Poštnina plačana v gotovini.
PROSVETNI DELAVEC
GLASILO SINDIKATA PROSVETNIH DELAVCEV SLOVENIJE
Štev. 7	Ljubljana 1. aprila 1950	Leto I.
Za napredek pedagoško znanstvenega dela Univerze
RESOLUCIJA CENTRALNEMU KOMITEJU KPS
Člani podružnice sindikata prosvetnih delavcev na univerzi: profesorji, docenti, asistenti, administrativno, strokovno in pomožno osebje univerze in priključenih znanstvenih ustanov smo na svojem rednem občnem zboru pregledali delo podružnice za preteklo leto in ugotovih, da se je v novih družbenih pogojih, ki so posledica revolucionarne preobrazbe naše dežele, in posledica dejstva, da naše delovno ljudstvo pod vodstvom Partije z velikim poletom in ogromnimi uspehi resnično gradi socializem in si neprestano zboljšuje življenjske pogoje, pokazal lep in znaten napredek v delu članstva pri svojih vsakdanjih tekočih nalogah v pedagoškem in znanstvenem delu na ustanovi, v sindikalni organizaciji in v sodelovanju pri izpolnitvi Petletnega plana za tehnični gospodarski in kulturni dvig naše zemlje in našega ljudstva ter za jačanje obrambne sposobnosti in moči naše države.
Naše učno osebje dokazuje s svojim delom, da naša univerza in visoke šole ter priključene ustanove opravičujejo zaupanje delovnega ljudstva, ogromno pomoč Partije in ljudskih oblasti, ki so je deležni v tako ogromni meri, in se neprestano trudijo, da zaslužijo naziv najvišjih znanstvenih in kulturnih ustanov.
Dokaz ustvarjalne volje in prizadevanja naših profesorjev, znanstvenikov so naše predavalnice, seminar;,! in laboratoriji, kjer se vrši ^°J^a za vzgojo visoko kvalificiranih strokovnjakov, profesorjev, inženirjev pravnikov itd., mladih borbenTh
nrakV'Ob0rOZfnih S teoretičnim in praktičnim strokovnim znanjem in
ponosnih ter predanih borcev za zgraditev socializma v naših mesUh, industrijskih središčih in na vasi.
laen dokaz so dalje številna od-hkovanja, ki jih je podelil Prezidij ljudske skupščine FLRJ, nagrade, ki so jih prejeli od vlade FLRJ in Prešernove nagrade, s čimer so bili naši najboljši znanstveniki deležni priznanja za njih razumevanje nalog naše skupnosti in za dragocene pridobitve, s katerimi so obogatili skupne napore naših delovnih ljudi v socialistični graditvi naše dežele.
Naše administrativno in pomožno osebje razumeva vlogo, ki mu je odmerjena v pomoči učnemu osebju, da ga razbremeni v administrativnih in drugih poslih, da se bo učno osebje moglo še intenzivneje posvečati svojim primarnim nalogam. Administrativno in pomožno osebje je zaradi tega v tečajih širilo svoje strokovno znanje, se v politično ideološkem delu oboroževalo z znanstvenimi temelji marksizma-leniniz-ma in utrjevalo v svojih vrstah pa-triotično zavest državljanov nove Federativne ljudske republike Jugo-? ?v^e> Pri strokovnem delu pa je ndT^o ?.ačine in Pota, da neprestano slovania3 jkirokratične metode po-poveča ’svot zb?1;iša sistem dela in
tega Te v mSpedit'ivnost- PoleS
prostnvnRiVh^T*?111 letu v raznih nmstovo noa aTVah dal° 27.000 ur
prostovoljnega dela, t. j sknm tri tet toliko kakor v' prejiS lota
zabewg •VSeh-USpehov’ ki ^ bili ta-a?TfdT PV6 občni zbor konsta-k,dl, ,vrste napak in pomanj-kljivost! lu so postale še bolj očitne P°.IJb Plenumu CK KPJ in ki so • o dlK> Jasnostjo in preciznostjo pražene v Resoluciji III. Plenuma v pogledu zboljšanja metod j , iškega in politično vzgojnega dela konkretizira Roselucoja IV. plenarnega zasedanja CK'KPS.
Naše članstvo je po skupinah Podrobno preštudiralo in prediskuti-raio Resolucijo in referat tov. Milo-vana DJILASA ter pripravilo vrsto Podrobnih sklepov in konkretizacij za področje svojega dela, za višjo socialistično idejnost znanosti in pedagoškega dela, za poglobljeno kva-Jitetno strokovno znanje in leninistično marksistični pogled študentov na svet, za vzgojo naše nove socialistične inteligence v duhu jugoslovanskega patriotizma in revolucionarnega proletarskega internacio-nahzma.
Naše članstvo se na tem občnem zboru obvezuje, da bo še bolj vložilo yse svoje sile, sposobnosti in nanje, da bo z individualnim štu-ijenp .svobodnim izražanjem mišlje-J5> diskusijami ter drugimi oblikami strokovnega in politično ideolo-"5e.ga deja nadalje izoblikovalo lik cialističnega znanstvenika in vzgo-
jitelja, da bo še bolj dvignilo borbo za solidno znanje, za razvoj znanosti, ki jo bo še tesneje povezovalo s prakso, zavedajoč se, da je prava in resnična znanost le ona, ki temelji na znanstvenih temeljih mar-ksizma-leninizma in ki je edina zmožna in sposobna, da premaga stihijnost v družbi in je orožje, ki obvlada prirodo, spremeni svet, in družbene odnose, da se privede naše ljudstvo v brezrazredno komunistično družbo, v družbo, ki ne pozna izkoriščanja človeka po človeku.
Naše članstvo vidi, da idejnost znanosti in pouka na univerzi in visokih šolah pri nas zahteva, da sleherni izmed nas zavzema kritično stališče v borbi proti dogmatizmu ne le buržoaznih teorij, temveč tudi proti dogmatičnemu stališču, ki ga je
zavzela znanost v Sovjetski zvezi in ki kaže kontrarevolucionarne, revizionistične tendence, ki izkrivlja ustvarjalni značaj marksizma-leninizma in socialistični demokratizem ter postaja orodje imperialističnih namer Informbiroja, ki z vso ostrino vrši politični, ekonomski in gospodarski pritisk na našo državo. Naše članstvo pa je ponosno, da imamo tako Partijo z voditeljem maršalom Titom, ki je visoko in neustrašeno dvignila zastavo borbe za spoštovanje suverenosti, enakopravnosti in gospodarske neodvisnosti naše demokratične skupnosti, v kateri naše delavno ljudstvo s tako izrednim heroizmom z lastnimi silami s temelja resnično gradi socializem. Naše članstvo obljublja, da bo pri vsakem koraku s teoretičnim in prak-
tičnim znanjem in delom opravičilo veliko skrb in naklonjenost, ki jo posvečata Partija in ljudska oblast našim najvišjim znanstvenim in pedagoškim ustanovam, ki se kaže n. pr. v skoro polmilijardnih investicijah, ki so letos določene za zgraditev naših predavalnic, institutov, laboratorijev, družabnih in stanovanjskih prostorov ter menz za osebje in slušatelje; obljublja, da bo vložilo vse svoje sile, da bodo te investicije realizirane in da bo na temelju napredne znanosti, svobodne kritike in izmenjave misli, medsebojne pomoči predano in nesebično delalo za izgradnjo socializma v Jugoslaviji in pomagalo ter sodelovalo povsod, kjer je treba, da zmaga znanstvena resnica, v zavesti, da se v velikem skupnem delu in bratskem sodelovanju čim prej uresničijo napori za socialistično preobrazbo naše dežele, za srečo ljudstva, moč in ugled naše nove Jugoslavije.
NAJ 2IVI NASA SLAVNA IN HEROJSKA KOMUNISTIČNA PARTIJA!
NAJ ŽIVI VODITELJ IN UČITELJ NAŠIH NORODOV TOVARIŠ TITO!
K.riiik£i in sninokrilikn
izboljšujeta obliko in organizacijo našega dela
Predsednik okr. odbora SPD Krško tov. Košorok Jože je poročal:
Naš občni zbor pada v dobo po resoluciji o šolstvu, ki je bila na dnevnem redu III. plenuma CK KPJ, pada v četrto leto naše petletke, pada v mesec pred volitvami v Ljudsko skupščino, pada v dobo borbe za socializacijo naše vasi, v dobo iskanja novih, boljših in racionalnejših načinov dela na vseh področjih našega gospodarskega in kulturnega življenja.
Resolucija o nalogah v šolstvu nam zagotavlja sprostitev duševnega dela, odpravlja neko moro, ki je tlačila prosvetnega delavca, razbija nesproščenost in spravlja v tek vse progresivne sile v duševnem delu. Resolucija je pač dokaz, da je Partija prisluhnila raznim pojavom v šolstvu. Resolucija hoče, da stoji šola sredi življenja, a da ne izmaliči dela. Resolucija sprošča delovne kolektive po šolah, da pride do izraza tudi kritika duševnega dela. Smisel resolucije pa je: spremeniti kvantiteto dela v kvaliteto.
Vseh dobrih posledic resolucije sicer še ne vidimo, ker moramo pri njenem uresničevanju še vsi sodelovati, tako n. pr. pri predlogih za učne načrte, pri učnih knjigah itd., dalje moramo iskati pravi način, kako bi s prosvetnim delom najbolj koristili socializaciji na vasi. Razume se, da imamo popolno svobodo ustvarjanja, razume se pa tudi, da je omejena svoboda za destruktivno delo, ker ne moremo dopuščati, da bi eni podirali, kar večina s takimi napori gradi. Pri vsem pa moramo imeti čut soodgovornosti za vse, kar se dela na šoli, v kraju, okraju, domovini sploh. Pravi socialistični učitelj se splošnega uspeha še bolj veseli kakor lastnega, kajti lastni uspeh zajema samo košček našega življenja, naše življenje pa naj bi bilo posvečeno temu, da bi se ustvarilo življenje, kakršnega danes še ne živi večina delovnega ljudstva na zemlji. To si moramo ustvariti z lastnimi močmi in kljub zaprekam od vsepovsod. »Naslonimo se lahko samo na lastne sile«, je dejal te dni tovariš Tito v Užicah, ko je orisal velikansko moč naših delovnih množič, katerim je napovedal najpozneje v 2 letih lepšo bodočnost. In naš Ivan Cankar je že leta 1917 takole formuliral pot socializma: »Temeljna načela socializma in zadnji cilji njegovi so last vseh narodov, toda pota, ki vodijo do teh ciljev, si more začrtati le vsak narod zase po svojih posebnostih in po svojih domačih gospodarskih, političnih in kulturnih razmerah«! Zato tudi naše vodstvo in mi vsi odklanjamo vsako gospodarsko in kulturno suženjstvo in tudi kalupe, ki ne upoštevajo naše tradicije in naših razmer ter tudi naših zmožnosti.
V. poglavje v resoluciji pravi, da je temeljna naloga naše kadrovske politike na šoli — doseči pri učnih močeh, da bodo vsestransko obvladale predmet, ki ga predavajo in doseči solidno pripravo učencev. Da bi to dosegli, moramo prosvetni kader popolnoma osvoboditi vseh dolžnosti, razen šolskih in nekaterih dolžnosti, vezanih z njegovim poklicem ter družbeno vlogo. Razveseliti se moramo pravilnega pojmovanja vloge prosvetnega delavca, kar doslej čestokrat ni bilo dovolj
jasno niti nam samim kaj šele ostalim. Ne pomeni pa ta resolucija, da naj se sedaj zapremo med 4 stene in zatisnemo oči in ušesa za vse zunanje dogajanje, saj resolucija še posebej poudarja, da so šolske dolžnosti vezane na družbeno vzgojno delo v najširšem pomenu. Pravilno pa je, da je naše šolsko delo, za katerega smo nastavljeni, usposobljeni in plačani — prvo, kajti to je naša glavna naloga v graditvi socializma, kjer moramo poleg znanja, ki ga naj damo mladini, vzgojiti v šolah novega, svobodnega in odločnega socialističnega človeka s širokim in vsestranskim obzorjem, ki sta mu tuja birokratizem in miselna ozkost.
