17. Številka._Ljubljana, v soboto 22. januvarja 1898._XXXI. leto. SLOVENSKI MM ihaja vsak dan «»e#er, iaimli nadalje in prasnike, tar valja po polti prejeman ta avat ro-ogenk e dežela aa vas leto 16 gld., ta pol leta 8 gld., sa četrt leta 4 gld., aa Jeden teaeo 1 gld. 40 kr. — Za Lfnbljano brca pošiljanja aa dom aa vsa lato 13 gld., aa Četrt leta 3 gld. 30 kr. sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 80 kr. srn Četrt leta. — Za taja dalala toliko vec, kolikor pi»itnina snaia. — Na narocbe, bres istodobne vpoliljatve naročnine, aa ne oaira. Za osna ni la plačuje aa od stunatopne petit-vrata po 6 kr., će se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., ca se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat Laka. Dopiai naj se iavole franko vati — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in opra vniltvo je na Kongresnem trgu It 12. Dpravniltvn naj sa blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. J. vse administrativne stvari. Telefon **. 3* 4. Slovenščina v dež. zboru štajerskem. Nevihta, katero je provzročil posl. dr. Dečko ■ svojo slovensko interpelacijo v štajerskem dežel-■em zbora, se še vedno ni polegla. Nemci so se vedno „silno razburjeni", nemško časopisje pa ježe V zadregi za besede, s katerimi bi se dal* primerno Ožigosati ta „nečuvena", „»krajno predrzna", »žaljiva provokacija" pravicoljobnega nemškega prebivalstva. Na psovke in zabavljanja nemškega časopisja nam ni treba reagirati; pač pa nam je brez ovinkov povedati našo sodbo o načelnem stališči, na katero ee je postavila v Štajerskem deželnem zbora vladajo? a nemška nacijonalna stranka in o dolžnostih, katere imajo vsled tega slovenski poslanci. Ravnopravnost slovenščine z nemščino ▼ dež. zbora štajerskem je utemeljena v zakonih in p i-inava jo deželnozboraki opravilnik. Tudi Nemci so jo doslej priznavali. „Grazer Tagblatt" pravi sicer, da sh doslej, „kolikor mu je znano", v štajerskem deželnem zboru še ni slovenski govorilo, a če po-izve na pristojnih mestih, se lahko prepriča, da je slabo poučen o dogodbah v štajerskem deželnem zboru, kajti v tem deželnem zboru je dr. Dečko že pred več leti govoril slovenski in tudi pozneje so slovenski poslanci opetovano imeli priliko pokazati, da se zavedajo svoje pravice, posluževati se v dež. zbora slovenščine, dasi navadno iz obzirnosti do nemških, slovenščine nezmožnih tovarišev rabijo nemščino. Nemški Mihelj je postal v zadnjem časa velik šovinist, nestrpen in neznosen patron, in zato se ni čuditi, da ga zdaj slovenščina v dež. zbora nakrat silno razdraži, do čim se poprej nje rabi ni nikdar ustavljal. Nemci so se sedaj postavili na stališče, da je slovenščina v deželnem zboru štajerskem brezpravna, da se je slovenski poslanci ne smejo posluževati, ampak da morajo govoriti nemški, češ. štajerska dežela je nemška. „Grazer Tagblatt" je rekel, da bode nemškonacijonalna večina znala varovati „nemški značaj štajerske dežele", „Grazer Tagee-poet" pa se je povzpela do grožnje, da premeni dež»lnozborska večina veljavni opravilnik tako, da bode določal nemščino kot jedini in izključno opravilni jezik deželnega zbora štajerskega. Čast slovenskega prebivalstva na Štajerskem in Čast njegovih zastopnikov v dež. zboru zahteva, da se slovennki poslanci ne udajo nemškemu div-jan.u, da z vso odločnostjo branijo pravice, katere ima slovenski jezik v štajerskem dež. parlamentu in da zahtevajo, naj dež. zbor to pravico tudi prizna. Slovenščina je z nemščino popolnoma ravnopravna in morda je bila že to napaka, da so slovenski poslanci doslej pripuščali, da je deželni odbor ignoriral slovenščino in vse svoje predloge in poročila ses'avljal samo v nemškem jezika. Vsled nemškega terorizma je boj za ravnopravnost slovenščine v dež. zboru Štajerskem neizogiben, zakaj če bi slovenski poslanci redsj odnehali, bi se to po vsi pravici smatralo kot dokaz, da so se odrekli pravic?, rabiti svoj jezik v deželni zbornici Nemške grožnje, da se premeni opravilnik in da se nemščina določi kot jedini in izključni opravilni jezik, se ni kar nič bati. Tisto vlado bi hoteli videti, ki bi se upala, pripustiti tak sklep! Tudi v Istri so Italijani poskušali, izključiti hrvaščino iz dež. zbora Divjali so proti hrvatskim in slovenskim poslancem še vse drugače, kakor so divjali Nemci v Gradci proti Slovencem, premenili so tudi opravilnik in določili, da je italijanščina izključni opravilni jezik isterskega deželnega zbora, a opravili niso ničesar. Vlada je razveljav la skl-p o premembi opravilnika in hrvatski in slovenski poslanci govore sedaj v svojem jeziku, četudi jih večina neče razumeti. Tisti boj, kakor v Istri, dobojevati bode tudi v vseh drugih dež. zborih, koder še ni priznana ravnopravnost slovenščine z nemščino, oziroma z italijanščino, dobojevati ga bode v Gradci, v Ce-lovci in v Trstu. Prvi so prišli na vrsto štajerski Slovenci, in mi smo trdno preverjeni, da morajo priboriti svojemu jezika popolno ravnopravnost v štajerskem dež. zboru, če bodo le energično in neustrašeno branili svoje pravice. Deželni zbor kranjski. (III. seja dne 2 1. januvarja) (Konec) Pri razpravi o proračunih bolniškega, bla-zniškega, porodniškega in najdenškega zaklada je posl. Lenarčič nas vetov al resolucijo, naj deželni odbor proučuje vprašanje, aH bi ne kazalo v dež. bolnici uvesti lastno režijo in ustanoviti domačo lekarno in naj v prihodnjem zasedanju stavi primerne nasvete. Posl. dr. Schaffer je kot poročevalec dež. odbora pojasnil, da si je dež. odbor pri obnovitvi pogodbe z usmiljenimi sestrami pridržal pravico, uvesti v bolnici lastno režijo, kadar hoče, in rekel, da bi bila lastna režija za deželo koristna, četudi ni upati, da bi se Bog ve kako velikanske svote prihranile. Lastna lekarna se bo dala težje doseči, vsekako še-le po preteku z ljubljanskimi lekarnarji sklenjene pogodbe. Zbornica je odobrila proračun in vzprejela Lenarčičevo resolucijo. Posl. J e 1 o v š e k je poročal o razdružitvi selške občine Velika Dolina in Čatež in nasvetoval, naj se odobri zakonski načrt, kateri določa, da se iz davčnih občin Bregana, Cerina, Čatež, Globočica, Velika Dolina in Koritno obstoječa, v političnem okraju Krškem ležeča selska občina Velika Dolina razdruži v dve samostojni selski občini ter se ustanovi iz davčnih občin Velika Dolina, Bregana in Koritno samostojna občina Velika Dolina, iz davčnih občin Čatež, Cerina in Globočica pa samostojna občina Čatež. Posl. dr. Maj aro n je predlagal, naj se od-dt-Iki letnega poročila „Deželna kultura", „Agrarna razmere", „Občinske reči" in »Občila" odkažejo v poročanje upravnemu odseku, poročilo o „ljubljanske m loterijskem posojilu" pa finančnemu odseku. — Sprejeto. Posl. G r a s s e 11 i je splošno poročal o letošnjem letnem poročilu dež. odbora in posebe o številkah I. (Posebni prigodki) in II. (Dež. odbor, razdel tev referatov). Dež. odbor je imel 1896. 1. 35 sej v katerih je rešil 1110 uradnih spisov. Dež. zbor je lani nar -čil dež. odboru, kdaj mora letno poročilo predložiti in kako mora biti urejeno. Dež. odbor je temu naročilu ugodil. Poročilo se je v nekaterih partijah blagodejno skrčilo, pogreša se samo kaka opomnja, kaj je s sklepom glede objavljenja poročil o sejah dež. odbora. Dež. odbor pričakuje v tem oziru pojasnila ter izreka željo, naj ee ▼ LISTEK. Nepotreben človek. Spisal Vaailij. Moje življenje je Čisto brez pomena, — brez pomena za mene samega in za drugo. Nikogar ni, ki bi me kdaj pogrešal in tudi ko bi hotel, ne mogel bi koristiti nikomur. Vse niti, ki vežejo človeško bitje na zunanji svet, so pretrgane, ali pa jih 1 zvme sploh še nikdar bilo ni. Kjer stojim jaz, bil bi ravno tako lahko prazen prostor; nihče bi se tema ne čudil. j In v meni samem ni ničesar trdnega in samostojnega. Moji nazori, moje misli in moji čuti: — mehko testo, ki se preobrazi vsak trenotek v drugačne oblike. Jaz ne vidim pred seboj nikakega smotra. V meni ni nikakega življenja, ki bi moglo absorbirati moje moči. Vse to sem začel čutiti vedno jasneje, in vznemirjalo me je čedalje bolj. Kako je prišlo, da sem pričel umirati pri živem telesu? Jaz nisem boljši od drugih, pa tudi alabšL ne. V moji zunanjosti in v mojih navadah ni ničesar tacega, kar bi moglo odbijati, — ali ' Bog vedi, zdi se mi, da tudi nič zanimivega ni. In j jaz poznam čisto navadne poštene ljudi, ki ne stoje niti višje niti nižje od meno: — vtikajo se v vsako stvar in vsakdo ee ozira nanje, povsod imajo uspeh; kakor se vidi, bi svet ne mogel hoditi brez njih j svojo pot dalje I Jasno je, da si nisem kriv sam svoje brez-pomembnosti; usoda je odločila nad menoj. A ko sem bil zapnzil e strahom in grozo, kako globoko sem stal že ob prepadu popolne duševne smrti, tedaj sem se vzdram 1 in sklenil, da se borim proti nji s svojimi poslednjimi močmi. Hotel sem, da izp lnim s svojo osebo kakoršnokoli mesto, da se uprežem v veliki voz svetovnega biten;a. — hotel sem, da opozorim na-se, da vzbudim zanimanje, da koristim ljudem in zadovoljim samega