it. 25 (last izhaja iS neaece 1 L 6.50 v*ć. .v širok os ti niče, tab (C.C.HB1I |MU) um ponedeljka. Naročnina.: za 1 mesec L 8.—, —, celo leto L 75.—, v inozemstvo mesečno "ike 30 stot. — Oglasoma za I mm prostora trgovske in obrtne oglase L 1.—, za osmrt-L 1.50, oglase denarnih zavodov L 2.— na prvi strani L 1— w iruii W »OUUKit jcnimia mmmmm EDINOST Uredniitvo in upravniitvo: Trst (3), ulica S. Francetco d'A*«*i 20. Telefon 11-57. Dopisi naj se po*iI|ajo izključno uredništvu, oglasa, reklamacije in denar pa -upravniitvu. Rokopisi te ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne «Edinost» Podurednistvo v G o r i c i : ulica Giosut Carducci št. 7, I. n. — TeleL št. 32X Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Evropa prod odlodtviio Dim zadnje vojne se še ni razčistil niti ozračje ni še bilo deležno večjega žarka solnca. Duševno razpoloženje današnje Evrope je Uiito, da danes ne ve> katn bi se obrnila. Počasi in s*oro vsak dan prihajajo na površje nove zapreke, nove posledice svetovi«? vojne. Z slehernim dnem je človeštvo postavljeno pred težko nalogo — nov problem. Duševna depresija je rana, ki vlada danes svet z v»o silo. Je to še vedno doba razburkanih (luhov, ki iičejo iziioda iz polots-ia, novi duhovi vstajajo in propadlo. A vse to se vrši pred Lim. z filmsko naglico. Nl mogoče tudi naj vestne j šemu o-pazov&lcu ranner, da bi jim sledil ter jih proučeval. To je v resnici predhodna doba k boljši bodočnosti. Atmosfera, ki danes vlada, ni čista, duh po smodniku Še gospodari in bo gospodaril. Uganka zdanje Evrope ter Kvrope bodočnosti je gospodarskega značaja. Duh imperializma izginja. Mislim duh onega oboroženega imperializma, ki hoče za vsako cena gospodariti nad drugimi narodi ter jih za--ulrjiti, bilo to gospodarski ali duševno. Narodi se prebujajo er čuvajo svojo najprimitiv-nejšo narečno posest do skrajnosti in tudi za ceno krvi. Kina nas vedno bolj uči, da. je tako. Imperializem se ruši pod silo narodne aavesti ter samoodlo-čevanja. Pa tudi duševni imperializem izgin"a in se pesraja na njega mestu nckafca doba strpnosti kultur. Da niti ne govorimo celo o nekakih prijateljskih vezeh dveh kultur. Ena drugo spopolnjuje. Na mesto gospodarskega imperializma nastopa danes vedno bc*.lj zavest, da 1 o ta propada ter da je nujno potrebno spremeniti smer. Ali naj moderno kapitalisti čno-imperialistična politika opusti svoj načrt ter naj seže po prijateljskem sodelovanju z narodi ali naj nadaljuje započeti boj ? Z gospodarskega stališča ne, kajti danes mora gospodarstvo iskati trg in ne kos zemlje. Industrija in trgovina potrebujeta trg in to svoboden in zanesljiv trg. Za dosego trga je pa potreba duševne predispozicije in cenenega blaga. Duševna razpoloženje trga napram narodu, ki proizvaja gotovo blago, je danes precejšnje vrednosti poleg cene ter dobrote blaga. Nespametno je danes iiaziranje, da kriza vlada radi tega, ker je kupna moč padla~ Krizna obstoja radi tega, ker stojimo pred nad produkcij o, ki je umetno ustvarjena s carinskimi mejami. Carinske meje in razvoj industrije v takih krajih, kjer niso dani pogoji; tu je glavni vzrok krize. Masa ne more kupovni iz enostavnega vzroka, ker nima dela. industrija ne more do razmaha ker nima trga, a trga ni, ker vla-dajo še carinske meje in razne druge omejitve v razvoju gospodarstva Evrope. Svet mora poprej doži-■ ne-rečo. da se spametuje. Je pač duševnost človeštva taka. Stojimo pred novim udarcem, Ki t>o gotovo razjasnil po-j ter dal Evropi priliko, da se spet enkrat prebudi iz sna. To j" vojna na Kitajskem. Iz Kitajske do Evrope dandanes ni več daleč. In narod, ki biva tam, je močan ter sposoben ustvarjati ter. če treba, tudi se vojskovati Danes v resnici obstoja nevarnost, da rumena rasa lenega dne udere "a Evropska tla. In kaj potem? Prepozno. Združitev Evrope v federacije bo prepozna, in neorganizirana Ev opa j<; danes bolj kot pred letom dni postavljena pod problem združitve. Vidimo, da se svet vedno bolj nagiba k združitvi v federacijo. Carinske meje, ki so produkt nezdravih razmer ter kratkovidnosti politikov, bodo izginile ali ublažene. Razmah industrije in trgovine je potem omogočen in z niir»! iztrine prerpj^nji del brezposelnosti, ki je danes huda rana na telesu Evrope. Kakor vidimo, današnji kapi-tn!'stični -istem slrerni za trgom in ne več za podjarmijenjem. Če tudi na nebu ni še jasnih znamenj o odločilnem zbMžanju mod narodi, so vendar ta znamenji v duševnosti vseh naro- dov Evrope. Ene misli so vsi, kako iz zagate, kacnar na& je postavila vojna. Tisoč perečih vprašanj, ki redijo dint »danje Evrope, bi na ta način izginilo. Bi ne bilo več vprašanja narodnih manjšin niti ne narodnih bojev. Prosta trgovina ter prosta pat skozi gospodarstvo celega kontinenta. To vidi Evropa in se nagibi je k načrtu, ker je primorana po zunanji sili. Rešitev fivrope je mogoča samo v kooperaciji vseh narodov na podlagi medsebojnega