Loto IX, St. 244 LJubljana, sreda 17. oktobra 1928 Cena 2 Dfn — I—J« 4. «)—tr»|» — nactno Um —, ca mm* Din Oglas po tarifa. UnedniStvo i LtvMJana, iCnatlova ulica »ter. $/L Ttktten it. ac>7* in >804, ponoči tudi te. «034. ■•kopiti •• n« traiai«. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko I^HHIHm I^Mbljana, n«»miBWi <*ca te. s«. — Telefon te. soj*. >■—■!■« oM«l«ki Ljubljana, Prcta« lova oNo te. 4. — Telefon te. 1491 PodraZoid: Maribor, Ateksaodrava te (j — Celje, Aleksandrova cesta Ktfu pri postnem četmodn: Ltab-Imi te 11.84* • Praha čisto 78.1t©« W»en. Nr. 105.»41. ' Ljubljana, 16. oktobra. Romunski parlament se je včeraj slovesno zopet otvoril. Poslanska zbornica ta senat sta imela skupno sejo. ki se je pričela s prestolnim govorom princa Nikolaja, člana regentskega sveta. Pri otvoritvi je važen predvsem fakt, da se otvoritve ni udeležila nacijonal-no zaranistična stranka. Iz tega sledi, da misli ta stranka, ki je predlanskim v znak protesta proti liberalnemu režimu zapustila parlament ter prenesla svojo borbo med narod, vztrajati tudi nadalje v bojkotiranju zbornice. Tei taktiki se seveda ne more nihče čuditi, zakaj nemogoče je, da bi se največja politična stranka vrnila nazaj v parlament, preden so se izpolnile njene zahteve; po pravici bi se smatrala taka preokre-nitev za poraz in za priznanje, da je bila njena dosedanja taktika pogrešena. Narodnokmečka stranka pa nikakor ne misli na kapitulacijo, nasorotno! Ta';oi do otvoritvi parlameta. odnosno po n'ib!i-kaciji prestolnega govora ie izdala pro-klamacijo, v kateri se vehementno obrača proti režimu, izjavlja, da smatra slej ko prej sedanji pariament za nezakonit in mu napoveduje bojkot tudi za-naprej. Napoveduje neizprosno borbo režimu in preti s še ostrejšimi bojnimi sredstvi, kakor tih je uporabljala doscj. Kar se tiče notranje politike, imamo tedaj v vsem obsegu dosedanjo sitja-cijo; borba med vlado, ki jo reprezen-tira liberalna stranka, in opozicijo, ki se opira na radikalne kmete stare Romunije in večino stare nacijonalne stranke z Erdeljskega. se bo nadaljevala z nezmanjšano srditostjo. Saj je bil od celotne opozicije prisoten le ge neral Avarescu. Romunija se že dolgo pogaja za inozemsko posojilo. V prestolnern govoru se je čula izjava, da je inozemska finančna pomoč zagotovljena. Opozicija oa se si-aito obrača proti tej trditvi, češ da je vlada že v juliju javno proglašala, da je posojilo zaključeno, v resnici pa ga niti sedaj še nima. Znano je, da je opozicija v svoji borbi tako daleč, da je poslala svoje emisarje v inozemstvo, ki so tamkaj agitirali zoper posojilo, se veda ji ne more biti vseeno, če se Bra-tianu ipak posreči uspeti s finančnimi akcijami na zapadu. Od ostalega je še posebno zani:rrivo poglavje o vnanji politiki. Otvoritveni govor je naglašal. kako se je Romuniji posrečilo utrditi prijateljske odiošaje z raznimi državami ter izrazil pričakovanje, da se bodo pogajanja, ki so \ teku za rešitev nekaterih še odprtih vprašani z Nemčijo in Madžarsko, ugodno zaključila. Glede Madžarske se ie princ Nikolaj izrazil dovolj zmerno, iz česar pa se seveda pač ne sme sklepati, da bo Romunija v svojem principijcnem stališču popustila. To tem mani. ker v Budimpešti ničesar ne storijo, da bi si pridobili zaupanje svojih sosedov «na osnovi tega večjo koncilijantnost, marveč ravno nasprotno. Gotovo bo tudi v Romuniji primerno odjeknil govor, ki ga je imel te dni v šopronju madžarski ministrski predsednik grof Bethien. Tamkaj je slavil zmago, ki jo je dosegla madžarska stranka nad avstrijsko v Sopronju in ki je povzročila, da se je mesto vrnilo Madžarski, dasi ga je mirovna pogodba že prisodila Avstriji. Bethlen pa je porabil to priliko, da je revandiciral za Madžarsko tudi ostali Burgenland, pa ne le to, marveč tudi vse ostale pokrajine, ki jih je trianonska pogodba odtrga'a od Madžarske. Trdil je. da bi se prebivalstvo v teh pokrajinah, ako bi imelo priliko plebiscita, izreklo za Madžarsko, ičeš. saj se je v Šopronju, ki je imel po madžarski stitistiki nemško večino, našla kljub temu večina za Madžare. Logika Bethlenovega govora je enostavna. V Avstriji in Nemčiji je našla že živahen odmev, ki soglaša v volji, da ostane Burgenland za vse čase — nemška pokrajina. Našla pa bo tudi v Češkoslovaški, Jugoslaviji in Romuniji, saj so te države po madžarskih ireden-tističnih težnjah prizadete še v večji meri. Madžarske izjave prihajajo tedaj kakor nalašč. Določati morajo romunsko vnanjo politiko, ki se ne more oddaljiti od Male antante, kot najzanesljivejše garancije zoper madžarski iredentizem. Zato je o priliki obnove srdite notranje borbe v Romuniji sigurno vsaj to. da se smer vnanje politike te naše sosede in zaveznice ne more spremeniti. Kako lažejo Sarajevo, 16. oktobra, r. Klub SDS v Sarajevu je izdal naslednjo objavo: «Neki Svetozar Štefanovie je na demokratski konferon-ei v Novem Sadu trdil, da se mn je predstavil neki Jovo Pelobešič leta 1924. kot »ajuik Okrožnega odbora samostoinih demokratov v Sarajevo in da je njemu in njegovima tovarišema ponudil 1 milijon dinar;ev, ako ubijejo dr. Spaha in dr Korošca. Navedene besede Svetorarfa Štefanovima so podlo obrekovanje SDS, ker Jovo Pelcbeši^ od osnovanja SDS v Sarajevu pa do današnjega dne ni bil član sarajevske organizacije, še »nanj pa okrožni tajnik. Oseba s takim imenom ▼ Sarajevu sploh ni inana.* Papeški nuncij proti politični zlorabi vere Važne izjave beograjskega papeškega nuncija msgr. Pelegrinettija o stališča cerkve do dnevne politike Zagreb, 16. oktobra n. Pred odhodom iz Zagreba so novinarji vprašali papeškega nuncija msgr Pellegrinettija, ali je res, da stoji na strani onega katoliškega episkopata, ki odobrava sedanjo politično smer dr Korošca. G. nuncij je odgovoril: »To so samovoljne vesti; moja naloga je jasna; jaz zastopam sveto stoli-co v državi SHS in se v politična in strankarska vprašanja ne vmešavam, niti se hočem vmešavati Moja misija je omejena na cerkev in verska vprašanja in cerkev se nikjer ne spušča v interna strankarska ali politična vprašanja. Ne more se zavzeti katerokoli stališče v strankarski ali politični borbi dveh ali treh, da bi eden izmed njih ne bil zadovoljen, ker vsi mislijo, da imajo prav. Pogosto pa moreta tudi obadva grešiti. Načeia morejo biti popolnoma dobra in pravilna. Toda naravno je. da jih pri izvajanju ljudje izkrivljajo, cerkev pa je nasprotno nepo-kolebijiva v vprašanju načel. Ona ne popušča, niti ne sme v tem oziru popuščati. Načela so večna, toda ljudje se menjajo.« Na vprašanje, ali se je škofovska konferenca bavila z aktualnimi političnimi vprašanji, je msgr. Pellegrinetti odvrnil: »To je bila redna letna konferenca in jaz sem se je udeležil, ker ni mogoče, da bi me vsi škofje obveščali o tekočih cerkvenih vprašanjih samo v Beogradu. Vedno je mnogo vprašanj, o katerih se je treba skupno razgovori ti.« Na vprašanje, ali mu je znano, da se mnogi duhovniki postavljajo za politiko, ki je ntprijateljska do narodnih interesov, je odgovoril: »Jaz sem predstavnik cerkve in moja misija je. ustvariti čim boljše odno- šaje med cerkvijo in državo. Cerkev se ne spušča v taka vprašanja.« Zanimivo je, da je nuncij Pellegrinetti na vprašanje novinarjev, kaj pravi k temu. da javnost ugotavlja, kako mnogi duhovnik« odkrito podpirajo sedanjo vlado, odgovoril samo: »Objavljen bo komunike.« Nuncij Pellegrinetti pri tem na pokazal volje, da bi se o tej temi še nadalje razgovarjal. Kakor znano, v objavljenem komunikeju ni nobene izjave političnega značaja. V nadaljnjem razgovoru je nuncii Pellegrinetti izjavil: »Ljudje ved~ da je cerkev velika moč in zato bi jo hotel vsakdo izmed njih imeti zase na svoji strani. Toda cerkev se ne more voditi od minljivih naziranj ljudi. V Beogradu sem se naučil izraza: Svako čudo za tri dana. Tako je pri ljudeh običajno. Kakor pa sem že rekel, motri cerkev vse s stališča večnosti.« Končno se ie nuncij Pellegrinetti pritožil, da se pogosto ne prinašajo točne informacije o cerkvenih funkcijonarjih. Tako ie n. pr. opozoril na slučaj kardinala Mafija, o katerem se je od strani članov Jadranske straže trdilo, da se ie udeležil kongresa Lege Nationale v Milanu, čeprav ni bil že več let tamkaj Nuncij Pellegrinetti pravi, da je to vest svoječasno demantiral, kar pa se mu je zamerilo, češ, da se vmešava v naša notranja vprašanja. Pristavil je: »To je razlog več. da se izogibam političnim intervencijam.« Na vprašanje, kakšen }e danes polo žaj katoliške cerkve v državi SHS, ali je ugodnejši, odkar je v Beogradu, je nuncij Pellegrinetti izjavil? »Položaj je isti, razlike ni nobene. Kdaj bo sklenjen konkordat, ne vem; to je odvisno od mnogih okoliščin.