Let Not The Light Of Freedom Be Extinguished! Amp L&.-10ZZZ yA NoiSNiiyy 9017 t "i'jy asnoHiynoo ‘N iost i yrNyAyy>i SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER 9ME • a a Servmy in Ohio and nationwide over 150.000 American Slovenians V°l- 95 - No. 3 2 (USPS (124100) AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 19, 1993 ISSN Number: 0164-680X 50C ie- o- \ D- 1‘ t. 1' ) » 1 l Memo from Madeline,.. by Madeline D. Debevec °n Saturday, July 17th, St. are’s Church Auditorium in Vndhurst, Ohio was the set-‘n8 for the 50th Wedding Anniversary Celebration of °uis and Mollie Jurecic. ^sniily and friends from far wide gathered together to e^P celebrate this joyous Occasion. The party was preceded by ^ e celebration of the Mass of-‘ciated by Father Anthony chol, Pastor of St. Lawrence Urch and a long-time family bend and concelebrated by ather Louis Pizmoht and Father Wolf. After the Mass, guests athered at the school hall for Per and dancing. A special est appearance was made by bPgressman Eric Fingerhut, 0 presented a con-(>ratulatory plaque from the ^°ngress of the United States. a. Corigratulatory, card was a„Sj received from President and Mrs. Bill Clinton. ed h F>econ ^and provid-fui 6 dance music. A wonder-, and memorable time was ared by all. ft WEDDINGS ftandlett-Cham v; Mary’s Church The . °" Saturday-Amar.nde Is the dai Ch IJa and the la Hei^Pa of Ril th ,8hts- Ohio. The Lili! S°n of M. Roi C^n Kandiett, cur ^ a> Missouri. Hadelf °! Honor was ClevelanHak0min’ f0' in ^and> currently Hon OSt°n’ MaS5 Mon°rary Rr'desmair Cville0’T“* Bern ! ’ Tenn-; C ette Champa TucyUSQi °H’ Sist< Kim J~hamPa; Sut Gr^ Kaifesh; sistert 0ttoOm; ^nnifer Rcnnerand, Andrea Oru ’ Jean Scui >a»pa0f th' W- Mollie, Lou Jurecic mark 50 years nephew of the bride, was the adorable Ringbearer. A reception immediately following the ceremony was held at the newly-opened Manor in Euclid, Ohio. Among the honored guests were the Rev. John Kumse who officiated at the marriage ceremony, County Auditor Tim McCormack and his bride of 10 years, Valerie Fawcett McCormack, and James and Madeline Debevec, publishers of the American Home newspaper. The groom is a Metallurgical Engineering graduate from Case Western Reserve University and is employed by TRW. The bride is an Economics and Political Science graduate from Cleveland State University and had been on staff of County Auditor Tim McCormack for the past 7-1/2 years. The newlyweds honeymooned at the all-inclusive Ciboney Resort in Ocho Rios, Jamaica. They are residing in the Detroit suburb of Sterling Hts., Michigan and are anxious to hear from all Slovenians living in Michigan. # * * Anamaria Hull and Arthur Liston are married On June 12th Anamaria Hull, daughter of Mara Cerar Hull and Gary R. Hull of Lakewood married Arthur William Liston, son of the late Ronald G. Liston, and Marsha J. Kinter of Chardon, Ohio. The marriage ceremony took place at noon in St. James Church in Lakewood and the wedding reception was at the Manor Ridge in Brook Park. The bride’s Matron of Honor was Lisa Taylor and the groom’s Best Man was Christopher D’Agostino. The ring bearer was the bride’s second cousin Josef Visinsky Jr. of Connecticut. One pair of junior bridesmaids were the bride’s half niece and nephew, Cristine and Ryan Peterson of Talmadge, Ohio. The soloist in church was Martina Jakomin. Both the bride and groom are graduates of Lakewood High (where they met). Anamaria is a graduate this year from Virginia Marti College, majoring in Interior Design. The couple resides in the west area of Cleveland, where they bought a home. (An aside: the flower arrangements were created by the Matron of Honor’s aunt, Mrs. Ann Marie Rogers and were arranged in Victorian style. There were 200 buds in the bride’s bouquet.) Julie Lynn Pilewski weds Jeffrey Creighton Kastelic Announcement is made of the celebration uniting in Holy Matrimony Julie Lynn Pilewski and Jeffrey Creighton Kastelic on Saturday June 12 in St. Stephen Church, Oil City, Pennsylvania. Julie is the daughter of Dr. Robert and Angeline Pilewski of Oil City. Jeffrey