spoštovanja. Gospodarska ler finančna stran. Evrope je gnila in potrebuje težke ojteEfLr. cije na celokupnem telesu. Današnji boj ni več boj za kos zemlje niti ne za gospodarsko nadvlado, ampak le boj za trg, boj za pot svojim produktom. In ako Evropa ne bo šla v to smer, bo padla pod vazalstvo tujih plemen in narodov. Bela in rumena rasa se bojujeta za gospodarsko svobodo in ta boj ne more doprinesti drugega kot pregrupacijo sveta v 5 velikih mogočnih grup med katerimi bo morda zopet najvažnejša Federativna Evropa. Emuja. iMlia in DmžSa naređos De*»3r vtis Dremmoederee* o*5*" ska in BjcfOTih izjarr RIM, 28. (Izv.) Imenovanje dosedanjega kabinetnega šefa v ministrstvu za zunanje zadeve Paulucci de Calboli za generalnega $*>d tajnik a pn Družbi narodov pozdravljajo rimski listi z velikim zadoščenjem. Skoraj vsi nmski listi prinašajo ki&lke popise diplomatične karijere n-ovfga generalnega pod-t a j nika. Interwiew, katerega je dovolil generalni tajnik Družbe narodov Drummond, ki je včeraj zvečer zapustil Rim, rimskemu uredništvu lista «11 Popola d'I-talia», je napravil v tukajšnjih političnih krogih precej dober vtis. To je razvidno že iz uvodnega članka današnjega «11 Te-vere», ki priznava gotove koristi Družbe narodov, dočim je bil dasedaj njen odločen nasprotnik. Do tega delnega spreobrnjenja ga U1 dovedla izj: generalnega tajnika pri Družbi narodov Drummonda, da Družba narodov ni in noče biti ni-kaka naddržava in da ni njen namen kršiti suvereniteto posameznih držav, ki so v njej zašto pane. Imenovanje novega generalnega podtajnika pri Družbi narodov daje listu «11 Lavore d'I-talia» povod za daljsPčlanek v katerem zaht va, da morajo biti v službenem osobju Družbe narodov primerno zastapajii \si narodi, ki tvorijo Družbo narodov. Dosedaj tvorijo štiri petine osobja Francozi in Angleži, dočim so drugi narodi le slabo ali pa sploh niso zastopani s svojimi uradniki. Zato bi se morali vsi prikrajšani narodi v tem pogledu združiti ter družno zahtevati, da se ta nepravično stanje popravi; seveda je treba pri tem spoštovati pridobljene pravice dosedanjega uradništvtt, toda pri novemu najemanju uradniških moči naj bi se poskušalo odstraniti ta krivico. Tudi ta list priznava v svojem članku razne koristi in dobrote ženevske institucije. Prszgodrtie vesti o odkritju velikih ležišč železne rude v Apaanskik Alpah RIM, 28. (Izv.) Pred dnevi so se pojavile po mnogih italijanskih časopisih radostne vesti, da so bile v Apuanskih alpah odkrite velike plasti železne rude. Nekateri listi so celo poročali, da predstavlja ta železna ruda eno izmed najboljših in najčistejših v Evropi, in da bo popolnoma krila domače potrebe glede železa. Na te vesele toda negotove vesti je poslal rimski «Giornale d'Italia» na lice mesta svojega posebnega poročevalca, ki sedaj poroča o dejanskem položaju. Iz njegovega porc.čila sledi, da so one vesele vesti prezgodnje in zelo pretirane. Dva vseučili-ška profesorja, ki sta preiskala novo rudo, želita sicer najboljših uspehov pri nadaljnjem raziskovanju, tada svarita pred podobnimi pretiravanji, kakor so se pojavila v minulih dneh v nekaterih časopisih. Nepričakovan Radićev korak Demisija llzunovicevega kabineta RftdKevci prestopili v opozicijo — Krali ie ieansflo sprt!«! BEOGRAD, 28. (Izv.) Nocoj ob i 1P je UmnoTii odšel na dvor tez ptdftl ostavko celokupne vlado. Z&držal se je pri kralju do 19. vre, ukor jo bi! poklican v av-dijerco prodse&aJk narodna skuofečine Marko Trifkovi*. Za Tiifkovičom je bil h kralju pozvan predstavnik radikalov litja Ulbajlović. Kakor se doznava, fie krali ostavko sprejel In se bo torej kriza te dni zopet na Mrcko razpletala." Reko ]e prišlo do ostavke Uzunovićeve izjave BEOGRAD, 28. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine je prišlo do velikega presenečenja, ki je popolnoma spremenilo situacijo. Na dnevnem redu je bila izvolitev dveh članov v odbor za vojno odškodnino. Ra-dićevci so se pridružili demo kratski zajednici ter so kompaktno glasovali za njihova dva kand'data. Namesto radikalskih kandidatov Žujoviča in Alekši-ća sta bila torej z absolutno večino izvoljena davidovićevec Pera Marković in zemljoradnik Dimitrije Vujić. Oba opozicijska kandidata, za katera so glasovali tudi radićevci, sta dobila 113 glaaov napram 80 glasovom, ki so bili oddani za radikalska kandidata. Glasovanje je napravilo na radikale strahovit vtis. Tivkoj po glasovanju se je predsednik vlade Uzunović podal na dvor, kjer je bil sprejet skupno z notranjim ministrom Maksimovićem v avdijenco. Stjepan Radić, ki je davi dospel v BeogTad, je bil ves dan v poslanskem klubu ter v stalnem kontaktu s svojimi poslanci, ki ; jim je sproti dajal navodila. Popoldne ob 15. uri je Uzunović pozval na konferenco radi-kalske ministre. Razložil jim je rezultat dopoldanskega glasovanja in naglasil, da namerava podati ostavko, ker se z Radićem ne more več delati in ker bi postalo