo k odsekom in tudi k sejam kot poročevalci pritezali uradniki tehniki. G ede nasveta g. of Tomazna, naj se bivšemu obč svetniku HanuŠu izreče zahvala, je pa g. župan mnenja, da bi bil za to bolj primeren glavni shod v nedeljo, pripojiti bi pa biio k tej zahvali tudi bivšega obč. svetnika ravn. S ubi ca, ki je takisto spretno referiral v tehničnih zadevah in pa še mnogoletnega, marljivega občinskega svetnika Velkavrha. Nato je povzel besedo kandidat gosp I.-an Knez, ki je rekel, da pač misli, da ga vsi dobro poznajo, poznajo pa tudi njegovo dosedanje delovanje. Kakor je delal doslej, tako hoče tudi v bodoče „Sprejmite me takega, kakršen sem, vendar bom pa tudi ako me ne odobrite, vedno ostal zvest beli Ljub ljani." — Kandidatura je bila soglasno in z navdušenjem sprejeta. — Pred sednik g. Bajželj je nato stavil do vseh kandidatov prošnjo, naj, če bodo izvoljeni, složno delujejo v prospeh vsega prebivalstva, želi pa tudi, naj se glede obrtnikov, ki jih je tudi v tem okraju nekaj takih, ki so bili preziram, stori kolikor mogoče. Zahvaljuje se vsem zborovalcem, zlasti g. županu, vabi vse za složni nastop na volišču in mnogobrojno udeležbo v nedeljo na sh:>du, in zaključi zborovanje. Politično in prosvetno dru-itvo za Trnovo in Krahovo je priredilo snoči pri SokliČu volilni shod, ki je bil prav dobro obiskan. Shod je otvoril društveni predsednik ter pozdravil pred vsemi podžupana in dež. odbornika dr. Ivana Tavčarja in dr. Žerjava, ki sta se udeležila shoda kot odposlanca izvrševalnega odbora narodnonapredne stranke, ter nato podal besedo dr. Tavčarju Le ta pozdravi naj prej zborovaloe v imenu izvrševalnega odbora, posebej pa g. Bothla kot kandidata trnovskega iu krakovskega okraja pri bodočih občinskih volitvah. Dotaknil se je potem najvažnejših gospodarskih vprašanj, ki tičejo ta dva okraja, ter zagotovil zborovalce, da se začne tako zaželjeni most Črez Ljubljanico graditi v kratkem, po sebno ker je gotova stvar, da se zgradi na Prulah deška šola, ki jo bodo poseČali tudi otroci iz Trnovega in Krakovega. Sioer bo pa potem stvar g Bothla, da bo opozarjal v občinskem svetu na želje in zahteve svojega okraja. Nato preide na napad v snoČnjem „Slovencu", ki se je nad govornikom strahovito razjezil vsled njegovega govora na shodu v Vod matu. Govornik poudarja, da je bila narodnonapredna stranka po onih nesrečnih dogodkih dne 20 septembra, ko je tekla po naših slovenskih tleh naša slovenska kri, pripravljena na stopati v gotovem sog-.asm z nasprotno slovensko stranko. (5e bi bili mi prepričani, da ima ta stranka v resnici kaj rodoljubnega v svojem delovanju, bi 83 bili mi tudi ozirali na to in smo bili vedno pripravljeni, jei dati primerno zastopstvo tudi v mestnem zastopstvu, da ne bi se vedno očitalo, da ni v d jem nikake opozicije, in ker smo prepričani, da bi bila opozioija tudi potrebna. Pa naj reče kdo, kar hoče, politika naše konservativne stranke se ni pokazala kot taka, da bi bilo to mogoče, in svoje pravo lice nam kaže posebno sedaj v najožjem objemu dr. Šuster šča z baronom Sohwarzem. (Burno pritrjevanje!). Zato pa je tembolj naša dolžnost, da pri teh občinskih volitvah ne pozabimo, da je in mora ostati Ljubljana slovenska, da ne pozabimo 20. septembra, da ne pozabimo domače krvi, ki je tekla na domačih tleh. — Pri „Slovenou" mi zelo zamerijo, da sem na shodu v Vodaoatu opozoril na stvar, katero je namignil dr. Lampe pri svojih socialnih kurzib. Naložiti namreč hočejo Ljubljani novo veliko breme. Sramežljivo je ncmreč omenil dr. Lampe, da nameravajo uvesti v celi deželi enotne cestne naklade. D ^sedaj je vsak okraj skrbel sam za svoje oeste. Ljubljana pri tem ni bila prizadeta, ker ima sama dovolj svojih ulic, da jih vzdržuje, za kar ima velikih stroškov. Sedaj pa hočejo odpraviti cestne odbore in uvesti po celi deželi enotne cestne doklade neizvzemši Ljubljane. Dosedaj oestni odbori niso mogli izhajati z 20% dokladami, in če bo dežela hotela izhajati, bo morala razpisati 40% doklade, kar bo stalo Ljubljano najmanj 200 000 K na leto! V desetih etth bi ta klerikalna politika o&kodovala Ljubljano za n&lmanj cela — dva milijona kron t Vendar se Ljubljana ne bo dala za daviti na tak način, ker pač nima od cest na deželi veliko ali skoraj nič dobička. Pomisliti j* vendar treba, kaj že sedaj plačuje Ljubljana za deželo ! Pri vsem tem pa odločno zavračam „Slovenčevo" očitanje, kakor da bi bil hotel nahujskati Ljubljano proti deieli. Priznam, da mi vsi živimo od kmeta, ali pomisliti je treba, koliko tudi plačuje Ljubljana deželi, saj plačuje gotovo najmanj 40 vseh detel« nth dokladl Ljubljana plača dooro tretjino vseh deželnih izdatkov, pa naj gredo ti izdatki za vodovode na deželi ali druge take stvari. Gre tu za žep ljubljanskih davkoplačevalcev, in ali se pravi to potem hujskati, če rečem, da ima Ljubljana že dovolj bremen, in če vprašam, ali je pra viČno, Če bi morala plačati v desetih letih še dva mihjona več?! (Ogorčenje med zborovalci!) Mi stojimo na sta lišču, da ne pustimo, da bi se Ljubljana oropala na tak način, da bi b la še hujše molzna krava za deželo, kakor je bila dosadaj. fiesuioa je, mesto