Pri dosezanju tega cilja nam je nujno potreben študij, ki je naveden v 2. številki »Prosvetnega delavca«. Mnogi sicer tožijo, da je preveč obširen, da ni časa zanj, toda ta program je samo okviren in navaja osnovno in pomožno literaturo. Tudi ni tako neizprosno obvezen in ne za vse člane enak, kakor pravi tov. Zorn Jože v zadnjem »Prosvetnem delavcu«. Program hoče nuditi predvsem orientacijo pri študiju najvažnejših tem. No, sedaj smo dobili pa še en okviren program študija:, veljaven za vse sindikalne podružnice in ta vsebuje 41 del in dele, ki jih naj preštudiramo do 10. januarja, torej tudi za nazaj. Zdi se mi, da bo prvega in drugega študija pa le kvantitativno preveč, oziroma ne bo nikjer temeljitega dela. Temeljito bi mogli vse to preštudirati, če bi lahko zaprli vse šole in tečaje za eno leto in se posvetili samo študiju. Bojazen je, da bo še vestnim upadel pogum, da bodo trpele priprave in vestnost pri šolskem delu, kar nikakor ne sme biti, ali pa bodo vsakotedenski sestanki (enkrat politični, enkrat strokovni), posebno tam, kjer so otežkočeni, postali papirnati. Držimo se načela: Ne samo, kar mora, temveč, kar more, to mož storiti je dolžan. Kvaliteta pouka torej nikakor ne sme trpeti, zbolj-šujmo jo pa z neprestanim izpopo-Ijevanjem in s študijem, kolikor ga zmoremo. Ne smemo torej zaradi birokratskih napak opuščati tudi tisto, kar lahko storimo in postali bomo res v pravem pomenu besede mojstri svojega poklica.
O delu podružnic ste slišali na svojih občnih zborih, ki so bili bolj ali manj dobro pripravljeni. Sicer niso imeli povsod poročil po sektorjih, kakor bi to moralo biti, nekje pa so se vodje sektorjev celo pohvalili z delom, ki ga je v glavnem opravil Okrajni odbor SPD.
Delo OO SPD tudi ni bilo tako, kakršno bi lahko bilo in napaka je bila storjena že pri konstituiranju odbora. Na vsak način morata biti predsednik in tajnik v neposredni bližini. Pri nas pa je bil izvoljeni tajnik iz Boštanja, predsednik iz Krškega, in tako se je tajnik že na prvi seji odrekel svojih poslov, ki jih je samo formalno prevzel tov. Zupevc, ki je bil pa že blagajnik. In tako sem moral vršiti predsedniške in glavne tajniške posle pa tudi posle nekaterih sektorjev, ker je na našem OLO že tako, da je treba vse v trenutku urediti in sem moral dostikrat kar iz razreda na reševanje teh poslov. In ti posli so jako raznovrstni: Zdaj delaj sezname za preskrbo, pri tem
izvohaj, koliko otrok ima kdo doma, ugani, če se je ta in ta poročila in kakšno ime je dobila, preglej napredovanja, nagrade, funkcijske, premijske in vse mogoče nagrade, dodatke za težka mesta itd., pojdi sedet v disciplinsko sodišče, kjer lahko tičiš vse dopoldne zaradi nepopolne in brezpredmetne prijave, pravilno razdeli dve delovni obleki med kurjače, pojdi na II. kongres v Zagreb, pa na razne občne zbore in plenume v Ljubljano, bori se za točna in pravočasna poročila podružnic, pojdi na poverjeništvo za preskrbo, ker ta in ta ne dobiva živilske nakaznice, ker imajo doma posestvo, posreduj, da bi ta in ta še ostal na svojem službenem mestu, da bi oni še ostal v dosedanjem stanovanju, da bi temu paru ne vzeli gospodinjske pomočnice, ki je že itak pri njih pol stoletja, posreduj, da bi dobila OF legitimacijo tovarišica, ki se ji tako zelo mudi k maši, čeprav je prišla v Krško zaradi svojega napredovanja, prosi za izredno nakaznico za rjuhe tov., ki nima z možem kam leči, rešuj prosvetno delavko iz tovarne, obišči najtežje mesto, pojdi tudi v Novo mesto po 10 parov težkih čevljev in jih razdeli tako, da bodo vsi zadovoljni, pri čemer naj se noge ravnajo po čevljih, posreduj zdravljenje na morju in v gorah, čeprav je zavod za socialno zavarovanje za to poklican, vmes bodi vmesni člen za dostavljene urgenc, ki jih prejemajo podružnice, izterjaj naročnino za Popotnika, preskrbi za težka mesta mesne konserve, ki potem ležijo pol leta in še več na poverjeništvu, po možnosti preskrbi takoj vsakemu radio, sodeluj pri konsultacijah, zbiraj naročnike za »Prosvetnega delavca« in ga potem tudi še razprodajaj, vodi evidenco za vsak prioritetni teden in delavno storilnostjo vseh prosvetnih delavcev v njem (štednje, matere in otroka...) in ker bi bilo morda vsega tega še premalo, pa da ne bi morda še sam kaj poskusil študirati, kar priporočaš drugim, zberi vse podatke o nagradah prosvetnih delavcev za ves čas po vojni, udeleži se vseh občnih zborov, obiskuj skupine, predvsem pa in nad vsem — preskrba, drva in neprestano godrnjanje, da prav naš sindikat ničesar ne doseže in ne dobi. To navadno najbolj govorijo tiste tov., katerih možje so v drugih sindikatih, ki tudi ničesar ne dobijo in ki bi hotele dobiti od našega sindikata preskrbo še za svoje može. (n. pr. drva).
Vse to pa opravljaj seveda poleg svojega rednega dela in bodi vsem in ob vsakem času na razpolago.
Ker pa vse to delo tudi mora nekdo opravljati, sem ga pač bolj ali manj z veseljem delal, čeprav bi bilo osebno bolj zdravo in finančno boljše biti n. pr. funkcionar kakšnega športnega društva, kjer pri članstvu ni toliko godrnjanja, na občnem zboru pa precejšnja nagrada. — Toda pravi člani prosvetnega sindikata vemo, da sindikat ni samo preskrbovalni urad, temveč je to tudi organizacija delovnih ljudi, ki skrbi za boljšo organizacijo dela, boljšo in točnejšo povezavo in poživljeno vsebinsko delo za poglobitev vzgojnih in učnih uspehov in tudi — šola komunizma, nesebičnega dela za skupnost.
Kot takega moram pohvaliti tov. Demšarja Franceta kot svojega najboljšega sodelavca, na katerega sem se ob vsaki priliki in nepriliki lahko zanesel. — Delo je sedaj tudi mnogo laže in uspešnejše, odkar je tesno sodelovanje s poverjeništvom za prosveto, kjer imamo v članih poverjeništva, posebno v tov. Tomincu, za naše in šolske probleme razumevajočega človeka.
Glavno delo prosvetnega delavca je v šoli in za ocenjevanje in kontrolo tega prihajajo razne inšpekcije. Dostikrat člani potem po tihem ali polglasno godrnjajo, češ da so to in to dejstvo napačno prikazali. Od raznih inšpekcij in inštrukcij pričakujemo tovariškega nastopa, plodnega razgovora, primernega pouka in to po možnosti praktičnega prikaza, pa tudi prijaznega, vedrega obraza, ki naj nam vliva poguma v naši težki službi. Prepričan sem, da prikazovanje pozitivnih dejstev in pohvala pri prosvetnem delavcu več zaleže kakor graja.
Kadar je pa kaj narobe, se tudi v teh stvareh, toda s točnimi dejstvi, lahko obrnemo na sindikat, saj je sindikat tudi za to tu, da se ne godijo članstvu krivice; ne more pa seveda sindikat ščititi malomarnosti v službi ali pa poučevanja in vzgoje na idealističnih osnovah, na neznanstvenih temeljih verovanja in misticizma, kakor tudi ne more predlagati za napredovanje članov, ki nimajo po uredbi predpisanega števila službenih let.
Izvenšolsko se večina pridno udejstvuje, eni bolj na strokovnem drugi bolj na političnem polju; prav malo pa jih je, in to je tudi razumljivo, ki bi se tako na strokovnem kot tudi političnem in da bi pri tem še v redu vršili službo.
Vse 4 gimnazije so v vsem, kar morejo nuditi, vedno na razpolago, žal se pa nanje vse premalo obračate. Na brežiški gimnaziji so prevzeli po navodilih v »Prosv. delavcu« vodstvo strokovnih aktivov, priredili tudi tečaj za drugi del izpita, pa je bil prav malenkosten obisk, na krški gimnaziji pa malo boljši dvodnevni za prvi del izpita. Prav nerazumljivo je, kako morejo biti tečajniki brez vsakega izpita še 5. leto v učiteljski službi.
Izredni slušatelji VPŠ pridno študirajo in redno opravljajo izpite in če pomislimo, da vršijo to poleg svoje redne službe in še drugih obveznosti na šoli in izven nje, so to naši pravi udarniki in bi zaslužili ob diplomi vsaj primerno nagrado
Poglavje zase so tudi učiteljice-matere, posebno v krajih, kjer ni jasli in DID-ov. Šola, dom, tečaji, študij vsake vrste, skrb za preskrbo — zlasti za obleko — vse to mora nujno uničiti še tako dobre živce. In kdor bi take učiteljice - matere hotel ocenjevati samo po njihovem izvenšolskem političnem udejstova-nju, bi bil skrajno krivičen, neso-cialeni in bi s tem samo dokazoval, da ne razume cankarskih mater, da ne ve, da je materi poleg službe glavna družbena naloga, dati in vzgojiti ji dobrega, zdravega državljana! Do tega ima vso pravico i* prvo dolžnost!
Dne 31. decembra 1949 sme imeli v vseh treh podružnicah 106 + 183 = 289 članov, ki se zbiramo v 31 grupah. Ob priliki občnih zborov so blagajniki poročali, da nekateri (zlasti v podružnici polit. delavcev) ne plačujejo članarine. Za take je treba uporabiti člen 22. Pravil Sindikata PDJ, ki pravi, da prestane biti član sindikata oni, ki, čeprav opominjan, ni plačal tri mesece članarine, kar ugotovi osnovna organizacija. (Mesečna blag. poročila!) Ob raznih sestankih in občnih zborih bi bilo želeti in bi omikan človek tudi pričakoval od prosvetnih delavcev vsaj takšno disciplino, kakršno zahtevamo-od svojih otrok ob koncu ure. No, v tem oziru se bomo morali še zelo, zelo poboljšati.
Da bi imel vsaj v nekaterih zadevah točnejši pregled, sem napravil abecedni seznam vseh šolskih prosvetnih delavcev našega okraja. Iz tega so razvidni rojstni podatki, družinsko stanje, število in starost otrok, službeno mesto in število službenih mest (kjer ima rekord tov. Bonča, ki je že 15 krat menjal mesto — seveda ne vedno po svoji želji), dalje, kdaj je kdo prvič nastopil službo in koliko znašajo sedanji njegovi prejemki in drugi dodatki. Ti podatki, ki sem jih prav težko spravil skupaj, so sicer še nepopolni zlasti za mlajše, ki nimajo Uslužbenskih listov, pa tudi za tiste starejše, ki niso hoteli izpolniti pred 2 letoma razposlanih kartonov. Vse to mi je dalo tudi veliko dela in spada gotovo v kakšen drug sektor dela, toda, ker je bilo to nujno potrebno, sem ga pač morah opraviti.
Dr. FRANCE KIDRIČ - 70 LETNIK
23. marca 1950 je obhajal svojo 70 letnico dr. France Kidrič, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Pred 70. leti je bil tega dne leta 1880 rojen v Radanski vasi pri Rogaški Slatini. Gimnazijo je končal v Mariboru, na Dunaju pa je študiral slavistiko. Na dunajski univerzi se je habilitiral za slovensko filologijo in je bil leta 1920 imenovan na univerzi v Ljubljani rednim profesorjem starejših slovenskih književnosti s posebnim ozirom na slovensko.
Obširen članek bi morali "pisati, ako bi hoteli le v malem našteti dela Kidriča, profesorja-pedagoga, ki je vzgojil na ljubljanski univerzi vrsto znanstvenih delavcev slavistov, ki so danes kot taki že široko znani. Z daljšimi ali krajšimi razpravami, članki in zapiski je sodeloval vsepovsod, kjer se je pokazala potreba ali pa se je njemu samemu za to zdela potreba. O tem govore slovenske znanstvene revije »Časopis za slov. jezik, književnost in zgodovino«, »Časopis za zgodovino in narodopisje«, »Camiolia«, »Zbornik za
Z občnega zbora
sind. podružnice na
Sindikalna podružnica SPD na
I.	in II. gimnaziji v Kranju je dne 15. februarja 1950 podala na občnem zboru pred polnoštevilno zbranimi člani izčrpno sliko svojega dela v preteklem poslovnem letu, zlasti še na kulturno-prosvetnem sektorju pri ideološko-politični vzgoji članstva.