smešno z njim nadaljevati delo. T koj nato je bila nujno sklicana seja radikalskega kluba, na katero je prišel Uzunović z vsemi radikalskimi ministri. Tudi tukaj je Uzunović izjavil, da mora radi postouarpa radi-ćevcev podati ostavko. Po seji radikalskega kluba je Uzunović sklical plenum ministrske- ga sveta ter je sporočil prisotnim radićevakim mivii»txx>m ter generaloma Radžićti in Milo-savljeviću, da odhaja na dvor podati ostavko. Ob 18. uri je nato Uzunović zares šel na dvor ter izročil kralju demisijo, s čemer se je otvorila ponovim kriza. Po končani avdijenci je Uzunović izjavil norvinarjem: «Vsi veste, kaj se je davi zgodilo v narodni skupščim. En del vladne večine ni glasoval za vladni predlog. Rezultat glasovanja je po parlamentarni praksi povzročil ostavko kabineta, ki sem jo pravkar podal kralju«. Po tej izjavi se je Uzunović umakriU na konfcrenco z radikalnimi ministri, po kateri so slednji izjavili, da je kralj ostavko spreiel in da bo takoj pričel s konsultirali j i. Ob 20. je bil pozvan h kralja za 21. uro predsednik narodne skupičine, ki je ostal na dvoru do 22.30. Na vprašanje novinarjev, kaj more o svoji avdijenci reči, je odgovoril: «Počak.ajte Še, videli boste». To pomeni, da je menda še tekom noči pričakovati dogodkov. Nato je Trir-ković odšel v radikalski klub. kjer ga je pričakovalo večje število radikalskih prvakov. V narodni skupščini je tudi ponoči precej Živahno, posebno v radikalskem klubu, kjer se ugiba o novem razpletu krize in kjer se opaža velikansko ogorčenje nad izidom dopoldanskih volitev v narodni skupščini. Komunlkć kluba HSS BEOGRAD, 28. (Izv.) Radić i* bil tudi popoldne v svojem klubu. Radi napovedane ostavke vlade je izostala njegova avdi-jenca pri kralju, ki je bila napovedana za 17. uro. Po seji ra dikalskega kluba, na kateri j^ bilo sklenjeno, da vlada pod* ostavko, je tudi Radić sklical sejo svojega kluba, na kateri je bil sestavljen komunike, ki obvešča vso javnost o nezakonitostih po^vodom korupcije in strahovlade, ki so jih izvršili oblastni organi pri oblastnih volitvah dne 23. januarja. Komunike nato podrobno navoja posamezne primere radikalske zlorabe, ki so deloma že znani iz dosedanjih Radićevih izjav. Novi ocfioki (Iz uradnega lista) RIM, 28. (Izv.) Današnja «Gaz-zetta Ufficiale» prinaša kraljevi dekret z dne 30. decembra 1026., s kater?m se izpreminjajo predpisi o pokojninskem postopanju napram oichju generalnih skladišč v Trstu. im zmkrslovna proso Itis* - Benetke - Dunaj RIM, 28. (Izv.) S 1. februarja t. 1. bo pričela oskrbovati promet nova zrakoplovna proga in sicer Rim-Benetke-Dunaj. Urnik nove zračne proge sicer ni še določen, vsekakor pa se predvideva, d m. bodo letala odhajala iz Rima ob 9. uri zjutraj z letališča Cento Celic pri Rimu. Prihajala bodo v Benetke ob 11.30, odlod pa se bo pot nadaljevala ob 12.30. Na Dunaj bodo letala prispela ob 15.30. Na ta način bo omogočeno potnikom izvršiti pot, za katero rabijo po železnici 32 ur, v skromnih 6 urah. Vozni listek iz Rima v Benetke bo stal približno 400.— lir, iz Benetk na Dunaj pa 500.— lir. Srednja višina poleta bo dosegala 2000 metrov. Predvideva pa se, da bodo letala dosegla tudi višino 5000 metrov, s čimer se bo znatno povečala varnost vožnje. Starinski rokopis, ki vzbuja veliko pozornost CERIGNOLA, 28. (Izv.) Neki Alojzij Moccia je pred dnevi vrgel v svet vest, da je našel neki evangelij. Seveda je vzbudila ta vef t velikansko pozornost, toda kmalu nato, so se pojavile v listih vesti, da gre le za navadno sleparijo. Včeraj pa je prišel v Rim nad-intendant Quagliati, ki je v ime- nu naučnega ministra izročil on. Mussoliniju pismo naučnega ministra, v katerem je rečeno, da obstoji grški manuskript na pergamentnem papirju iz 31 listov in da vsebuje zgodbo o življenju Jezusa Kristusa, da ta manuskript vzbuja velik interc« ter da je vsled tega podvržen predpisom zakona z dne 20. junija 1909. Moccia je bil pozvan pred državnega pravdnika v mestu Foggia, da bo izprašan o manuskriptu. Italtlantki sMcsUa Nemška vladna kriza rešena Stresetaanii in Gessler v novem kabinetu - Brez demokratov - Nova vlada se bo predstavila drž. zboru v četrtek bo slovesno otvorjana dne 21. aprila RIM, 28. (Izv.) Napram uredniku lista «11 Mezzogiorno» se je izrazil naučni minister on. Fedele, ki je dane* poklonil v Neaplju znamenitemu kiparju Vincencu Gemito dar vlade v znesku 50.000 lir, da je italijanska. akademija že dovršeno dejstvo. V najbližjih dneh bo sklenjena kupno-prodajna pogodba za palačo Farnesina, v kateri bo imela akademija svoj sedež. Na seji ministrskega sveta bodo v najkrajšem Času imenovani prvi člani akademije. Pripravlja se seznam 30 akademikov, med kc terimi se nahajajo učenjaki, u-metniki in pisatelji. Kakor zatrjuje «L'Informato-re della Stampa» bo .nova akademija slovesno otvor j ena dne 21. aprila. TURIN, 2. Včeraj je umrl v Turinu general armad nega zbora Ezio Reisoli, znan iz