in dežela se morata medsebojno podpirati, nikjer pa ni zapisano, da bi pri tem morala Ljubljana p r i ti p o p o 1 n o m a na berašfco palico, kakor to na meravajo klerikalci! V deželnem zboru bo treba zato najkrepkej šega odbora zastopnikov meščanstva. Bavno zato pa so sedanje ljubljanske občinske volitve tako važae, kajti čim odločnejše se izreče ljubljansko voLl-stvo proti temu, da bi se Ljubljano pcslalo v mesnico in se ji vzelo vse. tem trdnejšo podlago bedo imeli za sopniki meščanstva v deželnem zboru. Ne gre pa to proti veri, saj mi nisnio bili nikon proti veri, nočemo le, da bi duhovščina povsod komandirala. V tem je ravno glavna razlika med politiko narodno napredne in klerikalne stranke. — Klerikalci pa so si izmislili Še diugo sredstvo v dosego svojega namena. Bekel sem ie, da smo bili po 20. septembru pripravljeni dati klerikalni stranki primerno zastopstvo v mestnem občinskem svetu, če bi se bila izkazala resnično narodno, ali to se ni zgodilo. Zato pa skušajo priti do takega zastop>tva potom zakona, s katerim naj bi se uvedel proporcionalni sistem, po katerem bi dobiii svoje zastopstvo v mestnem občinskem svetu poleg Nem cev in socialnih demokratov tuii oni sami. Mi nismo proti taki re formi volilnega zakona za Ljubljano, ali uvesti se mora enak zakon tudi na deželi in tudi za deželni zbor. Naj ga ie tudi uvedejo za kurijo velepesestva in za kmečke občine, da dobimo tu tudi mi svoje manjšinsko zastopstvo, ali da bi se tak zakon uvedel samo za Ljubljano, tega ne dopustimo nikdar. Mogoča je sedaj edino le četrta kurija, v kateri naj dobi delavstvo svoje zastopstvo. Da se bo torej uspešoo moglo delovati v dežeinem zboru, je treba, da smo si popolnoma sve3ti svojega položaja v Ljubljani, zato pa odločno vsi v boj za kandidate, ki jih je postavila narodno-napredna stranka! (Dolgotrajno živahno odo bravanje) — Dr Žerjav je izvajal nato, da ni mogoče priznati manjšinskega zastopstva v ljubljanskem občiaskem svetu socialnim demokratom, ker se je narodno napredna stranka tako socijalizirala in demo kratizirala, da bodo v kratkem izginila med nami tla socialni demokraciji. Nemci so stranka, ki je vse svoje delo naperila le v Škodo Ljubljani, in taki stranki nikakor ne gre zastopstvo v občinskem svetu Bavno tako pa je tudi s klerikalci. Opozarja nato, kako hočejo oškodovati klerikalci Ljubljano z raznimi davčnimi operacijami, ki jih je omenil predgovornik, kako so postopali v zadevi deželnih doklad na nove hiše, zgrajene po potresu, kako so skušali ponižati in oškodovati Ljubljano, pišoč o septemberskih dogodkih v istem smislu z našimi krvnimi sovražniki Nemoi. če bi bila ta stranka dostojna, potem bi ji ne odrekali zastopstva v občinskem svetu, tako pa. Sioer pa tudi v sedanjem občinskem zastopu ne manjka stvarne opozicije, ki vodi delovanje občinskega sveta do dobrih in koristnih sklepov. Kandidati za letošnje občinske volitve so se razdelili popolnoma pravilno, razni stanovi so dobili svoje zastopstvo, pred vsemi pa obrtništvo, ki vsled svoje dobre organizacije vedno bolj stopa v ospredje. Bazveseljivo pa je tudi dejstvo, da je zanimanje za te volitve toliko, dasiravno ni pričakovati najhujšega volilnega boja. I a to je tem bolj Še, ker volimo prvič po 20. septembru. Čim častnejša bo naša zmaga, tembolj tesno bo okrog srca dež. predsedniku. (Burno odobr.) Kandidat trnovskega in krakovskega okraja g. Bothl je nato razvijal svoj gospodarski program ter pred vsem poudarjal potrebo podaljšanja Opekarske ceste do Tržaške ceste, kanalizacije, boljše razsvetljave itd. Poživljal je zborovaloe da se tesno oklenejo društva, kjer se bodo na mesečnih sestankih razpravljala vsa taka vprašanja, katera bo potem zagovarjal v občinskem svetu. V enakem zmislu sta govorila tudi gg. Smole in Z a buko veo, ki ie poudarjal, da sta bila Trnovo in Krakovo le za to dosedaj zanemarjena, ker je bilo vse klerikalno. Sedaj pa je drugače, in Ljubi ana ne bo nikdar rdeča ali črna, temveč bela mora biti. — Dr. Tavčar je tudi poudarjal, da je resnica, kar je govoril predgovornik, da so Krakovci in Trnovci res radi pona-gajali, ali sedaj, ko se kažejo tako odločne pristaše narodno napredne stranke, bo tudi stranka storila vse zanje, kar je le mogoče. Govornik sam je stal vedno na stališču, da je treba delati za predmestja ravnotako, kakor za središče, in to se bo v bodoče tudi veduo dogajalo. Glede mosta čez Ljubljanico je poudarjal še enkrat, da se začne graditi obenem s šolo na Prulah v najkrajšem času, ie letos. Da stranka ni proti veri, kaže najboljše imenovanje trnovskega župnika, ki je gotovo vzoren duhovnik, kateremu pa so vzlic temu klerika1 ci najhujši nasprotniki. G Karel Bizjak je cmenjal, da ima g Bothel malo voliloev v svojem okraju, zato naj se tembolj zavzamejo drugi okraji zanj Če se klerikalci družijo z Nemoi in deželno vlado, bodimo mi sami tembolj složni. Ob našem odločnem nastopu morajo naši nasprotniki izginiti kakor ščurki pred lučjo. G Bučar priporoča vztrajno agitacjo, kajti s tem, tko volileo le odda svoj gnj. somišljeniki posebno opozarjajo. Jatri v soboto se bosta vršila volilna shoda in sicer za III. okraj (dvorski) v „Jugoslo-vanski restavraciji" (Št. Bergant) v Gosposkih ulicah, za I. okraj (poljanski- v gostilni pri „Zidanu" na Ambroževem trgu št. 7. — Somišljeniki, udeležite se shodov vsi! — Ustanovni shod, političnega in gospodarskega društva za I okraj se vrši — kakor smo že poročali — jutri ob 8. zvečer v gostilni pri ,Zidanu" na Ambroževem trgu št. 7. Opozarjamo še enkrat naše somišljenike, da se tega zborovanja v največjem številu udeleže. — Radi snemanja nemških tabel se prične, ki kur smo že javili, obravnava v ponedeljek 19. t. m. pred tukajšnjim deželnim sodiščem. Obravnava, Ki se prične ob 9. zjutrsj se pr čne v porotni droraui. Ker je ±2 obtožencev in se ima zasiišati nad 100 prič, bo razprava gotovo trajala ves teden Pri tej stvari je zanimivo ij značilno to-ie: Ooravnava se ima vršiti pred kazenskim senatom, v katerem so svetniki Vedernjak, Einspieler, Boschek in Lu-schan. Ker je bil Luschan v stvari sami preiskovalni sodnik, ne more in ne sme fungirati za votan-ta. Njegov ntrnestnik je dr. Toplak, ta bi torej moral mesto njega priti v senat. Toda to se ni zgodilo, ker je dr. Toplak — S i o v e n e c. Mesto Luschan a so poklicali v senat svetnika H a u f f n a, ki sploh ni v nobenem senatu! Brez komentarja! — K. k. Dampfkesscl - Pru-lungs - Komissar Iftr Kram mora biti silno visoka živina, da še zdaj ni prišel do zavesti, da je kranjska dežela popolnoma slovenska Mož izdaja nemške certifikate za parne kotle m razpošilja nemške plačilne naloge, če bc ta visoki gospod ne bo spokoril, se mu zna pripetiti, da bo imel velike sitnosti, slovenske stranke pa bodo pošiljale temu gospodu nazaj vse, kar od njega pride v nemškem jezika. — Nemška Kranjska hranil fliCSi Tudi v Novem mestu so začeli obsojati ljudi zaradi „razdajanja" bro šare o nemški Kranjski hranilnici. Bae 13 t. m. je bil tožen trgovec v Mokronoga gosp. Peter Strel. Za govarjal ga je dr. Žitek. Obsojen je bii g Strel na globo 5 K. Ta globa ne bo uresničila želj 65 kranjskih Eemškutarjev in njih pokrovitelja. — Dvojezični napisi so v vseh notranjih prostorih Rokodelskega društva. Glavno besedo imajo tam klerikalci. Upamo, da jih bo „Slo« venee" prijel za ušesa. — Ljudski shod za slovensko vseučilidće se viši v Trebnjem dne 18. t m. ob 3. uri popoldne na vrtu g. Al. Pavlina. Pričakujemo mnogobrojne udeležbe. Vsem prijateljem dobrega beliva j© poslala „Narodna založba1* "vabila za naročbo knjig, ki so izšle v njeni založbi. Kakor znano, si je TjNar. založba" v Ljubljani stavila nalogo, zalagati in izdajati za nizko ceno izvirne slovenske spise, kakor tudi prevode najboljših del tujih pisateljev. Dozdaj je izdala 7 knjig. ^ & i o g a našega naprednega občinstva je, da kar najbolj Podpira to stremljenje nNar. 2aložbe". Ta je prepričana, da se bo vsakdo, kateremu je poslala zabilo, odzval temu povabilu. Kajti }e takrat bo ,Nar. založba" uspevala m delovala za razširjenje dobre slovenske knjige, če bodo napredni Slovenci pridno segaliponje-aih knjigah. Izpraznjena srednje šolska mesti, Od 28. maroa do 10. aprila so bili razglašeni sledeč« razpisi: Ravnateljsko mesto: učiteljišče, Bud-jevice (15. V) — Verouk; g. Du- naj XIII. (25 IV.). — Klasična filologija: Dunaj XVII (g., novo sistim. mesto, 25. IV). Ljubljana (nem. g., novo sistim. mesto, 6. V ). — Moderna filologija: Dunaj IX (r., Fr. D., novo sistim. mesto, 25. IV.), SolnogTad (g, Fr. L (D), 25. IV.) — Zgodovina in zemljepisje: Sternberg (r., 10 V.). — Matema-tično-naravoslovna skupina: Dunaj X (r. M Greom, 25 IX), Feldkirch (g 25. IV., prednost imajo poleg glavnega predmeta za srednje šole sprašani telovadni učitelji), Ljubljana (nem. g., novo sistim. mesto, 6. V). — Prirodopisje: Dunaj II. (r., novo sistim mesto, 25 IV), Dunaj VIII (r, Ng. C , novo sistim. mesto, 25. IV), Dunaj XVI. (g. 20 IV.). — Prostoročno risanje: Dunaj XVI (g 20. IV). — Telo-vadba: černoviee (III. g., 25 IV.). Kratice in znaki kakor navadno. Telovadno društvo „Sokol L" priredi v nedeljo, 18. t m. ob 8 zvečer svoj II. zabavni večer v hotelu Štrukelj. Občinstvo je počastilo še vse prireditve omenjenega društva v velikem številu. Upamo, da ono tudi v nedeljo pokaže svojo naklonjenost napram društvu s tem, da se bode udeležilo zabavnega večera v kar največjem številu. Na zdar! Odborniki, nadzorniki« revizorji, razsodišče in namestniki „Ntrodne delavske organizacije11 so najvljudneje vabljeni, da se današnje velevažne seje gotovo udeleže. Vrši se ob pol 8 zvečer v društvenih prostorih. Dunajska cesta 6, I Stenogralski knrz „N D. O " se prične jutri v soboto, ob 1 ., 8, zvečer; kogar zanima ta velevažni predmet, naj se zglasi vsaj do jutri opoldne v uradu, ter se vpiše v društvo in v kurs. Zamude se prepovedo ter bo vsak ki zamudi, moral oditi. T čnost je torej neobhodno potrebna. Poučeval bo strokovnjak v stenogra nji tov. L Mastnak, ki poučuje tudi na javnih višjih učnih zavod h. Vsakdo naj se v svojo korist vpiše. Slovensko obrtniško društvo v Ljubljani vabi vse svoje člane ia prijatelje obrtniškega stanu, da se udeleže javnega obrtnega shoda, ki ga priredi društvo v nedeljo, dne 18 t. m. na Bledu v hotelu „Evropa". Zbirališče je pred odhodom opoldanskega vlaka ob pol 12. na Južnem kolodvoiu Ker je pričakovati precejšne udeležoe blejskih, bohinjskih in radovljiških obrtnikov, ie torej želeti, da se jih tudi iz Ljub jane več udeleži shoda, da se med seboj spoznamo in pogovorimo o raznih cbrtoih zadevah. Prva češka zavarovalnica za Življe D je* Mariborski a k vi i ter te družbe je že odstranil samonemško tablo, ki jo je imel na hiši svoje pisarne. K<.nstatujemo to z zadovoljstvom in dostavljamo le, da je nPrva češka" vseskoz slovanski zavod, v č>gar upravnem odboru ni nobenega Nemca, nobenega Laha in nobenega Žida, ter da je vse njeno poslovanje tako kulantno, da je vredna toplega priporočila. Slovensko Filharmonijo bo na nedeljskem koncertu prvič dirigiral novi kapelnik gospod Frisek, ki je ljubljanskemu občinstvu še v najboljšem spominu izza časa, ko je bil več let kapelnik vojaške godbe. Takrat je bila vojaška godba na tako visoki stopnji, kakor nikdar več pozneje in je po zaslugi kapelnika Friseka imela tudi izbran slovanski muzikalci repertoir. Podružnica „N. D. O.11 v Spo-dnji Šiški se ustanovi prihodnjo (belo) nedeljo. Ker je z ozirom na železniške delavnice ta podružnioa vele važna, vlada med šišenskimi, kakor tudi med drugimi narodnimi delavci veliko zanimanje. Na shod pride tudi dr. Jos. Man d i Č iz Trsta. Kdor hoče slišati tega vstrajnega, žilavega in narodno delavskega prvoboriloa, naj se vpiše v „N. D. O." v Spodnji Šiški, ako Še ni član osrednje „N. D. O." ali pa naj se da upeljati po kakem članu. Pričakuje se ogromna udeležba. Shod se vrši ob 2. uri popoldne v gostilni „pri Raci " Vrhniški „Sokol" priredi v nedeljo, dne 18 t. m. svoj prvi peš-izlet v Horjul. Zbirališče v čitalnici, odhod točno ob 1. uri popoldne. , Sokol' na Bledu priredi v soboto 17. t. m ob 8. uri zvečer v gostilniških prostorih ge. M. Potoč nikove na B!edu prijateljski sestanek. Vabljeni vsi člani in prijatelji društva. -Dolenjsko pevsko društvo v Novem mestu" priredi v soboto dne 17. t. m. v prostorih „Narodne čitalnice" „Pomladanski koncert" s sledečim vsporedom: 1. F. S. Vilhar: Slove, moški zbor, baritonsolo poje g. dr. J. Strašek. 2. P. Krizkowaky: Utonila, mešan zbor. 3. I. W. Kalii-woda: V daljavo, poje gdč. Mirni Mi-količeva. 4. A. Foerster: Mladi mornar, šesteroglasen mešan zbor. 5 a) R. Sohumann: Grenadirja; b) F S. Vilhar: Mornar, baritonsolo, poje g. dr. J. Strašek. 6. T Košak: Ob Vrb-skem jezeru, valček za mešan zbor. Nova odkritja v svetovnoo-znani Postojnski jami. V sredo, dne 7. t. m. je šlo v namen raziskovanja več udov jamske komisije v dosedaj še neznani del „Nadvojvoda Ivanove jame". Ta stranski del Postojnske jame, ki je 1600 m dolg, je poln najlepših kapnikov in se bode umetnim potom v kratkem otvoril širšemu občinstva. Med veČurno ekspedicijo in po prestalih neštetih nevarnostih, se je hrabrim raziskovalcem posrečilo odkriti oelo vrsto bajnih in znatno dolgih stranskih in navpičnih hodnikov. Pripravljajo se še nadaljna odkritja. Z britvijo Jo prerezal vrat sebi in svoji petletni hčerki urar M. Ar on v Gradcu. Spri se je z ženo, katero je sicer blazno ljubil in katera mu je z dvema sinovoma pobegnila v Bruk. Ker se kljub silnim prošnjam ni hotela vrniti je napravil oporoko, v kateri je zapustil oelo premoženje ženi ter v obupu amoril sebe in hčerko. Sledove ponarejalcev denarja so našli v Beljaku pri popravljanju podstrešja neke hiše na Celovški cesti. V velikem zaboju so našli precejšne kosove cinka in raznih spojin ter model za vlivanje petkronskih nov-oev. Oblika novoev je bila izvrstno ponarejena, manjkalo ji je samo obrobnih vtisov. V podstrešju so stanovali za Čfcsa gradbe železnice tuji delavci, kateri so najbrž denar ponarejali in ga tud« srečno cdoesli. Sokol v Črnlčah na Goriškem Na velifeonočni ponedeljek se je vršil v Orničah ustanovni občni zbor „od-seka Ajdovskega Sokol*.u Veliko navdušenje ja vladalo v Črničah K Sokolu je pristopilo takoj 45 članov. Ponesrečil se Je -uietni Aloj zij Mrkeij, posestnik na Brjah v ri hemberški občini na Goriškem. Na polju je prišel pod voz ter si zlomil hrbtenioo. Umrl je goriški bolnišnici. Pokojni je bil zvest pristaš narodno-napredne stranke. Srčno operacijo so izvedli v tržaški bolnici s popolnim uspehom pri Ant.nu Cimolinu. Bil je zaboden z nožem v srce. Rano so mu zašili in ker je krepke in zdrave narave, je popolnoma okreval. To je bila tretja posrečena operacija te vrste v Trstu. Konec stavke lekarniških asistentov V Trstu. Včeraj so se pogodili stavkujcči asistenti in imejitelji lekarn glede njihovih zahtev, ter nastopili danes zopet službo. Železniška nesreča na samo-borskl progi« Kjer se zbližata samoborska proga in proga južne železnice ne daleč od postaje Podsused je srečal zagorjanski vUk kakih 10 delavcev, ki so se vračali po prcgi v bližnjo cementno tovarno. UmaknivŠi se vlaku so stopili na samoborsko progo, po kateri je pa v istem času pridrvel samoborski vlak in za vozil med nje, ker jih je vsled teme pre pozno opazil in ni mogel več ustaviti. Stroj je zgrabil 2 delavca ter odtrgal enemu glavo, druzega pa rezmesaril, da je v kratkem v groznih