« čudni nazori Ljube Davidoviča Kraljev povratek iz Topole. — Konferenca med Korošcem in Davidovicem. — Miloš Savčrč ori dr. Spaliu. — Davidovič o Savčičevi akciji in političnem položaju Beograd, 16. oktobra, p. Dane< opoldne se je kralj vrnil iz Topole v prestolnico. >(je-gov povratek spravljajo v zveM s težkim političnim položajem in z akcijo inž. Miloša Savčiča. Opoldne se je vršila v predsedništvu vlade enourna konferenca med prro^/^ik mi vlade dr. Korošcem in Ljubo Davidovičem. po konferenci so novinarji obkrožili šefa demokratske stranke in ga spremili do doma. Spotoma je dal Ljuba Davidovič -ovi-narjem naslednje izjave: du bi pač morali povedati, zakaj je treba nanj apelirati.* cHrvati zahtevajo reparacije. Je-li ste voljni dati Hrvatom reparacije?> cKakšne reparacije? Kdo more mrtvega Radira obuditi? Kdo more rodbini vrniti Radira? Za to so reparacije nemogoče. Mi *mo iskreno obžalovali njegovo smrt, vsaj kolikor se mene tiče. Gosp. Savčič se je zanimal za naše naziranje o sporazumu. Počakal bo še na prihod Ace Stanojeviča, da se tudi ž njim porazfovori, ker je Aca Stano-nevič sedaj šef radikalne stranke.* Novinarji so nato vprašali Davidoviča, kaj sodi o dalmatinskem agrarnem vprašanju in je - li bo v kratkem rešeno. Davidovič je odgovoril, da se demokratska stranka zalaga za dalmatinsko pgnmo vprašanje. To vprašanje se mora rešiti, ker ie v interesu siromašnega prebivalstva. Ako radikali odklanjajo rešitev tega vprašanja, uaj v Narodni skupščini glasujejo proti. Demokratska stranka je sklenila da ie lre'»a rešiti agrarno vprašanje tudi v Vojvo lini. Južni Srbiji in v ostalih pokrajinah naše države. l Samo še danes zadnjikrat ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri imate zadnjo priliko ogledati »t divno*lepi velefilm Sns Kerenina Umetniško veledelo, k! je želo ogromne triumfe in nedeljeno hvalo po vsem svetu. GRETA GARBO in JOHN GILBERT ostaneta nepozabna vsakemu, kt ju je videl kot Ijubavni par v tem filmu. Ne zamudite ta spored hi pre« skrbite sd takoj vstopnice. Tel. 2124. Elitni kino Matica. moment v pričetku konca svetovne vojne. Po popolni kapitulaciji centralnih sil je general Franchet d' Esperey 3. novembra 1918. zasedel Carigrad. Do konca 1919. je bil nato še vrhovni poveljnik zavezniških armad v Orijentu, leta 1920. pa se je vrnil v Pariz kot novi član francoskega vrhovnega vojnega sveta. Nedolgo za tem mu je bila po-klonjena najvišja vojaška čast; povišan je bil v maršala. Visokega francoskega dostojanstvenika bo danes Ljubljana in Slovenija sprejela v svojo sredo s čustvi hvaležnosti in spoštovanja. Dr. Hogler - 601etnik Danes bo obhajal v svojem ožjem rodbinskem krogu tiho in skromno 60!etnico rojstva splošno znani ljubljanski zdravnik g. dr. Ivan Hogler. Trden, čil in neumoren le dočakaj svoj današnji jubilej. Ob požrtvovalnem delu od zore do mraka so ma potekla tri desetletja prakse. In danes ga vidiš ob vsakem vremenu na kolesu, ko hiti v oddaljena predmestja ali v okolico bolnikom na pomoč. Jubilant se je rodil v Stari Loki pri Kočevju. Srednjo šolo je dovršil v Liubljani. kier je leta 1887. maturiral. Univerzo je študiral na Dunaju ta leta 1893. pramovlral. Tu je ostal na kliniki tudi v praksi. Pozneje Je bil asistent dr. Valeote v Ljubljani. Kot samostojen zdravnik si je z nesebičnim delom in prikupljivim značajem pridobil mmo-gobrojno k li j en telo v najširših krogih. Poznavajoč njegovo dobro srce, se tudi naj-siromašnejši obračajo nanj z zaupanjem za pomoč, vedoč, da Je nikdar ne odreče. Vzgo jil je tri sinove, od katerih Je eden odvetnik, druga asistent ženske klinike prof. dr. Kermavoerja na Dunaju, tretji pa direktor konservatorija na Dunaju. Posebne zasluge si Je Jubilant pridobil ▼ težkih časih med svetovno vodno, ko Je na* dil velikemu številu pacajentov brezplačno zdravniško pomoč. Čestitamo veleugiednemu Jubilantu k današnjemu jubileju! Še mnogo let zdravja m zadovoljstva! Dragocene prazgodovinske najdbe pod Olševo Uspešno raziskovanje prof. Brodarja, ki je našel okostja jamskih medvedov in levov ter izdelke prazgodovinskega človeka. — polno pravkar izkopanih kosti. Popolno* ma svež kos kruha je pričal, da je kopač prav pred kratkim odšel. Lopata in kramp sta bila nalahko pokrita s prstjo, ▼ zemlji pa zakopan cel zaboj sveč. Avsfc ijske žvep lenke in ogorek dames »cigarete so govorili, odkod je bil kopač. Videla sva, da je tudi fotografiral, steklenice pa ao izdale, da se je tudi krepčal. Videla sva dovolj, kra» sen dan naju je vabil na vrh Olševe. To» da komaj sva zapustila jamo, že so prišli novi posetniki. Drvar in kmetica iz St. Le« narta sta prišla s košem m kosti so ro» male na avstrijsko stran, kajti do meje je le pičlih 10 minut Treba je bilo preprečiti nadaljnja ropanje naše jame in rešiti, ker se še rešiti da. Obvestil sem orožništvo in začel s pripravami, da izkop* Ijemo vsaj še ostanke. Zupan mesta Celja, muzejsko društvo v Celju m oblastni od« bor v Mariboru so prispevali vsa potrebna sredstva, tako da se je 16. septembra lah* ko pričelo z delom, ki je trajalo tri tedne, do 6. oktobra. Glavni stan ekspedicije je bil pri Sv. Duhu (1250 m). Od tu se je bilo treba vzpeti vsak dan v poldrugourni hoji do višine 1700 m. Vreme je bilo zelo nena> klonjeno, ves čas smo imeli samo en lep dan, sicer pa vedno meglo, dež, sneg in veter. Trikrat je pobelil sneg, enkrat prav občutno, ser ga je padlo do I m. Plazovi so grmeli v dolino, zadnji del poti je bil v tem pogledu prav kritičen. V jami je bilo mrzlo in vlažno, vendar je šlo delo pridno od rok. Akademika Diehl in Rav« bar sta skrbela za humor in skrbno pazi« la, da se kaka kost ne poškoduje. Kadar je bilo treba izluščiti glavo, sta kar legla v blato in grebla z rokami; Ravbar pa je zlasti gledal, da se ne izgubi kaj «obde!a* nega*. Tudi domačina iz Solčave sta se hi« tro vživela, bila sta prav pridna, čeprav sta imela težje delo, zlasti lopato m ska* le. Omeniti moram tudi g. Vinka Kolma« na, kaplana iz Solčave, ki mi je vsestran* sko pomagal in mnogo dni tudi sam v jami sodeloval Uspeh ni izostal, trud in stroški so se bogato poplačali. Na« šli smo: 1. več glav in obilo okostja diluvijalnih sesalcev, jamskega medveda (brlogar, ut« sus spelaeus), jamskega leva (feiis spe« Kratko iroo poročati, da fe g. prof. Brodar iz Celja izsledili pod Olševo okostij« Jamskega medveda ter da Je za nadal&nje izsledovonje dragocenih ostankov u dithivialne dobe dobil tritedenski dopust, katerega je ptodonos-oo izkoristil. Ko se Je g. profesor nedavno z velikimi uspehi vmwl v Celje, ga ie naš celjski poročevalec naprosil, da o svojih rezultatih obvesti tadi javnost, kii jo bo pričujoče poročilo o dragocenih naj d en m ah šz slovenske prazgodovin« gotovo zanimalo. Na starem paleocoičnem ozemlju nad Solčavo kraljuje mifna solčavska podruž« niča Sv. Duha (1250 m). Od tu vodi pot preko silurskih in karbonskih škriljevcev in konglomeratov, ki jih režejo globoki potoki, po močvirnatem gozdnatem svetu na dolgo raztegnjeni greben gore Olševe (1930 m), zgrajene iz zgornjetrijadnega dachsteinskega apnika. Pod prvim vrhom, približno v višini 1700 m, se nahaja v gori votlina, zaznamenovana tudi v specijalni karti, ki jo opisuje Fran Kocbek v svoji monografiji «Savinjske Alpe* naslednje: •Potočka zijalka — imenovana po kme« tu Potočniku — se nahaja v južnem po« bočju Olševe pod zahodnim vrhom. Vhod je polokrogel, do 15 m širok in 5 m visok. Jama ima dva oddelka. Prvi de! je 15 m širok, v dolgosti 40 m svetel, dalje 60 m temen. Drugi oddelek ima na vsaki strani vhod in je 40 m dolg. Visokost jame 4 do 7 m. V jami so kapniki in apnenasta mo ka, ki so jo domačini rabili za zdravilo. Tla so večinoma iz ilovke.