italijan-sko-turške vojne in iz zadnje svetovne vojne. Poveljeval je 2. armadnemu zboru, ki se je bojeval pri Sabotinu in pri Pla^ vah ob Soči. Truplo pokojnika bo prepeljano v rojstni kraj Pontremoli. BERLIN, 28. (Izv.) Marx je bil danes zjutraj sprejet od državnega predsednika Hindenburga, kateremu je poročal o sestavi nove vlade, zla-sti sta razpravljala o nadaljnjem sodelovanju vojnega ministra Gesslerja v kabinetu. Ker so demokrati odklonili svojo udeležbo v novi vladi, ministra Kiilz in Rein-hold, ki sta oba demcirata, ne bosta več v novi vladi. Parlamentarna frakcija demokratom je danes'zj u lt a j .it-nUa prekiniti sleherne odnoša-»< z Ges^Jerjem in baje je stran-miLenja, da se izključi Gess-ja iz njenih vrst. Popoldne je Marx zopet pričel pogajanja glede razdelitve ministrskih portfeljev, ker hočejo nemški nacijonalisti finančno ministrstvo, ki ga za- hteva obenem tudi nemški center. Do sedaj je nova vlada sestavljena iz sledečih članov: Marx, kanceler; VValbraf, notranje zadeve; Stresemann, zunanje zadeve; Curtius, narodno gospodarstvo; Brauns, javna dela; Gessler, vojna; Stingl, pošta. Novi kabinet bo razpolagal v državnem zl>oru z 270 glasovi proti 233, ki jih posedajo stranke levice in demokrati. V četrtek se predstavi nova vlada državnemu zboru. Politični krogi so mnenja, da bo do 31. januarja razrešeno tudi vprašanje vzhc\dnil» trdnjav, medtem ko je vprašanje izvoza vojnega materijala že rešeno. Z 31. januarja bo prenehalo delovanje medzavezniške kontrolno komisije nad nemško razorožitvijo. Priprave v SaiMu AngItdka. ofcoročevasija - Pred odločilnimi dnovi - Kanton in Fcking LONDON, 28. Posebni poročevalec lista «Daily Express» pojoča iz Šanghaja, da tudi Francija zbira svoje čete za obrambo francoske koncesije v Šangha-ju. Včeraj je prispelo, v mesto 150 anamitskih vojakov v svrho ojačenja francoske policije. Na neki topničarki se nahaja drugih 400 vojakov, ki so pripravljeni, da' se izkrcajo, kakor hitro bi pretila francoskim poslanikom v Šanghaju kaka nevarnost. Vse kaže, da Japonska ne bo spremenila* stališča, ki ga je že navzela napram dogodkom na Kitajskem. Vlada v Tokiju ne namerava intervenirati, ker se boji, da bi oborožena interven cija na Kitajskem zamogla po-oMriti položaj, ki je itak dovolj napet. Anglija je drugačnega mnenja ter se z veliko vnemo pripravlja za obrambo svojih koncesij v Šanghaju. «Star» pravi, da je bilo na parnik «Minesho-ta», ki je te dni odplul na Kitajsko, vkrcanih tudi 18 vojaških letal. Letalonosec «Argus» je dobil navodila ter je pripravljen vsak hip odpotovati. Osem eskader torpedolovcev bo po vsej priliki zapustilo 10, februarja Chatan in odplul o proti Šanghaju. Pripravljenih je tudi pet stotnij oklopnih avtomobilov, katerih vsaka šteje po 130 mož. Ojačenja, ki iih jo Anglija sedaj poslala na Kitajsko, štejejo na več kot 16 tisoč nio£. Položaj v Šanghaju je precej napet, vendar pa mir do sedaj še ni bil kaljen. Na raznih krajih mesta so bile postavljene žične ovire, strojne puške itd. V par dnrh se je Šanghaj, ki je sicer mirno pristanišče, izpreme-n-1 v pravcato trdnjavo. Kantonska vlada je izdala proglas, v katerem pravi, da nastopajo Angleži in Evropejci vedno z izgovorom, kakor da je kitajski narod nesoosoben, da bi se sam upravljal. To pa ne odgovarja resnici, ker je nacionalistična Kitajska dovolj močna in se tudi zaveda, da more z gospodarskimi sredstvi vsakomur vsiliti svoje mnenje. «Ni vprašanje v tem, kaj bo Anglija ^.li katera druga drž^v.« dovolila Kitajski, temveč , rašanje v tem, kaj bo dovolila Kitajska Angliji in drugim državam. Cilj kitajskih nacijonalistov je, da izvojujejo Kitajski popolno neodvisnost in dokler ni ta cilj dosežen, ni mogoč mir med Kitajske in angleškim imperializmom. Varstvo tujega življenja lastnine ne sloni danes več na tujih bajonetih in topničar-kah, k^r je orožje kitajskega nacijonalizma. njegovo gospodarsko oročje, močnejše od vsakega drugega». Izjava kantonske vlade pravi na koncu, da kantonska vlada raje doseže rešitev spornih vprašanj potom pogajanj, kot pa s silo orožja. Zato je pripravljena se pogajati z vsako državo, toda le z vsako posebej in na podlagi gospodarske enakopravnosti in popolnega spoštovanja kitajske suverenosti. V drugi izjavi pa pravi kantonska vlada, da predstavlja samo ona voljo kitajske- ga naroda in da bo oprostila kitajski narod tako od peki nizkega madarinstva, kot tudi od fevdalstva Čang-Tse.