119. številka. 3 nć. Izdanje xsl torek oktobra (T Trato, v torek zjutraj dne 5. oktobra 1897.) Tečaj XXII. „jeSUKMOITH lakaja po trikrat na tedna ▼ ieatlh la-iUajih ob tovklh, 6«l»tklh i" "ObotiAh. Z jutranje ladanje ia-Haja ob fi. ari zjutraj, veierno pa ob 7. ari T6<*ftr. — Obojno ladanje stane: «■ Jadan botoo . f. 1.—, izven Avrtriia f. 1.S0 M tri neaeo... 3.- . 0 .4.40 trn pol leta , , , m v« lato ... 12.— . . .18.— JUraftalea j« piaoovatl naprej m »retke krez priuifiie enretalae ae iprava ee ezlra. Posaftl ične Storilke ae dobivajo v proda alnlonb tobakn v lratu po 9 nri, Ietmj Tnta po 41 nvč. EDINOST V Oglaal ae račune po tarifu t petitn; a t aaalove s debelimi Orkani ae plačuje proator, kolikor obaega navadnih ▼ritie, Poalana, oamrtnice in javne zahvale, domači oglaal itd. ae računajo po pogodbi. Tal dopiai naj ae poiiljajo arcdni&tru ulica Caaerma it. 18. Vaako pumo nora biti frankovaao, ker nefrankovana «» u« •prejemajo. Bokopiai ae ne vračajo. Naročnino, reklamacije in o^laia »f'*' jena uprnvniitvo nlica dolino pic> oolo hAt. 3, II. nadat. Naročnino in oglaae je plačevati looo Trat. Odprte reklama eije ao proate poAtnine. GI ,T tMnoaH Jt mo*", Nacijonalni kulturni parlamenti. Obljubili smo bili te dni, da se čin prej spomnimo članka, ki ga je bil prinesel zadnji .Slov. svet" pod gorenjim naslovom. Predmet temu članku je postal tudi v nas aktuvelen in je jel vzbujati obče zanimanje po vseslovenskem shoda. Članek se opira na neko knjižico, kije izišla te dni v Lipskea („Grundzttge fttr eine eudgilt;ge Losung der Nationalitiltenfrage in OesteneichV) V tej knjižici priporoča pisatelj, naj bi se zasnovali pri nas »k u 11 a r n i parlamenti*. Gosp. avtor je izgovoril tu veliko besedo, kajti, kar predlaga tu pameten Nemec, se osredotočuje v misli, o kateri se je razpravljalo tudi na vseslovenskem shodu in katera — ako se uresniči — more privesti v Avstriji do rešenja hudih narodnih prepirov. Ta uiisel je — narodna samouprava. Sleherni narod naj bi sam skrbel za svoje kulturne potrebe in to potoni — kulturnih parlamentov. ,81ov. svet« piše o tej knjižici: Avtor potr. juje dejstvo, da kriza, ki se kaže sedaj, ni nova, temveč traja že izza Taaffejeve dobe. Kriza je pa taka, da mora priti do rešitve. Rešitev je pa po vseh poskusih pri vsestranskem premišljevanju naj-pr i mer niša, če tudi težavna, samo jedna, namreč ta, tla se vstvaii za ^ s»k narnd -1- turni parlament. Predno pa je prišel pisatelj do zaključka o takih parlamentih, stavlja si sam načelno in ne-izogibno vprašanje: .Kako je možno, vsem v tej državi prebivajočim narodom omogočiti njjh razvoj v njih nacijonalnem svojstvu in v njih podedovanem nacijonalnem posestvu ? Da bi pojasnil stvar, razločuje med občimi in specijalnim! postulati. Obči postulati so taki, ki slon6 na podstavah, jeduakovrstnih pii ?seh narodih, n. pr. vprašanja državljanske svobode, obča pravna načela, socijalna in gospodarska organizacija, deželna bramba, itd, torej politiški in gospodarski postulati. Postulati druge vrste pa so specijalni in PODLISTEK it Lari-Fari. Spisal: Srakoper. Na divanu je ležala, sela, ustala, hodila po sobici... Ne, pa ne! ako je taka, pa naj bode, pred njo se ne ponižam! Iu Ivan, dijaška ljubezen, jaz neumnica--lari fari !■ Prestrašila se je izpregovorivši zadnji besedi. A v srcu se jej je ( glasil zopet Čut ljubezni, čut prijateljstva in hudo jej je... hudo! „Ne, moj ponos, moja rasti" Vzela je iz mizuice pismo, katero je bila prinesla Micika, prižgala užigalice... rTako naj izgine, kakor ta dim, vsaki spomin na to rodovino!" in Hermina se je hotela prepričati, da je zadovoljna; papirjev dim pa jej je padal na pluča, da je težko sopihala. Odprla je okno in zrla v noč... Bilo jej je hudo pri srcu... zaporedoma pa se je tolažila, na-bravia obraz v gubice jeze: .Ne, moj ponos, moja čast !u vin. Tudi slepa kura včasih zrno najde. Narodni pregovor. .Mislite, da Ivan res ne dovrši svojih študij?" .Kakor rečeno, gospod svčtnik", je govoril malomarno France Lovec, kakor da razpravlja se dostajejo Členov jedne in iste narodnosti, da morejo v njej pridobivati si in gojiti vse, kar je doslej dose la znanost in kultura. torej spadajo v to vrsto na prvem mestu narodni nčni zavodi, potem pa zagotovljenje prilike, da more človek koristno porabiti, kar si je prisvojil in pridobil pri svojem narodu. Porabiti pa morem, za kar sem ae sposobil, le tedaj, ako moje narodne zahteve pcšteva organizacija državnih naprav. Kaj nam pomaga narodna literatura, kako naj jo razvijamo, če je ne more rabiti odvetnik, sodnik, upravni uradnik ? To je tudi vzrok, radi katerega ne more noben narcd zadovoljiti se samo s tem, da uprava občuje 2njim v njegovem jeziku, temveč morajo državne naprave biti tudi tla, na katerih nahaja duševno negovanje in razvijanje nacijonalne kulture svoje praktično polje. S tega stališča državna uprava ne more biti sama sebi namen, temveč je dolžna porabljati tudi na odne moči, in to spada k pogojem življenja vsake narodnosti. V glavnem vprašanju stoji poleg razvijanja narodnih svojstev tudi dosedanja nacijonalna posest. To posest je treba primerno ločiti od posestev drugih narodnostij. Ako torej predpolagamo že izvršene mejnike posestvu vsske narodnosti tudi ni ___, , - - r i -« tako, da dobi vsaki narod na svojem posestvu uradnike, ki so se izvežbali doma ali vsaj za vsako dotično narodnost. Jezik vseb gosposk in naprav bodi torej tak, kakor ga zahteva nacijonalna posest; f in sicer tako, da se to načelo izvrši do najviših osrednjih mest. Od začetka seveda ne more se ta zahteva izvršiti pri vseh narodih jednako, ker so se doslej razvili različno, ni torej ne dovolj domačih močij, in ni morda književnost razvita zadostno. Ali pa je taka uacijonalna literatura za npravo dovolj razvita ali ne, in do katere stopinje ima že n, pr. potrebno terminologijo za upravne potrebe, tega ne more določevati sama vlada, temveč plan kakega poslopja, „pravili so mi njegovi tovariši, da je suh, samo kost in koža ga je — jaz ga sicer nisem videl — lasje da so mu izpadli, osiveli, učenje da je zanemaril, da..." Pazljiv slušatelj bi bil opazil, da Lovčeve besede bolj in bolj objema plamen patoza in, da Lovcu ni malo ležeče na tem, kako menenje dobi gospod z Vrha o Ivanu. Hotć nadaljevati pričeti stavek ustavil ga je gospod z Vrha : ,Nn, in vi imate že dobro službo?" .Tako, da si upam zgraditi svoje ognjišče ; vendar pa hočem še letos odpotovati na Rusko. Ko se vrnem, najbrže čez jedno leto, pa se mislim stalno nastaniti v domovini." Skozi temne preproge je sililo solnce v elegantno opravljeno sobo. Molčć sta spuščala naša znanca iz ust goste oblake dima sonnoritas-smotk, utopljena vsaki v svoje misli. Na vrtu je Hermina zrla Čez plot doli na trg: veselo rajanje jej je prinašal topli letni veter iz Dobdojeve hiše, sentimentalno, brez misli je slonela ob ograji in vendar v njenem srcu ni bilo vse v redu. Kakor hitro se je ganila s telesom, pojavilo se je v njeni glavi brezštevilno naklepov, dvomov, nedoločnih mislij; kako lepa je bila ta glava v žarkih zahajajočega solnca! Temno-kosta-njevi lasje so se jej vili liki mahovje v deroči reki, razpleteni po bujnem hrbtu : vetrič jih je sedaj pa vlada in kulturni parlament dotične narodutTštt^ Poslednji najbolje pozna razvoj svoje narodnosti in njene književnosti, torej se vlada s kulturnim parlamentom dogovori o stopinji, do katere je v vsaki dobi možno uradovati v jeziku dotičnega naroda. Kulturni parlament pa Ščiti razvijanje narodne kulture, sosebno po naučnih zavodih v najširšem pomenu besede. Kulturni parlamenti morajo za vse svoje posle dobiti popolno pravo za dovoljenje proračuna, in oni bi določevali