sebe, — hotel sem skratka, da živim. Pregledal in preteh'al sem svoje talente, kakor popotnik svoje kovčege, predno se odpravi I na potovanje. Zapazil sem z zadoščenjem, da me j ni obdaril Bog nič manj radodarno, kakor moje ljube vrstnike. Skrbelo me ni, da bi prijel morda za kakšno napačno stvar, — da bi mi morda spodletelo vsled same nesposobnosti. To bi bilo do cela nemogoče. Kolikor vidim, [peča se nebroj ljudij s stvarmi, o katerih nima nikakega pojma, in kljub temu jih častijo in slavijo. Pričel sem delovati z vso skrbjo in previdnostjo. Najprvo sem ponovil vse svoje ljubavne zveze in pripravil sem si celo novih. Hotel sem imeti koga, kateremu bi bil neobhodno potreben, ki bi brez mene ne mogel živeti. V kratkem sem zanemaril v«e druge in oklenil sem se s silno ljubeznijo svoje ljubice Pavle; zakaj ona je imela čudovite lase: — polno, valovito morje, bleščeče se v rdečkastem zlatu. In zaljubil sem se v to morje, poljubaval ga nesvesten s poželjivimi, trepetajočimi nstm, potapljal vanje svoje ro&e in lica in čelo. Ali druzega ni bilo pri vsem tem ničesar. Jaz sem čutil samo om mljivo toploto njenih las in ona je čutila samo moje božanje in moje poljube . . . .Kako te ljubim, Pavla, ti moja duša I* „„Kako te ljubim . . . ljub m . . ."" ponavljala je Pavla. V oči pa se nisva ozrla drug drugemu, in kadar sva pogledala v etran, nasmehljala sva se oba. Čutila sva prav dobro, da je vse to samo neumna laž. Najini duši sta bili daleč druga od prihodnje t poročila priobčujejo vsi sklepi s pri-atavkom, ali in kako so se izvršili, in naj se zaradi lažjega iskanja doda izkaz vsebine. Zbornica je vzela izkaz na znanje. Posl. grof Auersperg je poro al o letnega porou:a §. 1. „RešiLev v najvišje potrjenje predloženih deželnozbirskib sklepov in zakonak h načr tov* in predlagal, naj se vzame na znanje. — Sprejeto. Posl. A ž man je poročal o letnega poročila §. 4. nDeželno podpore". Deželni odbor je v časa od 1. januvarja do 30. septembra dal: 1290 gld. za pogorelce, 2950 gld oškodovancem po toči in povodnjih, 1 100 gld. za razne druge namene, ter po sklepu dež. zbora v razne kulturne in dobrodelne namene pa razdelil 18425 gld. Poročevalec je predlagal, naj se poročilo odobri in naj se županstva s posebno okrožnico opozore, da ne smejo izdajati spričeval v svrho nabiranja milodarov. Posl. 8 c h w e i g e r je prosil vlado in dež. odbor, naj kaj storita tudi za črnomaljski okraj, čes, p škodovanoein po toči in povod, ijih v Krškem in kočevskem okraju se je dalo 1500 gld. podpore, a črnomaljskemu okraju nič. Posl P u k i ž je predlagal, naj se oškodovancem v kočevskem, črnomaljskem in krškem okraju dovoli še 3000 gld. podpore. Posl. Mnrnik je pojasnil, da je Pakižev predlog pri tej točki absolutno nedopusten. Deželni odbor stori kar je mogoče, da podpira oškodovane« in dovoli v podpoie rajše več, kakor manj, n >go je d ivolil dež. zbor. Tudi v proračun pciho Injega leta je postavil znatno svoto. Ali pri dovoljevanju podpor se morajo imeti vendar kaki podttki o škjdi, povih pa spadajo taki predlogi, kakor je Pakižev v proračunsko r.izpravo, ue pa v razpravo o letnem poroćiu, o delovanju dež. odbora. Govornik je predlagal, naj zbornica preko Pakižev predlog prestopi na dnevni red, dež. odboru pa se naroči, naj dobi od dež. predsedstva tako potrebne podatke o škodi, tako da bode možno že pri proračunski razpravi sklepati o podpori imeuovanim. Posl. P a k i ž ni umaknil svojeg i predloga, ampak očital posl. Murniku, da nima srca za siromake, ko nasvetoje, naj se za sedaj odkloni predlog Pakižev, češ, svota 3000 gld. je malenkostna, „po domače se pravi bagatela, ali kako žeu (Veselost.) Posl. M u r n i k je odločno protezo val proti Pakiževemu očiranju, da je nasprotnik siromakov, potem pa je zborn ca odobrila letno poročilo in od klonila Pakižev predlog. Proti Pakiževeinu predlogu sta glasovala tudi pislanca P a k i ž in Pfeifer, kar je obudilo vel ko veselost. Posl. Grasselli je poročal o letnega poročila § 7. B „deželni deb odelni zavodi1*. Glede stroškov za oskrbovanje kranjskih bolnikov v tujih bolnicah je poročevalec konfttatoval, da je bilo 1. 1895. v tujih bolnicah oskrbovanih 3861 bolnikov, 1. 1896. pa 3572. Stroški za 1. 1895. znaštli so 92.368 gld., 1. 189G. pa 82.312 gld. Poročevalec je predlagal, naj se poročilo vzame na znanje s pristavkotn, da naj dež. odbor pazi, da bodo tuje bolnice natančno izpolnjevale vse veljavne predpise gleie oskrbovanja bolnikov. — Sprejeto. Poni. Schvveiger je poročal o letnega po- druge, niti poznali so ninta. Cemu je potrebno to brezmiselno igranje z ustmi in rokami? Ko sem se vračal nekoč od nje, pljunil sem v stran in prišel nisem nikdar več . . . Posegel sem v javno življenje. Priklopil sem se neki soiidni stranki, navdušil se za karkoli Govoril sem na dveh, treh »bo Jih; in govoril sem jako dobro, pametno in prepričevalno In poskali so mi in čestital.; — ali trenotr-k potem se ni živa duša več menila za moje besede. N.so me uvaževali nikjer, govorih niso n.kjer o meni, vabili ms niso nikamor. Ali kljub temu tudi ne morem reči, da bi me bili prezirali. Nikakor ne. Pozdravljali so me prijazno in mi stiskali roke. A ta prijaznost je bla tiste čudovite vrste: — ,Dragi moj, ti si mi jako ljub, neizmerno ljub. Pa če bi te ne bilo tukaj, bi bilo tudi VEe jedno ; čisto vaejedno!" Niso me podili iz družbe, ali tudi pogrešali me niso. Moja odsotnost ali prisotnost ni spravila nikdar niti najmanjše stvari iz tira. V svoji obupnosti sjra sedel, da bi spisal moderno dramo. Na tak način si pridobe veljavo celo najneznatuejši duhovi. Ko sem jo izrodil, odgovoril mi je direk*or gledališča tole: ročila § 8. C. „Deželna kmetijska šola na Grmu*. Predlagal je, naj se vzame poročilo na znanje, naj se dež. odboru naroči, ukreniti vse potrebno, da ae začne z namakanjem grmskih travnikov in naj dež. odbor tudi v prihodnje sam nastavlja vse osebje, katero se je doslej prehitro menjavalo. Posl. baron Schvregel je rekel, da bode poročilo o enketi pojasnilo razmere grmske iole da je pa priznati, da je grmska šola urejena po potrebah dolenjskega prebivalstva, in da tema prebivalstvu mnogo koristi, d očim se ne ozira dosti na specijalne gorenjske kmetij**ke potrebe Dozoost dež. zbora je, pospeševati koristi vsega km tskaga prebivalstva. Gorenjske kmetijske razmere so vse dru gačne, kakor dolenjske. Živinoreja, gozdarstvo, sirarstvo itd. so tiste vednosti, katere so Gorenjca najprej potrebne in ztto je čas, misliti na to, da ss poskrbi Gorenjski po njenih posebnih razmerah urejeno kmetijsko šolo. Država podpira take naprave jako izdatno in gotovo tudi deželi kranjski ne odreče primerne podpore v imenovani namen Stroški za tako šolo bi ne bili veliki. Govornik je predlagal, naj se naroči dež. zboru, naj o stvari poizveduje, n.ij »topi v dogovor z vlado in naj v prihodnjem zasedanju stavi primerne predloge. Zbornica je odobrila letno poročilo in vzpre-jela resolucjo barona Schvv^gla, kitero sU pripo-ročda poslanca Povše in Ažman. Posl. Ažman je poročal o letnega poročila § 9. „Ustanove" in predlagal, naj se vzame na znanje. — Sprejeto. Posl. Grasselli je poročal o letnega poročila § 10. „Osebue stvari1* in predlagal, naj se vzame ua znanje. — Sprejeto. D^ž glavar D e t e l a je naznanil, da je posl. G ra ss e I 1 i izstopil iz finančnega odseka, ker je čl-n še dveh drugih odsekov, iu da bi bila v finančnem odseku vsaka stranka zastopana kakor je bilo dogovorjeno. Deželni glavar je takoj odredil dopolnilno volitev, pri kateri je bil izvoljen posl. Kalan, potem pa zaključil javno sejo. Prihodnja seja bo v torek. V I JiiI»1)miiI, 22. januvarja. Policijska naredba za Prago. Rtvnatelj praške policije Doift je na podlagi policijskih določil iz 1 1854 prepovedal za sedanji razburjeni (as nositi trakove in društven? un'formske obleke, češ da dražijo občinstvo ter so nevarne javnemu redu. Vsled tega di ja sedaj velikanski orkan po nacijonalmh nemških listih in lističih. .Grazer Tagblatt1* se kar peni od j*ze in maščevanja. Prepoved se mu zdi „«in \Vihr uad Keunseichen far die Lage dea Deutschtums in Oesterreich, ein Fiammeo-zeicben, das zum unenmii llich«n Fortsetzen des Kam p fes rufr.', znamenje, ki strese sanjava tepce, kateri so mislili, da je Gautsch boljši od Badenija, ki so smatrali Gautsclia zx golobi z oljkino vejico. Prepoved se zdi Nemcem „ein hochpolitisches Er-eignis" nedogledne važnosti. Se pred tremi dnevi je grof Coudenhove v deželnem zboru izjavil, da imajo burši statutarno pravo no-iti znake, sedaj pa je policija vendarle prepovedala letati s trakovi in z raznobojnimi čepicami po uleali! Coudenhove je snedel besedo, vlada je nežna čaj na, zato smrt ji ! Tako pišejo razjarjeni nacijonalčki in prnrokajsjo, da izstopijo v pondeljak vsi nemški deželni poslanci prav gotovo iz abornce. Prav gotovo? Kdo ve! Grozili so že tolikokrat in še vedno niso storili ničesar. Sicer pa je prepoved povsem umestna. Kar ao počenjali nemški burši po praških ulicah, to