* Prebivalstvo pripoveduje o tej jami raz« ne pravljice, da je tam zaklad zakopan, da so prebivali v njej ajdovski ljudje in žal« žene itd. Do nedavna je nudilo Ie ovčje« mu pastirju streho in redkemu turistu za« vetje ob nevihti. Znanstveno ni bila pre« iskana. Bivališče diluvijalnih sesavcev Vročega poletnega dne (1. avgusta) le» tošnjegs leta sem prvič obiskal Olševo. Na povratku je go. T. iz Maribora stra« šno morila žeja. V nadi, da iztaknem ne« kaj kapljic vode, sem se napotil v omenje* no zijalko. Res sem jo našel v stari popol« noma počrneli skalni skledi, ki jo je oči« vidno izdelala v davnem času in v novej« šem nekoliko poglobila človeška roka. Po« stal sem pozoren in začel motriti jamo. Opazil sem diluvijalne plasti in zaslutil, . da mora biti tu lep kos prastare zgodo® I vine, bivališče diluvijalnih sesavcev kot nalašč in morda tudi — človeka. Nekaj dni nato sta prispela k Piskerni« ku v Logarjevo dolino dva turista, ki sta pripovedovala, da ima medicinec Gross, doma iz kopališča Bela na Koroškem, sin lastnika kopališča, sestavljenega popolne« ga jamskega medveda in še mnogo drugih zanimivih stvari. Jasno mi je bilo takoj, da morajo izvirati vse te najdbe iz Potočke zijalke na Olševi, ki leži na jugoslovenski zemlji in je las* našega državljana. Da se prepričam o tem, sem naprosil g. K. iz Ce= lja, ki se je baš odpravljal na Olševo, naj vzame razsvetljavo s seboj in pogleda. >e se v jami poznajo kaki sledovi izkopava« nja. Moja domneva se je obistinila: v zad» njem delu se je kopalo. Poizvedbe pri kmetih so dognale, da koplje medicinec Gross že dve leti, vedno ponoči in na skriv nem, dočim spi čez dan pri cerkovniku v Št. Lenartu. Da vidim, kaj medicinec Gross prav za prav ima. sva se napotila s prof Stante* jem v Belo. Tu so nama vse najdbe potr« dili, a pokazali ničesar, češ da ima mladi gospod, ki je šel baš zopet kopat, vse za« klenjeno. Ni torej kazalo drugega, kakor iti za njim. Zgodaj naslednje jutro sva že bila na Olševi. Jama je bila že prazna, pri« šla sva prepozno. Toda našla sva popol« noma svež rov in poleg njega nosilnico. Glavo pokonci 1 Ne uklonite se pri prvem napadu prehlada, gripe, influencef rabi6te so priznano sredstvo proti gia-vobolu in vročini, glavnih pojavih pri tistih boleznih. — Pristne samo v originalnem zavoju laea, tudi ▼ embrijonalnem stadiju) ter ne« katerih glodalcev. 2. izdelke (artefakte) prazgodovinskega človeka iz kosten in e, pred vsem v obliki puščic ali strelic, pa tudi lesno oglje. Taka jama ni zanimiva samo za paleon« tologa, temveč tudi za arheologe in antro« pologa. Dognalo se je, da je tu prvo na« hajaiišče v Sloveniji, ki vsebuje paleolitič« ne izdelke in menda najvišje v Evropi sploh. Dokler vse gradivo ni očiščeno, kon« servirano in pregledano, seveda nima po» mena govoriti o kaki določeni dobi pale« olitika, kateri bi te najdbe pripadale. Tu« di vprašanje, ali je prebival pračlovek dalj časa v tej votlini ali kako je njegovo orož* je zašlo v njo, naj ostane začasno odprto. Mnogo dejstev govori za to, da je služila jama prazgodovinskemu lovcu vsaj v go« tovem času kot bivališče. Vsekakor bodo te najdbe vzbudile tudi interes inozem« skih znanstvenih krogov. Da bo slika jasnejša, bo treba dobiti s©« veda tudi materijal, ki ga ima medicinec Gross. Nobenega dvoma ne more biti, da morajo priti vse njegove izkop ine nazaj v domovino. Posestnik jame, katerega last« nina so, jih zahteva nazaj, da pridejo ▼ domač muzej. Privoščimo inozemcem, kar je njihovega, nam pa pripada, kar je na* šega. Moder človek kupuje žepne ure po brezplačnem ceniku urarske velet vrdke Anton Kiff-mann, Maribor, št 36-b. i« « a ata a;a a a a a a a a a a Kulturni pregled Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani Litiblian^ka drama. Začetek ob 8. zvečer. Breda, 17.: e Avjruste P"rvW° Tzvnn. Narodno gledališče v Mariboru Začetek ob 8. zvečer. Sreda. 17.: . C. Kuponi. _ Pred premijero Ber? man nove komedije ri. V četrtek, dne 18. t. m. se bo uprizorila v ljubljanski operi Supejeva opeteta cBoccac-cio», ki jo je popolnoma nanovo naštudiral in insreniral režiser gosp Povbe. Opereto. Id io štejejo med najboljša klasična dela te vrste, dirigira kapelnik gosp. Balatka. Glavne uloge so v rokah: ge. Poličeve. ge. Ba-latkove in ge. Ribičeve ter gg. Drenovca, Fečka in Povheta. V ostalih ulogah pa sode- lujejo skoro vsi člani našega agilnega in izvrstnega opernega zbora. Pri predstavi sodeluje tudi baletni zbor. plese je naštudiral baletni mojster gosp. Golovin. Predstava se bo vršila za prernijerski abonma. Plesni večer Ksenije Rurehauser ▼ mariborskem gledališču bo v torek 23. t m., na kar že danes opozarjamo. Koncert svetovnoznanega čelista Gaspar Cassado t Ljubljani bo v petek, dne 26. t. m. ob 8. zvečer v Unionu. Umetnik je prvič nastopil pred našim občinstvom v lanski sezoni z največjim uspebom. Med tem časom je koncertiral po v6ej Evropi ter nabral novih lavorik in novega priznanja. Po pravici ga smatrajo kot drugega najboljšega svetovnega čelista. Predprodaja vstopiic v Ma-ični knjigarni. Gledališki list Narodnega gledališča t Ljubljani. Izšla je 2. številka, ki prinaša članke: Naše delo in naše , Stank »vičevo «Ko-štano*, Nusifevo me je strah pred njo. Zakaj, no vem.» •Oh. ta zlobna ženska!« ie nadaljevala med solzami obupana mati. »Vedela sem, da je moja hčerka v smrtni nevarnosti pred njo. Slutila sem to. Bila je tako prid« na, tako ubogljiva; nikomur ni odprla vrat in ne razumem, kako je mogla spustiti v hišo to žensko. Tisti dan je bila celo bol« na Rekla sem ji, naj ostane v postelji do 11. — Bom, mamica, je odgovorila, bodi brez skrbi! — In vendar...* Predsednik jo je skušal pomiriti. «Ah. gospod. 15 mesecev je moja mala Karmen že pod zemljo in vseh 15 mesecev si ne želim drugega, kakor da se združim z njo. Ne vem, kako da se mi ni že zme« šalo ob bolesti! .. Te njene roke! Te strašne roke morilke!* Predsednik: «Kaj je na njenih rokah?* »Strašne so. gospod, ogabne! Ah. vi jih niste videli, skriva jih! Naj jih pokaže!* Na predsednikovo zahtevo je obtožen« ka vstala oči so ji sijale ▼ sovraštvu, ko je iztegnila dvoje rdečih, dolgih ploščatih rok, o katerih bi preje rekel, da so moške, kakor ženske. «Ne morem za to, s takimi sem prišla na *vet,» je Pepca Kureševa odgovorila trdo. Tri dni je trajala glavna razprava proti morilki Kureševi. ki so jo francoski listi nazvali monstrum v človeški podobi. Ves čas zasliševanja, razprav in konfrontacij m obtoženka niti z eno besedo priznal* zločina, niti z eno gesto pokazala, da se kesa svojega dejanja; vse njene izjave so bile lažnive, vsi njeni pagovori so se med« sebojno pobijali. Ob zaključku razprave je pravni zastopa nik staršev male Karmen, odvetnik dr. Vaunois v velikem, z neovrgljivo logiko zasnovanem pledoajeju dokazal krivdo ob« toženke, omenil njene prejšnje zločine, po« vdarjal njeno zločesto naturo, sugestiv« nost njenega diformnega in hkrati fasci« nujočega obraza in njenih prodirljivib oči, ki so imele čudno moč na nervozno ia bo« ječe dekletce. Za njim je govoril državni pravdnrk, ki je med drugim povdarjal: cMlada žena. ki je padla tako nizko, je izgu Vse kakor namazano" — V glavni vlogi Laura Ia Plante. -— Več v lepakih. Iz Ln?M5«fie Bivanje maršala d' Espereya v Sloveniji Maršal Franchet d' Espirev se pripelje danes ob 13.53, nakar bo od 16 do 18. posetil vojaške, civ'lne in cerkvene predstavnike. Ob 18.30 bo sledila recepcija na francoskem konzulatu. Jutri dopoldne bo visoki gost ogledal vojaške institucije, popoldne pa znamenitosti mesta. Zvečer priredi komandant dravske divizije banket v srebrni dvorani hotela Union. V petek zjutraj ob 8. se maršal s spremstvom odpelje v Kamnik in po obedu dalje čez Kranj na Bled in Bohinj, odkoder se zvečer ob 19. vrne v Ljubljano. V soboto ob 4.10 zjutraj se bo g. maršal z vlakom SOE vrnil v domovino^_ u_ Šolski obisk razstave »Tisk« v LJubljani. Ta zanimiva in naši učeči se mladini neprecenljive koristi nudeča razstava je pritegnila nase pozornost našega učiteljstva. Zadnje dni je obisk šoi zelo številen. Da pa se omogoči obisk prav vsej mladini se je znižala vstopnina na 2 Din za učenca spremljajoče gg. učiteljstvo pa je vstopnine prosto kakor tudi nekaj najsiromašnejših učencev po predlogu razrednika. Vsi učenci in učiteljstvo, ki so doslej obiskali razstavo, so z njo zelo zadovoljni in se izražajo o njej prav laskavo. o— Članstvu Sokolske župe LJubljana. Danes ob 13.53 bo prispel v Ljubljano francoski maršal Franchet d' Esperey, bivši poveljnik zavezniških čet na solunski fronti. Pozivamo članstvo ljubljanskih in okoliških društev, da se udeleži sprejema v čim večjem števi'u na glavnem kolodvoru. Kroj civilni z znakom. — Zdravo! — Zupno starešinstvo. u— Foto-amaterji snujejo Klub foto-ama-terjev s sedežem v Ljubljani in so v soboto 13 t. m. že sestavili pripravljalni odbor. Da bo možno povabiti na ustanovni občni zbor slehernega foto-amaterja, se prosijo interesenti, da javijo svoj točni naslov pripravljalnemu odboru Kluba foto-amaterjev v Ljubljani, Gradišče št. 7., I nadstr. levo. u— Večerni plesni tečaj Šole Jenko bo Jutri v četrtek ob 8. zvečer v balkonski dvo rani Kazine. Vabijo se še dame in gospodje ter zz. oficirji. 