stroške za kultnrne potrebe, vsak narod bi sam pokrival te stroške, tako bi vsak narod svoje kulturne institucije sam upravljal in sam plačeval. Iz posamičnih kulturn;h parlamentov bi se sestavila delegacija v posebno korporacijo, v nekak »državni kulturni s v 61', in ta bi n. pr. presojeval, kaj je pri tem, kaj pri onem narodu dobrega in vrlega, in te vrline bi bile vsem narodom na korist. Tudi bi ta državui kulturni svćt predlagal, ali ni kak šibkejši narod za svoje kulturne interese potreben primerne podpore. Osnovne določbe, n. pr. o pouku, bi določeval takisto ta kulturni svćt ali pa državni zbor. Po rešeuju nacijonalnega vprašanja s takimi sred- atSL^lJ^u^V-t^'rtr-nT1 ^L/cuiJoo.v.ijiinicci aasu'v»uia« vseh narodov združevali v politiške in gospodarske stranke. Po tem načrtu bi ostali dosedanji deželni zbori, kakoršni so, in s tem, pristavljamo mi, bi bilo ustreženo tudi osrednji vladi, v imenu katere je grof Badeni zavruul tirolske Italijane in posredno tudi Nemce v severnih Čehah, stremeče k razkosanju Tirolske in Ćeške. Tudi naš avtor se obrača proti krojenju sedanjih dežel in proti razširjenju dež. avtonomije; vsako teh dveh načel se mu zdi neumestno zare-šenje narodnostnega problema. Ko bi se nacijonalno vprašanje do cela preneslo iz drž. zbora v dež. zbore, bi nastalo namesto jednega več nacijonalnih sedaj malo odvzdignil ali pa celo vsul čez ramo na prsa, ki so se visoko vzdigovala v kratkih presledkih, devojfca pa si je pogladila sem ter tja po Čelu, bolestno stisnila oči, kakor bi hotela odgnati moreče prizore svoje fantazije. .Zakaj se ni odzvala Dobdojevemu in Mici-kinemu povabilu ? Zakaj ne ?... Oh ne, nikdar noče več v to družbo, in, da se je Micika žrtvovala za njeno srečo 1... Ah, Ivan ljubi njo, Miciko, sicer bi bil prišel danes, voščil bi jej srečno prihodnjost... toda on ljubi njo, boli ga..." Stara ciganka, znana povsod po Xiški dolini, jo je predramila iz teh mislij položivši jej na ramo koščato, rujavo in ovenelo roko. Hermina je odskočila kakor bi jo bil pičnil gad, morda se je zbala, da je ciganka čula njene misli, potem pa je jezno pokazala starki pot iz ?rta. Toda ta je bila danes grozno sitna in vsiljiva. Privlekla je iz nedrij zavitek, potem pa pokazala pomenljivo na umazane karte: .Gospodi-čina, frajlica, deset krajcarjev, pa hočete zvedeti svojo srečo', in zopet se jej je približala za korak, držala roki proseče proti njej, namrdnivši obraz na jok. .Lari fari, takim budalostim jaz ne verjamem. Tu imate desetico, pa glejte, da se spravite 1" (Pride še.) bojišč, bi to p;>večalo težavp združevanja za namene skupne države, iu ludi ko bi narodnostni odlomki v posamičnih deželah dosegli jednnko-pravnost, zaželjtne narodne avtonomije bi vendar ne dubili, ker bi bili tudi potem razcepljeni na več deželnih skupin. To pa je tisto, kar saio mi pov-darjali tolikokrat, da narodni oddelki bi ostali brez jednotnega kulturnega zastopstva, in bi ukrepali gtede na narodni ra-voj v jedni deželi tako, v drugi pa drugače. Proti snovanjn nacijonalnih proviucij pa bi se kazale prevelike težave v postavljenu mejnikov, ^osebno bi se ne mogli deliti narodno pomešani kraji dtžd, in koneono se protivi takurn kosanju in trganju dežel ves njih dolgi zgodmiuski lazvoj. Dobiček izvišenja v zmislu na-cijonalue avtonomije je očiten dovolj sosebno radi te^a, ker se politiške meje ne pukrivajo z nacionalnimi, iu vsled tega preneha bojevanje nacijonalnih življe v kakor takih. To je jedro pisateljevih mislij; vidi se, da se množć tisti mislitelji, ki ne le zagovarjajo nacijo-nalno avtonomijo, temveč vedno bolj uglahljajo v njo. Kolikor se dostaje „Slov. sveta* in tistih ki na Sloveuskem sogbšajo ž niim, jim je v za Sčenje, da niso več osumljeni, in da se jim ne more očitati, da so slepo trmasti, zaljubljeni v jedno misel". Tako „Slov. Svet". S