-Lina in grabežljivosti šanghajskega diktatorja. Rimska «Tribuna» pa se je obrnila do zunanjega ministra pekinške vlade VVellingtona Koo s prošnjo, naj bi tudi on obrazložil cilje in namene »severno« vlade, ko je njegov «ke.lega» na jugu obrazložil stališče Kan-toncev. Wellington Koo je odgovoril, da hoče vlada v Pekingu doseči edinost med Kitajci, ostati hoče v dobrih odnošajih z vsemi narodi ter osvoboditi Kitajsko od mednarodnih služnosti, podedovanih od starega režima. Peking se že pogaja z nekaterimi državami za revizijo pogodb. Bivša cssrdit: Žita in njeni otroci oboleli na gripi BUDINMPEŠTA, 28. Brzojavka iz Lequeitia sporoča, da jo bivša avstrijska cesarica Žita obolela na gripi, ki je v tistih krajih že par tednov močno razširjena. Ista bolezen je tudi vse njene otroke priklenila v postelj. Pri bivšem prestolonasledniku Ottonu in njegovem mlajšem bratu Rudolfu je nastopila tudi pljučnica, ki pa do sedaj ne predstavlja nikako nevarnosti. Žita in njeni otroci pa so bajo najhujše že prestali. Dua ittlJsnsRa failsfa ranjena v Ncw Yorltu NEW YORK, 28. (Izv.) Dva italijanska fašista, ki sta bila napadena ob 10. uri od neznanega individua, sta bila ranjena. Napadalec je sprožil proti njima 2 strela ter je oba zadel, Stražniki, ki so. zasledovali napadalca, ga niso utegnili uloviti. Oba ranjenca sta bila prepeljana v bolnišnico. Tukajšnji fašistovski krogi pripisujejo vzrok tega napada predavanjem prof. Salveminija po Ameriki. Sen. Tommasi nmrl RIM, 2. Prvi predsednik ka-sa.cijskega dvora sen. Josip Tommasi je sinoči umrl Walter Seaton umrl LONDON, 28. (Izv.) Umrl je na pljučnici komaj 14-letni Walter Seaton, tajnik londonske univerze in zgodovinar. Po dveletnih pripravi jal nih delih za priznanje prevaljskega močvirja med izsnšitvene dele prve kategorije, je ta velfcvažna gospodarska zadeva za severne občine goriške Furlanije ter za južni del Brd stopila v svojo drugo pripravljalno razdobje: Ustanovitev konsorcija in dosega dovoljenja za izvršitveni načrt. Je čisto drugi sistem v italijanski zakonodaji glede uravnave voda in pa izsuševanja močvirij, kot pa pod bivšim avstrijskim režimom. Bivša avstrijska vlada ali pa posamezni deželni odbori so izdajali od časa do časa pod pri- ■hmm * ■ wmmmmm m m mm ■ ■ mmm ■ m mmm I 3 besede: 124 I : SPEMJfl KIM HAĐSBRAHDT : ■ ■ T: 5 raz prodaja Inic. g MCA: Via deli*Arclvcscovado 7. I ■ m Mi ■ ■ MM ■ ■ MBMII mm^mj fiskom razmer in pol. borb večje %li manjše podpore za take vrste del. S temi podporami 90 se izvrševala polagoma kos za kosom, potrebna dela To pa ni običaj pri italijanski upravi, marveč je postopanje sledeče: Vladi se mora predočiti važnost in korist izsušitvenih ali pa regulacijskih del z ozirom na go-epodarstvo dotičnih krajev. Po !?išji ali manjši važnosti in nujnosti del izda vlada odlok, ki u-vršča predlagano bonifikacijsko delo v prvo ali pa drugo itd. kategorijo. Za vsako kategorijo je določen po postavi odstotni prinos države, dežele, občin in zasebnikov. Ko je dosežena uvrstitev dela v eno ali drugo kategorijo bo-nifikacijskih del, se pa mora stvoriti konsorcij, ki ima skrbeti za izvršitev natančnega načrta, dosego dovoljenja za izušitvena dela in pa izvršbo ter financiranje del z oreteverjan 300 njiv Kojsko Vipolžo 430 njiv Vsaka izsušena njiva bi stala posestnika okoli 30C0 lir, katere se pa bodo plačevale v obrokih skozi 25 let, tako da bi prišlo letnega plačevanja 20—25 lir na izsušeni «ciamp». Seveda je ta številka srednja številka, ker bo prišla za nekatere parcele večja, za nekatere pa manjša svo-ta letnega plačevanja-, pa~ po kakovosti izsušene parcele One nižje ležeče rodovitnejše bodo plačevale več, višia lega pa manj. Pet let po iz-sušitvi se bo n?mre£ izsušeno oz^mlie razdelilo v posamezne kategorije, določila njihova rodovitnost in na tej podlagi se bo določilo letni obrr-Jf. Obveznost plačevanja zainteresiranih posestnikov se bo izvrševala potom davčne iztirievalnice obenem s pla- čevanjem davkov. Potrebna bodo seveda tu pa tam tudi posamezna razlastitvena dela za izvršitev izsušitvenih del, ki se bodo mogla pričeti že koncem leta 1928, ako bodo pripravljalna za izvršbo načrta, njega odobritve m izdaje dovoljenja za izvršbo del potekla gladko kot je namen dn živa lelja onih, ki so se lotih izvršitve tega valjskega močvirja nam še bolj škodbe; zlomil si je desno Učno krepko povdarja letošnja neizmer- ko«t in si hudo pretresel možga-na kriza, revščina in beda naših ne. Siromak je bil nemodoma pre-iwelepih B«I. Samo slovenski del peljan v mestno bolnišnico, kjer občin bo pridobil ▼ ^sušenem pre- je pa ob 13.15 kljub prizadevanju ▼aljskem močvirju okoli 14)00 čam- zdravnikov izdihnil, ne da bi se pov rodovitne oranice, kjer bo ra- | bil ves čas zavedel stel v od stoletja odpočiti zemlji _ " bohotno sirk in drugi poljski pri- "kužna pečenke se Jim Je delki prevaljskih njiv bodo pri- zahotela^ tako važnega problema severne j nesli vsaj delno olajšavo briški Predpreteklo noč so neznani Furlanije in pa južnega dela Brd. gospodarski krizi, in že par let za- prijatelji dobrega prigrizka obi- —— i-------— *---^ ' skali mesnico Karla Mislej v ulici Rossetti št. 33, kjer so pobrali 11 kokoši, vrednih 300 lir. Ker so menili, da je pri dobri pečenki treba tudi pijače, so nepovabljeni gostje nato še pogledali v predal za bankom, kjer so našli zne-onih rodov je ostala vzlic temu, I sek 100 ,ir v gotovini, da, še