2004 Premai, dm, koks. angleški premoo-oalfe JIU Vilharjeva cesta ca Glav. ko!.. Kralja Petra trg 8, Miklošičeva cesla 4. Tel. 2820. u— Članski sestanek demokratskega akademskega kluba »Jugoslavija« bo danes točno ob 20. v tajništvu SDS (Kazina, II. nad.) Vsi člani, ki so že v Ljubljani, so vabljeni, da pridejo sigurno na sestanek. u— Generalna direkcija katastra Je dostavila mestnemu magistratu elaborat o proračunavanju katastrskega čistega donosa od zemljišč in izračunavanje količnika za spreminjanje dosedanjega čistega donosa v novi. Omenjeni elaborat Je Interesentom na vpogled od 17. do 31. oktobra 1928 mestnem gospodarskem uradu med običajnimi urami. u— Udruženje Jugoslovenskih Inženjerjev In arhitektov, sekcija Ljubljana, vabi na predavanje, ki se bo vršilo v petek 19. t m. ob 20. v lastnem družabnem lokala na Kongresnem trgu 1, (II. nadstr.) Predaval bo inž. Gvido Gullfi o smernicah pri razširjenju parne naprave ljubljanske mestne elektrarne. Vabljeni so člani fn vsi, ki se zanimajo. o— Pevski zbor Glasbene Matice t Ljubljani. Danes v sredo važna pevska vaja in sestanek za mešan zbor ob 20. Prosimo sigurne in točne udeležbe vseh članic in članov. Jutri važen nastop. — Odbor. u— Stanovanja v preurejeni Nuiakovl vojašnici je stanovanjski odsek v zadnji seji oddal raznim prosilcem oziraje se na one, ki so stanovali v nehigijenskih stanovanjih, na bolezenske razmere, na brezsta-novanjce in deložirance ter na gmotno stanje prosilcev. S tem so v tem poslopju oddana vsa stanovanja soglasno z obema ve činskima strankama. u— Pri Javni borzi dela v Ljubljani je v času od 7. do 13. oktobra 1928 Iskalo delo 655 moških in 330 žensk, skupaj 985 brezposelnih. Prostih mest Je bilo 103 moških in 11 ženskih, skupaj 114. Posredovanj se je izvršilo 57 moških in 11 ženskih, skupaj 68. Odpotovalo 47 moških in 3 ženske, skupaj 50; odpadlo pa je 1 moški ln 2 ženski, skupaj trije brezposelni. Puloverji jumper ob;eke, telovniki, jopice ter priznano najbo jše nogavice v velikanski izberi. P, MAG D i C, LJUBLJANA. Zadruga urarjev, zlatarjev, optikov Itd. v Ljubljani oipozaria cenjeno občinstvo, da smeio njeni člani po sklepu zadruž nega načelstva. ceniti vse v njihovo stroko spadajoče predmete, kakor zlato, srebro, dragulje itd. le proti pristojbini, ki znaša za privatne stranke 1% cenilne cene, pri sodnih cenitvah pa 2% cenilne cene. Novi predmeti (kupljeni) se pa ne smeio ceniti Ta sklep zadruga strogo nadzoruje. — Na-čelstvo. u— Razstava »TISK« na velesejmu v LJubljani traja samo še do vključno 21. tm. Vsem onim, ki si te velezanimive prireditve še niso ogledali, priporočamo, da to čim prej store. Izvenljubljanskim posetnikom priporočamo, da izrabijo polovično vožnjo, ki ie zvezana z obiskom razstave. Legitimacije se prodajajo po Din 15. Znesek se lahko vpošlje v znamkah na naslov Zveza grafičnih delavcev v Ljubljani, ki bo poštnoobratno dostavila legitimacijo. V večjih krajih pa prodajajo legitimacije denarni zavodi in uradi Putnika. Kakor Je ilustracija dandanes neobhodno potrebno popolnilo dobrega časopisja, lepe kniige, uspeSne reklame in drugih neštevilnih Izdelkov. tako je ogled te razstave potreben vsakomur, ki čita. u— Društvo «Treznost» Ima svo! redni sestanek danes 17. t. m. ob četrt na 8. zvečer na moškem učiteljišču v Ljubljani z običajnim dnevnim redom in predavanjem. u— Ženski pokret v LJubljani. Odslej bodo naše seje na splošno željo vsak prvi in tretji četrtek v mesecu ob petih popoldne v damski sobi kavarne »Emona«. Ker so seje javne, vabimo članice in ostalo ženstvo, da se jih udeležuje. — Tajništvo. Naivečla izbfra barhenta v trgav ni 12219 JOSIP ŠLIBAR, Ljubljana Stari trg Štev. 21 (poleg Zalaznika). u— Drobna policijska kronika. Od ponedeljka na torek so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 sleparstvo z drvmi, 1 tepež in 1 primer kaljenja nočnega miru, 1 izgred v javnem lokalu, 2 primera nedostojnega vedenja na športnem prostoru, 1 primer prekoračenja policijske ure, 1 popadljiv pes, 4 prestopki predpisov o zapiranju trgovin, 3 prestopki avtomobilskih predpisov ln 13 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacija je bila izvršena 1, in sicer zaradi beračenia. u_ Aretiran pohotnež. V Šiški Je bil včeraj aretiran trgovski sluga Ivan H. iz Prža-na, ker je v nedeljo popoldne skušal posiliti v gozdu nad Pržanom 19 letno Matildo M., doma iz Kranja. Policija ga Je po zaslišanju izročila sodišču. u— Nesreča na glavnem kolodvoru. Posestnik Peter Kokolj, doma z Brda pri Domžalah, se Je hotel včeraj opoldne odpeljati s kamniškim vlakom domov, a ie vstopil v napačni vlak, ki Je vozi! proti Zidanem mostu. Kokolj je kmalu opazil, da je stopil v napačni vlak, zato se je tik brzojavnega skladišča pognal iz vlaka na tla. Pri skoku pa je padel tako nerodno, da si je zlomil levo nogo v kolku in so ga morali odpeljati z rešilnim vozom v bolnico. n— Prijeta žeparka. Na Vodnikovem trgu so včeraj dopoldne opazili sumljivo žensko, ki se je spretno kretala med kupoval-kami ter prodajalkami, a ni nikjer ničesar kupila. Na muho jo je vzel tudi neki detektiv, ki ji ie neprestano sledil ter opazoval njene geste. Slednjič jo Je vendar zasačil, prav ko je hotela poseči v ročno torbico gospe R. K. ter ji izvleči denarnico. Detektiv je brž pristopil in napovedal že znani vlačugarici in žeparici Mariji Z. aretacijo. Policija bo tatico po zaslišanju izročila sodišču. u— Ker mu niso' dovolili, da se ženi. V hiši št. 28, v Linhartovi ulici Je te dni prišlo Okrog 22.30 do razburljivega dogodka. V svojem stanovanju v omenjeni hiši se je nahajal takrat železniški uradnik Izidor K., ki je po kratkem prepirn z raznimi ljudmi Izpil večjo količino lizola. Ker je obupancu postalo slabo, je bila po njegovi nevesti obveščena rešilna postaja in Je prišel ponj rešilni avto, da ga zapelje v splošno bolnico. K sreči pa strup nI učinkoval prehudo ter Je K. lahko ostal ▼ domači oskrbi. K. se je baje nameraval zastrupiti Iz žalosti, ker mu starSl branijo poročiti se t njegovo Izvoljenko. u— Razne tatvine na deželi Pred sekaj dnevi je vdrl neznan potepuh v hišo krojaškega mojstra Josipa Arnška v Sevnici, nasilno odprl predal mize ter ukradel od tam 39.000 dinarjev gotovine. Neznani moški, ki mito uvor fel. v 730 Danes premijera: potop JCesperusa (BURJA.) V glavni vlogi VIRGINIA BRADFORD, FRANK MARION. Ob: 4„ četrt na 7., pol 8., 9. je takoj po vlomu Izginil, je srednjih let, precei močan, oblečen v ponošeno obleko ter nosi na glavi črno športno čepico. — Dne 9. t. m. je neznan tat obiskal posestnika Josipa Barliča v Bršlinovici pri Blagovici ter mu iz nezaklenjene skrinje v Jedilni shrambi odnesel nad 3000 Din gotovine — Drzen tat se je pojavil v četruiei veu> _ Barom. Temper ■> in brzins * l opazovanja —• 5* s as v met rib o Ljubljana . . . 772 4 33 78 S\V 1 10 Maribor . . . 770 9 60 SE 2 0 Zagreb .... 8. 772 0 20 85 ntrno 0 tieograd . . . 771 3 4'0 83 W 1 0 Skoplje .... 770 8 1 0 93 c\V J 10 Split ..... 7. 768 8 70 £6 NE 4 1 Sarajevo . . . Dubrovnik . . Padavine Vrsta del mm do /. ura 80 Solnce vzhaja ob 6.16, zahaja ob 17.14, luna vzhaja ob 9.6, žabja o Najvišja temperatura danes v Ljubljani 9.0 C, najnižja 0.1 C. Dunajska vremenska napoved za sredo: Jasno, ponoči slana. »Francoski proizvodi v Jugoslaviji" «Tempsov® urednik Marcel Huart, ki se je udeležil nedavnega kongresa za avtor« ske pravice v Beogradu in Ljubljani in je napisal več poročil o poteku kongresa in 0 Jugoslaviji sploh, ebjavlja sedaj v svo* jem listu zanimiv članek pod gornjim na« slovom; v članku pravi med drugim: «Francosko delegacijo, ki je prišla na mednarodni literarno«umetniški kongres v Beogradu, je med drugim najbolj začudila pretirana razlika, ki so jo naši rojaki mo* rali ugotoviti med prodajno ceno nekate« rih predmetov v Jugoslaviji in cenami, za katere si lahko nabavijo isti predmet v Parizu... Odkod ta razlika? Ali vsled va* lute? Ali je to vprašanje prevoznih stro* škov? \li pa zgolj špekulacija? Zdi se, da tiče vsi ti razlogi v tem gospodarskem fe» nomenu. Toda prvi vzrok, dejanski vzrok je iskati v stanju naših trgovskih odnosa* jev z Jugoslavijo, kakršno so ustvarile pogodbe. Dejansko obvladujejo tam doli trg nemški proizvodi, ki so ga poplavili na temelju pogodb, posebno ugodnih za uvoz, dočim je jugoslovenski trg skoro nepristopen francoski konkurenci.® Nato navaja člankar nekaj konkretnih primerov. V Splitu n. pr. je urar zahteval 350 dinarjev za budilko, ki stane v Parizu 85 frankov (t. j. 190 Din). «Začuden sem vprašal jugoslovenskega urarja za razlog te razlike v ceni. Pa mi je odgovoril: «Go= spod ta predmet'se ne izdeluje pri nas. Prihaja nam iz Nemčije, kakor skoro vse, kar tu prodajamo. Seveda bi mi, ki toliko ljubimo Francijo, rajši prodajali vaše ure. Toda zakaj ne pride Francija k nam, mar« več pušča Nemčijo pred sabo?