Največ naporov in truda je bilo vloženega v ideološko-politični študij, ki ga do nedavna v našem kolektivu skoraj ni bilo. Po prizadevanju novega referenta tov. Stanka Bunca je bilo delo načrtno organizirano. Uvedli so se redni vsakotedenski študijski sestanki, na katerih je bilo predelano vse predpisano študijsko gradivo in še marsikaj drugega, kakor organizacija KOZ v Arji vasi, odnos vzgojitelja do mladine i. dr. Na podlagi tega sistematičnega študija in diskusij na 21 sestankih se je med članstvom ideološko - politična raven močno dvignila in poglobila. Konsultacije, ki so se jih udeležili vsi člani, so pokazale uspeh tega načrtnega dela in ugotovile, da je naš kolektiv eden od najboljših v kranjskem okraju ter bil v pomoč in zgled drugim podruž-nicam. Vse opravljeno delo kaže, da se naše članstvo zaveda svoje naloge pri graditvi socializma, da skuša na vse načine dvigniti idejnost in znanstvenost pouka ter uporabiti vsako priliko, da še tesneje poveže šolo z novo stvarnostjo.
Z dopisništvom so se ukvarjali štirje člani in objavili prispevke v »Gorenjskem glasu«. Za ta list opravljajo naši člani jezikovne korekture.
Kulturno-umetniško so se člani udejstvovali pri pevskem zboru SKUD-a »France Prešeren«, kjer so dobili trije člani bronaste značke, nadalje v šahu in fizkulturi. Nešteto delovnih ur je naše članstvo darovalo prireditvam in proslavam po šolah, ustanovah, tovarnah in podjetjih, pa tudi v gledališču in Ljudski univerzi, kjer so nastopali s predavanji in govori ter solističnimi pevskimi nastopi.
V množičnih organizacijah so se člani udejstvovali kulturno - politič-
Detdeset tet Janeta SeUšUaeia
Poročanje je naša akutna bolezen in dokler nimamo tega urejenega, ne moremo izkazati svoje prave dejavnosti. Okrajni odbor SPD ima na razpolago za vodje sektorjev dovolj denarnih sredstev in papirja, pa bi lahko vsak sektor izvedel svojo točno statistiko in v bodoče naj bi oni, ki bodo izvoljeni v posamezne sektorje, napravil v tem oziru tako, kakor bo najbolje. To ni birokratizem, če hočemo svoje delo, svojo preskrbo in druge probleme prikazati tako, kakor so resnično na terenu. Odbor mora n. pr. vedeti kako poteka preskrba, kako stanovanja in stanarina, kurjava, ker sicer ne more vedeti in poročati, kje se držijo uredb, ki so prav zato izdane, da prosvetni delavec ne bo izgubljal dragocenega časa s tekanjem za vsakdanjimi potrebščinami in da bo po vaseh neodvisen od posameznih gospodarjev. Tudi o našem šolskem in izvenšolskem delu je evidenca slaba; upamo pa, da se bo sedaj tudi v našem okraju našel pismen prosvetni delavec, ki bo kaj napisal v naše 14 dnevno glasilo »Prosvetni delavec«. Kaj vse spada v posamezne sektorje dela, lahko razvidimo iz zapisnika občnega zbora Republiškega odbora (Priloga Popotnika k številkam 8—9—10).
Skrb za prosvetni naraščaj naj bo v prvi vrsti pred očmi vseh, ki usmerjamo v poklice. Iz nižjih gimnazij in sedemletk naj bi šli najboljši dijaki na učiteljišče, ker le tako bomo dobili dobre pomočnike in dobre naslednike in če si morda sam nezadovoljen v prosvetni službi, vedi, da brez prosvete ni niti civilizacije niti kulture in da je izobrazba paroda — steber socializma.
umetnostno zgodovino«, »Veda«, še prej »Naši zapiski«, »Ljubljanski zvon« — da omenimo le nekatere najvažnejše. Zvest sotrudnik je bil »Slov. biograf, leksikonu«, St. Sta-nojevičevi »Jugoslov. enciklopediji« in raznim drugim slovenskim in slovanskim znanstvenim časopisom. Vse te razprave so polne vere v bodočnost.
Bibliografija Kidričevih del je izredno bogata. Od vsega pa naj omenimo vsaj dve obširni, znanstveno globoko zasnovani in do vseh potankosti obdelani ter v njegovem svojstvenem slogu skoro poljudno pisani deli: »Zgodovina slovenskega slovstva — Od začetka do Zoisove smrti«, ki je izhajala pri Slov. Matici v letih 1929—1938, ter dve knjigi »Prešeren« (I. Pesnitve, pisma, II. Biografija 1800—1838), ki sta izšli v
1.	1936 in 1938.
Prosvetni delavci želimo našemu jubilantu ob njegovi 70 letnici, da nadaljuje svoje delo in da da iz svoje bogate znanstvene zakladnice slovenski kulturi še mnogo sadov svojega znanstvenega prizadevanja.
P. F.
gimnaziji v Kranju
no, podpirali delo OF na terenu, nešteto delovnih ur potrošili pri KLO, pomagali pri popisovanju potrošnikov zagotovljene preskrbe, pri sestavljanju okrajne statistike šolstva, pri izvedbi volitev kot člani voliv-nih komisij. Z nasveti in aktivnim sodelovanjem so podpirali LMS in pionirsko organizacijo, imeli z zastopniki LMS poseben sestanek o perečih politično-vzgojnih zadevah, podpirali predvojaško vzgojo. Z daljšimi poučnimi ekskurzijami po vsej Jugoslaviji, v Istro, Dalmacijo in klasično Dolenjsko so seznanjali mladino s socialistično graditvijo naše domovine. Posamezni člani so sodelovali v okrajnem odboru SPD in Ljudski prosveti.
Velikansko učno in vzgojno delo so opravili naši člani izven matičnega zavoda s prostovoljnim poučevanjem, saj večina pouka splošno izobraževalnih predmetov na vseh srednjih in nižjih strokovnih šolah in tečajih pa tudi v seminarjih in izobraževalnih tečajih leži na ramenih našega aktiva, tako na DTT, ET, VDG, Oficirskih tečajih, Pedagoškem tečaju, na obeh industrijskih šolah v »Iskri«, pri Toplovodu, Projektu, na šoli za učence v gospodarstvu na Primskovem itd.
Za strokovni dvig našega učnega aktiva ima temeljno vlogo petero strokovnih aktivov, ki so bili ustanovljeni meseca aprila. Na treh skupnih in petih ločenih sestankih je bilo najprej predelano vprašanje idejnosti in znanstvenosti pri pouku, nato pa vrsta perečih strokovnih, učnih metodičnih in vzgojnih zadev, posebej še koordinacija pouka in redovanja. Člani so se živo zanimali, skupno rešili marsikatero vprašanje in izdelali nekaj učnih pripomočkov. Tov. Kocijan in Kalan sta napravila s pomočjo dijakov več stenskih tabel, risb in tehnoloških slik, tov. Bunc je sestavil skripta »Ideološki uvod v slovensko književnost« in pripravlja »Pregled slovenske književnosti 20. stol.«, tov. Ravnikar pa izdeluje stenski literarni zemljevid in stensko karto slovenskih narečij. Strokovni aktivi so
Končno naj omenim nekaj uspehov sindikata, da bodo uvideli tudi oni, ki pravijo, da sindikat ničesar ne doseže, da imajo tudi oni od njega že veliko koristi. Plače so se zboljšale, napredovanja uredila bolj kot pri drugih strokah, uredile so se vse mogoče doklade, uredila se je preskrba z živili, kurjavo in stanovanjem. Res hočejo nekateri distribucijski organi (n. pr. OMA Krško) to izigravati na ta način, da nam dostavljajo n. pr. tudi sveža jelševa drva, ki jih vidiš lahko samo na šolskem dvorišču in nikjer drugje v Krškem, toda to so lokalni nerazumevajoči funkcionarji ustanove, ki verjetno ne morejo trpeti prosvetnega delavca (še iz svoje osnovne šole, ki so jo morda s težavo ali je pa morda sploh niso dovršili). S takim pojmovanjem uredb bo imel sindikat seveda še vedno sicer nepotrebnega posla. Se vedno bomo imeli skrb za zboljšanje materialnega položaja, za zboljšanje rodbinskih doklad, z znižanjem števila službenih let, potrebnih za pokojnino materam itd. in vse to nam bo naša socialistična domovina skladno s svojim gospodarskim razvojem tudi dala, kakor je tudi do sedaj prisluhnila našim upravičenim zahtevam in potrebam. Seveda pa bomo lahko zahtevali zboljšanje svojega položaja le tedaj, če bomo tudi mi dali vse od sebe, če bomo tudi mi zboljšali svoje šolske in prosvetne ter družbeno izvenšolsko udejstova-nje in tako še z večjo vnemo do-prinašali pri izgradnji socializma pri nas in to predvsem za uresničenje socialistične kulture in novega socialističnega človeka.
na skupnem sestanku sprejeli in odposlali naslednje zahteve:
1.	Izdajo naj se čimprej vsi potrebni učbeniki, posebej še za zgodovino književnosti, in to ne prevodi, marveč domača dela.
2.	Izda naj se čimprej ideološka in strokovna literatura kot pomožno slovstvo za učiteljstvo.
3.	Odpravijo naj se iz učbenikov napake in pomanjkljivosti.
4.	Dijaštvu in učiteljstvu naj se da na razpolago zadosti papirja, zvezkov in drugih potrebščin.
5.	Opravljanje korektur pismenih šolskih nalog naj bo honorinaro.
6.	Učni honorar na srednjih in nižjih strokovnih šolah in tečajih naj se zviša na maksimum.
7.	V Kranju naj se v Prešernovem letu ustanovi študijska knjižnica.
Preobremenitev z delom je skoraj povsem onemogočala vsako samostojno umetniško in znanstveno ustvarjalno delo. Kljub temu so ustvarjali v slikarstvu tov. Ravnikar, v glasbi tov. Železnik, v znanstveni pripravi tov. dr. Zontar, pri nabiranju gradiva za Slovenski pravopis pa tov. Bunc.
Opravljeno prostovoljno delo našega aktiva se ne da izraziti številčno, ker se ni vodila potrebna evidenca in ker so člani pri navajanju potrošenih delovnih ur zelo skromni. Kljub temu je zabeleženih 2754 ur.
Kultumo-prosvetno delo je bilo uspešno, se lepo razvijalo in je dobilo trdno podlago za nadaljnji razvoj. V vsej svoji vsestranosti je izredno veliko pripomoglo k dvigu kulture v našem mestu, še prav posebej s proslavami v Prešernovem letu, ki imajo svoje središče v Kranju.
Delo je pospeševala predvsem zavest dolžnosti do skupnega dela in velika požrtvovalnost, pri čemer je marsikdo zapostavljal svoje osebne interese za blagor skupnosti. Veliko več pa je bilo ovir, ki so obseg in kvaliteto našega dela močno kazile: preobremenitev zlasti najdejavnejših tovarišev s šolskim in izven-šolskim delom — posamezniki so bili zaposleni od 10 do 16 ur dnevno, kar jih telesno in duševno izčrpava in utruja ter vodi do hudih obolenj; odmikanje nekaterih članov od sindikalnega dela, zelo velika aktivnost pa v kritiki; pomanjkanje časa za individualno ideološko in znanstveno izobrazbo kakor tudi za pripravo za kvalitetno delo; pomanjkanje knjižnih virov za študij; premajhno zanimanje za prevzemanje referatov in poseganje v diskusijo; sprememba in zakasnela dostava študijskega programa; nerazumljiva štednja s priznanjem, pohvalo in nagradami za osebno prizadevanje in dosežni uspeh; vsakodnevna mučna skrb za materialno življenje, kar zahteva izgubo dragocenega časa in vrsto poti; pomanjkanje stanovanj ter kuriva za ogrevanje prostorov. Med pomanjkljivostmi pa moramo navesti predvsem nezadostno vodstvo evidence nad opravljenim prostovoljnim delom ter neenakomerno zaposlitev članstva.
Poročila drugih sektorjev so pokazala veliko dela, a malo uspehov. Posebne neuspehe je dosegel odbor v stanovanjskem vprašanju (ena tovarišica je bila deložirana, ena družina stanuje v šolskem kabinetu, šest tovarišev biva izven službenega kraja), v preskrbi s kurivom in tekstilom, v prioritetni preskrbi z živili, v napredovanju. Navajajo se objektivni vzroki.