poplemenitila je barbare, Mislej je javil tatvino, ki jo je jih prekrojila v civilizirane rodo- odkril včeraj zjutraj, ko je odprl ve. In mnoga veja velikih barbar- mesnico, na bližnji orožnitki poškili plemen se je, Čeravno je ob j s*aji svojem prihodu tam bivajoči na- Važnost in nujnost izsušitve pre- j man išče izhoda. DNEVNE VESTI Raii a pili » »r§y siji 1 Neki naš izseljenec, ki je po dolgem romanju tje in sem končno prišel do cilja v Argentiniji, nam Je poslal sledeče vrstice, ki jih objavljamo v svarilo vsem onim predvsem, ki jih je pograbila iz-seljeniška mrzlica, dasi nimajo prave potrebe, da bi šli po svetu s trebuhom za kruhom. Naš izseljenec nam torej piše: Spoštovani gospod urednik! Prosim Vas lepo, da objavite teh par vrstic, da bodo opozorjeni oni številni naši ljudje, ki se na slepo podajajo v tujino. Jaz sem prišel srečno na svoj cilj, toda le po velikem trpljenju in romanju od Poncija do Pilata. Svarim vsakogar. ki se odpravlja v Argentinijo, naj ne računa s slepo srečo ker se bo sicer bridko kesal. ko izstopi na suho v tej čudni deželi. Kdor nima dobrega znanca ali prijatelja, naj prej dobro premisli, kam se odpravlja. Posebno gorje tistemu, ki pride ;sem na zimo. Lahko je gotov, da ne najde dela in da bo prepuščen samemu sebi, če nima tu kakega dobrega človeka. Ravno letos je slabo v Argentiniji- Žito je v teh krajih slabo obrodilo, mnogo je škodovala slana. Ljudi rrihaja. vedno mnogo in zato so delavci Že na ponudbo. Radi tega pa se manjšajo plače in delavec mora delati za pičel zaslužek. Posebno kdor ga rad pije, naj ne hodi sem dol. Slab gt?spodar ne prihrani tu nič, še niaiij kot pri nas doma, kajti zaslužki niso sijajni. Vse je tukaj odvisno od igre sreče. Kdor dobi dobrega gospodar «, kdor je priden in varčen, ne pije in ne zapravlja, bo stal dobro, kdor nima take sreča bo slabo zanj, slabše nego doma. Vsak dan prihajajo izseljenci in odhajajo. Prihajajoči stalno povprašujejo po delu in nepregledna vrsta jih je. Tudi poliajačev ne manjka, t. j. takih, ki nočejo dela-Kriv je mali zaslužek in tudi naših liudi sem slišal mnogo, ki so rekli, da za tako majhen denar ne bodo delali. Seveda ne manjka tudi izkoriščevalcev ubopega delavca in pred takimi svarim še posebno naše ljudi, da bi se ne dali od njih speljati na led z raznimi sladkimi obljubami. Vsak naj bo torej skrajno previden, mnogo bolj nego doma. Prisrčen pozdrav vsem našim ljudem. ^^^^^ K. Zdravi 9, zdravje... Ko sem pisal zadnjič o zimskem športu in zdravju, ki ga ta Šport kaže in ustvarja, sem vedel, da se ne izognem glavnemu vprašanju: Smo ali nismo zdrav narod. je-!i še zdravja v nas, da ga vržemo kot seme iz naših duš po vsej tej težki naši zemlji, tisočkrat ponižani in steptani in enakokrat znova zra^tli in močni. Vedel sem, da je to pregraja v mnenju in sem jo kratko razdrl v spoznanju, da je še močan. In rekel sem. da nam je zdravja potreba, potreba kot božje besede v teh težkih dneh, zakaj le zdrav rod je močan, da prenese najtežje udarce, zakaj le zdrav rod, duševno in telesno je naša bodočnost, jc temelj, na katerem lahko gradimo našo skromno stavbo, našo zgodovino. Zdravje je sreča, je pogum in vztrajnost. In predvsem pocuin in vztrajnost sta ona dva stebra, ki jih mi v boju za samoohranitev nujno moramo postaviti, moramo imeti. Obadva pa sta le, če je zdravje v nas, ker redko je bilo slišati o enakih lastnostih telesno ali duševno bolnih posameznikov in skupin. £*veli so nekoč rodovi, ki jih poznamo le iz zgrodovine, in jih v Življenju ni več. Razpadli so, zginili- Dokazi nam pričajo, da so jih navadno unič:1i predvsem telesno močnejši rodovi. Toda kultura rod pobila, pozneje sama ravno radi velikega vpliva kulture popolnoma »pojila s prvotnim narodom. Vsa gornja Italija nam je Tržaško sodišče Afera Besmsto - Belil končana Ze pred meseci je vložil kapitan zvesta priča tega zgodovinskega I Benvenuto tožbo proti comm. Bel-dejstva. li radi obrekovanja ker je ta ob- Mi Slovenci pa smo vzlic nepre- J javil v svojem listu da je imeno-stanemu stiku s tujimi kulturami vani kapetan podpisal in podprl še vedno ostali pristna, samosvo- izjavo, katero se zahteva, da se ja celota kot narod skozi stoletja Belli izžene iz Trsta. Soobtožen in ni nas zainogla ne turška nad- I je tudi Aldo Chieu, bivši odgovor-loga ne nemški pritisk. Omenjam 1 ni ravnatelj lista «La Sera». vse to zato, ker je vsako izmed Po skoro dveurnem pogajanju omenjenih dejstev le dokaz naše v peti sekciji tukajšnjega kazen-zdrave in le sebi namenjene natu- skega sodišča je kapetan Benve-re, ki je pač zadobila v različnih nuto umaknil tožbo nakar je sle-časib posebna, drugovrstna zna- dila oprostilna razsodba za oba menja, v bistvu pa je ostala ista, obtoženca, predlagana od samega trajna in neuklonljiva. državnega pravdnika cav. odvetni- In danes? Ce prernotrimo giba- I ka Gargano. nje po naši deželi, te pregledamo j s kolesom v zapor vse delo našega rodu na tej zemlji, ostaja trditev ista. Lagal bi siceri I , JS?