® V Beogradu stane po ugotovitvi g. Hu* arta enak cilinder, ki se da v Parizu ku« piti za 125 do 150 frankov, kar 650 Din ali skoro 300 frankov. iji in Cm i gori 1.9 % (1.8 %). n Zastoj v pogajanjih ta sanacijo Hrvatske sveopfe kreditne banke. Pred 14 dnevi .ie izgledalo, da je vprašanje sanacije Hrvatske sveopče kreditne bankp v Zagrebu rešeno in da se bo v kratkem izvišila fuzija s Kreditnim zavodom za trgovino in industrijo v Ljubljani. V zadnjem času pa se je si- tuacija spremenila, in sicer zakadi držanja enega od patrouančnih institutov Madžarske splone kreditne banke, ki spada prav tako kakor drugi patronančni institut dunijska Kreditanstalt fiir Handel und Ge\verbe v Rotschildov bančni koncem. Madžarska kreditna banka namreč zahteva da se Sveopča kreditna banka obdrži kot samostojni zavod. Ravnatelj Madžarske kreditne banke ^osp. Kallav se že nekai dni mudi v Zagrebu ter se bodo pogajanja nadaljevala ra Dunaju in v Budimpešti. Morda pa so slede fuzije pomisleki tudi na strani Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani, ki s fu-zijo ne bi mnogo pridobil. = Reorganizacija finančne uprave. V zvezi z izvajanjem novega zskona o neposrednih davkih se pripravlja, kakor smo že kratko poročali, reforma finančne upravne službe. Finančna uprava je sedaj neenotno urejena. Za neposredne davke poslujejo edaj pri nas kot prva inptanca davčna ok*aina oblastva s podrejenimi blagajnami (davčnimi uradi), kot II. inst. pa del. min. financ. Glede posrednih davkov pa je uprava veliko nezadovoljnejše urejena. V taksnih zadevah odločajo v prvi instanci davčni iradi, v drugi pa ministrstvo financ, v trošarin-kih zadevah pa si je ministrstvo tekom let prilastilo skoraj vso kompetenco. V kateri smeri se namerava finančno upravo reformirati, ni znano. V javnost ie prodrla le vest, da se namerava ustanoviti, kot druge instance, v vsej državi 12 do 14 oblastnih finančnih direkcij, od katerih bi en? za ljubljansko in mariborsko oblast posloval? v Liub'jaii. Kot prve instance naj bi poslovale sreske finančne uprave, ki bi davke odmerile in pobirale in ki bi se postavile v vsakem »rezu. vendar ne vedno na sedežih sreza, temveč predvsem v gospodarskih središčih sreza. V koliko se bo ta reforma nanašala ra posredne davke, ni znano. Na reorganizaciji finančne uprave so naši gospodarski krosi živo interesirani. Njihove zaMeve gredo za tem, da se izvede dekoncentracija, zlasti v področju posrednih davkov, da se reš »vanje zadev v drugi instanci prenese na oblastne finančne direkcije se sreske finančne uprave zares postavijo v gospodarskih središčih okraiev, ki so v prometnem oziru strankam nailažie dostonna. Želeti bi bilo, da se nri novi ureditvi pritegnejo k sodelovanju gospodarski krogi, m sicer tako glede kompetence kakor tudi glede sed3Ž;v novih uprav. = Akcija za ustanovitev Trgovske in r.hrt-niške zbornice na Snšakij ima ma'o uspeha. Kakor smo že pornčnli, so nekateri gospodarski krogi na Sušaku podvzeli ak-iio, da se sedanii zbornični urad zagrebške Trgovske in obrtniške zbornice na Sušaku spremeni v samostojno zb»rni"o. Kakor v*e kaže. je ta akcija pronadla, ker se je velika večina gospodarskih organizacij in korpora-cij iz Primorja izjavila proti odcepitvi. — 0?aj5ave glede carinske kavcije ia vinske sode v Madžarski. Na prizadevanje avstrijsko - madžarske trgovske zbornice je madžarsko finančno ministrstvo izdalo na-redbo. s katero se znatno olajšujejo dos klanji težki pogoii glede carinskih kavcij za sode, v katerih se poSUia vino in mošt v Madžarsko. Po tej naredbi, ki je 7. t. m. storila v velja70. ni potrebno polagati kavcij, Če se vino v sodih pošlje na naslov madžarske tvrdke za trgovino z vinom, ki se nahaja v seznamu madžarskega trgovinskega •nini-slrstva; če pa dotični trgovec ni v seznamu, tedaj mora s spričevalom pristojne trgovske ir obrtniške zbornice ali krajevnega )bla-stva dokazati, da je upravičen trgovati z vinom in da je zmožen uživati carinski kredit. S tem je plačevanje carinskih kavcij za stare sode, v katerih se pošilja vino ali mošt, s strani Madžarske praktično odpravljeno. — Pojasnilo k sadni razstavi. Ker je pošiljka sadja iz mariborske oblasti tako hitro pošla in so nekateri interesenti 7,op-it ostali brez sadja, obvešča velQ?ej.nska uprava, da je zainteresirala nove razstavljale sadja iz štajerske. Sadie bo prisnelo v kratkem. Interesenti se naprošajo, da se prigla-se v velesejmskem uradu. Cene bedo približno iste. 0 prihodu sadja bomo občinstvo obvestili. = Sadna razstava v Radovljici. V nedeljo, 14. t. m. ie bPa otvorena v prostorih restavracije Kunstelj sadna razstava, katero so priredile sadjarske podružnice radovljiškega okraja. Razstavo je aranžiral šolski nadzornik Turk. ki je prav za prav duša vse prireditve. 7a razstavo vlada med občinstvom veliko zanimanje. K!hib ne posebno ugodni sadni letini, ?e razstavilo nad 160 razstavi jalce v preko 700 vzorcev zares prav lepega sadja Sadie ie razstavljeno na križnikih ter nominirano s pravimi pomollškimi imeni, katere so določili strokovnjaki, njim na čelu gosp. Gombač. Občinstvo je kar drlo na razstavo. Popoldne sta se udeležila razstave tudi oblastni referent kmetijski svetnik gosp. Trampuž in lainik Kmetijske družbe. Sadna razstava je verna slika lepo razvijajočega sadjarstva v radovljiškem okraju. Razstava bo trajala do vštevši srede, 17. t. m., tako da si >'o bodo tudi zunanji interesenti lahko ogledali. = 25 isilijonov Din «a bonni sedci na newvorški boni. Pred leti je vzbudilo veliko pozornost, ko je cena borznemu sedežu na newyorški borzi, katerih število je omejeno, prekoračila 100.000 Din. Te dnj pa je bil tak sedež prodan že za 450.000 dolarjev ali 25.6 milijona Din. = Dobave. Vršile se bodo nasl. ofertalue licitacije: 2. nov. pri upravi drž. monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu glede dobave 14.000.000 komadov spojk; 3. novembra glede dobave belega papirja za zavijanje tobaka; 5 novembra pa glede dobave 128.000 kg belega kartona; 3. novembra pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 500 komadov lopat; 5. novembra pa glede dobave usnjenega materijala. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) Borze 16. oktobra. Na ljubljanski borzi je bil danes de^'zni promet srednji. Večji je bil promet v devizah na Curih, Prago in Newvork. Potrebo ▼ devizah na Nev,york, Pariz, London in Trst je krila privatna ponudba, ostalo potrebo pa Narodna banka. Razen devize na Dunaj, ki je ponovno nekoliko popustila, so vse ostale devize obdržale skoro nespremenjene dosedanje tečaje. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vrvna škoda za malenkost popustila. Pri živahnem prometu se je promptna trgovala po 438, kaša po 438.5 — 440, za december po 448.5 do 449.5 in za februar po 456 Med bančnimi vrednotami so bili običajni zaključki. Med drugim so bili tudi terminski zaključki v Jugobanki za december po 91. Med industrijskimi vrednotami se je Slavonija trgovala po 6.75 in 6, Šečerana po 480 in Dubrovač-ka po 480 in 482.5. Trboveljska je pri čvrsii tendenci notirala 490 — 500. Devize ia valute. Ljnhljana. Amsterdam 0—22.8275, Berlin 13.5425—13.5725 (13.5575), Bruselj 0-/.9156, Budimpešta 0—9.9321, Curih 1094.1—1097.1 (1095.6). Dunaj 7 9882—8.0182 (8.0032), London 275.81—276.61 (2?6.21), Newvork 56.83 —57.03 (56 93). Pariz 221.25—22325 (222.25), Praga 168.37—169 17 (168.77). Stcckliolm 1517—1520 (1518.5). Trst 297 _299 (298* Zagreb. Amsterdam 22.7975 _ 22.8575, Dunaj 7.9882 _ 8.0182, Berlin 13.5425 do 13.5725, Budimpešta 9.9171 _ 9.9471. Milan 297.162 — 299.162, London 275 81 _ 276.61, Newyork 221.38 — 223.38. Praga 168.37 do 169.17, Curih 1094.1 — 1097.1. Curih. Beograd 9.13. Pariz 20295, London 25.2025, Newyork 519.60, Milan 27.215, Praga 15 40, Dunaj 73.05, Budimpešta 90.63, Berlin 123.70, Bruselj 72.225. Amsterdam 208.30. Varšava 58.25, Bukarešta 3.135. Sofija 3 752. Dunaj. Beograd 12.4850 — 12.5250, Berlin 169.22 _ 169.72, London 34.46875—34.5-3875, Milan 37.2150 — 37.3150, Nevvvork 710.45 do 712 95, Praga 21.05 — 21.13. Curih 136.73 do 137.23; dinarji 12.42 _ 12.48. Efekti. Ljubljana. Investicijsko 0—85.75, Celjska 158—0, Ljubljanska kreditna 128—0, Pra-štediona 920—0, Kreditni zavod 175. Vevče 110—0. Kranjska industrijska 295—0, Ruše 260-280. Stavbna 56—0. Sešir 105.0. Zagreb Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 438 — 439, kasa 438 - 439, za oktober 440.5 — 441, za december 448 — 419.5, za februar s kuponom in nromeso 457 no 459, investicijsko 85.5 — 86. agrarne 55.75 do 56.5 bančne vrednote: Polio 17 5 — 18.5, Kreditna 85 — 0, Ilij>o 58 — 58.5. Jugo 88 do 88.5. za december 90 — 92. Narodna 7000 do 71^0, Praštediona 920 — 925. za december 930 _ 940, Srpska 151 — 152; industrijske vrednote: Narodna šumska 16 - 0, Našička 1800 — 0, Gutmann 203 _ 205. Sla-veks 100 — 105, Slavonija 6 — 6.25, za december 6 — 6.5, Drava 550 — 570, Šečerana 480 — 485, Vagon 0 — 85, Vevče 110 — 115. Isis 20 — 25, Dubrovačka 480 — 485, Trb >v-lje 490 _ 500, Narodna mlinska 19.5—0. Beograd. Voina škoda 437 _ 437.5, invo sticijsko 85—85.5, agrarne 55.5 — 56.5. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza (16. t. m) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 10 vagonov remeljnov. Deželni pridelki: Tendenca za žito nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, 80 kg, promptna po 302.5 do 305, za oktober po 302.5 — 305. za november po 307.5 — 310; t u r š č i c a • baška, f.lov. postaja, navadna tarifa po 365 5 — 370, ameriška «La Plata>. promptna, zacarinjena, fco Ljubljana po 315.5 — 320; ječmen: baški. 70/71 kg, zdrav, rešetan fco Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 315 — 317.5; r ž: baška. 73/74 kg, uzančno blago, mlevska tarifa, slov. postaja po 295 — 297.50: mo-k a: «0g». fco Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 430 do 435; oves: baški ali slavonski, rešetan, zdrav, navadna voznina po 285 — 290. Novo«adska blagovna borza (16. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 24 vagonov pšenice,, 4 vagone ječmena, 2 vagona ovsa, 6 vagonov moke in 20 vagonov turšči-ce. Pšenica: baška, gomjebaška, baška potijska in sremska 252.5 — 255: banaška 247.5 — 250. Ječmen: baškik in sremski 245 — 250; baški, pomladni, C8/69 kg 285 do 295. Oves: baški in slavonski 250 do 252.5. Turščica: baška, za decemoer-januar 260 — 265: za marc - april 287.5 do 292.5; za april - maj 292.5 — 295. Moka: baška «0gs in «0gg» 357.5 — 367.5: <2> 337-5 — 347.5; 3175 — 327.5; «6» 270 do 280; «7» 250 — 260; *8> 205 — 2l5. Otrobi: baški 182.5 — 187.5; banaški 180 do 185. Dunajska borza za kmetijske proizvode (15. t. m.) Mlačna tendenca na ameriških borzah je v zvezi z mirnim razpoloženjem na budimpeštanskem terminskem tržišču ovirala kupčijo na dunajski borzi. Promet je bil minimalen, ker ni bilo zanimanja za blago. Uradno notirajo vključno prometni davek in carina, fco Dunaj: pse d i ca: domača 36.75 — 37.50, madžarska potijska 40.5 do 41.5, jugoslovenska 38.25 — 38.75; ri-marchfeldska 37.25 — 37.50, madžarska 36 do 36.25; turščica: 35.5 — 36; oves: domači 33.25 — 33.75, madžarssi 34.5 — 85. Dunajski goveji sejem (15. t. m.) Dogon 2914 komadov, od tega 303 iz Jugoslavije. 844 iz Romunije in 914 iz Madžarske. Pri mirni tendenci so ostale cene nespremenjene. Za kg žive teže notirajo: voli I. 1.60 do 1.85 (izjemno 1.90 — 2.05), II. 1.15 — 1-55, III. 0.95 - 1.10, biki 1 _ 1.30, krave 0.85 do 1.45, slaba živina 0.65 — 0.80. Po GAMMI zrastejo na plešasti 1351 glavi ponovno las e GAMMA odstranuje prhljaj in maščobo iz las. Iz življenja in Srečno pristal! Po petdnevnem težkem pričakovanju ln ugibanju si je svet oddahnil. V ponedeljek ob pozni nočni uri je vso Evropo preletela bliskovita vest. da se je «Grof Zeppelin* ob 11.50 ameriškega časa pojavil nad Cambridgem v Marylandu in potem so si sledila drugo za drugim poročila. ki so dajala zasledovati vsemu junaštev. Kot prav! junaki so se Izkazali poveljnik dr. Eckener, kapitan Leh-mann. dalje častniki Elemming, Schvvarz in VosendhaL Največje presenečenje smo doživeli v soboto zjutraj zbrani pri zajutrku okoli pogrnjene mize. V trenutku so namreč močne subtropične zračne struje pograbile ladjo, jo obrnile .'v.::- • . a-s'« . V , . . \ s® . :mmmmmmm i mm--, -.^^amrni ; ' ' • ' Si*' '-o •• ' '('■ i i rnmm i ~i>d/>*salnjt i/v roct^oJi 1 oe, bry 85217 Mizarji! Dva mizarska pomočnika, popolnoma izurjena ta fino pohiitvo in stavbeno mizarstvo sprejmem takoj Služba 'talna, plača 6—S dinarjev na uro Ponudbe ea Vinko Jer»h. *toIar gradnju I pokučtvo. Met. kovii (Dalmacija). 85147 Brivskega pomočnika perfektnega v striženju tw bi frizure in onduliranju »prejme s 1 novembrom v »talno mesto Mihael God nov. Tržič 85168 Več krojaških pomočnikov kateri so tudi lzveibani t •»njenih izdelkih, sprejme takoj Pregled, Ruše pri Mariboru 85175 Dečka čvrstega ki je dovrlil popolno učno dobo ter ima veselje do trgovine, sprejmem takoj kot učenca v trgovino mešane?* blaga Janko Klun v Pre valja h 85256 Snažilca pribora Krepkega fanta iž4e hotel Štrukelj. 85338 Pletilje lobro izučene, sprejme tovarna pletenin FTanzl. Pri-voz 10. 85339 Klepar, pomočnika dobrega, »prejmem u »talno v Ljubljani. Naelov T oglasnem oddelku «Jutra». 85298 Učenko pridno in poiteno sprejmem takoj za »trojno ple_ tenje. Naslov t oglasnem ood •Strojepiska*. 85801 Več krajevnih zastopnikov 7-a prodajo vsakomur posebnih predmetov, na zelo ugodne obroke sprejmemo. Serijozne, agilne osebe naj pižejo na oglasni oddelek «Jutra* pod značko »Povečanje konsuma*. 85326 Metoda Berlitz Pouk francoščine, nemščl ne. angleščine. Italijanki ne Itd po profesorjih do-tifnih dežel Vsak profesor nončnje edinole v svoji materinščini Prijave samo na Kralja Petra trgu 8/1 Zastopnike (ce) v vsej kraljevini sprejme za prodajo državnih' papirjev na odplačila idruienih i zavarovanjem, proti fiksni plači in proviziji trgov sko podjetje »Feniks* Be« grad. Hilendarska St. 12/1 215 Resnica osvaja! Vpokojenci, invalidi, brez-poseln; in sploh vsi dela željni ljudje najdete pri nas trajen in lukrativen zaslužek Pri našem sa--topstvu nimate nikakega rizika 2e v prvem dnevu zamorete zaslužiti 200 Din Zumbulovič, Ljubljana — Aleksandrova cesta 85302 Agilnega akvlzlterja za prodajo gospodinjstvu potrebnega predmeta, sprejmem proti proviziji! za Ljubljano Naslov v oglas, oddelku . 85290 Zastopnike cenene higienske predmete, ki obiskuiejo tudi privatne »franke po deželi, ;e iščejo Ponudbe na oel oddelek »Jutra* pod šifro r Nekaj novega*. 85335 Zastopstvo Za obisk privatnih »trank sprejmem gospodične in gospe. kakor tudi gospode, ta dobro socialno delo — Provizija dobra. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod »Sreča*. 85329 Pletilje nogavic dobijo ielo ns dom Vas Lov t oglasnem oddelku »Jutra*. 85291 Dobro šiviljo iščem za na dom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 85332 Bivši višji bančni uradnik * večletno prakso, a eplol- no trgovsko naobrazbo in dobrimi referencami, kavcije zmožen, išče zaposlitve — Cenj. ponudbe na peštni predal 285, Ljubljana 85276 Absolvent ljubljanske trg akademije, z dveletno prakso kot knjigovodja in blagajničar pri lesni veleindustrlji te vinski trgovini na debelo, išče službo za takoj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 85272 Trg. strokovnjak agilen in mnogoetraneko izobražen, 87 let star. i znanjem slovenskega, srbobrv., nemškega in italijanskega jezika v govoru in pisavi, išče odgovarjajoče »talno mesto. Ponudbe na oelasni oddelek »Jutra* pod šifro »Zmožen*. 85273 Trg. pomočnik izučen špecerijske in ma-nufakturne stroke, prost vojaščine — Nastop lahko takojšen Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Marljiv*. 84968 Izučena šivilja z lastnim strojem Ieli službo kot šivilja ali sobarica Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 85155 Gospodična t dežele, s 8 mešč šolami, Ieli vstopiti kot učenka v trgovino t mešanim blagom Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 85211 Otroška vrtnarica mlajša, z veseljem do otrok išče službo Gre tudi Izven Ljubljane. Dopise na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Nastop decembra*. , S5295 Z gotovino 20—30.000 Din (kl M služil kot kavcija. «vent. obratni kapital"! — iščem primerno službo naj -a je kot blagajničarka — Obvlada slovensko italijansko in deloma nemško Po nudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod zna C k o »Gospodična 27*. 85287 Šofer abstinent, z večletno prak- ■o, z dobrimi »pričevali, želi vstopiti v službo ▼ Ljubljani ali okolici Gre mdi 14 dni na poskušnjo. fonudbe na oglas oddelek r Jutra* pod »Zanesljiv šofer*. 85331 Pletilja dobro izurjena in i večletno prakso, želi službe Maslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 85283 Pekovski pomočnik pošten, s šestletnim spričevalom. Ieli službe —. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Pek*. 