je presegalo že vse meje. Povsod drugod bi jim bili že zm kasti I i kosti, a Čehi se malodane niso ganili. To kaže, da so Čehi ponosen, samozavesten in omikan nar* d. Seveda pa vsaka struna poči, ako se napenja preveč; zato je preskrbela vlada, da ne morejo pritirati burši svojih nečuvenih pro-vokacij do skrajnosti ter jim za sedaj — torej ne za vedno I — prepovedala dražiti češki narod. Poljaki in knez Hohenlohe. V pruski zbornici se je vnela včeraj jako rezka debat« radi Poljakov, v kateri so n kateri ministri v svojim razburjenju pokazali svoje, Slovanom sovražue kremplje, a so slišali od poljskih poslancev nekaj prav krepkih resnic. Knez Hohenlohe, nemški kancelar, je govoril nenavadno bojevito in strastno. I) jal je, da se širijo v narodno mešan h pokrajinah Poljaki na stroške Nemcev. Zibraniti ta razvoj m utrditi nem -štvo, je namen zakona o kolonijskem fondu. Hohenlohe je zatrjeval, da stori vlada vse za materijalni in duševni napredek Poljakov, a d a ee kaže mej njimi neka Prnsiji sovražna propagauda. Poljaki se igrajo z nevarnimi mislimi in nadejam i, bodisi da stremijo za večjo samostojnostjo poljskih deželnih delov ali da žele celo, naj se njihova domovina povsem odloči ter stopi v federativno zvezo s Pru-sijo. A za federativne težnje na Pruskem ni in ne bo nikdar tal. Ločitev Pozuanjskega ali zrahljanje dosedanjega razmerja do Prusije bi bilo nevarno za obstoj države! Kjer so interesi praske monarhije v nevarnosti, ue pozna Hohsnlohe ni kakih kompromisov, iu le če žive Poljaki kakor pošteni Prusi, bodo imeli mir, sicer pa boj. — Iz tega je razvidno, da smatra Hoheulohe domoljubje Poljakov za državi nevarno propagando, katero trebi udu-* iti na vsak načini Znano je, kako se je godilo Poljakom z« časa Bismarcka, ki jih je ger nanizjval z vso silo in znano je, da imajo Prusi poseben germaniza-torski fond za Poljake. In vendar govori Hohenlohe, da stori vlada vse za Poljake! No, poslanec Jazdzevrski je odločno prote itiral proti grožnji Hoheoioh ja in tudi iz centra in iz svobodomiselne narodne stranke so ugovarjali nekateri poslanci. Pri no Jurij Grški kandidat za krščansko guvernerstvo. Rusija je predlagala Turčiji princa Jurija v precej kategorični obliki guvernerjem za Kreto. Najprej je predlagal Jurija pristaniški svetnik Makaimov zunanjemu ministru IVvvfik p i.^i, potem novi poslanik Sinovjev sultanu ustno in sedaj se izroči še ruska nota turški vladi v tem smislu, da se potrdi Jurijeva kandidatura. V pogovoru je dejal Tevvfik paša ruskemu poslaniku, da osnači sultan svoje stališče šele tedaj, ako mu vse vlasti predlagajo Jurija Pojavljajo pa se že glasovi, ki kažejo, da Nemčija in Anglija s kandidaturo princa Grške nista zadovoljni, Češ vsa grško-turška vojska je bila odveč, ako pride končno Kreta v grško od- a^ajfjr* Dalje v prilogi. „Ne nedostaje ji ničesar; prizori so pošteni, pametni, vsak na svojem mestu; nikjer niti črkice preveč ne premalo. Ali vrag vedi, — če spravim Vaše osebe na oder, zdi se mi, kakor da bi ostal popolnoma prazen. Ljudje bi ne ploskali in ne žvižgali . . . Oprostite: — misli so imenitne, dejanje je krasno, strasti resnične in pretresljive, — a nam vsem leži kakor mrzla, meglena plast nekaj brezbarvnega, brezpomembnega, nepotrebnega. —" Povesil H-m glavo in roke so mi omahnile. Izprevidel sem, kako neumno je bilo misliti na vsako rešitev. Usoda mi je stopila na prsa in se me oklenila z železnimi prsti krog vratu. Kako bi se dalo tu pomoči ? Uredil sem, kar je bilo treba urediti in napisal svoj testament. Nato pa sem poiskal svojega znanca Kalpurnija Brezovnika. Nikakega posebnega opravka nisem imel ž njim; toda pred smrtjo se mi je zaželelo še, razgovarjati se s komurkoli. In na misel mi je prišel ravno Katpurnij. Imel je nenavadno debelo glavo, na nji pa samo par majhnih, belorumenih, zavitih laskov. Ljudje so govorili o njem, kakor o malokom; upoštevali so ga pri vsaki priložnosti; ali vendar si ne morem domisliti, da bi bil storil kdaj kaj j posebnega. Njegov široki, rud. či, solidni obraz pa je vzbujal zaupanje in spoštovanje . . . Prijatelj, ti si bedak, je deja'. Tu se mučiš in trudiš čisto po nepotrebnem. V svoji naivnosti greš in se pehaš, kako bi ljudem koristil, kako bi reševal domovino in človeštvo in pomagal, da ss zrine veliki voz naprej. In naposled obupa vaš, ako vidiš, da te živa duša ne potrebuje ... Ne bodi neumen, moj sin, ti imaš najlepše lastnosti, kar jih je treba pametnemu človeku, da živi srečno in zadovoljno. Tvoji talenti n»so premini, vznemirljivi; tvoje misli niso predrzne in visokoleteče, in tudi ne izvirne; tvoj značaj ni tako močan, da bi podiral plotove in skale prevračal ... Ti si jeden izmej nas . . . Bodi ljudem v napoto; vtikaj se v stvari, ki te nič ne brigajo; nastavljaj se tja, kjer te je najmanj treba; kadar vlečejo drugi naprej, porivaj ti nazaj ; kadar se navdušujejo, smehljaj se ironično in mežikaj z očmi: — hipoma stojiš v največjem vrtinoa življenja in ljudje bodo gledali nate ... To ni teško in družbe tudi ne boš imel slabe. Najvišje glavo štejemo s ponosom medse, polovica inteligence je naše . . . Do solza ginjen sem objel Kalpurnija in poljubil ga na obedve lici. Priloga „8lovco8fcffmo Narodo" St. 17, M 22, januvarja igtg. visnost. Ker sta Rusija in Nemčija sicer složni, se je nadejati, da se Nemčija vendar le uda ter da I ostane Anglija zopet osamljena. Dopisi. Ia celovAke okolice, 20. janavanja. (Kakšne so pri nas na Koroškem občinske volitve?) Kakor se pri volitvah dela v Galiciji, na Ogerskem, ali pa na Hrvatskem, tako se dela tudi pri nas na Koroškem Ni Še dovolj, da nam na noben način ne privoščijo naših, v zakonih nam zajamčenih pravic, sedaj nam hočejo vzeti še svobodno volitev. Ej, ta nesrečni „mir", ki vlada na Koroškem mej obema narodnostima, ta ne da mirovati peklenskemu sovragu, in že ga le ta neti na vseh krajih in koncih slovenskega dela koroške dežele; kjer drugače ne more blizn, tedaj se že na kakšen način skuša za-vratno prikrasti k nam. Slovenska trdnjava pri Celovcu, Kotmarova Ves, kjer je županova 1 vrli in obče spoštovani slovenski narodnjak g. Matej Prosekar, je zadnjo sredo, dne 19. t. m. pri občinskih volitvah po krutem, nasilnem ter dolgotrajnem boja — padla. Smelo trdimo, da so nemški „kulturonosci" že od posledniih državno zborskih volitev posebno poželjivo svoje oči obračali po tem kraju, kajti bolelo jih je, da ravno v tem kraja so najbolj verni in zanesljivi pristaši slovenske stranke. Ker Še niso bili gotovi v svojem nasilnem počenjanju, izumili so si še nekaj drngega. Najeli so si nekaj — pravijo, da jih je bilo dvajset — agitatorjev, kateri so se lahko dobro napojili vsak dan zato, da f>o hoddi od hiše do hiše ter nagovarjali slovenske kmete, najrajše volijo nemškn tarje, ker ... ker... vzroka seveda niso mogli nobenega pravega navesti, in da se jim bode potem bolje godilo. Tako so pripravljali, in nglajali pot, in dan v prvo razpisanih občinskih volitev, se je približeval, a Župan še ni bil prejel od okrajnega glavarstva seznam ka volilcev, dasi ravno mora biti že osem dni poprej na vpogled. Tudi pooblastil niso pustili v miru. Vsled energičnega nastopa g. župana se je volitev preložila na teden dnij pozneje In napočil je dan 19. januvarija! Že na vse zgodaj so se začele zbirati trnme volilcev in nevolivcev, človek bi mislil, da hočejo oblegati vas, kajti bili so razdeljeni v dva nasprotna tabora. Tolpe pijanih ljudij videl si lahko noč in dan hoditi okoli, od hiše do hiše, zabavljajoč in psujoč vsakega, kdor 1'e bil na suma, da ne bode potegnil ž njimi. S talim nasilstvom preplašili so mnogo naših volilcev. Bolj zanesljive in že obdelane agitatorje pa so poslali na ogled, kaj delajo Slovenci, in najbolj so stražili g. župana Prosekarja ter ga vedno zasledovali. Tako se je primerilo, da so zasledili ti razuzdani rokovnjači dan pred volitvijo g. Prosekarja I nekaterimi svojimi pristaši pri jednemu naših volilcev. Dotično hišo so obkolili, šli še po druge svoje pristaše v Kotmaroves, privlekli od tam vse hlapce in barabe do 50 na številu ter so zastra žili hišo, da se iz nje ni kdo ni mogel ganiti. Neki domači hlapec zlezel pri podstrešnem oknu na plan da je šel po orožnike v oddaljene H odi še, ki so se pravočasno prišli in razgnali hudodelce, kateri so imeli namen Prosekarja in njegove pristaše po-b i i in so hišo tndi s kamenji in koli naskočili in razbili okna in duri, popolnem i razdejali čebelnjak ter panje s čebelami vred razdrobili in pometali po snegu. Tudi drugim našim posestnikom so razbiti oknja, ter jim je ta drohal napravila obilo škode. Zmago so si hoteli priboriti na vsak način in priborili so si jo z roparskim nasilstvom. Delali pa so tako, ker so vedeli, da so na vse strani varni. In na dan volitve? To so vam bili prizori, katerih mi danes še ni možno natanko sporočiti, storim pa to, ko se malo odpočijem Kakor Če pelješ kozle na pašo, tako so naši sovražniki podili svojo najeto in pijano tolpo na