predzadnjim ostavkom pa je podan odgovor tudi na najnovejši predlog nemških konservativcev, o kojem smo Že 2-krat govori ii v tem listu. Predlog namreč, da bi za ureje-jenje jezikovnega vprišaoja državni zbor izdal le glavni zakon, katerega naj bi potem prirejali dež. zbori za vsako deželo posebej. Mi smo se bili takoj izjavili proti temu predloga, uverjeni, da bi po tej poti ne nehali narodni boji, a veseli nas, da je tudi pisec večkrat omenjene l prav v tem, kar govori vladni li->t do o-pozicije, se moti v tem, kar govori do skupin na večini. Opozicija ne more vreči vlado le t?\ko dolgo, dokler vlada ima na svoji strani večino. Kako prihaja torej vladni list. do trditve, da vlada je ono, ki je stalno, večine pa da so premenljive ? Kako s* more braniti vlada brez večine? Vladi gotovo treba bolj pomoči več ne, nego treba pa večina vladne pomoči. Čemu gro/.i torej vladni list tudi večini? Tega ne i ažurnem o. Tudi menenjn, da vlada je trdneja nego večina, dokler ima prva zanpanje krone, ne bi mogli pritrditi, ker je nekon»titucijone!no. Grof Ba-deni uživa popolno zaupanje vladarju, to je gotovo. Ali na nekaj je pozabila „Reiclnwehr", na to namreč, da je cesar Fran Josip konstitucijone-len mon«rh in da se tudi čuti konstitucijonel-nega monarha, da stavlja torej dolžnosti konsti« tucijonidn^a monarha vsikdar pred svoja osebna čutila. V t. m se ravno sosebno odliknj* naš cesar. Krivo je torej, ako men t „Reich3wehr", da grofu BadenijK n* treba spoštovati volje večine. Politične črtice. Tudi dobro. Je bil vsty odkritosrčen ta ljubi naš .Mattino". V svoji včerajšnji številki se je potrudil ter je napisal par kolon .politiških črtic", da nam pove, kar sicer vemo mi že davno: da nas Slovanov nimajo radi on in — njegovi. Ali dodro je vendar, da je povedal. Človek ne more vedeti, kedaj mu prav pridejo taka pri poznanj a. Začel je — kako naj bi drugače — z dvobojem grofa Badenija. Veseli ga, da se mu ni treba bati več, česar se je prav zares bal takoj po dvoboju. Bal se je, da pride do sprememb v ministerstvu vsled dvoboja. Tega strahu nima več. Grot Badeni ostane torej. Tako trdi .Mattino", in kdo bi mogel bolje vedeti vse to, nego on, .Mattino«? Na podlagi tega dejstva jel je tržaški olicijoMis žvižgali svojo vabilno pesem. Naglasom skrbnega očeta jim govori na srce, tem ljubim Nemcem, kaao dobro bi bilo, da bi se nekoliko brzdali in se približali vladi, in kako iskreno želi to: 011, naš .Mattino". In da poda svojim besedam čim več veljave pred strogimi obličji nemško-libe-ralne iu nemškonacijonalne barve, izjavlja nastopno: ,Mi, ki se za sedanjo večino ne brigamo dalje, nego zahtevajo to splošne koristi države, in blagiuja Trsta še posebe, in ki nismo nikdar, ne pred volitvami, ne po volitvah, prikrivali svojih simpatij za narod, katerega zastopniki so bili do sedaj dika in ugledvoljene zbornice itd. itd." Ali ni interesantno to? Pa reci Še kdo, da Avstrija ni drsava neverjetnosti ! Pomislimo le! Avstijska vada ima proti sebi opozicijo, kateri ni z lepa para glede krutosti in surovosti v sredstvih, opozicijo, ki je diskreditovala ves parlamentarizem, ki je onomogoč'la sleherno vspešno delo in slednjič primorala minis erskega predsednika, da postavi svoje življenje vnevarnost vobram-boBVoje časti. Zajedno ima vlada pred seboj patrijotiško većino, ki je pripravljena postaviti vse svoje sile v službo države in ne zahteva za to ničesar drugega nego to, kar gre narodom, zastopanim po njej, po^božjem in človeškem pravu, in kar se mora zgoditi prej ali slej v blagor države in vseh nje narodov. Na pozorišču imamo tu torej zbesnelo in nikakih obzirov, in nikake pravičnosti, in nikakega avstrijskega p a;tr)i j o t i z m a ne poznajoČjo manjšino; a njej nasproti večino, ki je po svojih sestavi in po svojih načelih in po svojem patrijotizmu resnična zastopnica