bolečinah umrl S ceste. Ko se je včeraj pred hišo štev. 4 na Trnovskem pristanu 8letni Karel Schwarz igral, je iz Kcnjušne ulice pripeljal nek mesar, je konj zadel v dečka, ga podrl na tla ter ga na obeh rokah znatno poškodoval. — Včeraj popoldne je nek Ranzingerjev hlapec po Bleivveisovi cesti tako neprevidno vozil, da je zadel v kandelaber plinove svetilke, katerega je močno poškodoval, razbila se je tudi svetilka. Delavsko gibanje V sredo se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 11 Slovencev in 3 Hrvatje, nazaj je pa prišlo 40 Hrvatov. Popoldne se je s pcsebnim vlakom peljalo skozi Ljubljano 900 laških zidarjev, in sicer jih je tukaj izstopilo 200, 700 pa se jih odpeljal«> v Budimpešto. Ponoči se jih je v Ljubljano pripeljalo 300. Tu jih je izstopilo 150, druga polovica pa se jih je odpeljalo dalje. — Ponoči se je s posebnim vlakom peljalo iz R:ma skozi Ljubljano 700 dunajskih izletnikov. — Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 15 Slovencev 1 Hrvat in 1 Oger. V Basel je šlo 13, v Inomost pa 20 Hrvatov. Popoldne se je s posebnim vlakom peljalo skozi Ljubljano v Budimpešto 942 laških zidarjev in dninarjev, od katerih jih je v Ljubljani ostalo 56 — Tudi ob 1 ponoči so se peljali skozi naše mesto laški delavci proti Gradcu. Izgubljeno In najdeno. Solioi tator g. Anton Žuraj je izgubil dve menici po 600 in 500 K. — Zaseb-niča g Alojzija Preinfalkova je izgubila zeleno torbico s srednjo vsoto denarja in zlatim prstanom. — Uršula Matjašičeva je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja. — Blagajni-Čarka Eli za Matersleitnerjeva je izgubila zlate uhane z briljanti. — Dijakinja gdč. Alojzija Somnitzeva je izgubila zlato zapestnico v obliki verižice. — Dijak Jakob Oražem je našel zeleno ročno torbico. — Pofi-cijski stražnik Jakob Grčar je našel manjšo vsoto denarja. — Hlapeo Andrej Gabron je izgubil dva bankovca po 20 K. — G. Jurij Smičiklas je izgubil 15 K vreden dešnik. — Magistra tni kanoelist g. Alojzij Vrhov o je našel posrebrene vilioe in nož. — Najden je bil zlat prstan, katerega dobi izgubitelj na Dunajski oesti 21 pri g Semiču, — Ranzingerjev hlapeo Andrej Mautinger je našel ročno tor bioo s ključem, katero dobi lastnica nazaj v osrednji policijski stražnici. — Na južnem kolodvoru sta bila iz gubljena, odnosno najdena dva dež nika, suknjič in hlače, zavitek robcev in prazen nahrbtnik. — Učenka Marija SimčiČ je našla zlat obrobek s šipo damske ure. Dobi se v Pogačni-ko vi hiši pri „ Štefanu", Miklošičeva oesta Št. 6 II. nadstropje. Slovenska Filharmonija kon-certira jutri v soboto dne 17. t m. v kolodvorski restavraciji „Jos. S ohre y." Začetek ob 8 zvečer. Vstop nina 50 vin. Drobne novice. — Morilec Sdczlnskl je pred porotniki umor pripoznal, vendar izjavil, da se ne čuti krivega. Usoda je namreč hotela, da je ravro on umoril strupenega sovražnika svojega naroda, katerega bi bii vsak drugi, ki bi poznal tolike rtzmere. Porotui-kom pa je rekel: Na vas ne stavim ni kak h prežet j ali zahtev. O pravičnosti pri tej obravnavi se splošno ne more govoriti. Porotniki s sodniki v svoji lastni zadevi me morate in bodete obsodili, ker sem Vam ubil Vašega političnega vodjo ter mojega in celoskupnega naroda smrtnega sovražnika. Končal sem in nimam več povedati. — Vdrl se je velikanski viseči most čez Troiheda s'apove na Švedskem. — Pet voz z opeko in 10 delavcev je padlo v globoČino — Petardo je vrgel nekdo med množico ljudi zbranih na veliko so boto na trgu pred cerkvijo v Fiorenci. — Eaa deklica je u-mrčena več oseb pa hudo ali lahko ranjenih. TelefonsKn m brzojavni poročilu O ličen odvet ik — umrl. Dunaj, 16. aprila. V enem tukajšnjih sanaterijev je danes po kratki bolezni umrl eden najodličnejših dunajskih odvetnikov dr. Friderik Ei-bogen. Pckojnik je bil Šele 55 let star, je slovel kot sijajen govornik, izvrsten pravnik in ugleden književnik. Rojen je bil v Pragi. Predsednik Justh o bančnem vprašanju. Budisspeštaj 16. aprila. Predsednik poslanske zbornice Justh se je izrazil, da je treba vsakogar izključiti iz neodvisne stranke, ki bi bil proti ustanovitvi samostojne ogrske banke. Srbske čete vdro v Turčijo. Belgradj 16. aprila. Tu se je osnoval odb<.r, ki bo organiziral srbske vstaške Čete v svrho, da vdero v severno Turčijo. Shod slovanskih društe* v Petro gradu. Petrogradf 16. aprila (Posebna brz. nSlov. Nar.u) nS:avj*uskoje bla-gotvoriteljnoje obščestvou jo sklioalo shod vseh društev, ki se zanimajo za slovansko idejo. Ta shod se vrši dne 19. t. m. Iz Moskve se udeleže tega shoda: Društvo Aksakov. društvo v obrambo slovanstva, društvo slovanske vzajemnosti in slovansko blago-tvoritelno društvo. Dijaško društvo „Slavija" je odklonilo poslati svojega delegata Moskva* 16. aprila. (Poseb. brz. „Slov. Nar.") Na slovanski shod v Petrogradu pošlje tukajšnje društvo slovanske vzajemnosti te-le delegate: Maklakova, Lvova in Jefimovskega. Za rusko-poljsko sporazumljenje. Varšava, 16. aprila. (Pos brz. nSiov. Nar.") Včeraj je dospel semkaj vseuČihški profesor iz Petrograda Aleksander Pogodin, poslan, da se informira o poljskih zahtevah za slu čaj, ako se priČno pogajanja