volišče. Trda jim je vsekakor šla, kajti drugače ne bi bili ponujali treznejšim volilcem po 5, 10, 20, 50 in celo do 100 gld. za jeden glas, kar je gola resnica. Tako se je naposled zgodilo da so zmagali v vseh treh razredih. V drugem in tretjem s prav neznatno večino kakih G glasov. Prav ta občinska volitev dokazuje, s kakimi nasilstvi nastopa to germansko pleme proti nam Slovencem. Ljudje pripovedujejo, da kaj tacega še ni bilo nikdar tod. Ženske so upile n cvilile, ker jim je zdaj ta izbil okno, zdaj oni napravil kako drugo škodo, samo zato, ker gospodar takih hiš ni hotel pritrditi, da bode volil nemčurje. Marsikdo pa bi utegnil sedaj vprašati, odkod je prišel denar ki se je rabil v to agitacijsko svrho. Temu zadostuj samo to le: Iz Celovca, kajti tam imata dovolj denarja sovražni društvi „Sudmark" in „Schulverein", ki ne trosita denarja samo za mlade šolarčke, ampak gasita če-stokrat žejo in d akrat žejo starejših Aolarčkov — volicev. Pri vsem tem je pa najbolj čudno, da je vlada kar čisto mirno gledala vse to živinsko početje nasprotnikov. Seveda Nemcem je vse dovoljeno, le Slovenec se ne sme ganiti in brž so mu za petami; ta mora le miren in tih biti ter potrpežljivo trpeti. Ali zapomnijo naj si vsi oni „visoki" gospodje, ki ho ta germanski učinek pri nas podpirali, da smo se žt. naveličali vednega moledovanja in prosjačenja ter si bo demo že znali pridobiti in tudi obvarovati svoje zakonite pravice. — Toliko za danes o naših svobodnih (!) volitvah! Slovenci bodo vložili protest fer ob jednem skušali spraviti celo stvar pred sodišče. Slovenskim poslancem prav toplo priporočamo, da ga za lase primejo in postavijo pred državni zbor, tam naj se govori tudi o „svobodnih* volitvah na Koroškem, ki se nič ne razlikujejo odgaliških ali pa ogerskih, tam naj se skuša odpraviti kugo, ki sedaj razsaja pri nas. J. Dnevne vesti, V Ljubljani, 22 januvarja. — (Repertoir slovenskega gledališča) Na korist režiserju in igralcu gosp. 1 n e m a n n u predstavljala se bode jutri, v nedeljo, priljubljena ljudska igra »Čarovnica pri jezeru". Pričakujemo, da stori slovensko občinstvo pri tej priliki svojo dolžnost v polni meri. Ako kdo, zasluži gosp. Inemann na dan svoje benefice, da se mu izkaže priznanje za njegovo trudoljubivo delovanje. — V torek se bode pela opera „Halkau, in sicer zadnjikrat v tekoči sezoni. — V četrtek pride na oder Schillerjeva drama .Kovarstvo in ljubezen". Intendanca se je odločila za to klasično dramo, da omogoči gospč. Ogrinčevi in gosp. Kranjcu nastop ti v dveh znamenitih ulogah (Lujiza in Wurm), kateri ulogi sta nastudirala kot gojenca Ottove gledališke šole na Dunaji. — V soboto se bode prvič v tekoči sezoni pela opera „Norma". — (Slovensko gledališče) Krvlova »Tretja hči" je fina, duhovita, rahle satire polna veseloigra, ki v repertoiru našega gledališča nima skoraj para. Zato pa se bode nedvomno še precej časa vzdržala na slovenskem odru, ako se bo bolje igrala, kakor se je sinoči. Druga predstava je namreč daleko zaostajala za premijero. Skoraj vsi igralci in igralke — izvzeti so le gdč. Hilber-tova, gdč. Teršova in g. Danilova — so se borili s spominom, dovoljevali si ekstemporiranja in najsmelejše »ometne" premore ; slovnica je bila usmiljenja vredna mučenica, naglaševanje besed tako, da nismo nmeli često celih stavkov, ljubljanski dijalekt pa je alavil sinoči zopet svoje orgije S predstavo sicer toli izborne ruske veseloigre torej nikakor nismo bili zadovoljni ter izpričujemo igralsko osobje le s tem, da je bilo v poslednjem času jako obloženo in da bode jntri zopet predstava. Gdčna. Hilbertova je bila ljubka, segava igračica, katere igranje je motilo le dvoje : prenaglo govorjenje in vbajanje glasu v otročje višine. Udeležba je bila prilično dobra. — (Častni diplomi,) kateri je naroČila občina Vrhn sti v večjem obsegu ne osvetli lica samo »Slo enija", marveč da tiči v njej pred vsem neki polit'čni moment, kateri bode, kakor smemo biti uverjeni, socijalni ugled slovenskega življa na Dunaju gotovo močno povzdignil. Čestitamo akad. društvu „Sloveniji" ter vsem slovenskim dunajskim visekoŠolcem na tem koraku ter iz srca želimo, da bode imel ples v moralnem, kakor tudi v gmotnem oziru isti uspeh, katerega po vsej pravici pričakujejo njega prireditelji. Ideja Slovanstva, id-ja solidarnosti slovanske, naglašala se je v teku zadnjega časa že čestokrat, naj postane i slavje „Slovenije", slavje slovanske vzajemnosti, slavje slovanske ideje! — Z druge strani se nam piše: Akademično društvo „Slovenija" priredi dne 17. februvarja t. 1. koncert in ples v Ronacherjevi dvorani. Priprave se pridno vrše, in bode večer gotovo jedna najlepših slovanskih zabav na Dnnaju. Pri koncertu obljubili eo prijazno sodelovanje: konservatoristinja gospica Renš Radi-nova, g. Karol J e r a j in polnoštevilni zbor „Slo-vanskega pevskega društva", pod vodstvom gosp. koncertnega vodje Mat-ja H u b a d a. Predsedstvo komiteju prevzel je gosp. cand. inr. M i r o s 1 a v J u v a n č i č. — (Občni zbor društva „Sloga* v Gorioi) se je vrš 1 dne 20. t. m. Predsednikom je bil izvoljen dr. Gregorčič, v odbor pa grof Alfred Coronini, dr. Rojic, dr. Turna, Grča, dr. Franko, Kancler, Gabršček, Mašera in Dermastja. Vzprejela se je resolucija glede sprave na Goriškem in druga resolucija glede sprave na Kranjskem. — (Deželni zbor istrski.) Deželni zbor je bi otvorjen 20. t. m. Glavar je govoril samo laški, vladni zastopnik Fabiani laški in slovenski. V tem, ko je Fabiani govoril slovenski, je galerija pokaš-ljevala. L »tu bodo v jedni prihodnjih se; protesto-vali proti premeščenju deželnega zbora iz Poreča v Pulj. — (Šolske takse v Istri.) „Naša Sloga" javlja iz povse zanesljivega vira, da se zloglasne šolske takse za tekoče leto ne bodo pobirale. Ztg.< * (Cesarske jubilejne kolajne.) „ Armee poroča, da dobe mej praznovanjem 50let- nega vladarstva našega cesarja, vsi častniki in vojaški uradniki, ki ao služili pod cesarjem Fran Josipom I. vsaj 40 let zlato kolajno; srebrno doba oni, ki mu služijo vsaj 20 let; bronasto pa dobe oni vojaki, ki služijo vsaj 6 let Oni častniki, ki že imajo zlato ali srebrno kolajno za svoje junaštvo, prejemali bodo dotične doklade dosmrtno in ne, kakor doslej, do konca vojaške službe. * (Nemška kultura) V neki pivarnici v Moravski Odtrovici so sedeli pri jedni mizi nemški nacijonalci, pri drugi pa nemški židje. Nakrat so se »porekli in se začeli pretepati, da se je kar kadilo. Židje so bili hujši. Špediter Nacher je zgrabil nekega nacijonalca, ki je sicer inžener, ga zlasal, da so mu šklepetali zobje, mu šiloma odprl usta ter mu parkrat — pl nml vanje. Nato so prišli še ostali židje ter pljuvali inženerju v obraz; potem pa so ga vrgli na ulico. Hoch die voranleuchtende deutsche Cultur 1 — V Monakovem pa so sedeli v nekem kafe-restavrantu nemški umetniki pri raznih mizah. Židovski slikar Kou:gsberger, ki je sin on-dotnega veletržca, se je spri z antisemitskim kiparjem Bevrerjem. Ko je hotel Beyrer domov, tekel je slikar za njim ter ga pošteno oklofutal; no, Beyrer je planil v Kiinigsbergerja tor mu desno uho — odgrizni. Ves krvav je pritajil Konif»sber-ger nazaj in šele tez pol ure so mu prisili zdravniki uho nazaj, ko so je našli na hodniku Ta dva slučaja sta zares nečuveno ostudna, a povedali smo jn, da se še bolj utrdimo v veri, da smo Slovani — barbari I * (Bjornson Emilu Zoli.) IVornstjerne Bjtirn-eon je pinal iz R'raa Zoh jako laskavo pismo glede Dreyfasove afere, v katerem pnvdarja, da je pač ložje iz človeških src izruvati ljubezen nego sovraštvo. „A vendar se — pišu Bjornson — niste strašili strastne neštevilne množice, temveč pogumno ste ji nastavili svoj meč". Nadalje Bjornson tudi zavrača pomankljivo obravnavo napram Dreyfusu, kptero obsoja vsa Evropa ter priznava, da Zola ni le kot pisatelj srčen in blag, marveč tudi kot človek, kar jo dokazal s svojim junaškim činom glede Drevfusa. Kakor znano, Bjornson ni — Žid ! * (Ljubimec sv Antona.) V Hadersd >rfu pri Dunaju je umrl čudak, ki je napravil res originalno oporoko. Vse premoženje je namreč zapustil svojim dvanajsterim unukom Kdor hoče biti deležen volila, mora izvršiti te le pogoje: Poročiti se mora vsak unuk z dekletom imenom Antonija, oziroma i-H-ka unukinja z mladeničem imenom Anton. Vsi pa se morajo obvezati, da krste prvorojence Antone in Antonije. Poroke se smejo vršiti le na dan sv. Antona (17. januvarija ali 10. maja.) Slednjič se morajo poročiti vsi do konca leta 1898. Cudakovi unnki in unukinje mor jo torej jako hiteti, da naj« dejo svoje Antone in Tončke! * (Vsled pajčevine umrl > V neki vasi pri Dunajskem Novem mestu je umrl radi zastrupljenja krvi posestnik Peter Rumpler; ur«-zal se je v roko ter dejal po stari kmetski navadi pajčevine. Ta mu je zastrupila kri, da je v nekaj dneh v strašnih bolečinah umrl. * (Perzijski šah in njegove krasotioe) 2G. december je v Perziji najvažnejši dan ter največji praznik vsega leta, kajti takrat si izbira vladar krasotice za svoj barem. Že precej časa poprej poiščejo sultanovi p oblaščenci sto najlepš'h deklet, katerim je nepopisna čast in sreča, da smejo pred vladarjevo obličje. Vsaki pa utriplje tedaj vendar le strahu srce, kajti izmej teh sto krasotic si jih izbere šah le 25. Tudi letos je bil dne 26. de cembra ves Teheran po konci, neštevi'no ljudstva je bilo pri tej slavnosti. Vseh sto deklet je bilo opravljenih v bele obleke z dolgimi pajčolani, a kakor navadno, je bilo i letos izvoljenih le 25, druge pa so potrtega srca odšle zopet domov. * (Usmrtenih in linčanih) je bilo v Zje dinjenih oržavah 1897. 