*.^-** *Z G°?Ce 0b~ če ne bi priznal da Je tupatam' t1'^6 J^I^^SSl vstal pojav nekake naveličanosti, I J^SSHS? ^f8 Yalentl™s nasičenosti, apatičnosti, toda vse S*}£eJt ILfi fenskl * a to je razumljivo, če se le spomni- .m vprašala na posodo ko o - - - ^ 1 ReJtla je, da se imonuje Marija Culot. Bilo je sedmega maja in do danes se k.lo še ni vrnilo. Fa£ pa je javna varnost vlovila podjetno punčko. Kolo je bilo vredno 350 mo, da že od 1. 191-4 nimamo nimalo miru. nimalo oddiha že 13 let, medtem ko so se drugod ljudstva odpočila od vojnega napora in so čila za nove stvari. Sicer pa je vse, kar snujemo tu pri nas, le izraz narodne volje do lir. imenovala njo pri posojevalki. Toda Saksidova je že večkrat predkaznovana- Sodišče jo je obsodilo na 7 mesecev in 15 dni zapora. Branil je uradno odvetnik Ba-rich. j s i iA\ Saksida pravi, da si je kolo izdela, do življenja. Ne povsod ena- | ?\neko ^arijo ko, toda pretežna veffia krajev | ^ZSST™ sirom dezole je ta svoj srečaj jasno dokazala. V delu po društvih, pri listih, v naročavanju listov in knjig, v izletih in tudi v gospodarskem delu samem je dovolj jasno izraženo vse to. Česa je torej treba? Le tega. da to zdravje podpiramo in mu damo primemo ozračje. Kot spomladno rastlinje skozi zamrzio površino zemlje brsti to zdravje na dan in si išče izraza. In prav tu je n**-i naloga, da mu damo oni' izraz, ki se izplača - rentira. Tudi ples je« tak izraz, pa vidite, da je primer, | "^f" naj ikkio na ign- ki ga ni podpirati, ker je kvaren ŠŽUT Obzora sledeči igralci: JUpe- in uničujoč, katerega zaiožek se gf m g- Saksida I. in II Vrbec, ne povrača zastavitelju. In še dru- »teMaj, Štolfa, Košuta, Golobic, ga je naloga nas vseh. našega kme- ^rtovecvI: m .n > Sugan. Kobec in ta in delavca kot inteligenta, da Cesar- Xsi ** JaviJ° sam išče poti temu izrazu in se T_• . . x . 1 Igralci druge čete naj izročijo TELESNA UZGOJA SPORT S. D. A drla. Jutri ob dveh naj bodo na igri- Danes je po težkem krpljenju, previden s svetotaistvi, za vedno zatisml oči naš preljubi soprog in oče ANTON KLUN posestnik in gostilničar Pogreb bo v soboto 29. t m. TRNOVO, pri II. Bistrici, 27. januarja 1927. <216) Žalujoča soproga in otroci. znebi že enkrat one velike konzervativnosti, ki mu je v zapreko vsega razvoja. Predvsem pa pri naši mladini treba gojiti delo. obilno delo, da ji uzgojimo voljo, odvadimo tobaku in vinu in kinu, ker tam najde najčešče izraza stvarem, ki ji kopljejo grob v malodušju. nedelavnosti, nezainteresiranosti pri naši skupni nalogi itd. Zato pa še več zdravja, tudi le z besedo propagiranega, samo pra- majice vodji Budih ni! Pre j kom o-gočel S. D. Primorja. Ste li pripravljeni igrati v nedeljo ob 14. uri in pol na svojem igrišču z našo I. četo prijateljsko nogometno tekmo? Odgovor čim prej tov. Bidovcu F. M. D. Rocol. BAZENA Rocol-Frosvata* Žal, da moramo zaznamovati vegra. velikega in res na vse strani nazadovanje na tem polju. Proti segajočega. Zdravja, še zdravja, ki v01^ nam Pa ne sme ničesar, nsm ga je nadvse potreba, da Zato glejmo za procvit te panoge zmoremo vse težke naloge našega ter i° ne zanemarjajmo. življenja. S* V. ZABAVNI VEČER V SEŽANI so radi nepričakovanih ovir danes zvečer ne bo vršil. !z tržaškega življenja Se obfl pri peticu na ulicL Omenjeni družini nastopita jutri ob 10. uri na igrišču «Obzora». Rocol - Cedcordla II. Siti počivanja so naši mali borci. Začenjajo se pripravljati na bližnje prvenstvo. Ta tekma se vrši jutri ob 13. uri na igrišču S. D. A dri a. Konkordija - Prosveta. Ob 12. uri 30 minut se bo pričel prvenstveni boj. Preteklost nam Na žalosten način je končal dni podžiga r^a in r^arania nđ svojega življenja 73-letni mehanik rišče «Adrie». Počakajmo do ju- Anton D'Amhrosi, stanujoč v Ko- tri. lonji šti 13. Včeraj okoli 12- ure je M. D. Rocol. stcrec čel po trgu Ponterosso, ko Prva četa sestoječa iz spodaj mu je v bližini tamošnjega mosta navedenih tovarišev se zberejo ju- nenadoma postalo slabo; zgrudil tri ob priliki tekme s S. D. Pri- se je na tla in obležal nezavesten, morjem pri tov. Lahu ob 12- uri Mimoidoči so takoj priskočili k si- in pol. Od tu odhod na Prosek. romaku in ga prenesli v bližnjo Formacija A: Gustinčič, Ražem, lekarno, kamor je kmalu potem Roje, Marušič, Bidovec Lih, Ba- priliitel zdravnik rešilne postaje, bi-č, Sila, Kalicaris, Vatovec, Pre- ki je bil teleionično obveščen o prost, Stanič St. dogodku Ta je dognal, da je sta- Formacija B: Žuljan. Švagelj, rec pri padeu zadobil nevarne po- | Razer, Lapelj, Slamič I., Seniea I., Škamperle, Ražem II., Senica II., Slamič III., Abram, Grahonja. Druga četa naj bo v svoji popolni opremi ob 12 in pol na igrišču S-D. Adria. — Načelnik. M. Đ. Zarja - Bazovica. Kakor dogovorjeno, igra naša II. četa z Vašo II. četo ob 12.30 na Vašem igrišču- Ce se strinjate javite nam. Sv. Ivan. D. K. N. To m mase o. Nogometaši