za lusko-poljsko sporazumljenje. Pogodin, fci je znan kot dober prijatelj Poljakov, so ga v Varšavi najprisičneje sprejeli. B:l je gost dr. Zdzislava Dmoohow-skega. Pogodin se vrne jutri v Pe-trograd. Mladoturki na potu proti Carigradu. Solun 16 aprila. SnoČi ob 6. so zbrali Mladoturki 20 bataljonov 3. armadnega kora, s katerim hočejo udariti na Carigrad Za prevoz armade v Carigrad so se polastili vseh železniških vozov na progi Solun-Carigrad V mestu vlada silna razburjenost Ves promet je ustavljen in zaprte so vse prodajalne. Solun 16. aprila. Snoči ob 7. zvečer so se na trgu jeli zbirati voji. ki se imajo odpraviti proti Carigradu. Vsi rezervisti 3. armadnega kora so poklioani podzastave j in so se že odzvali pozivu. Re-I zervistom so se pridružili mnogobrojni prostovoljoi. Mladoturški komite je priredil protestni shod proti dogodkom v Carigradu. Armada, ki jo Ml ed o tur ki še danes pošljejo proti Carigradu, se prepelje na Bospor a posebnimi vlaki. Berolin 16. aprila. „Lokalanzei-ger" javlja is Soluna, da so se Mladoturki s 3. armadnim korom že odpeljali iz Soluna proti Carigradu Večina armada je ostala atesta Miadoturkom. Pariz 16 aprila. Po poročilih, ki jih je dobila vlada iz Turčije, je pretežna večina evropske armade ostala zvesta Miadoturkom terje popolnoma p r i p r a v-ljena, da udari na Carigrad. V vladnih krogih sodijo, da konec mladoturškega režima še nikakor ni tako gotov, kakor se splošno sodi. Vojns priprave v Bolgari Solila 16. aprila. Vojno ministrstvo je poklicalo pod zastave vse one častnike, ki se nedavno tega dobili dopust. Rezervisti, ki so bili pred Veliko nočjo poslani domov, so zopet poklicani v službovanje. Vojna uprava je poslala na turško mejo več polkov. Brezuspešna volitev v turškem parlamentu. Carigrad« 16 aprila. Volitev novega predsednika je zbornica odgodila do jutri, ker nobeden izmed postavljenih kandidatov ni dobil veČine. Poldrugi milijon patron postreljen h. Carigrad, 16. aprila. Uradno se razglaša, da je policija dognala, da so uporni vojaki izstrelili l*/a milijona patron. Vznemirjenje v provincij . Ctrigradj 16. aprila. Iz vseh pokrajinskih mest prihajajo silno vznemirjajoča poročila. Povsodi med prebivalstvom vlada veliko razburjenje radi oaiigradskih dogodkov. Vsa poročila napovedujejo, da se bo povsodi dvignilo ljudstvo ter z armado vred udarilo na Carigrad, ako bi vlada skušala razveljaviti ustavo. Odkod so dobili uporniki denar? Carigrad, 16. aprila. Ko so se uporni vojaki vrnili iz Stimbula, je vsak izmed njih prinesel s seboj 8 frankov. Odkod so vojaki ta denar dobiti, še ni znano. Uporniki imajo še vedno zaprte častnike lovskega bataljona. Včeraj so vojaki vlačili po Peri častnika, ki je bil z ezan na ro kah in nogah. Prot Csrigradj. Berolin, 16 aprila. Iz Soluna javljajo, da so že odšli ogromni vojaški transporti proti Carigradu Is Bitolja pričakujejo 9000 mož. Mladoturški armadi se je pridružilo 1000 prostovoljcev. Tajna seja mfadcturskega cdbora. Berolin, 16 aprila. „Morgenzei-tung" poroča iz Suluna, da so imeli Mladoturki tajno sejo, na kateri so se posvetovali o položaju in o korakih, ki so potrebni, da se zopet uvede mir in red. Konstatirah* so, da je z dogodki v Carigradu v direktni zvezi sultan Abdul Ham i d sam. Za to so sklenili, da bodo storili vse, da sultana prisilijo, da se odpove prestolu. Razpust turškega parlamenta Pariz 16 aprila. Iz Carigrada javljajo, da se splošno smatra razpust parlamenta kot neizogiben. Če bo parlament razpuščen. bo vlada temeljito spremenila sedaj veljavni volilni red Umor korvetnega kapitana. Berolin, 16. aprila. Iz Carigrada javljajo: Mornarji so vpričo sultana samega umorili nekega korvetnega kapitana, ki jim je ukazal, naj topove ladje namerijo proti Jildizkiosku in Porti. Mrtvo Častnikovo truplo so na to obesiii na bližnje drevo. Klanja častnikov. Frankobrod, 16. aprila. „Frankfurter Zeitang* javlja iz Carigrada, da so uporniki v nekem predmestju ob Bosporu umorili dva častnika ter mrtva strahovito razmesarili. Mladoturki v Bolgariji. Solila, 16. aprila Semkaj se je zateklo mnogo Častnikov in mlado-turških voditeljev, ki so ubežali pred uporniki iz Carigrada. Bolgarska speluje na velesile. Sofija, 16 aprila. Bolgarska vlada je sklenila prositi za interven cijo Rusije, Franoije, Anglije in Italije glede svojega spora s Turčijo. Pokolj Armencev. Frankobrod 16. aprila »Frankfurter Zeitung" javlja, da so v Adami Turki poklali nebroj Armencev. Pokolj so povzročili Armenci sami, ki so umorili tri Turke Vesti iz Makedonije. Berolin 16. aprila. Iz Soluna javljajo, da je po mestu opažati sumljivo gibanje. fcBati se je, da tudi 7 Solunu izbruhne splošna revolucija. V Senioi bo Turki umorih uglednega j Srba, kar je povzročilo silno razbur-' jenost med srbskim prebivalstvom po vsi Makedoniji. vo ferravai železnato Kina-Vino Higijenićna razstava na Dunaju 1906: Državno odlikovanje in častni diplom k alati kolajni. Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescentom = === in malokrvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. Izborni ok:u». £££ Večkrat odlikovano. 