1 294 ljudij, in sicer je bilo usmrtenih 166, linčanih, t. j. narod jih je sam s smrtjo kaznoval, pa 128. Davila. Za spodnje štajerski jubilejski zaklad dovolil je okrajni zastop šmarski pri svoji skupni seji dne 23. decembra 1897. I. prispevek po 400 kron. — Nadalje so vplačali: Gosp. dr. Šmirmaul, zdravnik v Rajhenburgu 20 kron; si. gornjegrajskt okrajni zastop drugi obrok po 200 kron; Jože š k e r 1 e c , posestnik v Gornji Radgoni C kron in preč. g. Andrej Podhostnik, župnik v Dram-Ijah 10 kron. Zahvala. Podpisano vodstvo hvaležno potrjuje, da mu je izročilo si. uredništvo „8 lov. Naroda" 1990 kron 42 vin., katero vsoto so rodoljubni darovalci in darovalke doposlali v drugem poluletji m. 1 za družbine namene. Te vsote so bile izkazane v štev. 148—299 „Slov. Naroda". Nadejajo se, da tudi za nadalje ne bode opešala požrtvovalnost slovenskih rodoljubov, izreka najtoplejšo zahvalo vsem rodoljubnim darovalcem in da-rovalkam za tako lep dokaz narodne navdušenosti vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. KnJl±oiriioBtti — Štritcfova čitanka Odgovor ooenje valcu g. prof. Bežeku. Pod tem zaglavjem je priobčil g. prof Stri of v 2. letošnji številki „Slov. Lista" šest predalov obsegajoč listek kot odgovor na mojo 25 vrstic obširno oceno njegove čitanke, objavljeno v 12. štev. lanjskega .Zvona" (str. 771). Naslov svoje replike je opremil prof. Štritof z opazko: „Tega odgovora uredništvo „Lj. Zvona" ni hotelo vzorejeti. — Op. pis." Ta pripomnja je gotovo marsikateremu čitatelju vzbudila misel, da sem nestrpnež, ki oblastno presojam v oceno mi poslane knjige, pa „a hraine" odklanjam vsaki zagovor, ne poznavajoč zlatega reka: „Audiatur et altera parsw. Toda »tvar je ta: Ko mi je g. prof. štritof poslal v „Slov. Lntuu ponatisnjeni zagovor, sem mu res pis il (najljubše bi mi bilo, ako g. prof. Štritof objavi tisto pismo v „Slov. Listu"), da ne morem objaviti njegove replike, a zato, ker je predolga in bi zavzela skoro do tri strani „Zvono vega listka; a poznam okus „Zvono-vega občinstva in vem. da ni naklonjeno strokovnim d< Igoveznim polemikam. In odkod naj bi se jemal prostor, ako bi vsaki ocenjenec prijavil odgovor, štir krat daljši od ocene 1 A v istem pismu sem se ponudil prof. Štritofu, da izposlujera objavo njegovega odgovora pri »Edinosti", ki zavzema v naših literarnih razpravah odlično mesto, in ki je mojemu posredovanju že večkrat ugodila ter pri- občila spise, ki iz katerega koli vzroka niso sodili v „Zvon". . . Toda na to ponudbo mi je g. prof. Štritof kratko odgovoril „naj mu vrnen rokopis njegove obrambe, namenjene „Lj. Zvonu", da poljubno razpolaga ž njo" — z dopisnico z dne 20. decembra m. 1.; a kmalu potem je svojo obrambo priobčil v „Slov. Listu". — Proti koncu svoje obrambe piše mej drugim prof. Štritof: „Ta stran mo,e čitanke (namreč, da je namenjena pouku drugega deželnega, a ne pouku amterinakega jezika) bi se bila morala posebno poudarjati . . . Moja čitanka pomenja torej za slovenske gimnazijce precejšen preobrat v nemškem pouku; zato pa tudi ni, da bi se jo metalo v en koš z dragimi nemškimi čitankami, ki so namenjene rojenim Nemcem ..." S tem očitanjem naj primerjajo čitatelji konec moje ocene v „Zvonu" na mesto re-čeuem. (Prof Štritof je citiral v stoji obrambi samo nje začetek): . . . „Zato je bilo po pravici prof. Štritofu zlasti do tega, da zbere v svoli čitanki kar največ lahkega, zlasti pripovednega gradiva brez posebnega ozira na njega estetično ceno ... S tega stališča treba prof. Stritofa izbiranje popolnoma odobriti. Res se mu je posrečilo, nanizati skoraj zgolj lahko umevno in pač tudi zanimivo čtivo, ki anal tično poučujočemu učitelju omogočuje, da na njega podlagi brez obilega tolmačenja m zatorej brez potrate časa streže glavnemu smotru: praktičnemu vežbanju naše prvošolske in drugo-šolske mladine v nemški govorici . . ." V. Bežek. — „Mladost". Upravništvo te jugoslovanske smotre za moderno književnost in umetnost nas prosi, da naznanimo slovenskim naročnikom: Ker je prva naklada „Mladosti* razprodana, prosimo, naj potrpe naročniki še 2—3 dni, ko izide drugo izdanje 1. štev. To je tudi vzrok, da še ni izšla 2. štev., katera prinese sliko Arnolda Bo -klina. Poznejše številke bodo izhajale redno. Upravništvo „Mladosti": Dunaj, IX Turkenstrasse 23 II 2. 9. — .Učiteljski Tovariš*. Štev. 3. Vsebina: E. Gangl: O naši stanovski organizaciji. —- Gar-n ud us: Iz starih časov. — XXIX občni zbor »Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani". — III. občni zbor „Društva za zgradbo uč teljskega konvikta v Ljubljani". — Književnost in umetnost. — Naši dopisi. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb. — Listnica uredništva. „Učiteljski Tovariš" izhaja trikrat na mesec in stane z» vse leto 4 gld. Telefonična in brzojavna poročila. Št. Peter v Savinski dolini, 22. januvarja Danes je padla zadnja nemškutarska trdnjava v Savinjski dolini, občina Št. Peter, kjer je bil dozdaj župan nemški poslanec Lenko. Tretji razred je s 86 proti 6 glasom volil narodne stranke kandidate, v drugem razrtdu je bilo oddanih 30 glasov, vsi za narodno stranko. Prvi razred voli popoludne. Trst 22. januvarja. V sinočni seji dež. zbora tržaškega soBenussi in tovariši inter-pelovah dež. glavarja radi abstinence deželuih poslancev Benussi je rekel, da smatrajo slo venski poslanci vsak izraz neprirrjevanja za osebno žaljenje, vsak izraz nepotrpežljivosti za atentat na osebno varnost in je potem zasmehoval slovenske poslance, češ, celo leto hod jo v občinski svet in se ne bojč za osebno varnost, a čim zboruje obč. svet kot dež. zbor, se bojč za svojo varnost. Dež. glavar Dom p i e r i je izjavil, da se slovenskim poslancem ni nikdar kratila osebna svoboda in tudi njih osebna sigurnost ni bil nikdar v nevarnosti. Vladni zastopnik baron Conrad je izjavil, da smatra abstinenco slovenskih poslancev za neopravičeno, da se je varovala svoboda go vora in osebna svoboda, in da je lokalna vlada to tudi dunajski vladi sporočila. — V e n e z i a n je potem int* rpeliral vlado, zakaj je upokojila namestn ka Rinaldinija in če je to storila na ljubav Slovencem, na kar je baron Conrad odgovoril, da je imenovanje namestnika ukrep cesarjev, katerega dež. zbor nima pravice kri tikovati. Koncem seje je Venezian pred lagal prememembo volilnega teda, s katerim se naj uvede splošna in jednaka volilna pravica. Namen temu predlogu je, oropati okoličane svojih zastopnikov. Lahi sodijo, da po tej reformi iie pride v tržaški dež. zbor noben slo venski poslanec. Gradec 22. januvarja. V kratkem se zgodo važne personalne premembe pri tukajšnjem nadsodišći iu sicer nr* najvišjih mestih. Dunaj 22. januvarja. Nemški burši so se bili dogovarjali, da pri današnjem „bummlu" priredč veliko demonstracijo in to radi praških i dog<:db. Rektor in dekani so posredovali in dosegli, da so burši opustili svoj namen. Praga 22. januvarja. Iskreno me veseli, da se bodo Nemci v štajerskem deželnem zboru morali navaditi na slovenščino in kličem srčno: Slava ! — Ritmojster R a d i m s k y, državni in deželni poslanec. Praga 22. janovarja. V današnji seji dež. zbora je namestnik Coudenhove od govoril na interpelacijo glede vladne odredbe, s katero se je prepovedalo, nositi narodne tra kove in druge take znake. Namestnik je rekel, da je m stopanje nemških buršev praško pre bivalstvo silno razburilo. To razburjenje je sicer neopravičeno, ali provzročilo je že mnogo izgredov in postalo nevarno javnemu miru. Vlada je opetovano posredovala v tem smislu, da bi nemški dijaki za nekaj časa ne nosili svojih, prebivalstvo razburjajoči!) čepic in tra kov, a dijaki tega niso hoteli storiti, pač pa so se dogovorili, da uprizore ve.ik bummel in se eventuvalnim napadom zoperstavijo z revolverji. VsTed tega je nemškemu prebivalstvu v Pragi pretila velika nevarnost in to je napotilo vlado, da je začasno suspendirala pravico, nositi znake. Prepoved je izdana le za malo Časa, z njo pa se dijakom ni vzela pravica, nositi znake. (W< It': Besede, same besede 1 Namestnik se boji! Velik hrup) Zbornica je potem nadaljevala razpravo o Schles ngerjevetn predlogu, naj se razveljavijo jezikovne naredbe. Ko sta govorila Čeh Koldinskv in Nemec Opitz je zbornica na predlog veleposestnikov sklenila konec debate. Nemci so začeli silno razgrajati in vpiti. Wolf: To je nesramnost! Najbol|še je, da gremo! Šel pa ni nihče Dež. maršal