ogromne večine v raznoliČni in mnogo-jezični Avstriji. In ob taki dispoziciji, ko se zares avstijska vlada ne more pomišljati niti za tre- notek, na katero stran naj položi težišče svojemu delovanju, vidimo na pozorišču še neverjetnost, ob kateri se moramo kar prijemati za glavo : oficijozni listi, Urej glasila, ki naj bi zastopala koristi vlade in države, izjavljajo, da se brigajo za večino le toliko, kolikor prav — morajo in, izražajo simpatije onim, proti katerim mora |biti vlada toli ljuto borbo, kakoršna še ni zabeležena v zgodovini življenja avstrijske ustave. Politične črtice v „Mattinu" od minole nedelje nas opominjajo zopet, da Avstrija še ni izgubila pravice do naslova: država neverjotnosti. Iz Hrvatske. Grof Klinen, sedanji ban Hrvatske, bi hotel po vsej sili zvaliti ua združeno opozicijo vso krivdo na strašnih činih v Sjeničaku. Tako nekako je dajal razumeti nekemu časnikarju. Gosp. ban ne ve sicer ničesar, kar bi moglo opravičiti to njegovo sumničenje, njemu se la ,zdi tako". Njegova ekscelenca naj le vpraša svojo vest, da-li je smeti izuščati taka grozna obdolženja le na podlagi tega, kar se nam .zdi« in to proti celi stranki, v kateri stoji — lahko rečemo to — cvet naroda ? I Je menda že tako, da je njegova ekscelenca srečno dospel na — zadnjo postajo..,. Na Gršketn so dobili novo ministerstvo pod predsedstvom Z a i m i s a. Ministrom za pravosodje je imenovan katolik Toman. To je prvi slučaj, da je katolik minister na Grškem. Novo ministerstvo je že položilo prisego v roko kralja. Različne vesti. Cesarjev imendan. Kakor vsako leto slavil se je ; cesarjev imendan v Tr^tu na cerkveno-slovesen • način. Ob navzočnosti vojaških ln posvetnih dosta-j janstvenikov se je darovala slovesna sv. maša v stolni cerkvi pri sv. Justu. Ni treba povdarjati še posebe, da smo ob tej priliki pošiljali i mi svoje vroče prošnje k nebu, da bi Vsevečni dal našemu milemu vladarju j doživeti še mnogo mnogo let v zdravju in zado-I vo^juosti se Svojimi narodi. A pozabili nismo tudi j prositi Boga, da bi podelil moč našemu blagemu ; cesarju Franu Josipu I., da reši svojo ljubljeno j državo iz homatij, v katero jo je zavedlo nebroj | sovražnikov naše širje domovine in da se Mu še posreči izvesti za svoje narode ono, k*r Mu živi i v plemenitem srcu že dolgo, dolgo — namreč politično zadovoljnost vsem, zlasti pa onim narodom, ki se še danes morejo boriti za svoje pravo. V i tej želji kličemo danes: Bog živi našega prejas-nega Vladarja še mnogo let! Vojaitvo In iredenta. Vojaški list „Armee-Zeitung* piše: „Garnizijo v Trstu sestavlja sedaj pešpolk baron Waldst&tten št. 97, torej domači tržaški polk. Toda očividno je, da ta polk prav nič ni .doma" v prvem pristanišču našem. Koje polk dospel v Trst, blestel je občinski zastop se svojo nenavzočnostjo; na oficijelnem obisku pol-kovnega poveljnika z dvema štabnima oficirjema pri gosp. podeslA, ti gospodje niti niso bili vsprejeti; ti obisk je načelnik občine povrnil s kartami, katera je sin ga donesel v kasarno. Kedaj se vendar jedenkrat pojasni stališče te ti objestnim, nepatrijotiškim p a t r o • n o m, da so Avstrijci in da ostanejo tudi za vse 1 čase P KoUetovanja z iredentisti utegne biti vendar enkrat kouec. Tu bi bila umestna uajveča ener-žija, *n vendar božajo o vsaki priliki ljudi, ki se še ponašajo se ivojim protlavstrijakim mišljenjem". „Politik" pristavlja k tej vesti: ,Ti „nepatrijoti-ški patroni", kakor jih imenuje .Armee Zeitung", so pa posebui vaivanci nemških levičarjev in ,N. Fr. Presse". Laike uljudnosti v tržaški bolnici. Piiejo nam: Minole nedelje ob 10. ari preipoludne imel sem posla v tržaški bolnišnic'. V isti čas je došel na ambulanco tudi neki mladenič iz Sežane. Imel je pokvarjeno roko. V sobi za vizite mu je velel jeden zdravnikov po laški, da naj sede. Mladenič je sel. Umel ga pa