3£t Nad 6000 zdravniških spričeval. §Kj J. SERRAVALLO. t in kr. drorai detaritelj jS^j t - TRST-B;trkovlje. - Trpina i 2 Ai lin neki vasi se zaradi druž nskih raz jQ£mer proda Trgovina obstoji že 30 ja^iet. Letnega prometa je okoli 150 000 jagkron, glavnice je treba 50 000 kron. JU Vprašanja pod „stav, 1404" na uprav. „Slov. Naroda" Zltne cene v Budimpešti. ute 16 aprila 1909 Tertnfi • Pšenica za april 1909 Pšenica za oktober 19o9 RŽ za april 9 za 50 kg K Koruza za maj , za 5C kg K Oves za april , za 50 kg K m iKantcrnosto obleka za gospode |S|po najmodernejših vzoroih in v mod-nih barvah ■^£SHeHKa^**HSHlHe*i**3 14brez konkurse! Modul kostumi za dame ali prasal piašo sukneni ali iz listra v tnodtr< nem kroju 150; 1 5f 10 brez konkurence! Velika izbira konfekcije za dame, gospode« dečke in otroke = Cene zmerno nizke! = 0. Bernotoulč Ljubljana, Mestni trg št. 5 Jutri, v soboto, 17. t. m. se vrši v salonu Mdmin restavracije' Proda SO dobro ohranjen avtomobil s 4 sedeži. t Več pove Lovro Sebentk v Sp. i SfŠki 1437-6 M pomočnikov za različna čevljarska dela sprejme takoj Iran Zemljan, čevljar. Kongresni trg v L|ubl|ani »527-1 Glede na za 50 kg K 14 7 > za 50 kg K li 79 0 maj . za 5C kg K 7 54 april . za 50 kg K 8*86 15 vin, višje neugodno vreme in polit, vesti. Višin* nad morjem 30*9 Srednji *r-xčni tlak 7m0 mi?, te Ca* epaao-▼aaja Starje bar*- j metra j Vetrovi Nebo ■ tam 1 S p 15 9. zv. | 734-3 143 sr, jvzhod del. obl 16 • 7. zj. 2. pop. j 737-1 j 7 65 90 156 brezven sr. svzhod i oblačno pol. obl Srednja včerajšnja temperatur* 134 , norm. 9 7. Padavirs r 24 urah o o mm dobi slnibo pri u-t 2 Josipu Janko v Kamniku. Učenca s primerno šclsko izobr&Ebo sprejme v svojo špecerijska trgovino in glavno tobačno zalogo Oabriel Jelovsek na Vrbniki. 143*—a Išče se s L majem majhno stanovanje ozir. S nemeblovanl sobi v pritličju ali I. nadstropju s popolno ločenim vhodom v novejši hiši. 1523 1 Ponudbe pod ,častnik 3.0" na nprav. „Slov. Naroda". Zahvale izrekam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so mi stali ob strani v najtežjih urah mojega življenja, me tolažili ob krutem udarcu usode, ki mi je vzela v najlepši deb ljubljenega soproga. — Zahvaljujem se tudi tukajšnjim gozdarsk m uradnikom, gozdarjem m gozdarskim učencem za krasne darovane vence in prav tako tudi veteranskemu društvu, ki ga je spremilo k večnemu počitku, izrekam najtoplejšo in najiskrenejšo zahvalo. 1522 Idrija, dne 13. aprila 1909. Je sipina Easiaco. Hotel Stenrarje v Škofji Loki se radi smrti gostilničarja da takoj v najem. Več pove Franc Dolenc, Stara 1524-1 Boielna zveza za mlaki promet na Kranjskem v LJubljani sprejme Slov. Filharmonije. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 50 b. Za obilen obi&k se pr poroča 3*3. Sch ty 1518 restavrater. Holsi „ILIRIJA" LJubljana. Kolodvorske ulice 22. Priporoča svojo 14i5-6 restavracijo 1 n Izvrstno kuhinjo. Abonement na hrano - po najnižjih cenah. - Dinstoč: Namizni Ctlćek, cviček (iz Gadove peč), beli cviček (od Sv. Duha), belo vipavsko, črno istrsko, goriški rizling, vodice, zavriško, teran, Dol-Portngaloc, refoško, Ver-montb. Čez ulico pri litru za 8 vin. ceneje. Vedno svtže pivo iz delniških pivo-varen 2*lec- Laški trg in plzeasko pivo. U»ie mmm ednine sobe za tujce. V kratkem se otvori na novozgrajeno Sr kegljišč«! Za obilen obisk se priporoča Telefon št. 163. M* K&?&k IVAN & NIKOLAJ ZIC trgroTTirxa z vinom. n.3. deioeio. Ladje: „Domitila" ft „Štelanija" prodajata vina: 4250 u Dalmatinsko belo.....a 36 in 40 h Schiller (Opolo)..... Teran (samo zrnje) .... Muškat beli, sladki .... Visko (Lissa) rdeče . . . » > belo . . . [atrij ansko rdeče .... » belo .... Dalmatinsko rdeče za liter frauko iz Pulja v sodčkih času Iranko Puli. Razpošilja se naprej. Za pristnost vina jamčiva, po sprejemu. Steklenice se morajo 36 in 40 h 40 » 44 » 28 » 32 » 32 » 36 » 28 » 32 » 32 36 48 36 40 50 . ki se ne računajo, pač pa se morajo vrniti v najkrajšem samo s povzetjem. Naročila se sprejemajo od 56 litrov Vino se mora shraniti v hladu ter načeti še-le šest tednov dobro zamašiti in poleti — kolikor je mogoče shraniti v pesku liouo! prvikrat v fjubljani! novo! V Lattermarmovem drevoredu. Otvoritev v soboto pop. ob 4., v nedeljo od 10 dop. naprej. 7 najmanjših Konj na svetu 7 Ti resnično najmanjši konji, ki žive, so kaj umni, znajo računati, čitati, aportirati karte, plesati itd. — Pokaže se najmanjši konj na svetu, 20 kaj težaki — Ti konjički so bili po vseh velikih mestih kontinenta zbirališče vseh prijateljev športa in živali, zlasti pa najljubši sestanek rodbin. Naj torej nihče ne zamudi obiskati tega v resnici svetovnega čudesa. 2 najmanjša okrobata Tatopnlvat Sedet 40 b; stojišče 20 h. 1512 Predstave se vrte neprestano. — Vsakih 20 minut predstava* sprejmem tako] sa stavbna dela, M. Gogala 1462-3 A I 136/9/19. 