je poklical AVolfa k redu Generalnima govornikoma sta bila izvoljena Stracbe in Krama*. Ko je začel Kramaf govoriti, je jel Wolf razgrajati in v vpiti: Ta ne sme govoriti! Mi ga ne pustimo govoriti. To je Abra bamowiczev „ScbinderknechtV Dež. maršal je Wolfa ostro pokaral. Woif mu jezaklical: Ne razburjajte se, ta Človek ne sme govoriti. Vladal je silen hrušč in že je kazalo, da se kaj primeri, ko so Nemci utihnili in skoro vsi odšli iz dvorane. Praga 92. januvarja. Ko je zače Kramar govoriti, mu je Wolf zaklical: Drži gobec. Kramaf je dokazal, da je bila vlada opravičena, izdati prepoved, nositi razne znake in se je potem bavil s političnimi težnjami Nemcev rekši, da hočejo Nemci vse ger-mamzovati, Slovani pa hočejo, naj Avstrija ne bode ne nemška, ne češka država, ampak vsem pravična država. Rekel je dalje, da, ako bi bil Nemec, bi se v dno duše sramoval, da ljudje kakor Wolf govore v imenu nemške kulture in je po fulminantnem zagovoru pristopanja državnozborske večine izjavil, da se Slovani nikogar ne boje, ampak so prepričani, da morajo zmagati. S t r a c h e je obžaloval, da je Kramaf bil izvoljen generalnim govornikom, češ, Kramar naj si s pepelom potresa glavo, on je biriška natura, on bi bil najraje izključil vso opozicijo, zato ni vreden, da bi bil predsednik, sposoben je k večjemu za par-lamentovega „hausknechta". — Nemci iz stopijo najbrž še danes iz deželnega zbora, jutri pa izdajo poseben manifest. Praga 22. januvarja. Narodni Listy" zahtevajo, da se mora vse, kar se dogovori vlada s češkimi poslanci glede premembe jezikovnih naredb, predložiti v odobrenje parlamentarni komisiji desnice. Atene 22 januvarja. Tukajšnji dvor je dobil iz Petrograda brzojavno obvestilo, da je car dosegel soglasje mej evropskimi velesilami in da so se vse, tudi Nemčija, zjedinile za kan didaturo grškega princa Jurija za mesto kretskega guvernerja. Da bi sultan raje odobril kandidaturo, bode guvernenevira namestnikom imenovan jeden izmej nemških v turški vojski službujočih častnikov. Pariz 22 januvarja. Ministerski predsednik Mčline hoče nastop ti ofenzivo in danes izjaviti, da spisov, na katerih podlagi je bil Dreyfuss obsojen, na noben način ne predloži parlamentu. Belgijski listi trdč, da Drevfuss vojaških tajn sti ni izdal Nemčiji, ampak Rusiji, in da se vlada zategadelj brani, razkriti vso stvar. Ođprlo pismo*) gospodu Jakobu Burger-ju, zidarskemu mojstru in posestniku v Spodnji Šiški št. 29. Podpisani odbor prostovoljnega gasilnega društva v Spodnji Šiški Vas pozivlje, da v prihodnji seji občinskega odbora v Spodnji Šiški prekličete Vaše v občinski seji dne 15 t m pri sestavljanju proračuua za leto 1898 proti gasilnemu društvu naperjene ra/žaljive besede, ako ne, je odbor primoran zaradi varsta časti in poštenosti proti takim nedostojnim in neosnovanim napadom drugo pot nastopiti. (18) Odbor prostovoljnega gasilnega društva v Spodnji Šiški. *) Za vsebino tega spina je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor doloma zakon. Bratje Sokoli! Danes — BO"boto 22. t. m. je izredni občni zbor na galeriji telovadne dvorane ▼ .Narodnem doma". Dnevni red: Dopolnilna volitev odbora. Začetek ob H. nri. K prav obilni udeležbi Vas vabi o«ll>o«". eilravila, Katero se ua iaao mnugoBirHiiBno pimum, nego ,,Moll ovo francosko žganj* is mil", ki je takisto bolesti utffiujoče, ako ho namaže t njim, kadar koga trga, zakaj to zdravilo upliva na miSicu in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopeli m. Steklenica 90 kr. Po postnem Envzetji pošilja to zdravilo vtiak dan lekar A. MOLL, c. in r. dvorni zalolnik, DUNAJ, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati ie izrecno MOLL-ov oreparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj nego 2 steklenici ■e direktno ne pofiiljati. 6 (5—1) Važno oznanilo. V nobenem gospodinjstvu naj bi ne nedostajala izkušena sredstva: Dr. Bose balzam za ielodeo in Praška domača mast. Dobiva bo v vseh tukajšnjih lekarnah. tav. 4r>. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr Pr.«3 ogoatrannka poraba. Gotovo ni domačega katero se da tako mnogostransko porabiti, nego Začetek točno ob 7. uri zvečer. Pred plačani sedeži ne veljajo. V nedeljo, line 2». |anuvar|a INttN. Na korist režiserju, učitelju in igralcu sDram. društva" v Rudolfa Inemann u. Čarovnica pri jezeru. Narodna drama v štirih dejanjih. Po Franc Nisslu poslovenil Anton Trstenjak. Režiser g. R Inemann. Blagajnica se odpre ob '/•?• uri. Začetek točno ob 7. uri. Konec ob 10. uri. Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. pefipolka fit. 27. Prihodnja predstava bo v torek, dne 2f). januvarja 1898. Iz uradnega IIsi a. IsvrSIlm«* «11 ek arkad vne dratbei Na Antona Kosa posestvu v Hubajnici zHvarovana terjatev Neže Kos v znesku 400 gld., dne 26. januvarjain 9. februvarja v Krškem. Ivana K okalja posestvo v Dolenji Vasi, cenjeno 2F82 gld., in Matije Drinca posestvo v Gribljah. cenjeno 585 gld., oba dne 26. januvarja in '25 februvarja v Črnomlju. Jožef* zdaj Marije Orožnik posestvo v Seln, rea-sumirano) in Marije Bradač zemljišče v Podbukovji, cenjeno 040 gld., oba dno 27. januvarja in 24. februvarja v Zaticini. Ter.'7,ije Kastelic, posestvo v B»bni gori, cenjeno 1116 gld, dne 27. januvarja in 26. februvarja v Trebnjem. Matije Oerbeva zemljišče v Ulakn, cenjeno 835 gld., dne 27. januvarja in 28. februvarja v Cirknici Umrli s<» v Ijiilftljaiil: Dne 20. januvarja: Pavle Anderkuhl, čevljar, 60 let, Florjanske ulice fit. 17, sprijenje jetor. Dne 21. januvarja: ivana Zakotnik. pismonn&eva žena, 6o let, Sv. Petra cesta ftr. ti, kap. — Manja Čermelj, branjevka, 90 let, Sv. Petra cesta St. 48, ostarelost. —Jurij Stiaral, umirovljeni c. kr. kapelnik, 69 let, Sv. Petra cesta fit. 47, Knditrteritis. Meteorologično poročilo. Vifiina nad morjem 306-2 m. Čas opa-vovauja baiTl^vB-l msSa TO Votr°vi v mm. Nebo PldlUU v mm. v 24 nrai 21. 22. 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 747 9 i —5 4 746 3 —5-9 744 1 I -f2 0 brozvetr. si. szah bI. jzah. megla megla jasno 00 Srednja včerajšnja temperatura —593, za 3'6" pod normaloin. ^VLri^sl^SL borza dnr, 22. januvarja 1898. Skupni državni dolg v srebru Ogerska kronska rentu 4°/0 . . . Avstro-ogerske bančne delnice . . Kreditne delnice....... London vista......... Nemški drž. bankovci za 100 mark . 20 mark.......... 20 frankov......... Italijanski bankovci.....i C. kr. cekini......... 102 gld. 4fi kr. 102 , 45 „ 121 „ 90 , 102 „ 75 „ 121 „ 16 , 99 „ 80 , 936 „ 50 r 355 , 2* „ 120 „ 58 , 82«/, , 11 • 76 , 63 „ « - 45 „ 6 . «9 . t Žalostnim srcem naznanjamo tužno vest, da je Vsemogočni pozval k sebi gospoda Jurija Stiaral-a c. kr. vpokojenega vojaSkcga kapelnika po dolgi, mučni bolezni, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče, dne 21. t. m. ob 3. uri popoludne v starosti 74 let v boljše Življenje. Pogreb dražeča rajncega se vrši v nedeljo dn6 t, m. ob 3. nri iz gsrnizijske bolnice na Dunajski osti na pokopališče k sv. Krištofu, k večnemu počitku. Bodi mu blag r pomin ! V Ljubljani, dne 22. januvarja 1898. (127) Žalujoči ostali. i & 1 0 ni vlak v Trbiž Beljak, Celovec. Ljubno; čez Selzthal v Solnn^rad. Lenr Gastein, Zeli ob jeseru, Inomost, Bregenc, Cunh, Genevo Pariz; fiez Klpin-Reifling v Stejrr, Line, Budejevice, Plzenj Mariiine vare, Heb, Francove vhtb, Karlove vnre, Prago, Lip hko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo infHt« !■ v Kofeije. Ob H, ari 15 m zjutraj mešani vlak. — Ol 12. uri f*K m. popoludne mešani vlak. — Ob 6. uri 30 iq zvečer mešani vlnk — Prihod v L|aI»l|aao. j. k. Prog* 1b TrbltM. Ob f». url 52 m. zjutraj osobni vlak z Dunaif-via Amstetten, iz Lipskega, Prage, Francovih var>v, Karlo vih varov, Beba, Marijinih varov. Pl/.nja, Budejevic, Solno-grada, Linca, Stcyra Ausseea, Ljuhna. Celovca, Bel aka, Frau zensfeste. — Ob 11. uri 2l> m. dopoludne osobni vlak z Du naia via Arosretten Karlovih varov, Heba, Marijinih varo* Plznja Budejevic, Solnograda, Liuca, Steyrn, Pariza, Geoevc Curiha, Bregenca, Inomosta Zella ob jezeru, Lend GasteuiA Ljubna, Celovca, Linca, Pontabla. Ob 4. uri :>7 m. popolu dne osi.hm vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka Ce lovca, Franzensfeste, Pontabla — Ob 9. uri ti m. zvečei (isolini vlak z Dunaja via Amstetten, Ljubna, Beljaka, Celovca Pontabla. — I°i-okm !• Noieir« metiz« lu I« Kocc»|h Ob 8. uri 19 m. zjutraj mešam vlak. — Ob 2. uri 32 m popoluOne mefiani vlak — Ob 8. ur- 35 m. zvečer mefian vlak. — <» proda m I»Ihk<>"> vred koneem |iiii'|m i. I. v lepem kraju ua «i.>r«*iijnkein. — Ponudbe pod „pr»-dM|Mi«ilca In trafika" «lo 2H. febravaarjh t. I. na upravnistvo „Slov. Naroda". (120 — 1) F. Vodišek Igrale o ln izdelovaloo harmonik (76-2) Metelkove nlioe it 5. 