Nato je podal ravnatelj tov. Mohor temeljito poročilo o resoluciji III. plenarnega zasedanja CK KPJ o nalogah šolstva, poudarjajoč, da so naše težnje našle odziv na najvišjem mestu, in prikazujoč, katere najvažnejše naloge nas čakajo. Po kratki debati in izvolitvi novega odbora je bila ob splošnem odobravanju sprejeta naslednja resolucija:
Sklepi in predlogi občnega zbora
A.	Sklepi občnega zbora glede
študija in strokovnih aktivov.
1.	Podružnica bo po svojih strokovnih aktivih, ki jih bomo po možnosti razširili na vse gimnazije in sedemletke v okraju, še nadalje predlagala spremembe in izboljšave učnih načrtov v smislu resolucije CK KPJ o šolstvu.
2.	Se bolj se bomo potrudili, da dvignemo kvaliteto in znanstvenost pouka in s tem dosezali boljše uspehe pri pouku in vzgoji zaupane mladine. Pri tem bodo igrali glavno vlogo zopet strokovni aktivi, kjer bomo obravnavali razna aktualna vprašanja in s tem dvigali strokovno raven naših članov. Članom, ki še nimajo strokovnega izpita, bomo nudili vso možno pomoč in podporo.
3.	Studijski plan, ki ga je objavil »Prosvetni delavec«, bomo temeljito predelali, da se bomo ideološko dvignili.
4.	Mladinski in pionirski organizaciji bomo po razredih in v celoti nudili vso pomoč in z njihovim komitejem mesečno pretresali aktualne zadeve.
5.	S predavanji in navodili bomo podpirali delo krožkov in kluba Ljudske tehnike na gimnaziji.
Tone Seliškar jč star petdeset let.
Po razgibanosti, delavnosti in mladostnosti bi mu jih ne prisodil. Vendar je od 1. aprila 1900, ko se je rodil v Ljubljani na Tržaški cesti, že preteklo pet desetletij. Iz proletarskega okolja Tržaške ceste, ob materi delavki in očetu železničarju in strojevodji je zrasel v naprednega študenta. Končal je učiteljišče po svetovni vojni, učiteljeval v Dramljah, v Prežinu nad Štorami, v Trbovljah, v Reki nad Laškem, v Cerkljah ob Krki in naposled v Ljubljani. Med vojno je bil v partizanih, se boril, pisal in urejeval liste, po vojni pa je urednik Delavske enotnosti.
Pisal je že na učiteljišču. Pravi izraz so mu pa dale Trbovlje iz prvih povojnih let s svojo revolucionarnostjo in močno aktivnostjo organiziranega delavskega razreda. Na njegove pesmi o Trbovljah je postala pozorna vsa slovenska javnost. Pesniška zbirka »Trbovlje«, ki je izšla leta 1921 je bila toplo sprejeta. 2e zgodaj pa je začel pisati tudi prozo. Poleg povesti in romanov iz delavskega in meščanskega življenja (»Nasedli brod«, »Hiša brez oken«, »Roke Andreja Podlipnika«, »Tržaška cesta, knjiga partizanskih reportaž »Zmagali bomo«) je treba posebno poudariti Seliškar-jeve zasluge za slovensko mladinsko književnost.
»Njegov Rudi«, ki ga je izdala Mladinska matica, je pretrgal z zlagano pravljičnostjo in mehkobnost-
6.	V množičnih organizacijah, predvsem na vasi, bodo naši člani opravili 10 poljudnih in političnih predavanj.
7.	Volitev v zvezno skupščino se bomo v jutranjih urah udeležili 100-odstotno.
B.	Predlogi občnega zbora
Glede na to, da marsikateri prosvetni delavec opravlja tedensko tudi nad 50 ur svojega učnega dela, vštevši še drugo njegovo poklicno delo pa do 16 ur dnevno:
da po naravi svojega umskega dela ne more biti razglašen ne za udarnika ne za racionalizatorja ne novatorja, čeprav opravlja v svoji službi delo za dva delavca in dasi ne vloži v svoje delo nič manj napora kakor tovarniški ročni delavec;
da pri preskrbi z živili, industrijskim blagom in drugimi potrošniškimi predmeti ne uživa nobenih prednostnih nakupov, čeprav bi to nujno zaslužil, ker je spričo celodnevne zaposlitve, često moža in žene, prisiljen izgubljati mnogo svojega dragocenega časa z neplodnim čakanjem pred poslovalnicami, s trpko zavestjo v srcu, da ima po dosedanjih skušnjah največ možnosti za nakup ravno tisti človek, ki najbolj razpolaga s prostim časom,
da uživajo boljšo in rednejšo zagotovljeno preskrbo ljudje z enakim ali celo manjšim delovnim učinkom in naporom;
glede na našteta dejstva in na podlagi resolucije III. plenarnega zasedanja CK KPJ z načeli o razbremenitvi učiteljstva in o preskrbi učiteljstva ter njihovega nagrajanja in napredovanja dajemo tele konkretne predloge:
Glede preskrbe:
1.	Uredba o pravici vaškega učiteljstva do brezplačnega stanovanja in kuriva naj se raztegne tudi na vse mestno učiteljstvo, saj je stanovanjska kriza ravno v mestih najhujša, vprašanje nabave kuriva pa nič manj moreče.
2.	Odločba o preskrbi prosvetnih delavcev na vasi naj se razširi tudi na mestno učiteljstvo, saj pride prosvetni delavec, ki je ves dan zaposlen, tudi v mestu dan za dnem v nemogoč položaj za nakup potrošniških predmetov. Ker se blago navadno deli v času, ko je prosvetni delavec v šoli ali na predavanju in nikakor ne utegne čakati pred poslovalnico in tako nerentabilno trošiti svoj dragoceni čas, potem pa je prisiljen kupovati po nedosegljivih cenah.
3.	V mestu Kranju naj se takoj ustanovi poseben okrajni magazin za preskrbo z živili, industrijskim blagom in drugimi potrošniškimi predmeti za vse učiteljstvo našega okraja, in da ima ta magazin stalno na razpolago zadostne količine potrebnega blaga, ne pa kakor doslej določeni okrajni magazin le prazne police oz. na njih napis: Za tovarno Iskro.
4.	Prizna in izda naj se vsem prosvetnim delavcem živilska in industrijska karta za težke delavce, tj. R-l.
5.	Prosvetnim delavcem naj se da prednostna pravica do nakupa najpotrebnejših predmetov, mogoče s posebno sindikalno nakaznico: za žarnice, brivsko milo, klot za delovne obleke, zobne ščetke, knjige itd.
6.	Podružnica naj vnovič intervenira za člane, ki še nimajo primernega stanovanja.
jo naše mladinske književnosti, potegnil je za sabo mladino in odrasle. Doslej je izšel v treh ponatisih, dokaz, da je tudi danes še dober in krepak. Še bolj je prevzela mladino »Bratovščina sinjega galeba», ki je bila prevedena in izdana že štirikrat ali petkrat. Potem sta nam iz časov Mlaniske matice poznani še siroti »Janko in Metka«. Med narodno osvobodilno borbo pa je Seliškar vztrajno pripravljal in pisal tam ob Kolpi in na pohodih nove tekste. Doslej je po osvoboditvi izdal dve knjigi, »Tovariša« in »Mule«. Ce bi današnje desetletnike vprašal za knjigo, ki jim je najbolj všeč, bi se večina odločila za eno izmed teh dveh. In res, če bi Seliškar ne napisal drugega kot »Mule«, bi bilo že to dovolj. Globoko dejanje, zdravi humor in partizanski optimizem napravita na mladega človeka krepak vtis. »Mule« in »Tovariši« sta že prevedeni na tuje jezike. Letos nam piše Seliškar novo zbirko iz partizanskega življenja, spet zgodbe o živalih, zgodbe o Volku Pogoltniku.
Če vzameš v roke Cicibana in Pionirja, najdeš v vsakem letniku tudi Seliškarja, najdeš ga v drugih časopisih, piše članke, predava in govori, živi sredi življenja, vidi rast vsega, vidi spreminjanje in mogočna dela.
Zato mu ob njegovi petdesetletnici želimo še zdravja, nam pa njegovih novih knjig, novih krepkih del iz težkih preteklih dni, iz zmagovitih časov in iz sedanje stvarnosti. * 1 2 3 4 * 6 7 8 9 10 11 12
Glede delovnih odnosov
1.	Preneha naj zapostavljanje prosvetnih delavcev pri preskrbi, stanovanju in kurivu, nagrajevanju in napredovanju.
2.	Odpravi naj se podcenjevanje umskega dela v primeri z ročnim, zakaj tudi umsko delo človeka fizično izčrpa, od tod tako pogosta obolenja naših članov proti koncu šolskega leta.
3.	Spremeni naj se dosedanji način vrednotenja prosvetnega dela, ki ga nekateri ocenjujejo za neproduktivno delo in ga tudi ne štejejo v prostovoljno delo, ker se ne zavedajo, da je ravno prosvetni delavec tisti mogočni oblikovalec zavestnega in kvalificiranega graditelja našega socializma. Ne samo proste voljno šolsko in izvenšolsko izobra ževalno delo, marveč tudi vse delo v kolonijah, šolskih kuhinjah, pri množičnih predavanjih, v knjižni-cah, v SKUD-ili, pri vajah za nasto-
pe in koncerte naj se registrira kot prostovoljno delo in šteje za enakovredno fizičnemu delu.
3.	Sindikalna podružnica naj vodi stalno evidenco prostovoljnega, plačanega in neplačanega dela vseh svojih članov, obenem naj regulira zaposlenost in odpravi preobremenjenost posameznikov.
4.	OO SPD naj skrbi za racionalno porazdelitev naših kadrov, t. j.
da bi nekatera dela od stalno prezaposlenih tovarišev prevzeli manj zaposleni (n. pr. razna množična predavanja na proslavah).
6.	Odpravi naj se preobremenjenost s prekomerno zaposlitvijo, ki ima nujno zelo težke posledice za strokovno delo, onemogoča pripravo za šolo, uničuje kvaliteto storjenega dela, vodi v obrtniški način opravljanja poklicnega umskega dela, preprečuje osebno ideološko in strokovno nadaljnje izobraževanje, škoduje _ zdravju, povzroča duševno in fizično utrujenost ter ubija polet.
7.	Za dvig produktivnosti, kvalitete in ustvarjalnega dela naj se tudi prosvetnim delavcem prizna naslov udarnika z vsemi prednostmi, ki jih uživajo udarniki. Prav tako naj se tudi prosvetni delavci razglašajo za vzorne delavce in naj se jim podeljujejo odlikovanja za delo.
8.	Nagrade naj se podeljujejo v večji meri kot doslej, zakaj mea prosvetnimi delavci je nekaj tihih in skromnih, a po obsežnosti in učinku dela tako vzornih delavcev, da jih nikakor ne bi smeli prezreti in jih prepuščati malodušju.
9.	Pospeši naj se redno in pravilno napredovanje.
10.	Honorar za pouk na srednjih in nižjih strokovnih šolah in tečajih naj se zviša.
11.	Opravljanje korektur šolskih pismenih nalog naj se honorira posebej.
12.	Priznajo naj se posebni dodatki, ki naj se izplačujejo mesečno, kakor to določa uredba.
Razno
1.	Distribucija novih knjig ne zadovoljuje, ker pride v Kranj premalo izvodov, tako da često strokovnjak ne dobi potrebne knjige (zgodovinar, slavist).
2.	Novi Slovenski pravopis naj bi prejeli v prvi vrsti vsi prosvetni delavci, saj jim je pri njihovem poklicnem delu vsak dan potreben.
3.	Dvigne naj se raven naših šolskih proslav.
4.	»Gorenjski glas« naj bi odprl reden prostor za kulturno-prosvetno delo (za gledališče, tečaje, knjižnice itd.).