1516 2 Razglas. V zapuščinski reči po dne 20. februarja 1909 v Ljubljani zamrli ge. Ani T tir? k roj. Eraus, se bode vršila vBied dovoljenja o kr. okrajne sodni je v L ubijam z dne 9 aprila 1909 prostovoljna Javna dražba v zapuščino spadaječih predmetov, in sicer: zlatnine, obleke, perila, hišne oprave, drv dne 17., odnosno tudi še 19 aprila 1909 v Krizevnlftkth ulicah št 10 vselej od 9 do 12 ure dop. in od 3, do 6 ure popoldne. Kupljeoe predmete je takoj plačati v roke sodnega komisarja in spraviti proč iz stanovanja zapustnice. V Ljubljani, 14. aprila 1909 Ivan Plantan m. p. c. kr. notar kot sodni komisar Krojno pomladansko zalogo modnega blaga za gospode in dome naj topleje priporoča. 48 Ljubljana Mestni trg štev. 19. Boljši otrok 61etna deklloa, a o odda k bolji rodbini, ki je brez otrok, v oskrbe Plača po dogovoru. 1480-Ponudbe pod „deklica" na uprav „Slov. Naroda". Uisohosoic kot odgojitelja iščem k dečkoma v 2. in 4. razredu IjudJ ske šole. Dotični bi meral stanovati donJ in nadzirati dečka dopoldne In popoldne po šoli Nastop ta-« o j. Več po dogovoru. Naslcv pove upravništvo „Slovenske^ Naroda*. I4s2 Glavnik za barvanje las Na tisoče v Z navadnim česanjem izbremenimo sive ali rdeče lase v pristno svetlo plave, rjave ali pa črne! Popolnoma neškodljiv! Se rabi lahko leta in leta. rabi! Komad 5 K. Raspošil J. SchtUler na Dunaju III Krieg'eroaeee 6 30. 2396 K Iv. Bizovičar umetni in trg. vrtnar Ljubljana, Kolezijske nI. 16 se priporoča za jjj naaaditev vrtov, parkov n I balkonov. — Velika izbira ■ l cvetočih in listnatih rastlin, 1 jjj vrtnic, prezimujočih cvetlic f I (perene), krasna cvetlična i I grmovja, konilere, cvetlice fi za okna in balkone« i Izvriuje Jopke, vence in bukete za razne prilike. Delo umetniško okusno ta po solidnih cenah. 1279 52 Trgovina s ntliumi itd. Naročila na deželo hitro In vestno. O. kr. avctrlj»k# drŽava® 2#l#Zflk»fe Izvleček iz voznega reda. Veljaven ođ 1. oktobra 190& lata. 3d&33 ?* &3*bl|*a« |ni. saLi ••ofi *jutr*j. Osebni vlak v smeri: Tržič, teaenica, Trbiž, Beljak, juž. žeL, Gorica, A. ž, žaTret, C kr. drž. ttL, Beljak čea Po-dros-co, Oatorae , Prago. y*C7 ut;3>J. Osebni vlak v smeri: Gro-jupl$e, Ruiioliovo, Straža-Toplice, Kočevja, »-20 vrodfMildno. Osebni vlak v smeri i sira-žr*! Sel^k, (čez Fodrožčico) Celovec, 1*38 ??»4*t»5 p9»ttiiine. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudcliovo, StraAa-T'opUce, Kočevja, .itspsidne, Osebni vlak v smer!: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica dri. žeL, Trot drž. žeL, Beljak, (čez Podfcičlco) Celovec, JrVatffc. r>iO Av«**r. Osebni vlak v »men: Grosuplje, KadoUovOa Str?Jta-TopUcc, ^ocevj« /•30 zve.*«?. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, V;bi£, Celja , (ces Fcdiožčlco) 0**0 p*tt«K2>. L^CDni viak v smeri: J*-ierJce. Trbii, i^l^ai^ jui. žel., Gorica diJs. laiL Trst drl sel., Beljak jui. žel, (č;* •'cd/oičico). ^fltioa ta L^n%K}ane drž. koloctvcvt •28 ^utraj. Osebni vlak v Kamnik. *-cb t wp*itine. Osebni vlak v Kamnik 7*lO zv*6er. Osebni vlak v Kamnik &»0o e^^Apoi. Osebni vlak v Kamnik. (5a«!n aadettaJn in praaoifcih do 31. oktobra.) Prihod t L|nU|aao IsdL toLi a-5o zjutraj. Osebni vlak in Bolju. 2cL, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsia, T*. 8-3* rj^tnaj. Oxebni vlak ia Kočcvis : TopUc, rliidoiforega, Grosuplja. H-22 »redpeleine. Osebni vlak la P Celovca, Beljaka juž. žel., čea Pcdro.. in Trbiž, Gorice drž, žel* Jesenic Tc. 232 ptepoldne. Osebni vlak is Ko Straže-Toplic, Kudolfovcga, Gro3up^ ^•13 pepo(ći o-ao zjvtraf. Osebni vlak ia Ksandk io-oo pr«e^«idne. Osebni vlak la Ki i e-io zveOer. Osebni vlak la Kajcn£m. o-so »en©d?. Osebni vlak ia Kamnik:: ob sedcSisfi m praanikria do 3l. oktobri ■ Cdkodi in prihod) so canačvn< ■ -vvropeia^ec tzsej sne ar Sprejema /.»rarovarija »^»v «ske%a življenja po najraznovrstnejSih k^mbi^isoijah pod tako agodolmi pogoji, ko oobeas draga ravar ovalni ca Zlant) Jo ogudne zavarovanje na doživetje \n isart s mauj&ajoJiini se vpiašii*. Vsak član osa po preteka ;>«tia let sravieo do dividendo. at SLAVI JA" 12— 3 veščo slovenske in nemške stenogra fije ter strojepisja. Dotična bi imela posla tndi v prodajalnem lokalu, ki ga zveza v kratkem otvori. Služba je lahka. Plača po dogovorn. 1526 Ponndbe na deželno zvezo za tajski prometi Ljubljana, v hotelu - m m n v z ?* j *» n o zavarovalna banka v Pragi. - - . . Roa. tendt: 4^335.04101 K. Izplačane odškodnine In kapitalije 97,814.430-97 K. Po i^diflkoati druga viajeinida zavarovalnica naše države p'«'* aliM <&9}š: frdmmlsl s^stnp v ({ubijani, i gar »isans so v Uainej baninoj hiši & '3^^ss\^^ssdbEJUe >?Memlt esOaa^ mm Zavaraju poslopje in premičnia« proti požarnim škodam po najnižjih eenah škode oenloje takoj in najkalax taej«. Uživa najboljši slovet, koder reaUiii- DovoVioje iz čistega dobička iadatn« podpore tr narodne in ob$n*kori«tu» nameat. I. kranjski pogrebni zavod Ljubljana. Frančiškanske nlice št. 10. Ljubljana. Ustanovljen leta 1868. Telefon štev. 97. Prevzemajo se pogrebi, prevažanja s vozem io po železnici ter se tudi oskrbujejo pogrebov se tičoče stvari v Ljubljani po najnižjih cenah. Iaeltovane kovlnskolesne krsto lastnega izdelka. Velika zaloga kovinskih krat v vseh velikostih s primerno opremo. — Oskrbujejo se sveži in subi cvetlični venci s primernimi trakovi s napisom aH brez napisa. 1151—1 Izdajatelj in odgovorni urednik Kasto Pustoslemaek. Lastnina in tisk »Narodna tiskarna«. W+Q 191175 3Z