1. najstarejša posrbdovalmca siauuvaui in slniet Cr. FLUX Gospodske ulice št. 6 pri tleh na desni late nujno: Ve« kuharle za Ljubljano, Trst, Nevo mesto, na Tirolsko itd, tudi k 2 osebama; »lutfu za težja dela v hi&i, 8 — 12 gld. — Već deklet aa vsa dela po« rabltlvlh ee najbolje prlporo«a. (126) Nluanlako oeob|e |e ua lauer veduo v plearnl. Dve novi stavbi liise In hleva — odda se z vsem vred na oferte ponijem franko. Pri povzetju 20 kr. več. llaz-ponilja samo : ■ 12'.i, LEOPOLD EPSTEIN, kemik Trst, Via OaPintia, 25. 6. o 1» Voli ko " ... priporoča J. Soklič. jjl (3>) w * — ------ u _____k^ll,____JB> aaaaaSSaSaSaaaaSaa+SnaaSiaaS >■! pTosrp reichTj 4 likanje sukna, barvarija> < in kemična spiralnica ► j Poljanski nasip — Ozke ulice št, 4* A se priporoča za vsa v to stroko spada- k, 2 leej joča dela. * t Postreiba todna. — Osne nlike. r Lfubijana, Židovske ulice št. 4. Velika zaloga obuval <40> lastnega izdolka za dame, gospode in otroke je vedno na izbero. VsakerAua naročila izvršujejo le točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in saznauienujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. imunmutmuniiii Hugon Ihl v Ljubljani, Spitalske ulice hiš. št. 4. priporoča po oent svojo veliko zalogo suknenih ostankov. Ostanki so v razložbi *» h!1L Alojzij Erjavec t (42) čevljarski mojster I v Ljubljani. Čevljarske ulioe it. 3 $■ priporoča so prepast, duhovščini in slav. m občinstvu za obilno naročevanje razno- JV -a vrBtnih ohu vul, katera izvršuje ceno, W m poftteno iti iz zanesljivo trpežnega usnja »g* J od nujtincjse do najpriproutejse oblike, hn *J Mere se shranjujejo. Vuanjim naročilom W fj naj se blagovoljno prideue vzorec. ^ Pekarija in slaščičarna (43) {'■Luna trgovi Stari trg št. 21 Jakob Zalaznik. Podružnica: Vegove ulice št. 12 Tu se dobiva Ikrnt nw dsn sveie, ukusno« silravo lit slnstno pe-•taralio p.-«!*«., vseh vrst kruti na «ng<», rien kruli in pre|tečesee (Vanille-Zwiebak) V svojih a (is4c i žarnicah postrezam točno z iim| tlu«* j^lm ntMlMflului |teelv«»ui in s finimi prleti«! iul llk«*r|I ter z \% erumtli-vinoin. Posebno opozarjam finelmli |nu«U*- krofe in imvi|U«< ■ smetasu ti»|iulnene. (Schlagrahui Rollen. l Srafea. Hborl \ Ljubljana, Frančiškanske nlice 4. * Pleskarska mojstra c. kr. državne in f c. kr. pri v. južne železnice. P Slikarja napisov, $ stsvhlnska in pohlst/ena pleskarja. * Tovarna za oljnata barva, lak f in pokosi. (44) r Zaloga orlsluislueu* karbollne|a. * Maščoba za konjska kopita in usnje. «* *CJL>* * *%JLJ* *CJk>* » *kJ»*ni iAJloderci !IVI izvrstne facone, I V Inajboljsi izdelek (45) siMjc«ti«»Jo pri alojziju persche Pred ikcfljo 22, p-!-'-' mestne hiie. a Avgust Repič —- sodili' ? Ljubljana, Kolezijske ulice it. 16, t (4h) -v Trnovem 5 O se priporoča slav. občinstvu in naznanja, J> J da izdeluje in popravlja vsakovrstno J :sode Is hrastovega ln mehkega *. lesa po najmtjih ceuah. — Kupuje O * ln prodaja staro vinsko posodo. J HENRIK KENDA (60) Ceneni lepi klobuki za damo. V.'iln.i zadnje novosti. I* o pr»\ I i m Be urno in prav po ceni. Sodni tarnali frank.) in ustooj. TjubljanaT Ign. Fasching-a vdove ključavničarstvo (53) Poljanski nasip št. 8 (toksin hrta) pri por*, ča svojo bogato zalogo štedilnik ognjidć najprlproMlejŠila, kakor tudi na|fl. h« i«tlli„ z Žolto medjo ali mesingom montiranih za obklada s pernicami ali kahlami. l*opr*avlJan|a liltro In pa ceni. Vnanja naročila se hitro izvrfte. Darila za vsako priliko! Frid. Hoff mann urar v Ljubljani, Dunaska cesta priporoča svojo nttjvečjo zalogo vseh vrst žepnih ur zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakortndi stenskih ur, budilk in salcnskihur vse le dobre do najfinejšo kvalitete po nizkih oenak. Novosti v žepnih, kakor tudi v stenskih urah vedno v zalogi. Poprave se izvršujejo najtooneje. F. Cassermann krojač za civilne obleke in raznovrstne uradniške uniforme in poverjeni zalagate!j o. kr. unif blagajnice drž. železnic uradnikov *v X-iJ\a/bl3a.aa.I, Šelen'bur^ove lallco 61, -i se priporoča slav. občinstvu za izdelovanje olvllnlh oblek in nepremooljlvlh havelokov po najnovejši coni m najpovoljnejsih crnah. Angleško, francosko in tuzemsko rolio ima na skladišču — Qg. uradnikom Be priporoča za izdelavanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor sablja, naeAo, klobuka itd, gg. c kr. justičmm uradi.ikom pa za izdelavanje talarjev in baret. (46) Največja izber najnovejšega svilnatega blaga erae in barvasto, za eale obleka in bluse, priporoča po najulijlk aeush (47) Alojzij Pereche Pred Skofljo 22, poleg mestne hiie. i Fran Kaiser prodajalec biciklov Iz prvih tovarn« (49) Ljubljana Šelenburgove ulice 6. t (49) I Še Hsjboljie urejena delav-nloa sa popravljanje blolklov ln šivalnih strojev. fJJf Največja tovarniška zaloga raslih in asgleskili pri (50) J. S. BENEDIKT-u l.|ul»IJaiia, Ntarl trs;. J. J. NAGLAS j Ljubljana <511 Turjaški trg štev. 7 shanik (52) Ivan Škerl Opekarska cesta it. 16. Šivalni stroji po najnltjlh oenah, liiviltlt* in druga v njegovo stroko spadajoča popravila izvršuje dobro in ceno. — Vnanja naročila se tiii-so uvrAsje^o. Ljubljana, ItunajHka centa nt. lil. Tovarniška zaloga šivalnih strojev in velocipedov. Ceniki zastonj in franko. ravate in (55) perilo za gospode prodaja najceneje i ■ m Alojzij Perschi ( Pred saufljo22. poleg mestne hiie Anton Sv. Petra cesta št. 6 Ljubljana Sv. Petra cesta št. 6 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospođe in dečke, jopic in plašče v za gospe, nepre-močljivih havelokov itd. OI>iol<«» |><» meri se po najnovejših u-zorcih in po najnižjih cenak solidno in najhitreje izgotovljajo. (57) l^i^Detter IjJVL^bljaneL, Statri trgr fete^r. 1-Prva ln najstarejša zaloga šivalnih strojev. Tu se tudi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno pa priporočam svoje izvrstntt alanio-resnice in mlal lliilre, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. (5Hj Oenlkl aastonj ln poštnina prosto. v največji izberi in po a\ najnižjih cenah , ftrakovekvencem™ s ali brez napisov v vseh barvah (69) priporoča iKarl Recknagel na Mestnem trgu. JUHNA E:L^- MAGGI HSKK|.|evw luiiiiM z*l»ela j« jedina svoje vrste, da se hipoma nat-idi vsaka slab* mesna juha iiredno krepka — malo kapljic sadofića. V izvirnih steklenici h od 50 vin. naprej dobiva se v vaeh delikatesnih, kolonijalnih, drogerijskih in špecerijskih prodajalnicuh. latlrue »teklenlelee se a Majncl-Jevo »alielo na|««>ne|e napoln|u|e|o. (7) Gospodična želi vstopiti v pouk h kakšni poštni ekspediciji Ponudbe pod »poštni pouk" na npravnifltvn .Slovenukega Naroda". (108 4) za mešano bla^o itd . kateri bode 6>i tri mesecu ■talno nastavljen, v/prejme se pod jako ugodnimi pogoji. Natopiti je, t^koj. — P< nudb* po J Daalo> vom: „Zaneslj vostu, Cslje-Cilli, Štirija 3) 4zlale, IS src h m i h svetinj, BiliastaloMi piiznulnJi dipl u m Kvvizdov korncuburš^i Veterinarno-dtjetetično sredstvo za konje govedoin ovce Vporsbljs se že 43 let v veČini Divov pri nmiijhnnjii leđne ala* -ti. slabem pi pomnoienJG mleeiioHti pri kravali. Cena: 1L ikatlja 70 kr. \f% ikatlje 35 kr. Pristno sumo z gorenjo var-btvcno /.namko in se dobiva v vseh lekarnah in drogerijuh. O-lec-vnet z:alcg"š*' II (2*il—15) Franc Iv. Kvvizda c. In kr. avitr.-oger. in kralj, rumun. dvorni dobavitelj. Okrožni lekarnar, Korneuburg pri Dunaju. Na Dolenjskem se dve veliki prodajalnici popolnoma urejeni za špecerijsko, oziroma meSano blago, na dobrem glanu stoječi, vadi preselitve v lastno hiSo s 1. marcem IHJts. 1. oddanli. — Pismena vprašanja vzprejema iz prtjasttosti do I. tVlirnvarJa t. 1. pod ..Hlev. !««•• npravniStvo .Slov. Naroda". (109—4) t 11 jnotejAl patentovnnl aparati s tekočo ogljikovo kislino za izdelovanje in limonad kakor tudi (1961—5) Alojzij L6wy ■»iiunj. III. Ur* Prarrgafisc ?3. Tekava nt/IJikoi a kislin** najrrnejr. Prospekti brezplačno in poStiiine prosti. Hiša na prodaj. - Hiša Dt 132 v Spodnji Šiški pri Ljubi ani, b'izu državnega kolodvora, s G Hta-novnnji, na novo sezidana, 12 let da ka prosta, Nt» produ |io i.l/UI ve nI Već se izve istotam. l'ruli kaliju in uahoda, ouohito dece. proti *.itM'l>efi)a, boleiulm v vri* tu, Selodcn in mehurju pri ->*s poroča se uaibolje (1874—7) koroški rimski vrelec. Varstvena znamka. najboljša nam lana voda. (kfT Zdravtliiee In litovIMe, postaja Prevali, poŠta Kotlj« (Kott.llach) Koroško. ~!*-U KhIokm v J'»h* (»H K. Nupan.n. in Laka* ulku; * KrMn|ii pri K l»»l«-n«4Bk4nasu*ssk csa ttv^ass.4 offotandsho-ameriška črta. Parniki vozijo po Ikrat do 2krat na t«4** iz Rotterdama v lTew-York. Pisarna za kajute: 13niiiij, I., Kolowratrlns; 0. rbuma » mrdkroi: Dunaj, IV., VVevriltgerg. 