85298 1000 Din nagrade lobi tisti, ki preskrb' mojemu sinu mesto v trgovi i kot praktikant, za dobo 1 leta. v večjo galanterij sko trgovino. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Praktikant* 35828 Pekovski pomočnik star 20 let, i£č* iluibc — :udj u raznašanje počiva ali ta ficija Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 85257 Perje kokotinje, purje, goeje, naravno in t strojem čiščeno, dobavlja ▼ vsaki množini E Vajda, Cakovec Medji morje. Telefon 50. 8. 60 229 ia trbovelj. premog io lepa. od »Vročo*. 85380 Bukova drva ponu.lite s navedbo cene in množine družbi »Ilirija«, Villmrjeva cesta (ta glar- uim kolodvorom). 85311 Enodružinsko hišo ali manjšo, večstanovanj-sko kupim ▼ Ljubljani — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Bližina centra*. 85271 Lepo posestvo hišo s gosp uoslopjem in vsemi potrebščinami, v le- ri kraja pri Ljubljani to-agodno prodam ali dam r najem Naslov t Oglas, oddelku »Jutra*. 84815 Hišo s koncesijo ta brezalkoholno gostilno, v prometnem kraju z novim letom oddam v najem ali na račun. Po nudbe na og'asni oddelejj pod tnačko »Brezalkoholna* 85139 Pisarniški !n poslovni lokali posamezno ali skupno se oddajo v 1 otir U nadstropju v Selenburgovi ulici št. 7 takoj ali pozneje Naslov v ogl. odd Jutra 85126 Lokal sredi mesta, primeren sa skladišče. Iščem za takoj Ponudbe na oglas oddelek • Jutra* pod iifro »Lokal* 85306 t Delavnico v prometni Kolodvorski uL takoj odda Lampič. krmar — Kolodvorska 27. 85322 Stanovanje • 1 ali ž sobama aloktr ratsvetljavo sredi Ljub •Ijane iščem • t novem hrom Ponudbe na otrlaMr oddelek »Jutra* pod. tifri> •Mirno stanovanje* 34767 Stanovanje snažno ln solnčno. » 8 »o-hami in pritiklinami oddam mirni stranki » 1 novembrom Naslov r oglas oddelku »Jutra*. 85288 Stanovanje opremljene sobe in kuhinje ta^oj od''am na Krekov t trgu 10/11. 85320 Stanovanje sobe in kuhinje ter prazno sobo s separatnim vhodom takoj oddam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 35825 Dijaka srednjih šol. sprejmem v sredini mesta v vso oskrbv Naslov t oglas, oddelku »Jutra* 35084 Akademik išče sobo t separatnim vhodom, ne predaleč od uni verze Ponudbe pod šifro »Miren* na oglasni oddelek »Jutra*. 85317 JLU. 1, event. tudi 2 opremljeni sobi skupaj, zračni, solnčni, svetli, jamčeno čisti, s posebnim vhodom, elektriko in parketirani, v sredini med tehniko, univerzo in dramskim gledališčem od-lam s 1 novembr le bolj. ši in miroljubni osebi Pogledati med 10 in 14. uro. Naslov pove oglaa. oddelek »Jutra*. 85255 Sobico odda« solidni goepoAVfmi Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 85265 Sobico išče gospodična, ki plača 300 Din Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod iifro »Redna*. 85269 Dve večji sobi r katerih eno »e lahko postavi štedilnik, oddam zakoncema. Naslov ▼ oglas, oddelku »Jutra*. 85274 Dijakinjo ali uradnico sprejme takoj na stanovanje. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 85157 Prazno sobo večjo (tudi Ive) s elektr razavetlj* vo (n posebnim vhodem išč=tn » 1 novem-hrom Ponudbe ua oglasni oddelek »Jntra* pod B'to »Mirna »oba*. $4768 Sobo oddam v sredini mesta. Naslov pove oglašali oddelek »Jutra*. 85197 Prazno sobico t zajtrkom oddam gi dični t novembrom Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 85286 Opremlleno sobo lepo. v sredini mesta od dam. Naelov v oglasne« oddelku »Jutra* 85299 Preprostega moškega prejmem na stanovanje. Vaslov v Oglasnem oddelku »Jutra*. 85296 Prazno sobo strogo separlrano, poleg kina Matice oddam « 1 novembrom dobro situira-nemn gospodu Naslov v oglasnem oddelka »Jutra* 85800 Gospodična išče ta takoj sobo • »epa- riranim vhodom Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Mia*. 85812 Lepo sobo sredi mesta oddam enemu ali dvema gospodoma Po zve »e v oglasnem oddelku • Jutra* pod <2015* 85285 Opremlleno sobo t elektr razsvetljavo oddam Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*. 85284 Kabinet t elektriko oddam ta 00 Din Naslov t oglasnem oddelku »Jutra*. 85292 Preprosto sobo a kuhinjo ali sobo ■ itedU nikom iščem ta 2 osebi Naslov t oglsnam oddelku »Jutra*. 85333 777 Ivo MUi jonska hvala! Zdrava Bodi miren, »aj Te ljub in poljublja Tvoja — M 85260 Mirko! Ne fpoznsm sel Težko pri-čakujem Tvojega pisma — Kje »i? Iskrene P. P. 85275 Prorim vsakogar — U v« kje je čevljarski pomočnik Kari Hojker la ma pove, naj pride takoj ▼ Ljubljano, kjer ga Aakajo telo važna pi oziroma naj sporoči svo; naslov na Oblastno leiko vzgaiališče v Ljubljani 85819 Totografični zavod Hugon HihAer. LJubljana Sv Petra cesta štev 25 se priporoča. 218 Izurjena šivilja sprejme po nitki cenj delo na ds>m Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 85294 Pletilnl stroj št. 7 dobro ohranjen, poceni pro. dam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 84795 Veliki boben kopim. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*. 84887 Planino krnim. Pouikito aa »Sokol Polje*. 85149 Vlolinofon prodam ali zamenjam ta -aiophon Naslor v oglaa. oddelka »Jutra*. 85309 Kovaško orodje kompletno — prav dobro ohranjeno proda Antoa Košenina, posestnik, Go-milsko, Štajersko. Majhen pes > anamko Moste, se Je ca-tekel — Dobi m Cesta na Loko it. 28. 85279 Dežnik zamenjan v Zadružni gospodar banki dne 14. t. m. Dobi se isto tam. 85305 Snežne čevlje in - - galoše - - dajte pravočasno v popravilo tvrdki JK. Crebar Sv. Petra cesta 6 UO/o PARKETE hrastove is bukovt Hrastov rezan les ia oarjeno bukovinc prodaja najugodneje Ivan Šiška tovarna parket la para« ta g« LJUBLJANA Metelkova ulica 4. leleloo »tev 2244. Kupuje redno b. vsako ko litino hrastovih hk>-lov. hrastovih desk £1 m/m in hrastove frtee Vreče hiti a raMjetM r»»< vrat M uto za embalaž« m* • » 4 o e • salot Mirko Mlakar Baterije za žepne svetiljke na debelo in n^ drobno 12107 Drsgo Rosina galanterijska trgovina Maribor Vetriniska ul. 26. Na mnogobro;ne želje naših klijenfov objavljamo rsako sredo zahvalnice o FIGOLU. Dr. Z. Semelič, lekarnar, Dubrovnik 2. Pisani Ust, 9. septembra 1927. Morem Vam javiti o Vašem leku »FIGOL«, da mi je koristil rn da je mnogo pomagal pri moji slabosti. Moji živci so bili slabi, a ko sem počela trošiti to zdravilo, morem bolje jesti m spati rn se dobro počutim. Prosim, pošljite še 7 steklenic FIGOLA. Ostanem s pozdravom Kata Zlnič. Dolnja Dobrava. (Medjimurje.) Poleg za gori navedene bolezni je FIGOL sigurno zdravilo pri neurejenih prebavnih organih, t. j. želodcu in črevesu, ter ž njim v zvezi bolezni ledvic, jeter, glavobol?., nespain.ia in hemeroidov. FIGOL proizvaja in pošilja po pošti proti povzetju lekarna dr. Semelič v Dubrovniku. Ceua: 3 steklenice 105 Din, 8 steklenic 245 Din, a 1 poskusna steklenica 40 Din. 233 Doa energična POŠLO' z dokazano dolgoletno prakso v ključavničarskih poslih, gornjega in dolnjega stroja s parnim ogrevanjem in zračno kočnico na potniških vagonih, sprefmemo. Istotam sprejmemo tudi takega mizarskega in pleskarskega poslovodjo. Ljudje, energični, z dobro opremo, naj pošljejo svoje obširne ponudbe z opisom dosedanjega življenja in za-ooslenja na Fabriku vagona, Kruševac. Potnika manufakturae stroke, vpeljanega v Slo»> veniji, takoj sprejme večje podjetje. Pismene ponudbe pod šifro »Dobro vpeljan« na Aloma Com-)any. Ljubljana. FINA banaška moka po Dan 4-25 v poliubnih količinah pri Gospodarski Zvezi v Ljubljani. 12214 Posetite razstavo, Jisk" Ugodna prilika: Prodajo se sledeči, popo notna novi mizarski stroji: 1. Tračna žaga, (Bandsage) 2 Vrtalni stroj (L^ngiochbohrmaschine) 3 Rjvnalni stroj (Abrichrmaschine) 4 Stružni stroj, (Frassmaschine) 12224 Stroii sploh nera*l|eni, cene zelo ngodne Interesenti na) se izvoiijo obrniti na šifro .Mizarstvo" na upravo Jutra. i Tužnim srcem Javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da Je naša preljuba sestra oziroma teta in svakinja Ninka Hrašovec 12223 pl. Homansgiilt roj. Homan danes ob pol 2., previdena s tolažili sv. vere. mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne rajne se vrši v četrtek, dne 18. oktobra 1928, ob pol 5. uri popoldne. Radovljica, dne 16. oktobra 1928. Rodbini Hotman m Hrašovec Bres posebnega obvestita. Slnclal* Gluck: Zlati panter 27 Ko sem se vrnil v svoje stanovanje, sem res našel papirje premetane, toda razen listnice s posetnicami, ki sem jo bil pa tudi morda založil, ni manjkalo ničesar. V svoji skrbi za Larryja sem bil čisto pozabil Viningovo zapisnico m nisem pogledal, ali je še na svojem mestu. Dogodki so se vrstili tako naglo, da sem se šele čez nekaj dni spomnil knjižnice. Zamišljeno sem sedel kakih deset minut, ko je Larry kakor iz rana pritekel v sobo. »Hvala Bogu!