Ravnateljevi Jm jteofesotski MdutUUsttativHi jtasii
Ravnatelj gimnazije je odgovoren za vse pedagoško delo na srednji šoli, obenem pa mu pripada še težka naloga uprave in administracije. Pri današnjem stanju je skoraj nemogoče od enega človeka zahtevati, da bi kljub vsestranski podpori profesorskega zbora zmogel vse naloge, ki se mu nalagajo. Skrb za strokovni in ideološki dvig pouka, za vzgojno delo z mladino, ki sta osnovna problema današnje šole, zahtevata celega človeka. Sama tehnična stran pouka, suplenture, urejevanje urnika itd. pa tudi zahteva mnogo časa. Ravnateljeva glavna naloga pa naj bi bila predvsem kontrola pouka. Shma kontrola brez primernega pojasnjevanja in brez direktnega sodelovanja z vsakim učiteljem posebej in končno tudi z učenci, ni prava kontrola, kajti ob odkrivanju napak je treba dajati učiteljem navodila, kako bi se mogla učna ura bolje zgraditi, kako bi se dalo kako poglavje ideološko bolje obdelati, kateri metodski prijemi bi bili potrebni, da bi si učenci predelovano snov bolje prisvojili itd. Zato bi moral ravnatelj stalno hospitirati, Po vsaki hospitaciji pa obširno diskutirati s predmetnim učiteljem, v razgovoru spoznavati raven njegovega strokovnega in ideološkega izpopolnjevanja in podrobno analizirati celotno učno uro. Kmalu po takem razgovoru bi se moral zopet zglasiti pri istem učitelju in pregledati, če se teh navodil drži in ali je njegov uspeh boljši. Na ta način bi se mogla kvaliteta pouka znatno dvigniti, vse delo na šoli pa poživeti. — Cesto pa bi moral ravnatelj imeti razgovore tudi s posameznimi dijaki in s celimi razredi, se pri učencih zanimati za njihovo delo in uspeh, za težave, ki jih imajo pri svojem vsakdanjem delu, za njihovo materialno stanje, za njihove želje m težnje, spoznavati bi moral, kako mlad človek gleda v svojo in našo skupno bodočnost, pomagati vsakomur pri izbiri poklica, prepričevati Uh, svetovati jim in jih grajati, skratka ravnatelj bi moral vsaj en-krat v šolskem letu govoriti z vsakim učencem individualno in več-
_fino 2 vsemi učenci posameznih oddelkov.
natrli °b takem, delu bi postal rav-
• "a zavodu vsestranski vzgo-
vslkomur Č 7el:l,+ avtoriteta in pomoč
potrebnih'	“ “°
ES *
glabhatT V 6 mor.al nenehno po-giaoijati v učne načrte vseh nred
biti°v prftudirati vse učbenike in ip X vsakl stroki podkovan, kajti ‘IZ tan? primeru bi moglo biti njegovo delo uspešno.
Poleg rednega in sistematičnega sodelovanja z učiteljskim zborom in učenci pa bi bila ena od najvažnejših ravnateljevih dolžnosti sodelovanje s starši in z mladinsko ter pionirsko organizacijo. Tudi v tem pogledu bi morala biti vsa iniciativa v rokah ravnatelja. Pogostejši in dobro pripravljeni roditeljski sestanki bi močno vplivali na pravilno razumevanje naših šolskih problemov, vodili starše k pravilni vzgoji otrok doma, jih zbliževali s šolo in Im navajali na tesno sodelovanje, čimer bi bila odstranjena marsi-delu3 ovira pri našem vzgojnem
,Kar naj bo ravnatelj za ves za-od, bi moral biti vsak razrednik za oj razred. Pogosteje bi se morali sestajati razredni učiteljski zbori in Prediskutirati vse podrobnosti dela v razredu, osvetliti vsakega posa-7_ezneSa učenca z vseh strani, se tud,'mati za usPeh m napredek kot
Poedinca,stanje Vfakeg+a za boli«p , SKupno iskati novih poti
znanje °tdk ltet° pouka in za večie
so° glavne L"*1 £raks! *» v temu M	d,
1.	Vsi elani profesorskega 7hor-o ravnateljem na čelu so preobreme
deloii. ?4° urr?ddimVk0t Z izreduim
men^vsaj še U urtT S°uka p°-ve. Ker na Imt- tedenske pripra-poleg redPrf0 J	J0 ,mnogl tovariši še
26 ur na dSa ?°uka tedensko 18 do tečaiih in ,rugl,h zavodih in raznih Prinravi er t° del° tudi zahteva trni nn u 6 neobhodno, da pri tem
- kS,” “iS ”
^ še^tov?1^3- P°Sebno Prizabete MtaRvl i 81-6’ ki jih P°leg vsega dom firn 1 21 Se skrb za družino in si ^au m ure je treba čakati, da čudno^1 najP°trebnejše. Ni torej sknf^b 86 ,V odm°rih v profesor-bi L b°ri?1Cah več govori o tem, kje le ^ ,mogl° nabaviti to in ono, kako itd kdo uspel najti kak priboljšek USDPln° ° ^em’	je komu
obravn V ?zredu’ kaj 'ie in kai bo gala h 31 .Pri Pouku, kaj se doka! ■ uoma in izven naše domovine, itd kdo novega in važnega čital so Sicer tudi taki pogovori, toda dušii^110 re<^keiši in vedno bolj jih nad]° vPrašanja preskrbe, tožbe no«tv^aZ^mi napakami in nepravil-bnii1111’ k‘ 80 žal tako pogoste, vedno zborni 0Paza med člani učiteljskih izmiin„ nervoznost, nestrpnost in
Predvcn°St' Znaki vidnega pešanja Predvsem pri nekaterih starejših
tovariših postajajo proti koncu šolskega leta vedno bolj občutni in ravnatelju ni lahko nalagati takim ljudem vedno novih in novih nalog.
3.	K vsemu temu pa se pridružujejo še dolžnosti, ki jih mora ravnatelj in profesorski zbor prav po nepotrebnem opravljati in to iz dneva v dan v večji meri. To so najrazličnejše administrativne in birokratske dolžnosti, katerih potrebo si sicer v neki meri lahko tolmačimo in jo pravilno tudi drugim razlagamo, cesto pa vse to preobilno administrativno delo duši ravnatelja z zborom vred in gre na račun pouka.
a)	Ravnatelj mora skrbeti za poslopje, za vse šolske nabavke in na nešteto drugih malenkosti. Njegova skrb je, da bodo učilnice čiste, da bo pravočasno nabavil metle in pro-tiprašno olje, da ne bodo ostali profesorji brez krede in učenci brez zvezkov, knjig in svinčnikov, da bodo profesorji in služitelji dobili pravočasno in v redu plačo, da bodo pravočasno razdeljene živilske nakaznice itd. Učilnice so umazane in brez stekel, stranišča pokvarjena, kljuke polomljene, pohištvo razmajano, ravnatelj pa, ki mora vedeti, da taki prostori prav nič ugodno ne vplivajo na učence, naj si tare glavo, kako bo primerno izkoristil že itak male kredite, da v minimalnem času nabavi in popravi najpotrebnejše ter pravočasno vse to obračuna. Neštetokrat smo prosili, da se šolam daje od njihovih kreditov večje postavke v času počitnic, ne pa ob koncu proračunskega leta, ko popravila v šolah niso možna in bi ovirala pouk, toda do danes nismo našli razumevanja.
b)	Mnogo je bilo do danes ravnateljskih konferenc in najrazličnejših sestankov, kjer smo obravnavali vzgojne in ideološke probleme in mnoge od teh konferenc so bile plodne ter doprinesle veliko k izboljšanju pouka. Konference pa, na kateri bi se obravnavala gospodarska in materialna stran npših šol, ki je prav tako važna za reden potek pouka, pa kljub često izraženim željam, do danes nismo imeli še nobene. Izdelali smo že mnogo predlogov za izboljšanje tega perečega vprašanja, ki jemlje ravnateljem tako dragocen čas in jih ovira pri izvrševanju osnovnih t. j. pedagoških nalog, toda mesto izboljšanja se iz dneva v dan bolj dušimo v upravnih skrbeh in problemih, kar vse gre na škodo pouka. Mesto, da bi se posvečali delu v razredih, lovimo okoli raznih podjetij račune in urejamo finančne zadeve, podpisujemo skladovnice računov in računčkov, naročilnic, stotine živilskih nakaznic, zbiramo denar za različne predmete, ki jih učenci dobijo preko uprave šole, izdajamo različna potrdila in neprestano delamo neke spiske.
Slično kot ravnateljem se godi tudi razrednikom, kajti večina teh poslov mora iti preko njih in tako se tov. razredniki često pritožujejo, koliko časa izgubijo z razredniškimi posli.
c)	Vsej preobilni administraciji bi se mogli izogniti na enostaven način, če bi se namreč osnovali pri poverjeništvu za prosveto MLO ekonomat. Solarn v tem primeru krediti skoraj ne bi bili več potrebni, poverjeništvo pa bi namesto 30 malih računov izplačalo le en sam račun, ki bi se sicer glasil pa večjo vsoto, administrativni postopek pa bi bil le enkraten. Sedaj n. pr. poverjeništvo razpisuje kredite, dobiva pa od posameznih šol male račune in mora izplačevati vsakega posebej. Z druge strani bi se tudi ves potreben material mogel mnogo laže nabavljati v mnogo večjih količinah, kar bi stroške pocenilo, šole pa bi se mesto iskanja po raznih trgovinah obračale za material v centralni magazin. Dve administrativne moči bi tako na enostaven način razbremenile vse upravitelje osnovnih šol ravnatelje gimnazij ih vodje ostalih prosvetnih ustanov. Že zdavnaj smo dali tak predlog, a se do danes ni mogel realizirati.
d)	V zadnjem času so šole morale prevzeti tudi vse posle papirnic, kar naše delo najbolj obremenjuje. Vse šolske potrebščine dobijo učenci samo preko šol, kar je pri pomanjkanju materiala razumljivo. Način take distribucije pa je popolnoma zgrešen in le obremenjuje šole. Osnovna napaka je v tem, da morajo šole za knjige in zvezke, ki jih tako dobijo, plačati vnaprej in se zaradi tega neprestano zbira denar v razredih. Naše papirnice so v tem pogledu postale »prodajalne na debelo« in z vso svojo neprijaznostjo kažejo njihovi uslužbenci, da se zavedajo, da nas je potreba privedla do takega načina poslovanja. Pri velikih količinah materiala, ki ga včasih mora šola na ta način prevzeti, se često dogaja, da ni mogoče prešteti vseh kosov in ko se to razdeljuje učencem, šele opazimo, da manjkajo v kakem zavitku po 2 do 3 komadi. Kdo naj potem plača stroške za ta primanjkljaj? Ravnatelj! Ravnatelj razdeli zvezke razrednikom ali pa učencem, ki so za to določeni, zbira denar itd. ali pa mora s tem poslom obremeniti enega ali
več profesorjev. Čemu so potem še uslužbenci v papirnicah? — Dokler ni dovolj šolskih potrebščin in je potrebno te omejeno razdeljevati, naj bi se uvedel sistem kart ali nakaznic, ki bi jih učenci dobili enkrat letno ali pa ob vsakem kontingentu sproti in naj bi na te nakaznice prejemali material v knjigarnah ter ga tam sproti plačevali. — Slično naj se v bodoče razdeljujejo tudi ostali predmeti, ki jih učenci dobe potom šole.
e)	Razdeljevanje živilskih kart preko uprave šole je ena od najbolj perečih točk naše šolske administracije. Šola, ki ima večje število nad 14 let starih dijakov, mora vsak mesec izdelati seznam potrošnikov z vsemi podatki, včasih za 500 do 700 dijakov in to navadno v izredno kratkih rokih. To se vrši mesec za mesecem, čeprav je mečf šolskim letom le po nekaj sprememb. Za te sezname morejo biti odgovorni le razredniki, ki svoje učence poznajo in četudi delajo to v odmorih, izgube vendarle nekaj časa tudi od učnih ur. Koliko enostavneje bi bilo za nas in za poverjeništvo za preskrbo, če bi se vsak mesec javile le izpre-membe, ki jih je morda 8 do 10, kot pa stereotipno pošiljanje seznamov vsak mesec znova. Tudi za ta naš
predlog so ostala vsa ušesa do danes gluha. Nasprotno smo podvrženi ob predaji spiskov in prejemu nakaznic vsak mesec znova raznim ši-kanam neodgovornih uslužbencev. Eden od služiteljev se je n. pr. vrnil trikrat z urada zaradi malih ali večjih popravkov seznamov in sicer tretjič zaradi tega, ker seznami niso bili speti s sponko! Na vsak protest se nam zapreti s tem, da pač ne bomo dobili živilskih nakaznic.
f)	Poleg vseh teh poslov so na šolah še mlečne kuhinje MDF, ki obremenjujejo učno kot administrativno osebje; šole organizirajo zavarovanje učencev in mora ravnatelj z razredniki izdelovati sezname ter pobirati denar, končno pa so šole postale tudi pomožni bančni zavodi, kjer zbirajo dijaške hranilne vloge. Popolnoma razumemo potrebo vseh teh akcij in nam v mnogočem pomaga pri izvrševanju vseh teh nalog zelo požrtvovalno tudi mladinska organizacija, moral pa bi se za vse to najti način, da s takimi posli ne bi bili obremenjeni ravnatelji in učno osebje.