je le tako, ker mu je zdravnik pokazal z roko. Potem ga je vprašal po laški: Kako se pišeš ? Mladenič: Iz Sežane t Zdravnik: Kako se pišeš ? Mladenič je molčal. Zdravnik: Pojdi v Bosno, tam govore slovanski! V tem je pristopila jedna postrežnic in je v slovenskem jeziku vprašala mladeniča, kako da se piše. Sedaj je dal mladenič seveda točen odgovor. Potem pa je zdravnik zasmehoval bolnika : Ako ne znaš laški, pojdi v Ljubljano! Tam znajo slovenski. Ali pa p oj d i k M a n d i č u a 1 i k duhovnom, oni ti že pomorejo!! Take so torej aljudnosti, ki jih nudijo zdravniki slovenskim bolnikom v bolnici tržaški. A mi vprašemo »opet in zopet: Kje je humaniteta, brez katere si ni ne moremo misliti zdravnika, vestno vršečega svoj vzvišeni poklic ? ! Cycllsts Club in - die Wacht am Rhein. Minolo sobote zvečer je slavil v svojih posebnih prostorih v hotelu »Europa« Cyclists Clnb svojo desetletnico. To ni nič slabega. Bili so jako navdušeni. Tudi to ne bi bilo nič slabega. Bili so cel6 nemško načijonalno naudušeni. In tudi to ni nič posebnega v današnjih dneh. Ali čudno, z^Io čudno je bilo nekaj druzega, česar hočemo omeniti nižje doli. Najprej moramo povedati, da je glasbeni del zabave izvajala godba pešpolka št. 87. iz Pulja. O tem piše „Triester Tagblatt" od miuole nedelje: ,Die vorztiglichen Vortrage der concertirenden Militarcapelle des 87. Infenterie Regimenta aus Pola erholiten wes8entlich die Fe^tesstiminung". Ta „Festesstimmung' se j o najglasneje pojavilajproti 2 uri zvečer, ko menda ni bilo več blizu zastopnika oblasti. Na vrtn hotela sedeči gostje so začuli namreč v svojo veliko presenečenje zvoke pesmi — die Wacht am Rhein ! Ia med zvoki glasbe je vriščalo: A11 h e i 1!, dokler ni godba — ponovila pesmi. To se nam zdi čudno. Začudenje pa bodi povito v vprašanje: Kaj bi se zgodilo, ako bi katero slovensko društvo zahtevalo od vojaške godbe, naj svira — rusko himno ? Menda ni pet minut ne bi ostala godba na svojem mestu. In, ako bi se dogodil čudež, da bi godba ustregla želji slov. društva, kaj bi se zgodilo potem, kako bi pisali nem. iu ital. listi I Koliko potokov pripovedk o panslavizmu bi se pretakalo po predalih teh listov ?! Tako pa, ker se je svirala in pela ,Die \Vacht ara Rhein" in se je poleg t<>ga kričalo ,All heil" ! božanstveni mir vlada pojiribovih in dolinah in je vsa blažena naša .Triester Zeitung" v svoji .Festesstiramung". Kakor rečeno: mi smo se že privadili marsičemu v današnjih dneh, ali .Die \Vacht am Rheiu" minole sobote zvečer nas je vendar presenetila, ko vemo, da je vojaškim godbam prepo-vedano svirati na javnih prostorih celo domače narodne pesmi, ako so iste prononsirane nravi. Tako ni menda vojaška godba na koncertu podružnice družbe sv. Cirila in Metoda minole nedelje svirala nijedne narodne pesmi, isvzemši jeden komad iz „Prodane neveste*. V hlev torej! Naš sotrudnik nam piše iz okolice tržaške: Gospod urednik, dovolite mi izraziti čut ogorčenja nad črtico, katero ste prinesli v svoji poslednji številki, v kateri poročate, da je nek "občinski svetnik sodil Vaš cenjeni list v — hlev. Verujte mi pa, da bi Vam raje nič ne pisal, marveč osebno poiskal dotičnega izomikanca in obračunil z njim, kakor se spodobi, kar pa še utegnem storiti, ako se stvar popolnoma dokaže in izvem doticnika ime. List .Edinost" ne sodi v hlev, ker je glasilo naroda, ki stremi po omiki. Ako mislijo Italijani, da .Edinost" sodi v hlev že zato, ker je njim nesimpatična, potem moram izraziti svoje skrajno pomilovanje ua njih izomiki. Klika italijanaških nestrpnežev narastla je že na 'cel babji somen. ki meni, da se svojim krikom in svojimi gružujami zapodi Slovence kar nekam aed oblake kali! Pa da bi ti revčeki strigli nam peroti ? Pazijo naj, da se ne pripeti nekaj jednacega njim, kajti njim rastejo peroti protizakonito dolge, in kar je zelo