7 A. I. kajuta: Od 1. ar-rila do 81, oktobra . . mark 290—400*) „ 1. novembra do 81, marca . „ 230—320 II. kajuta: , Od 1. avgusta do 15. okiobra......mark 200 „ 16. oktobra do 31. julija....... „ 180 *) Po legi in velikosti kajute in po hitroBti in eleganci parni ka. (4—4) *W^UJ*M priporoča Narodna Tiskarna. Razstavo semen, Dovoljujem si častitemu p. n. občinstvu priporočati nad 300 vrst naj boljših lnnajprlljubljsnejslh polj aklh travnih, zelenjadnlh ln cvet ličnih semen, katera vspevajo v naših deželah m pripomn m, da so ta semena preskul na. zajamčeno sveža in brez izjeme vsa kal|iva. V svoji razlnžbi podružnice v Čelenburgovl ullol it. 5, stara posta priredim razstavo semen, kjer ie lahko vsak poznalec semen prepriča o pristnosti blaga. Cone so jako nizke in postrezam p. n. ohč nstvu tudi z ilnntrovanimi katalogi (ceniki) o vs< h v mojo stroko spadnjočih predmetih zastonj in poštnine prosto. Z odličuim spoštovanjem (1445—21) Alojzij Kor sika, umetni in trgovski vrtnar v Ljubljani. Priporočam svojo bogato, veliko zalogo vsakovrstnih (89—Q) ur in verižic prstanov, uhanov itd. posebno veliko izbero gg. ženinom in nevestam flsV po najnižjih oenah. ~«jjq Vabim na mnogobrojen obisk ter poftiljuu cenike po poŠti zastonj. FR, ČUDEN nrar v LJubljani. L Luser-jev obliž za uriste. j*' Dobiva ae v lekarnah. Izkušeno sredetvo proti kurjim oeeiom, ^ ~ + ftnljesu na pod- A™**/ platih, petah in Veliko drugim trdim . priznalinh praskam v^-N.'^\?>^' pisem je na kože. K^^r ogled v ^ ?',iyn' ra^ošiljalnici ■ r s^Nv«/ L. Schwenk-a lekarna 2-8 Meidllng-DnnaJ. w . ^ v^^r Pristeu samo, če imata navud in ' tjtr^r obliž varstveno znamko in podpis, w ^ 'e zraven; tbrej naj so pazi ^ 4>^/^ in zavrne vbo manj vredno ponaredoe. t iMiiii v I.Jubl Jniil: J. Mavr, MardetschJager, U. pl.Trnk6csy.G.Picooli,L. Oročel; vRodoIfovem S. pl. Sladovi«, F. Haika ; v Kauanlkn J. Močnik; v Celovel A. E^rger, W. Thurmwald, J. Biruba-clior ; v Hreiali A. Aicii-ing»ir; v Trnu (na Ko. roškem) C. Meuner; v Beljaku F. Scholz, J. M. Stadler; v Uorlcl Q, B. Pontoni; v Wolf»-berKU A. Hudi; v Krn-nji R. Savnik; v Kad« ttoui C. E. Andritm; v Idriji Josip Warto; v Itadovlji«! A. Bobiek; v i fljl K. Gela; v * r-nuusljut F, Haika. vira«*. 4. 4 4 x x i. x x x + x ikiiiii «x» •«» «r* »- »«» «r» »p« *>• *^ *(• '*>.» *<• *<* ff* •Sil* hranilnica ljubljanska obrestuje tudi nadalje hranilne vloge po 41s 1 (94-2) brez odbitka novega rentnega davka. #v,* w* *v^v vfft vSUi * *»* *T<- >T< *J* T T T T T T T T T T T t T T Sa-Pa- 2*- Posojilnica za MipotoL Drago in Travo registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Val3ilo k rednemu občnemu zboru v sredo, na dan Svečnice, dne 2.februvarja 1898 ob 4. uri popoludne v uradni sobi v Travniku z nastopnim dnevnim redom: 1. Potrjenje letnega računa za drugo leto 1897. 2. Sklep o uporabi čiutega dobička 3. Sprememba pravil. 4- Izvolitev načelstva. 5. Izvolitev nadzorstva. (ICO) G. Razni nasveti. V Travniku, dne 18, januvarja 18D8. Načelstvo. U* Glasovirji (1635-u) tvrdke Bratje Stingl na 11 ii i utji In v Budimpešti. Kratki klavirji in pianino najboljše kakovosti i izborno glasovno polnostjo v priprosti in elegantni opravi iz omenjene prve In najveije kis« vlrske tovarne s parnim izdelovanjem po solidnih osnab in m dssttletnlm Jamstvom. Stari klavirji se jemljo v zameno. Ubiranja in popravljanja se izvršujejo naj točneje Zaloga v Ljubljani: Karol Lorenz izdelovalec glasovirjev in ubiratelj v LjiHjni, v Prilik št. 27, poleg kipalilia. Očiščeno perje za postelje pri (1711-11) Mariji Mlkota, Pred škofijo it 21. legaiitiie prnmensdur, oknmie že iiilovanihe obleke in rasno» rMtiaa dru^a oblatila* v najnovejšem kroja izdelajo in se priporoča častitim damam Josipina Bersin Mestni trg št 9, I. nadstropje. (33-4) Mlad trgovski poslovodja, ki želi v kratkem času prevzeti trgovino in boljšo gostilno od svojega sorodnika v jako dobrem kraju, poročil bi se rad s pošteno, olikano gospico, ki ima vsaj par tisoč goldinarjev premoženja in veselje do trgovine. Tajnost zagotovljena. Resne ponudbe, ako mogoče s sliko, katera se vrne, naj se pošljejo pod .Resno3 uprav-niitvu »Slovenskega Naroda1*. (las—i) Na brezimna pisma se ne ozira. Na prodaj je dvonadstropna kisa 7 Ljubljani popoln^ m* na novo predelana in popravljena, stoječa sredi meata s zelo ugodno leg i, V hisi nahaja se ie več let stara, renomirana g^csBtilna., katero obrt kupec lahko S I. majem t. I. prevzame. 6000 do 8000 gld. plaAati bi bdo takoj, ostanek kupnim* prepasti se kupcu pod zelo ugodnimi pogoji. Pojasnila daje iz prijaznosti upravnštvo „Slov. Naroda-. {72—4) > A A farsi, znamki: Sidro. A ah> aSj sk . LIHIMENT CAPSICICOHF. iz Hiohter-Jevs lekarna v Pragi priznano Izborno, bo ledine tolazeie mazilo; po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobiva v vseh lekarnah, Zahtevati naj se blagovoli to 11606—161 aplcino prtllnbljsno domače zdravilo vedno le v izvirnih «lekleuirall t naflo varstveno znamko „Sidro" iz K rhter Jeve lekarne in sprejme naj se iz opreznosti le take steklenice kot pristne, ki imajo to varst. znamko H.chterJeva lekarna pri zlatem levu i Pragi. Vrvarnica I z vsemi potrebnimi prostori, na jako renomi ranem starem mesta, Tržaška cesta It. 30, ae odda v najem a 1. IrbruvsrJrai t. I. pt d ugodnimi pogoji. — Več pove in pismene ponudbe vsprejema Aleksander Gf ud, brivec, Kongresni trg It. 3. Salonska suknja skoro nova, za vitkega mladeniča 16 —18 let, n*» prav po eenl proda na lPuaia|*kl cesti it. IS, II. nadstropje Istotam je na prodaj tudi lakirana miza. (109—3) Šokolada in Cacao Suchard. Da ee preprečijo dogodi vsa ae nepo razumljen j a, se časti to občinstvo o po zarja, da tovarna Pil. Mncliurtl takozvano lomljivo Molkolte«lo** (Bruch-Chooolade) niti ne izdelaj«, niti v trgovino spravlja Šokolade Ph. Sucharda se zajamčeno čiste dobavljajo in, kakor znano, le v stani jot u zavite 9 tovarniško znamko in \mdpisom. (33—3) praško domače mazilo (885) lz lekarne a (ti) je staro, najprej v Pragi rabljeno domaće zdravilo, katero ohrani rane ciste in varuje vnetja in bolečine manjša ter hladi. — V puiicab po 35 ln 25 kr. Po pcati 6 kr. več. Bazpošiija •* vsak dan. Vsi deli embalaže imajo zraven stoječo zakonito deponovano var.itvc.o znamko. Glavna zaloga: B. Fragner, lekarna „pri črnem orlu", v Pragi, Mala stran, ogel Sporser-jeve ulice 203. V I.|uh»l]i»iit se doh;va pri gg lekarjih O. Piccoli, U. pl. Trnkdczy, M. stsrAstSflhlager, J Mayr; dalje v vseh lekarnah Avstro-Ogerske. Mlad, samostojen mož (nradnlk), bi rad dobil popolno hrano ln stanovanj« pri distingnirani meščanski rodbini. ■■ t navadna, s dobri hrana, prijazna, če možno separirana soba s postrežbo in c« možno tudi z oskrbovanjem perila. — Prijazne ponudbe ti prosijo pod ,,R. 300" na npravnifitvo „Slov. Nar.". (1*21-2) Trgovski pomočnik dobro izarjen v špecerijski stroki, slovenskega ir nemškega 'ezika popolnoma zm< žc-n, želi svoja službo premsnitl. (104-8) Naslov pove npravniftt''0 „Slov Naroda" 25&L ka^ljujoče dokazuje nad 1000 izpričeval Izbornost ki gotovo in hitro pomagajo pri kaliju, hrlpavostl, katarhu in cag-rlenostl Največja specijaliteta Avstrije, Nemčije in Švice. Za' . oj po 10 in 20 novo. Zaloga pri Kr. Ph. M. Mardetsohlajrarju, lekarnarja v ljubljeni. ,16bi —12) Vrt se odda v zakup. Za čas od dne 35. Jannvarlja 1300 naprej tu odda v zakup vrt, kateri se nahaja v varni legi |in skorj>, sredi mesta pri hiti v ZJublJani, Gradi Ms it. 13. \'rt je prostran, ima površine za sest vrst gredic, dalje dva zidana, s steklom krita gredienjaka zidan cve-tličnjak in pa zidan rastlinjak, katera olia mejita na v sredi med njima se nahajajoče stanovanje za vrtnarja, obstoječe iz pritlične sobe in kuhinje, iz pristreane sobe in pa is podzemeljske kleti, namenjen« za shrambo. V slednji se nahajata dva ognjišča sa cvetličnjak oziroma za rastliujak. V rećenem vrtu se izvršuje vže dolgo vrsto let umetno in trgovinsko vrtnarstvo. Zakupne ponudbe izročajo se naj lastniku Dr. Franu Mnnda, odvetniku v LJubljani. (1183—48; SISS4 (106) Ljudevit Borovnik puškar v Borovljah (Ferlach) (i) na Koroškem i i i S t se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih paiek za lo*ce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predelal«* stare samo k resnice, vzprejema vsakovrstna popravila in jih točno in dobro Isvranje, Vae puAke so na c. kr preskuievalnioi in od mene preskusene. — EltLitrovaal oeslkl laitonj. i Friderik Wannieck & Co. tovarna sa stroje, livnica želesa in kovin TT Brnu aa.si 3^ora.T7-sl2:er2Q. prevzema inštalacija kompletnih parnih opekarnic in zavodov za malto. (1217 99 Stalna razatava opekarniških str jov llustrovanl prospekti brezplačno. — Nad 900 zavodov že urejenih IST3-2:n.s-nilo- Južnoštajerska hranilnica y Cel ji 1 Q£ obrestuje hranilne vloge kakor dr sedaj tudi od novega leta 1898 naprej I po 4 odstotke & ne da bi o«1(r jrovtelt« mi t ni davek.« akt »evsdignen« obresti pripisu,« o hm vsakega 1. prosinca b SŽ *• trgnma h kaptalo. v£ (19^-) Ravnateljstvo. ♦J* • *f£ K<1«>X> izroej gospodov lastnikov konj potrebuje na spomlad lepo, angleško j«T komatno opravo "Sui ali brhko, ogersko ffSST jukersko opravo "££U laroći naj se obrne na podpisanega in bi jo ni Istotam je bogata zaloga obrtnik in drugih oprav. Kompletne Jahalna oprave za rivi I in za vojaštvo, sedla, vajeti, nzde in vse v to stroko apadajuče predmete. Velika zaloga gajtelj, bloev, Jahalnih palio in palilo tudi s srebrnim okovom. Kdor bi potreboval za potovalno sezono lep, močen kovosk ali torbo, naj že zdaj iste n