Nujno potrebno bi bilo, da se za te naše probleme zainteresirajo vsi forumi, ki jim je do tega, da bi naše šole mogle neovirano opravljati svoj glavni posel, t. j. vzgojo mladine, kajti vsa preobilica administrativnih poslov je ovira za vsako redno pedagoško delo.
I.	Lovše.
Učni načrt risanja za nižje in višje gimnazije
V zadnjem času se vršijo v Ljubljani sestanki strokovnega aktiva profesorjev risanja, ki obravnava pouk risanja po sedanjem učnem načrtu. S tem predmetom sem se že tudi sam več let praktično in teoretično bavil, zato bi dal nekaj pripomb in nasvetov, da bi jih strokovni aktiv profesorjev risanja upošteval, v kolikor bi jih spoznal za primerne.
Smoter pouka v učnem načrtu premalo obravnava načelno in praktično stran risanja. Navedeno bi moralo biti, kaj mora znati absolvent nižje ali višje gimnazije, ko zapusti šolo. Snov je za posamezne razrede jako raznolika in vsestranska, toda ni sistematično urejena. Tudi posamezne snovi ne sledijo po urah tako smotrno, da bi mogli doseči trden uspeh. Z nepreštudirani-mi eksperimenti in z igračkanjem izgubimo mnogo dragocenih ur, ki bi jih lahko uporabili za jedrnata in strokovna teoretična predavanja. Tako se dogodi, da imajo absolventi nižje gimnazije premalo podlage, ko pridejo na srednje tehnične šole.
Vso učno snov za risanje v gimnazijah bi razdelili v naslednja poglavja:
a)	Tehnična ali dekorativna pisava.
b)	Geometrično risanje z uvodom v opisno geometrijo in tehnično risanje.
c)	Prostoročno risanje.
d)	Ornamentika.
e)	Nauk o barvah.
f)	Umetnostna zgodovina.
A. Tehnična ali dekorativna pisava
Lepa pisava je prvi uspeh dijaka pri risanju. Lepa pisava povzdigne risbo, s pisavo opisujemo tehnične načrte, z dekorativnimi napisi povzdigujemo naše proslave in v lepi pisavi se učimo ritmike, dekorativ-nosti in harmonije. Program bi bil naslednji:
1.	Risanje raznih ravnih in zavitih črt, krogov, elips itd. (prostoročno kakor tudi z risalnimi pripomočki).
2.	Ogrodja posameznih velikih in malih nevtralnih črk in številk v pravilnih proporci j ah in v večjem merilu.
3.	Medsebojni odnosi, oziroma razmaki in povezava črk.
4.	Oblika besedila (navadnega in ornamentalnega).
5.	Razvoj in vrste pisave (klasična, tehnična, dekorativna itd.).
B.	Geometrično risanje
Geometrično risanje naj da podlago za opisno geometrijo in tehnično risanje. Pouk razčlenimo na:
1.	Opis in svojstvo risalnega orodja in materiala.
2.	Uporaba risalnega orodja.
3.	Osnova geometričnega, oziroma tehničnega risanja (merila, spo-rednice, pravokotnice, kotiranje, pomožne in vidne črte itd.).
4.	Geometrični liki (ploskovni in telesni).
5.	Preprosta projekcija in preprosti načrti predmetov ali stavb itd.
C.	Prostoročno risanje
Pri prostoročnem risanju naj se dijak nauči narisati brez risalnih pripomočkov razne geometrične like, predmete po naravi, razne izdelke itd. Uči se naj spoznavati proporcije dimenzij predmetov brez merice in snovati like v lepih sorazmerjih. Spoznava naj naravne in tehnične zakonitosti oblik predmetov in večjih naravnih objektov. Zato naj vsebuje to poglavje naslednje:
1.	Risanje geometričnih likov.
2.	Risanje raznih predmetov po naravi (aksonometrija in izonome-trija).
3.	Linearna perspektiva.
4.	Anatomija človeka in živali (v glavnih obrisih), karakteristika planin, oblakov, dreves, cest itd.
5.	Perspektivično risanje predmetov.
6.	Senčenje teles in predmetov.
7.	Razne risalne tehnike (s svinčnikom, ogljem, kredo, tušem itd.).
D.	Ornamentika
Najbolj nejasno poglavje šolskega risanja je ornamentika. Dasirav-no jo nekateri umetniki ali drugi veščaki podcenjujejo, je vendar izredno važna. Ornamentika v širšem pomenu je nauk o zunanjem obličju ali videzu vsakega predmeta, čeprav ni okrašen z ornamentalnimi motivi. Naraven les ali marmor je n. pr. že sam ukrašen z naravnimi lisami, naravno dekorativno strukturo itd. Svilo ali polirano kovino že krasijo
razni leski, bakrene izdelke razne barvne oksidirane nijanse itd. Ornament v ožjem pomenu pa naj bi bil pripomoček, s katerim poživimo ali olepšamo sicer pusto ali prazno lice predmeta. Zato je nujno, da razdelimo to poglavje na sledeče točke:
1. Uvod v ornamentiko in analiza ornamenta.
2.	Vrsta motivov ali tipologija (geometrični, rastlinski in figuralni).
•3. Oblikovanje motivov ali stilizacija (tehnična ali geometrična, dekorativna in naturalistična).
4.	Sestava ali kompozicija (tehnična, dekorativna in naturalistična ali prosta).
5.	Vrednost ali kvaliteta ornamenta (količina motivov, tehnična izdelava, harmonija ali ubranost in izvirnost).
E.	Nauk o barvah
Medtem ko je bilo doslej na šoli najbolj nejasno poglavje o ornamentiki, je bil nauk o barvah najmanj razvit. Vsak je barval po svoje, brez kakega predhodnega sistematičnega znanja. Po poglavje razdelimo:
1.	Bistvo barv (glede na fizikalne in kemične lastnosti).
2.	Sestava barv in razni dodatki.
3.	Vrsta in tehnika barvanja ali slikanja.
4.	Imena optičnih barv.
5.	Značaj in pomen barv.
6.	Barvna harmonija.
7.	Praktična uporaba (kaj je polirano, politirano, loščeno, pleskano, slikano, prepojeno ali impregnirano, luženo, emajlirano, lakirano ali liča-no itd).
F.	Umetnostna zgodovina
To poglavje naj vsebuje:
1.	Arheologija ali predzgodovinska umetnost.
2.	Visoka umetnost.
3.	Ljudska umetnost.
4.	Domača umetna obrt (vezenine, čipke, kovaška dela, rezbarstvo, lončarstvo ah keramika itd).
5.	Praktična uporaba (kako si opremimo sodobno in okusno naše stanovanje, kakšna naj bo naša moda, hiša, dekoracija proslav itd).
Iz vse gornje vsebine naj bi se sestavil priročnik s potrebnimi risbami, ki bi ga uporabljali profesorji na vseh srednjih šolah, prišel bi pa tudi prav v našem gospodarstvu. To ne bi bila knjiga šablonskih vzorcev, temveč knjiga dognanih razprav.
Obseg priročnika, ki bi vseboval najnujnejše, bi imel po mojem računu 180 strani besedila in cca 60 strani risb. Priročnik bi prišel v poštev tudi za ostalo Jugoslavijo.
Jože Karlovšek
UTRINKI
Tako obsežnih »delovnih področij« druge sindikalne podružnice ne zmorejo, kakor naše prosvetne. Sindikalni sestanek SPD pomeni tudi precejšnjo naporno popotovanje n. pr. iz Polšnika pod Kumom, Vač ali pa iz Tirne pod Sv. goro, kadar prihajajo v zemljepisno središče: Ljubljano. Naš »življenjski prostor« sega od Preske pri Medvodah pa čez Janče, Štango, Prežganje, mimo Litije do kumljanskih hribov. Zanimivo in poučno bi bilo prikazati denarno žrtev in zemljepisno pot za eno samo zborovanje. Diagram in številke bi govorile več kakor vsaka druga beseda o požrtvovalnosti članov našega — pa seveda tudi drugih prosvetnih sindikatov, kadar greš z doma na sindikalni sestanek.
Poverjenik tov. Ljubič Tone nam je osvetlil resolucijo CK KPJ s III. zasedanja, kjer so podčrtali važnost prosvete in priporočili skrb za prosvetne delavce. Ta resolucija je važen mejnik v zgodovini našega sindikalnega gibanja. Noben šolski zgodovinar ne bo mogel mimo nje. Vklesana bo v temeljni kamen naše zgodovine tako nekako, kakor sem bral svoje dni na neki češki šoli: »Šola in prosveta sta temelj življenja in napredka!
*
Študijski krožki so naše nove delovne osnove! Dobro izveden študijski sestanek da novih pobud. Dovolj smo zreli, da pometemo s sestanki zaradi sestankov, dovolj, da bi še prenesli prazno besedičenje ali pa čitanje referata, ki je mozaik prebranega dnevnika. Zahtevamo vsepovsod poglobitve v resnično življenje in znanost!
Kadar nam ne ugaja dosedanja oblika, jo zavržemo in sežemo po novi boljši, življenjski.
Poznate Štango, Prežganje, Janče? Trije hribi med Ljubljano in Lilijo, med seboj sosedje, ki jih pa ločijo ure hoda! Tri tovarišice s teh gričev so tvorile doslej študijski »krožek«. Vsaka bi potrebovala oporo, pa si je, vse mlade, druga drugi niso mogle dati. Zdaj so to hribovsko enoto razdrobile in bodo prihajale med dolince; pot bo res še daljša, pa bo pomenek v večjem kolektivu bolj plodonosen. In tako je prav!
Delavci pri strojih se bore za kvaliteto. Mi prav tako!
*
Podrobno prosvetno delo ne pozna norme, plana pa nikoli ne do-
sežeš. Nikoli ne moreš do ugotovitve: boljšega ne moremo več ustvariti! To je pokazal razgovor o delu prosvetnih delavcev na prosvetnem, kulturnem, gospodarskem, političnem polju. Stotine drobnih številk, vsaka številka zase vrednota in vsebina! Vsaka številka ure in ure dela, skrbi, potov, pa tudi uspehov, ki jih poplača edino le ugotovitev: storil sem svojo dolžnost!
Uspeh resolucije CK KPJ je tudi v tem, da pričenjajo osnovne edini-ce ljudske oblasti posvečati več pozornosti oskrbi prosvetnih delavcev. V Šmartnem pri Litiji je prišel na šolo novoizvoljeni predsednik KLO, jim prebral okrožnico in jih zaprosil, naj mu povedo svoje želje in potrebe. V takem kraju, kjer gre ljudska oblast na roko prosvetnim delavcem, je življenje vse bolj tovariško; prosvetni delavec, ki ga ne tarejo dnevne skrbi, bo dal še več od sebe; bo kraju in ljudem še več koristil.
Ko smo pretehtali na zboru raznovrstne predloge glede naše oskrbe, smo sklenili, da bomo zaprosili upravo okrajnega magazina, naj obvesti našo podružnico o novodoš-lih kontingentih. Prvenstveno pravico nabave naj imajo najbolj oddaljeni tovariši in tovarišice.
Prodajalna naj vodi seznam članov sindikata in naj zabeleži vsak nakup.
Poleg članarine po lestvici za vse članstvo ZSJ smo na predlog blagajničarke dodali še prostovoljno povišico — za poštne stroške. Ob zaključku smo sprejeli tudi nov tekmovalni plan, ki ga nam je predložila naša neumorna tajnica tov, Iva — marljiva. Sprejeli smo ga soglasno!	Jože Zupančič
CKskureije "v Ujubljano
Bliža se čas šolskih ekskurzij. Mnogo šol si želi ogledati glavno mesto republike Ljubljano. Svoje ekskurzije naj uredijo tako, da bodo prišli v Ljubljano zjutraj in se zvečer spet vrnili, ker v Ljubljani ni mogoče organizirati prenočišč in se tudi šole ne bodo uporabljale za zasilno prenočišče.
»Letos bo več učil in zvezkov in drugih šolskih potrebščin"
Slovenski poročevalec dne 6. februarja t. 1. je pod zgornjim naslovom objavil dopis, ki je prehitel ta naš uredništvu Prosvetnega delavca obljubljeni članek. Članek v SP ima mnogoobetajoči naslov: »Letos bo več zvezkov...« Ker so pa dejansko razmere nekoliko drugačne, moramo svojo obljubo vendarle izpolniti.
Državna založba Slovenije je od ustanovitve dalje skrbela za obvezne šolske zvezke, to so zvezki za šolske naloge vseh onih šol, ki so pod Ministrstvom za prosveto. Obseg in oblika teh zvezkov je bila določena v soglasju z ministrstvom za prosveto. Pri tem ni zadelo podjetje prvi leti na nobene težave. Leta 1947 so se pa te že pojavile in proti koncu šolskega leta 1947/48 je bila kriza z zvezki tu.