sumljivo, ne rastejo jim niti na njih zemlji. Ali hočete, da jim pokažemo s prstom v njih pravo domovino ? Ali vsaj v domovino, po kateri hrepenfi v jednomer, seveda ob polnih loncih jim sicer tako tuje Avstrije. Za sedaj jim pripominjam samo še to: Vaše besede tramwajskemu, .Edinost" či-tajočemu služabniku, so bile zelo nepremišljene, ker razodevajo, kako mali ste postali, kako slabotne se čutite in se nas — bojite ! Koncert z bazarjem ženske družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Ivanu. Od sv. Ivana nam pišejo: Konečno se nam je vendar izpolnila iskrena želja: koncert ženske podružnice se je posrečil v vsem svojem obsegu. Veselo nam je utripalo srce, ko smo videli v trumah prihajati rodoljube obojega spola : od težaka in kmeta pa gori do inteligent-nega meščana, vse je privrelo poveličat velepo-menljivi dan. Na stotine občinstva se je zbralo na prostranem vrtu .Narodnega doma" in do zadnjega prostorčeka je bilo napolujeno zbirališče pod šumečimi vrhovi drevja. Vspered se je izvajal jako lepo in posebna zahvala gre mešanemu zbora ro-janske .Zarje", čegar pevčice so zopet pokazale te pot, da znajo biti kos svoji nalogi. Vojaški orkester je bil istotako na svojem mestu, vendar bi radi pripomnili, da za take prilike ne prija salonska godba z gosli, marveč trobente in boben. V velikem šumu in hrupu so se glasovi kar izgubili in človek, ki je stal na nasprotnem kraju vrta, je videl samo gibanje loka po strunah, a slišal ni aičesar. Cvet veselice je bil seveda bazar in cvet bazarja .ribolov". Pri tej točki so Svetoivanci pokazali svojo vrlo zmožnost v prirejanju interesantnih veselic in prav bi storili, da nas kmalu zopet osrečijo s podobnim. Šotori so bili tako lepo in fino prirejeni, da bi bolje jih noben izurjeni dekorater-ne izvedel. Kaj pa še tiste bujne rožice v divnih narodnih nošah, ki so prav „rodoljubno" prodajale in ponujale raznoliko narodno blago bazarja I Ćlovek se jim Lar načuditi ni mogel in kogar niso one očarale, ta je sploh nedovzeten za čar. Ondi poleg šotora, v katerem je točila sv. Cirila in Metoda „narodno pivo" dražestna točajka, bila je ribolovnica ua .trnek". „Vodna Vila" se je vsakokrat nasmejala prav tajuostno, kadar je segnil rodoljubni ribar s trnekom v njen skrivnostni element, kajti vedela je, da bije ribarju v burnih a-kordih srce gole radovednosti, kaj da potegnu iz „globočine*. No, naposled sta bila srečna oba, saj je .globočina" branila toliko in takih darov, ka« koršnih iie hrani nobeno morje, k večemu, ako se potopi ua njega dno ponesrečena ladija. Ker nam bode gotovo še spregovoriti kako besedo o tej veselici, zaključujem danes v naglici samo še z besedami: Bog daj sv. Ivanu še mnogo takih krasnih veselic kakor je bila ta in naš svet bode u-verjeu, da pač zmoremo veliko, ako le hočemo. Nemški »Schulverein", to je ono društvo, ki slično kakor laška .Lega" vlači slovanske otroke iz naročij slovanskih mater, je imelo predvčeraj šnjita svoj občni zbor. Došlo je tudi mnogo Nemcev iz rajha. Predsednik je prijavil, da so se v minolem letu dohodki družbe zmanjšali za 40000 gld. — Na poslopju je vihrala zlato rudeča-črna zastava, katero pa so morali sneti ua zahtevo policije. Kraljeva ideja! Mladi španjski kralj Alfonz je dobil nedavno temu od madridskega Škofa svetinjo, katero je blagoslovil papež. Mladi kralj je prašal. čemu mu bode svetinja, — .Da Vaše Veličanstvo obvaruje vsega zla". — Kralj se je zahvalil prisrčno za ta dar. Skrivaj pa je dal napraviti kralj 20 zabojev svetinj, katere je poslal škofu s prošnjo, naj prosi sv. Očeta, da jih blagoslovi. Svetinje so namenjene za vojake na Kubi, katere naj istotako obvarujejo nevarnosti. Zaboji svetinj so že na poti v Rim. Značilno za duhovitost mladega kralja je tudi sledeče : Ko so došle s Kube zadnje neprijetne vesti, je rekla sinku kraljica-mati: .GHej, koliko ljudi mora umreti za teu, na kar je deček vzkliknil ves prestrašen : „Oj nsati, mati, zakaj umrjo, naj bi raje živeli za me 1* Udove slavnih Francozov. Ker je francoski narod zares vreden, da si ga jemljo vsi drugi narodi v vzgled in ker so Francozi celo po simpatiji nekaki zavezniki Slovanov, je opravičeno, da se povečkrat bavimo] z zanimivimi st-armi, ki prihajajo i z Francoske. Tako čitamo v nekem parižkem listu, kako žive n. pr. udove slavn h in slovečih Francozov. Gospa Mac Mahou, udova slavnega predsednika francoske republike je odbila ponuđeno jei pe»»ijo ali pokojnino, da bi s tem državi prihranila stroškov. Kajti gospa Mac Mahon ima lastnega premoženja obilico. Ona poseduje v Parizu lepo palačo, v kateri biva po zimi in v pokrajini Lovret lep gradič, na katerem biva po leti. Njeni gosti so najodličn^jši rojalisti — pripadniki francoske kraljeve krone. Gospa Carnot, udova umorjenega predsednika republike, se je popolnoma odločila od Osveta, sprejema ^pa še visoke knežje in dostojanstvene osebe. V svoji hiši je napravila kapelico, katero je napolnila spomini n:i rajnega. Tudi ona *je odklonila državno penzijo. Drugače del svojega moža, katera še niso biU'obelodanjena. — Gospa Duma?, udova slavnega dramatika Aleksandra Dumas-a, preživlja svoje udovstvo s podobnimi opravili, kakor udova Michelet, toda ona ai prizadeva nasprotno, da literarna zupuščina njenega moža ne zagleda belega dne. Še marljivejša v tem pogledu pa je madama Gounod, [udova slavnega glasbenika Gounoda. Onaj celo zabranjuje uprizor-janje prvenskih del svojega soproga, ker bi tako uprizarjanje utegnilo škodovati >!avi jjGounodovi. In udova „velikega Francoza", kakor je bil imenovan grof Lesseps, živi večji dtl na posestvn svojega soproga v grajščini „La Chesnayeu, kjer je Lesseps umrl. A ona dobiva od sueške dtužbe letne rente 120.000 frankov. Udova Pasteur-jeva pak živi v zavodu, ki nosi ime njenega moža in ima letne pokojnine 225.0o0 frankov. Odkritje nagrobnega spomenika pokojnemn ces. kr. učitelju v Idriji Levsteku, bode prihodnj četrtek dne 7. t. m. s petjem in nagrobnim govorom. Takoj po tej slavnosti ob 11. uri bo občni zbor .društva učiteljev in šolskih prijateljev okraja logaškega". Samomor. Dne 2. t. m. zastrupila se je v ulici S. Nicol6 štv, 22, — 22 letna C a r 1 a Sizza s karbolovo kislino Prihiteli zdravnik rešilne postaje samomorilke ni več našel žive in so jo prenesli v mrtvašnico pri sv. Jujtu. Zopet nekaj novega iz barbarske Rusije. To je pa že preveč, si bode mislil cenjen čitatelj! Ta ? Rusija hoče menda obrniti na-se pozornost vsega sveta in v nekaterih dneh nadomestiti, kar »e je zamudilo v stoletjih. No, in ako bi bilo tem« tako P Ali jo je smatrati radi tega barbarsko. Pa čujte, kaj si je zopet izmislila ta Rušiva! Vlada v Petrogradn kani neko podjetje, ki se sme zares imenovati gorostasno itr katerega izvr- i litev bi bila ?a Rusijo velikanskega pomena tak* ' v gospodarskem, kakor v industrij a Ihem o^zirn. j To podjetje se tiče prekopa ali kanala mej \ Rigo in Kerzonoro, t. j, m«j vztočnim in črnim mo ) rje«. Dolgost prekopa bi bila 1600 ru.. in bi bil v gorenjem delu širok 60.5 m. in v globočini 8.5 ra. Kan«il bode vezal Dino ia Beresino mej-saboj, pa Dnjeper. Na več krajih so že pričali z delom, tako gradnjo ogromnih pristanišč ob Rigi in Kerzonu. Proračun stroškov znaša 200' milijo-nov rubljev in se motajo dela zvršeti de leta I 1902. Loterijske številke, izžrebane dne 2. t. m.: Dunaj 58, 24, 6«, ,86 63. j Gradec 27, 87, 53, 2 83. \ Službi zdravnikov. V italijanskih listih čitamo, ! da je občinski zasiop v Karminu razpisom od 1. * junija 1897; št. 943 — obnovljenim z razpisom od > dne 13. aci>t. ud št. S43 — razpisi dvc službi sidra v« . nikov-uirurgov-porodničai-jevv Plači sti po 1000 gl. > in 200 gl. od ddalskega društva. 0