prve čete in rezerve — jutri ob 14. uri na trsteni-ške-m igrišču. VNP. Adria - Obzor. Jutri ob 14.30 na igrišču v Rocolu. Ta dva naša prvaka se srečata v prijateljski tekmi. Izid zadnje prvenstvene tekme ni zadovoljil ne enega ne drugega. Kdo bo jutri zmagal, je vprašanje, katero se bo rešilo v teku 90 minut bratskega in kavalirskega boja na ro-colskem igrišču. Gotovo je, da bo vsak naš športnik uporabil to priliko in pohitel na igrišče prisostvovat tej zanimivi tekmi. Pred to tekmo nastopijo rezerve Obzora proti rezervam C. S- «Pro Ser-vola.» -ŠPORTNA PRIREDITEV, ki bo presegala vse dosedanje. V športnih ainbijentih kroži, zaenkrat še prav potiho, in z neko tajinstvenostjo preprežena vest, da se bo v kratkem vršila v Trstu na igrišču v Rocolu izredno važna nogometna tekma. Izvedenci trdijo, da je še ni bilo v Trstu tak&ne tekme. Sicer se zaenkrat imena čet ne imenujejo, ker si hoče vsakdo to tajnost obdržati zase. Menda še lastnim prijateljem ne privoščijo ti izvedenci in strokovnjaki veselja, da bi kaj več doznali o stvari. Trudili smo se na vse načine iztisniti besedo ali vsaj besedico iz ust mogotcev. Pa ni Šlo. Edino, kar povedo, je: Svet bo strmel, ko bode doznal, kaj nameravamo prirediti v nedeljo 13- februarja. Naša širša javnost naj mi zaenkrat oprosti nerodnost, da nisem mogel kaj več doznati; obljubljam pa, da še tekom dneva napadeni samega predsednika Športnega Udruženja in mil vse iztisnem iz ust. To je menda mož, ki o celi zadevi največ ve in se radi tega tudi na poseben način skriva. Danes pa ga izsledim in jamčim naši publiki. da bode jutri ta velika tajnost odkrita. Zaenkrat pa si zapomnimo: V nedeljo 13. februarja se vrši na rocolskem igrišču največja športna prireditev sedanje dobe. R. F. Iz tržaškajskrajins VRABCE Cerkveni pevci ponove v nedeljo dne 30. t. m. ob 3 igro pretekle nedelje z istim sporedom. Ker je igra dobro uspela in je bil prostor premajhen, tako da se prireditve mnos:i niso mogli udeležiti, bo v nedeljo gotovo mnogo naših ljudi- prihitelo v Vrabče. Se priporočamo! Uesfi z Goriškega RENČE. Naše domače dogodivščine le neradi obešamo na javni klin. In to nam morajo ne samo uredništva časopisov in vsa javnost priznati, pač pa tudi naši sekretarji z gospodom poteštatom vred. Ker pa včasih človeka ona blažena potrpežljivost, s katero smo vsi do gr- | la nasičeni, «vzkipi». pograbi za j pero in napiše v potolaženje sebe | in drugih ja ali ne vsako leto par stavkov za naše časopisje. In tako «poto!aži» tudi javnost, da ve, da še živimo. In res tako tudi za danes bode odpravljeno samo s temi par stavki in sicer s tem sklepom ali je našemu gospodu pote-štatu znano kaj o naših poštnih razmerah? Posebno o raz naša nju pisem? Davkoplačevalec. BORZNA POMOČILA. Amsterdam 924—933, Belgija 318—326, Francija 91—91.75, London 112.20—112.85, New York 23.10 —23.30, Španija 380-^390, Švica £43—450. Aten3 30—31, Berlin 545 —565, BukareŠt 12—12.75, Praga 68.50—(»9, OuTska 400 —'10, Dunaj 3i3-332, Zagreb 41-41.75. Uradna cena zlata ^27. I.) lir 448.33. 7 Benečijske obveznice 62.20. Posiafto*) NAZNANILO Daje se na znanje, da jo odprla paroplovna družba Cosli-lich v Mat ulj ah — Villa Sušanj, državno avtorizirano agencijo, katero upravlja Rudolf Dubrovich. Vsem, ki mislijo potovati v Severno Ameriko in Kanado, daje omenjena agencija vsa pojasnila in preskrbi vse potrebne listine za direktno potovanje na vse kraje, kar predstavlja za izseljence velik prihranek na času in denarju. (204) *) Za članke pod tem naslovom odklanja uredništvo vsako odgmromo*t. □ □ □ □ n n □ □ BERLITMCHCOL % vod; v vseh iezikih. Kabio Filzi pouk in pre-116 Mimi, , boi^tti »v ii^itu, ji t, \A Orso 47 (lekarna Rovis) popra\lja, prodaja in kupuje zlato, srebro po poštenih cenrb. Govori st slovenski. 87 MLEKARNA s prodajo sadja in zelenjave 3c ceno proda. Naslov pri tržaškem upravništvu. 1-11 MESNICO, na prometnem kraju, dobro vpeljano, sprejmem v najem takoj ali po dogovoru. Naslov pove tržaško upravni-štvo. 137 VAJENEC za trgovino se sprejme v Via Giulia 29. 139 JEDILNA SOBA, starinska, orehova, spalna soba, mecesnova, se prodata. Cor-so Garibaldi 5/1. vrata 18 od 9 do 12 in od 14 do 15. 138 PO VIŠJIH cenah kot vsaka druga kupuje srebro, zlato in briljante zlatarna Portici Ponte Fabra. • 123 TRGOVSKI pomočnik želi vstopiti v trgovino špecerijske ali mešane stroke. Dopisi pod »Trgovski pomoćnik. Idrija _118 SAURER, 2 kamijona 5 tonska, v popolnem stanju, dva priklopna voza 60 q po 5 mttrov, na novo gumirana, se prodata. Naslov pri upravništvu. 88 Tvrdhn H. PETRlf v Portolal priporoča stoto bogato zalogo ar, zlatih in srebrnih predmetov in raznovrstnih daril. Zaloga originalnih šivalnih strojev «Sin-ger». Prodaja tudi na obroke. Pouk v vezenju brezplačno. 193 KRONE triliaite, piaiia, ZO-krsnsks zlate komade ZLATO p čuje po v šjih ceraii nego vsak t ALBERT POVH - uravna Trst, V a Maizln» 46 Pr«£no proste K!*QM