Zaradi znižanih kontingentov papirja je bilo treba reducirati i število i obseg zvezkov. S sodelovanjem učiteljstva vseh vrst šol smo ugotovili naslednji maksimum potreb:
12 zvezkov po 32 listov za vsakega učenca osnovne šole; 13 zvezkov po 40 listov za vsakega učenca od 1. do 4. razreda srednjih šol; 10 zvezkov po 40 listov za vsakega učenca od 5. do 8. razreda srednjih šol; 7 obveznih zvezkov po 12 listov za osnovne šole; 4 obvezne zvezke po 16 listov za srednje šole.
Obenem pa smo ugotovili tudi obsolutni minimum potreb, ki je:
7 zvezkov po 24 listov na učenca osnovnih šol; 10 zvezkov po 24 listov na učenca nižje srednje šole; 7 zvezkov po 24 listov na učenca višje srednje šole; 4 obvezni zvezki po 8 listov za osnovne šole; 4 obvezni zvezki po 12 listov za srednje šole;
V zgornjih količinah so vštete tudi risanke in notni zvezki.
Normalna poraba papirja za kritje maksimalnih potreb je v zaokroženem številu 800 ton papirja; za kritje minimalnih potreb pa 324 ton papirja.
Od dodeljenega letnega kontingenta je torej odvisno, ali bo letos več ali manj zvezkov. Potrebe so vsako leto v glavnem iste, s kontingenti pa je nekoliko težje. Najprej naj omenimo, da smo navajeni računati potrebe zvezkov po šolskem letu, kontingenti pa se odmerjajo po koledarskem letu. To je bil tudi vzrok, da je DZS razdelila dobavo obveznih zvezkov na dva dela: za prvo in drugo polletje. Kontingent papirja za zvezke za drugo polovico 1949. leta je znašal 130 ton. Iz tega so bile krite potrebe za tekoče šolsko leto v minimalnem obsegu. Kontingent za drugo polletje, t. j. za prvo četrtletje 1950 predvideva za zvezke 45 ton papirja, kontingent za drugo četrtletje pa se bo prihranil za začetek šolskega leta. Iz tega sledi, da znaša celoten letni kontingent papirja za zvezke za leto 1950 180 ton papirja.
Zaključek je torej povsem enostaven in ni potrebna nobena razlaga.
Tak položaj je narekoval in narekuje načrtno razdeljevanje zvezkov. Delitev se je doslej vršila na isti način, kakor se razdeljujejo knjige, to je po številu učencev in po preračunanih potrebah za posamezne šole in stopnje. Sodelovanje poverjeništev s podružnicami — knjigarnami je bilo za pravilno razdelitev nujno potrebno.
Toliko o kontingentih za šole s področja ministrstva za prosveto. Poleg teh šol so še srednje in nižje strokovne šole, dalje šole za vzgojo strokovnih kadrov in vrsta tečajev. Za te šole so odmerjeni posebni kontingenti, pri čemer se mora upoštevati to, da imamo za te šole prav malo učbenikov in da so učenci teh šol zaradi pomanjkanja učbenikov močno navezani za zelo obsežno zapisovanje snovi. Vendar so ugovori zaradi nesorazmerja med kontingenti delno upravičeni.
Celotne potrebe po zvezkih naj bi kril fond široke potrošnje. Zaradi težav, ki so nastopile, je bil ves kontingent fonda za široko potrošnjo prenešen v izventržni fond, da bi bile tako osnovne potrebe po šolskih zvezkih v kar največji meri krite. Pri blagovnih fondih nastanejo viški, ki gredo v prosto prodajo. Taki viški so bili tudi pri tem predmetu. Prav pri teh viških smo ugotovili, da so bili ponekod oddani v prodajo brez upoštevanja šolskih potreb.
Kaj torej sledi iz navedenega in kaj moramo ukreniti, da bomo lažje premagovali težave?
1.	Razpoložljive zvezke moramo v šoli zelo smotrno uporabljati. Ne smelo bi se dogajati, da nekateri učitelji kljub temu, da so na razpolago potrjeni učbeniki, še vedno narekujejo snov.
2.	Pregledati določene obsege zvezkov za posamezne predmete in ugotoviti, kje bi mogli še v večji meri koristneje izrabiti njih prostor.
3.	Navajati učence na varčevanje z zvezki in jih pri tem tudi stalno nadzirati v šoli in doma.
4.	Predočiti pristojnim činiteljem nujnost točne in v danih mejah možne oskrbe z zvezki. Kontingenti za šolske zvezke naj bi bili vezani na šolsko leto in bi se njih zagotovitev morala točno izvajati.
5.	Utrditi tesno sodelovanje pri razdeljevanju zvezkov s podružnicami Državne založbe Slovenije in Mladinske knjige (v Ljubljani še z mestnim podjetjem »Strojpis«) na eni strani, na drugi pa s poverjeništvi za prosveto, za trgovino in preskrbo in za delo pri vseh okrajnih ljudskih odborih.
S tem smo odgovorili na vprašanja oskrbe z zvezki. Z oskrbo z ostalimi šolskimi potrebščinami je tako:
Svinčniki: uvoz grafitnih min iz Češke je lani izostal, zato je bilo ob koncu leta prav tesno s svinčniki. Sedaj je vprašanje grafitnih min rešeno in produkcija svinčnikov bo krila naše potrebe. Seveda pa mora tudi pri tem predmetu veljati pravilo varčevanja. Potrebe v Sloveniji so preračunane maksimalno za 8000 grosov svinčnikov (1,152.000 kosov); minimalno na 4000 grosov svinčnikov; kritja pa je za 7000 grosov svinčnikov.
Radirke: zagotovljena je zadostna produkcija tega predmeta za kritje vseh potreb.
Risalni pribor: (ravnila, trikotniki vseh vrst, zavojno ravnilo), je zagotovljen v polni meri. Tudi kakovost izdelkov se'bo znatno izboljšala in letos bomo dobili tudi vrsto novih predmetov tako za potrebe šol kakor za splošne potrebe (računala ...)
Težje je s kotomeri zaradi pomanjkanja primernega kartona. Risalnih desk tudi ni dovolj, ker ni zadostnih količin suhega lipovega lesa.
Specialni risalni pribor, t. j.: šestila, premična računala, normogra-fi, tehnični svinčniki, risalni papirji, mine za tehnične svinčnike in podobno je uvozno blago, kar povzroča težave pri nabavi. Pogrešamo seveda prav tako tudi razne vrste specialnih barv in čopičev.
S tem smo ugotovili dejansko stanje za predmete, ki so obseženi pod imenom:	šolske potrebščine.
Ostane še vprašanje oskrbe z učili, o katerih citirani članek tudi govori.
Ne smemo reči, da ne bi bilo ni-kakega napredka pri produkciji teh predmetov. Prav gotovo je vsako leto več izdelkov; tudi kakovost se izboljšuje, a vendar je še dolga pot do popolne oskrbe in kritja vseh potreb. Zgrešeno bi bilo živeti v prepričanju, da za tovarne učil ni težav, ki tarejo ostalo našo produkcijo. Tudi ne smemo prezreti dejstva, da so potrebe zaradi vojnih posledic in izrednega dviga našega šolstva zelo velike in da stalno rastejo. Tako je torej nemogoče čez noč kriti vse potrebe, ko še nismo izgradili lastne industrije, ki nam je tudi za to potrebna. Zato smo prisiljeni, skrbeti za pravilno razdelitev razpoložljivega kontingenta učil, upoštevajoč predvsem tiste šole, ki ta ali oni predmet (učila) najbolj potrebujejo. (Za leto 1950 bo za Slovenijo na razpolago enajst reliefov Jugoslavije in 80 reliefov Slovenije).
Državna založba Slovenije skrbi po svoji mreži za razdeljevanje vseh teh predmetov. Da bo razdeljevanje pravilno in točno pa je nujno tudi sodelovanje učiteljstva, ki pa ne sme poznati le svoje šole, ampak mora imeti vedno pred očmi dejansko stanje in vse iz tega vidika tudi presojati. Le tako bomo dosegli, da bo to, kar bo na razpolago, tudi pravilno in smotrno razdeljeno in prav tako tudi smotrno izkoriščeno.
B. G.
Neteaf šolskil) vprašan/
Gre za vprašanje, ali je potrebna taka reorganizacija šolstva, da bodo mogli v 1. razr. gimn. ozir. sedem-letke le učenci iz V. razreda, ali pa naj gredo iz IV. razr. samo odličnjaki, vsi ostali pa šele iz V. razreda. Gimnazijski učitelji tarnajo, da ne gre in ne gre, da je ena četrtina učencev razredu v breme. Izkušnje res kažejo, da dosega v prvih razredih gimnazij in sedemletk premajhen odstotek učencev pozitiven uspeh. O tem smo večkrat razpravljali na naših sindikalnih sestankih, verjetno so o tem govorili tudi drugod in bi bilo prav, da se oglase. Nekateri, posebno tovariši z gimnazije, so za peti razred in za prehod iz tega v gimnazijo, drugi pravijo, da bi bil to korak nazaj v razvoju našega šolstva. Vsekakor pa drži, da nekaj ni v redu, da nekje škriplje. Poglejmo primer: v nekem 4. razr. je izdelalo razred z dobrim in s prav dobrim uspehom 90 % učencev in to pred komisijo, katere član je bil tudi profesor z gimnazije. Polovica teh učencev ne more na gimnaziji nikamor, imajo po več nezadostnih ocen in le z veliko pomočjo staršev se nekaterim posreči, da izdelajo brez popravnih izpitov. So učpnci, ki imajo po 4,5, da celo po 8 nezadostnih ocen v 1. polletju.
Pedagogika pravi, da manj nadarjenih otrok ni in da tiči vzrok slabemu učnemu uspehu v slabi
kvaliteti pouka. Logičen zaključek: slabi pedagogi in slabi strokovnjaki so ali skoraj vsi učitelji četrtih razredov ali skoraj vsi učitelji sedemletk oziroma gimnazij.
Imamo samo dve izbiri, da izboljšamo uspeh: da uvedemo peti razred in iz njega prehod v gimnazijo oziroma sedemletko ali pa da poiščemo vse vzroke tega nezdravega stanja v 1. razr. gimnazij ozir. sedemletk, pa tudi načine izboljšanja oziroma odprave napak. Tov. Djilas pravi »ne bomo dovolili, da bi dobilo ljudstvo slabe strokovnjake na račun izpolnitve plana kadrov«. Ti mali še res niso strokovnjaki, toda bodo postali.
Če hočemo usmeriti razvoj našega šolstva po resoluciji III. plenuma CK KPJ, je nujno, da pomagamo odkrivati napake našega dela ali sistema samega. Nakazal bom le nekatere:
1.	Učni načrti so prenatrpani. Razen tega naj bi delil nov učni načrt predmete v glavne (rač., slov., prirodoslovje) in v stranske.
2.	Zaradi prenasičenosti učnega načrta ( v 4. razr. je^ treba po več mesecev obravnavati še snov iz III. razr., ker tam tudi niso zmogli) se rado zgodi, da v IV. razr. v drugem polletju hite z obravnavo računstva in slovenščine (zaradi izpita in da bo procent tistih, ki izdelajo, čim večji), kar gre na škodo realij. V
naglici predelano snov učenci pri izpitu sicer znajo, ni pa postala njih trajna last. Učni načrt pa, pravijo, da je zakon!
3.	Učitelj na gimnaziji mora biti tudi pedagog, kjer je, tam so učni uspehi boljši. Več razlage, pojasnjevanj, manj podajanja ali celo narekovanja razlage. In vsaj nekoliko upoštevati individualno delo. Učenec iz 4. razr. osn. šole ni napravil do 1. razr. gimnazije duševnega skoka!
4.	Kriterij ocenjevanja v 1., 2., 3. razr. osn. šole za prehod v višji razred naj bo strožji, naj bo objektiven. Pri ocenjevanju učencev 3 razr. za prestop v 4. razr. naj soodloča upravitej šole. Za okoliš sindikalne podružnice v Slov. Bistrici smo ustanovili strokovne komisije tudi za prve tri razrede osnovnih šol, ki naj pripomorejo k solidne j-šemu znanju učencev ob vstopu v
4.	razred.
5.	Naše šole so preslabo oskrbljene z učili, nazorili, zato pouk ni dovolj nazoren, zato je še vedno preveč formalizma. Sklenili smo, da bomo sami in s pomočjo krajevnih delavnic izdelali čim več učil.