« je vzkliknil, ko me je zagledal. »Takoj sem si mislil, da je past —« »Kaj se je zgodilo?« sem vprašal strogo. »Neka ženska je bila tu, gospod,« je zajecljal, gledaje me s Bmešnim ogorčenjem. »Pozvonila je PTi nas, in ko sem odprl, me Je prijela za roko in jela prositi: ,0h, prosim vas, pojdite z menoj! Pojdite! Mislim, da se je spodaj nekaj zgodilo!'« Preden sem vedel, kaj se godli z menoj, sem bil že dve nadstropji niže in sem stal pred nekim stainovanjem. Ženska je imela klfuč in jaz sem šel z njo, nič hudega sluteč. Stanovanje je bilo prazno. Spet me je prijela za komolec in rekla: ,Dobro pomnim, da sem tukaj slišala vpitje. Pomagajte mi, da pogledam po stanovanju!' Dama je bila elegantna, zala in gosposko oblečena. Niti na um mi ni prišlo, da bi bil kaj sumil. Jela sva se ogledovati po stanovanju in ona se je neprestano oklepala moje roke. Vse sobe so bile prazne. Tedajci pa je odprla neka vrata, za katerimi je bilo tema. ,Kag je tu notri?' je vprašala. ,Ne vem,' sem dejal. .Tedaj stopite noter in poglejte,' j© velela — in jaz sem stopil noter, gospod!« Larry Je Jezno obmolknil, a jaz sem se komad brzdal, da nisem cdaril v smeh. »Komaj sem bil vstopil, je zaklenila vrata za menoj ta obdala me je črna tema. ,Kaj pomeni to?' sem vzkliknil, toda ni mi odgovorila. in ko sem prijel za kljuko, sem začutil, da so vrata zaklenjena. Zakričal sem: .Spustite me venkajl' — Počakajte malo,* se je zasmejala — in slišal sem, kako je zbežala in zaklenila tudi stanovanje za seboj!« »Vas je pa res lahko speljati za nos, Larry!« sem se zasmejal. »A kako ste se vendarle osvobodili?« »Izbil sem polnila iz vrat — a v tisti temni luknji nI So tako naglo. Kaj mislite, gospod, le kaj je neki hotela ta babnica?« »Ali ste pustili vrata našega stanovanja odprta, ko ste Sli z -njo doli? sem vprašal. Larry se je v zadregi popraskal po glavi in zdajcJ skremžH obraz. »Mislim, da sem jih pozabil zakleniti.« »Tudi jaz mislim tako, Larry,« sem se zasmejal. »Ali je bila tukaj, gospod?« je vprašal in plašno pogledal po sobi. »Seveda je bila tukaj!« Larry je pobesi! glavo in se zaklel: »Bogme, gospod, nikoli več ne bom zaupal ženski!« XL POGLAVJE. Črni netek. Nekaj po dveh sva šla z Larryiem z doma. V najetem avtn sva se odpeljala v park. Ko smo se približali restoranu, je Larry oprezno pomolil glavo skozi okno; čez trenutek je potrkal na steklo, šoferju v znamenje, naj ustavi. Nato je odprl vrata, Moore je skočil v voz in prisrčno sva si stisnila roke. Larry je velel šoferju, naj pelje nekajkrat okoli parka. Ko smo brzeli s polno hitrostjo, me je Moore prijel za komolec, rekoč: »Veliko si obetam od drevišnje noči. Vining pride ob sedmih pome. Seveda ie mogoče, da me ima na sumu! Drugače se ne bi bil s svojimi pomaga čl tako iznenada pojavil v svojem stanovanju. A morda je bik) to samo naključje, ali pa je kdo izmed njegovih ogledubov videl vas in Larryja, ko sta se vtihotapila v hišo, in odhitel ponj. Vsekako pa ni verjetno, da bi naju mogel spraviti v kako zvezo. Ce naju ima vzlic temu na sumu, naju pač ima —> Bog pomagaj!« »Vaš položaj Je prokieto žaltav, Če vas ima na sumu,« sem pripomnil. Moore se Je zasmejal. »Brez tega v našem poklicu ne gre. Glavno je, da drevi ugotovimo lego poslopja, v katerem prirejajo svoje sestanke. Potlej lahko vzdignemo vso drhal, kadar se nam bo zdelo primerno. Meni bodo zavezali oči, tako da najbrž niti slutil ne bom, kam me peljejo. Rad bi vedel, ali ste voljni, da se popeljete za menoj in pazite, kam me bodo spravili Malce nevarno utegne biti —« »Temu se bo sčasoma treba privaditi!« sem mu segel v besedo. »Vining pride ob sedmih pome. Dobro bi bilo, če bi bili že o pol sedmih s kakim močnimi avtom kje v sosedščini na preži, za slučaj, če bi prišel vendarle že prej. Skušal ga bom zadržati nekaj minut pri sebi. Tako boste lahko povsem pripravljeni, kadar prideva doL Vzemite si zanesljivega šoferja ali pa vozrite sami.« »Nič la?jega: vozil naju bo Larry.« »Dobro. Še na nekaj vas moram opozoriti. Priznati vam moram, da se Vininga skoro bojim. Pretkan zločinec je. in kdo ve, ali se ne rgra z nama. Vsekako se mi je zdelo najbolje, da mu omenim svoje stanovanje v vaši sosedščini. Rekel sem mu, da biva tam običajino neka moja prijateljica, kS pa je zdaj na potovanju, in sem ga prosil, naj pride tjakaj pome, ker imam v okolici nekaj opravkov. Ce bi v poslednjem trenutku kaj ne bilo v redu. lahko pokličem Larryja k telefonu. On vas lahko takoj obvesti, ker boste itak čakali blizu doma. V takem primeru mi lahko prihitite na pomoč, da primeva Vininga, če bi bilo potreba; razlogov za aretacijo vem zoaj že dovolj.« SEN PRIHAJA! Potrebni so Vam usnieni čevlji vam bodo ohranili nogo suho in top!o! Da Vam omogočimo nabavo, daSi smo v prodajo Ort OHO parov damskih 4V.UUU galanterijskih čevljev V modnih barvah in črnem laku za ceno Din POSETITE NAŠE PRODAJALNE! OKORISTITE SE Z NAŠO USLUGO! 12207 Sen«, U originalne!, cfe6£tfu se nctjbeljepecivo Milki F ČUDEN Ljubljana /o. Prešernova 1 Prometni zovod zo nremos (LJUBLJANA prodaja po najugodnejših cenah (o samo na debelo samo na debel j Drpmno taMa h iw«nitt, a domače riWlllW5| kurjavo (n industrijske «vrb» Kovaški premog vseh nst Koks. Hvarnišld, plavžarski lo plinski Brikete. Prometni zavoi za premog 9. i., tjnbljana, M klošlčeva cesta št 13/1 i Radio - detektor - oparats nudi najkulantneje IVAN BOGATAJ, Kongresni trg št. 19 poleg nunske cerkve. 12.165 a Gabrooe hlode od 18 cm srednjega premera spredaj' in 1 metra dolžine, v vseh Količinah ali cele gabrove gozde Kupimo. 12212 Ponudbe ra: »Posavloa' k. d, za trgov Ion I Industrijo n Z a gre s u, Mesnica niča 17 Avstrijec-Nemec sedaj stanujoč v Milanu, z dolgoletno prakso in prvovrstnimi referencami od Ia. odjemalcev sprejme zastopstvo konkurence zmožne tvrdke za smrekove in jelkove deske, robat in okrogel les. Dopise na ogl. odd. »Jutra». 12.200 Ocarinjenje vseh uvoznih, izvoznih ln tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi KAJKO TI RK. rarin-ki posrednik. Ljubljana. M a-a rv kova centa 9 (nasproti carinarnice) Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni "iPklariranega blaga in vse informacije b>-f»7"!Mi*n<"> '8S ■»RMaiBBIIffiBllHMfl ec una?ska c. 36 Prva in najstarejša trgovina s klavirji A. Fiedler & sin, A. m\ Gradec (Graz), štajersko. Bismarckplatz 2 najbogatejša iz. bera veletvrdk B&setidorfer Stingl-Originai, Pal lik, Nemetschke-pianinov itd Piaičilne olajšave fcudj v inozemstvu. 12- Ha in« Ma a. i Smel. PalMa išče večje števila 12151 MIZARJEV za potniške in tovorne vozove AgPen potnik 28 do 30 let stair, neožemjea, če mogoče iz stroke kolonijaitae®a blaga, z dobro trgovsko odgošo in dovotmiiim znanjem slovenskega in nemškega Jezika, more z dovršenimi in zanesljivim deiocn dobiti staiteo nameščeni e v večjem podfjetju. Rotkoprsne ponudbe 6 prepisi sprtčevaJ se prosi poslati pod »Mar^jvost 105« na Interre-klam d. d., Zagreb, Moravska 28. 12308 Mestni magistrat mariborski Štev. 14.429/1608—1928. Maribor, dne 10. oktobra 1928. 12211 RAZPIS. Mestni magistrat mariborski razpisuje natečaj za napravo idejnih načrtov za zgradbo kopališča na Felberjevem otoku v Dravi pri Mariboru. Pravico do udeležbe imajo vsi inženjerji in arhitekti brez izjeme. Člani razsodišča so gg.: izmenoma dr. A. Juvan. župan, in dr. F. Lipold, podžupan v Mariboru, ing. J. Foerster, univ. profesor v Ljubljani, ing. A. Po-ženel, namestnik direktorja mestnega gradbenega urada v Ljubljani, ing. A. Cerne, šef mestnega gradbenega urada v Mariboru, dr. L. Novak, mestni fizik v Mariboru, in namestniki ing. J. Vanek, ing. A. Dolenc, ing. J. Baram in dr. A. Wankmuller, vsi v Mariboru. Določene so tri nagrade, in sicer: prva 15.000 Din, druga 11.000 Din in tretja 8000 Din. Razsodišče ima pravico, da po lastnem preudarku izpremeni število in višino nagrad v okvirju vsote zgoraj navedenih. Osnutke je oddati v mestnem gradbenem uradu v Mariboru najkasneje dne 22. decembra 1928 do 12. ure. Natecatelji izven Maribora morajo svoje osnutke do označenega dne predati poŠti in o tem brzojavno obvestiti mestni gradbeni urad. Program s pripomočki se dobi v mestnem gradbenem uradu v Mariboro proti plačilu 100 Din, ki se natecateljem vrnejo po izvršenem delu razsodišča. Župan: Dr. Juvan, s. r. Urejaj« Oavurat iUvJjco. Ud«j« z* Konzorcij (Jutra* AdoU Ribnika«. Z* Narodno tlakama o, d. kot osfcantarja Prane Jezerfte*. dfl« *udgo*ur«B Alojzij Novak. Va « Ljubljani