6.	Učenci so vse preveč zaposleni z raznimi akcijami, vsemogočimi krožki, ki osvajanje znanji a preje zavirajo kakor pospešujejo. Brez sodelovanja šolske mladine bi v nje korist kak tak posebni teden mogel tudi mimo nas!
7.	Pri sestavi novih učnih načrtov naj sodeluje čim več učiteljev. Le tak učni načrt bo dober in bo ustrezal naši stvarnosti, z-a katerega bodo dali predloge pedagoški delavci iz samih razredov. Zdaj, ko nam Je III. plenum CK KPJ tako jasno nakazal smernice za nadaljnje delo, vemo, kaj hočemo, kakšnega človeka vzgajamo in kako ga naj vzgojimo.
8.	Res je, da gre mnogo učencev v srednjo šolo, ker nekam pač mora, veže ga šolska obveznost. Ostaja doma, kadar je delo, a ni nobenega sredstva, da bi se ga rešili in je razredu prava cokla. Poslati ga nazaj bi bilo napačno. Smo v začaranem krogu, saj je isti učenec pred komisijo pokazal zrelost, za srednjo šolo!
9.	Samo kvaliteten pouk je zanimiv, dviga šolski obisk in razredno disciplino ter 5-tem učni uspeh. To je osnova. Zato: ne samo ideološko, prosvetni delavec se nujno mora tudi strokovno stalno izpopolnjevati.
Mogoče bi bilo dobro prenesti sprejemne izpite zopet na srednjo šolo. Na šolah z več oddelki četrtega razreda bi mogoče le kazalo uvesti peti razred.	L. Žnuderl
S tem člankom otvarjamo diskusijo o načetih vprašanjih. Močno dvomimo, da bodo pisca naši šolniki v vsem podprli. Uredništvo
Pionirji pozdravljajo pomlad
Med prvimi prazniki, ki ga proslavljajo pionirji v svojih četah in odredih, ko se začne sneg taliti po gorah, je Praznik pomladi. Kako sveže je vse okrog tebe, ko se napotiš v gozd in ko se umakneš oklepu zidov in hiš. In kdo se more bolj prisrčno veseliti novih sončnih dni, kot se jih veselijo naši otroci? »Pozdrav pomladi« je tradicionalen praznik Zveze pionirjev, ki ga pionirska organizacija proslavlja vsako leto.
Z nekaterimi izkušnjami, ki so jih Okrajni pionirski štabi pridobili pri organiziranju pionirskih praznikov in prireditev, so tudi letos začeli s pripravami za pomladanski praznik. Posebnost Praznika pomladi je v tem, da s svojo'vzgojno vsebino vpliva na otrokov čut kolektivnosti in tovarištva, na smisel za radost in lepoto, na ljubezen do rodnega kraja in domovine.
Da bi bil Praznik pomladi čim bolj pripravljen in izveden, je potrebno, da bo učiteljstvo, ki pozna želje in težnje otrok posredovalo zvezo z vsemi množičnimi organizacijami in dalo mladinskim voditeljem vso pomoč. Vsak pionirski odred, pa naj bo še tako oddaljen, bo na svoj način in po svojih možnostih
Naši igralci in
V nedeljo, 26. februarja so v Bohinjski Srednji vasi proslavili obletnico svoje kmetijsko-delovne zadruge. Velik praznik je bil to, ne samo za člane zadruge, temveč za vso Zgornjo bohinjsko dolino. Prvič v zgodovini so namreč nastopili v Bohinju člani ljubljanskega narodnega gledališča, čigar sindikat je prevzel patronat nad obdelovalno zadrugo »Videm«.
Z uvodnim govorom je prikazal mladinec, član zadruge, zgodovino in nastanek zadruge, njen razvoj in uspehe.
Sledil je kulturni program. Člana ljubljanske Opere Svetozar Banovec in Nada Vidmarjeva sta ob spremljavi harmonike zapela več pesmi. Za večino gledalcev je bilo to nekaj novega, saj solo petja še niso slišali. Pov. Povše je s harmoniko navdušil poslušalce. Tudi Kajuhova Kmetova pesem, ki jo je recitiral Potokar, in Klopčičeva Obrekovalcem Jugoslavije, ki jo je recitiral Makuc, sta bili novo doživetje.
proslavil Praznik pomladi. Prav gotovo bo osnovna oblika izvedbe tega praznika izlet. Tako tudi mora biti; toda izlet, združen z najrazličnejšimi igrami, gozdnimi karnevali, fizkulturnimi tekmovanji itd., bo za pionirje zares pomenil pravo radost na prostem.
Program izleta, ki ga naj pripravijo skupno mladinski voditelj, tovariš učitelj, pionirski vodnik iz bližnjega telovadnega društva, oficir JA iz Zveze borcev, tovarišica iz AFZ, naj obsega kar največ prostega gibanja, združenega v najrazličnejših igrah in tekmovanjih vzgojno - zabavnega značaja z elementi pred-vojaške vzgoje. Do izraza naj pridejo različni krožki:	modelarji naj
tekmujejo z modeli, naravoslovci naj nabirajo različne kamenine, rastline za herbarije, pionirji naj se okolico. Izlet je treba združiti s tekmovanjem za pionirsko fizkulturno značko in vključiti v program polaganje norm, ki jih je možno na danem mestu in terenu izvajati. To bodo v največ primerih tekmovanja v skoku s palico čez
jarek, teki, opazovanja raznih predmetov v naravi in določanje strani neba, met žogice v tarčo. — Program naj zaključijo s tabornim ognjem.
naši zadružniki
Komični trio. plesne skupine SKUD Tone Tomšič, je navdušil gledalce, da so zahtevali ponovitev.
Med sporedom je pozdravil v imenu sindikata gledaliških igralcev zadružnike dr. Bratko Kreft. Izrazil je zadovoljstvo nad doseženimi uspehi in jih pozval, naj nadaljujejo s svojim delom in ga še izboljšujejo.
Ob koncu programa se je prirediteljem zahvalil predsednik obdelovalne zadruge. Gledalci bi ga skoraj nagnali z odra, pa ne zaradi tega, ker se je prišel zahvalit, temveč zato, ker so uvideli, da je program s tem končan. Zahtevali so še in še: »Ne ti, oni naj pridejo še na oder...«
Bohinjci se ne navdušujejo radi, ploskanje pri njih ni v navadi. Tedaj pa so se ogreli in dali priznanje nastopajočim. Tega ne bodo tak» kmalu pozabili. Obiskali bodo spomladi »botra« v Ljubljani in ga povabili, naj pride poleti na oddih k jezeru in v planine.
RISANJE V SREDNJI ŠOLI
V februarski številki »Prosvetnega delavca« smo brali poziv k sodelovanju pri razpravljanju v vprašanju risarskega pouka na srednjih šolah v zvezi s predlogi za korekture učnega načrta. Ugotavljamo, da je zadnji sestanek aktiva risarjev na ljubljanskih srednjih šolah pokazal, da je gornji poziv vzbudil precej zanimanja, da pa je žal še mnogo tovarišev in tovarišic, ki ne kažejo nobenega ali pa zelo malo zanimanja za predmet, katerega poučujejo. Posebej velja to za tovariše v okolici Ljubljane, ki bi se prav lahko kdaj pa kdaj udeležili'rednih sestankov našega aktiva. Od tovarišev iz Maribora pa pričakujemo, da se skoraj oglasijo v »Prosvetnem delavcu« in nam povedo, kako in kaj mislijo o vprašanjih, ki smo jih nakazali in načeli na naših sestankih. Zdi se, da je za nekatere ta predmet že davno obdelan in da ni vprašanj in problemov, ki bi jih kazalo reševati v zvezi z. p j im. Sestanki aktiva risarjev so pokazali prav nasprotno. Če se namreč zavedamo,
da živimo v času nove, socialistične stvarnosti, ki se uveljavlja vsepovsod, predvsem pa v šoli, tedaj bi bilo naivno misliti, da mora biti današnji pouk risanja tak kakor tedaj, ko se je današnja stvarnost jela kazati šele v prvih nejasnih obrisih. Zadnji sestanek, ki je bil dne 1. marca t. 1., je dokazal, da je problematika novega risarskega pouka kaj pestra in hkrati na moč tehtna, saj je današnji pouk iz vseh predmetov najtesneje povezan z risanjem. Na že omenjenem sestanku smo prvenstveno razpravljali o novem učnem načrtu, oziroma o korekturah sedanjega učnega načrta za srednje šole. Predvsem smo razpravljali o poučevanju umetnostne zgodovine na gimnazijah. Doslej je edino na klasični gimnaziji pouk umetnostne zgodovine urejen tako, da predava profesor učencem ta predmet v sedem in osmem razredu, tedensko po dve uri. Dejstvo je, da je tak pouk uspešnejši in da je predavatelju delo olajšano.
Zadnjega sestanka aktiva risarjev se je udeležil tudi dr. Sijanec, ki je kot umetnostni zgodovinar podal svoje poglede in pripombe k pouku tega predmeta na gimnazijah. Ze davno smo si bili na jasnem, da bi morali na gimnazijah poučevati umetnostno zgodovino strokovnjaki, t. j. umetnostni zgodovinarji, ki poznajo in obvladajo snov. Ugotovili smo namreč, da naši inteligenti skoraj nimajo pojma o umetnostni zgodovini, zato pogosto ne morejo razumeti stvaritev naših umetnikov.
O tem vprašanju se^je seveda takoj pojavilo še tehtnejše: vprašanje učne knjige. Zdaj namreč poučujemo umetnostno zgodovino tako, da si dijaki ob razlagi beležijo najvažnejše ali pa jim profesor po razlagi narekuje kratek izvleček podane snovi. Menda je odveč pripomniti, da je tale način pouka sila zamuden in da največkrat ne rodi sadov, ki jih pričakujemo. Zato je bil sklep aktiva, da morajo naši umetnostni zgodovinarji čim prej sestaviti učno knjigo. Znano je, da se je o izdaji take učne knjige že mnogo razpravljalo. Veliko se je tu-
di govorilo o tem, da mora biti taka knjiga napisana tako, da bo uporabna na vseh srednjih šolah v državi. Zdi se nam, da je tak sklep plod teorije. Praksa je pokazala, da na ta način še dolgo ne bomo dobili te prepotrebne učne knjige.
Po mnenju umetnostnega zgodovinarja naj bi strokovnjaki ta predmet predavali na čim višji stopnji, t. j. v sedmem in osmem razredu, ter ga povezali s snovjo obče zgodovine. Če bi se pokazalo, da je za dve leti snov preobsežna, tedaj bi jo kazalo razširiti še na peti in šesti razred. Predavatelj bi moral hkrati obravnavati zgodovino drugih umetnosti: glasbe, gledališča itd. Seveda bi morala biti povezava upoštevana tudi v učni knjigi. Program, ki ga določa učni načrt, naj bi bil razdeljen v dve dobi: prva doba bi obsegala umetnost od začetkov do renesanse, ki bi jo obravnavali v sedmem razredu, od renesanse do danes bi obravnavali v osmem razredu.
Prav tako važen kakor učna knjiga o umetnostni zgodovini je tudi slikovni material, ki ponazo-ruje najvažnejše umetnostne spo-
menike vseh dob. Tudi o izdaji te knjige se je že mnogo govorilo, vendar je do danes še nimamo. Kakšen pa je pouk tega predmeta brez slikovnega materiala, si menda lahko vsakdo prav živo predstavlja. Kaj pomaga ploha besedi, če nimaš podobe, ki pove dijaku vse tisto, kar je ustvaril umetnik. Poleg zbirke podob bi bilo nujno potrebno urediti na zavodih predavalnice, kjer hi se lahko kazalo dijakom te in druge- podobe s pomočjo diapozitivov in epidiaskopov. K učnim pripomočkom spadajo seveda še ogledi umetnostnih spomenikov v kraju, kjer je šola. Treba bi bilo torej izdelati tudi seznam spomenikov, ki si naj jih ogledajo dijaki. Pri tem bi jih kajpak opozarjali na varstvo spomenikov, ki so last ljudstva, torej tudi njihova last. Da bi morali profesorji, ki predavajo občo zgodovino, zemljepis in filozofijo prav tako upoštevati umetnostno zgodovino, je razumljivo, saj je imperativ današnjega naprednega pouka: VSI PREDMETI NAJ BODO SMOTRNO POVEZANI MED SEBOJ!
Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Jože Zorn. Uredništvo in uprava Ljubljana, Miklošičeva 22/11. Telefon 45-86. Letna naročnina din 80. . Številka čekovnega računa 604-90603-16
«	Tiska tiskarna »Jože Moškrič«, Ljubljana