is the son of Dr. Joseph Kastelic and Jirauirv. King rltvi \jh ■ Both Julie and Jeffrey have recently graduated from John Carroll University and are continuing studies for advanced degrees. Jeffrey’s paternal grandparents were the late Alojze and Antonija Kastelic of Maple Heights, Ohio. * * * GET WELL SOON Best wishes for a speedy recovery is extended to Josephine Trunk of 17609 Schenely Ave., Cleveland 44119 who is recuperating at home following bypass surgery at the Cleveland Clinic. The entire staff of the American Home along with her many friends and relatives wish her a speedy and complete recovery. We all hope to see you up and about soon and continuing your role of being a driving force in our Slovenian community. * * * ENGAGEMENTS Williams-Mervar The announcement is made of the engagement of Lori J. Williams, daughter of Norma L. Williams of Youngstown and the late Arthur J. Williams, Jr. to Jim Mervar Jr., son of James and L. Patricia Mervar, 7320 Khristopher Court, Concord Township, Ohio. The bride-to-be is a graduate of Hubbard High School and Youngstown State University with a degree in (Continued on page 5) Jožica and Jeffrey Ronald Randlett Closing Remarks on Peca U.S, Tour For the Committee this tour was our gift to our respective communities to bond our faith, culture, and heritage with one another. by Stane J. Kuhar 3 The tour and trip of the 3 Slovenian Mixed Singing Chorus, Peca, from the village < of Globasnica in Koroško 2 (Carinthia), Austria to six O North American cities has | come and gone. Starting in In-o dianapolis, Indiana with the < annual American Slovenian cn Catholic Union (KSKJ) Fami-£ ly Festival Days and con-2 eluding with a concert in New York City, Peca members and the accompanying folklore dancers and guests of Peca (Dr. Janko Zerzer and Dr. and Mrs. Peter Vencelj) came in contact with thousands of persons over a two-week period. What were the expectations and the results? The tour of Peca was quite different from other previous touring groups over the past 20-to-30 years on many different levels. First, in five-of-six cities where Peca performed there was a well-defined and general agreement to connect Peca with the local Catholic parishes whenever possible. And for a good reason. That is, to reinforce and connect those values that are prevalent in our faith and transmitted to our secular activities. The threaded cloth of our values is Stan Kuhar, acknowledges recognition from Peca group. the sight-seeing, lodging, meals, concert preparation, and so many other details that needed attention. Again, this objective was achieved. This tour will most likely establish a standard that future groups will have to accept the financial responsibility when visiting North America. Fifth, there was a genuine sense of cooperation and willingness by all the volunteers to make this trip a success and to accept one another’s talents woven to our families and expresses the dignity and importance of family to one another. From all perspectives this goal was achieved. Second, Peca indicated and expressed a desire to come in contact with as many people as possible and not simply perform at a concert or event. While the singing was the primary reason for Peca’s trip so too was establishing a rapport and relationship with our respective communities. The openness, warmth, and general hospitality became a two-way street and helped pave the way for long-term relationships. Again, there were many a night when Peca members spent much time with us and we came to know and understand one another without the pretense or facade that tend to degrade or minimize such an experience. Third, Peca understood and accepted the primary respon-siblity for being financially obligated to cover the majority of the expenses over this two week period. In this manner our respective communities, organizations, and individuals were able to concentrate and focus on a diverse program: and gifts so that the accumulative effort was to rely on and trust each other’s judgment. It is not inconceivable that within the next year or two a trip to Koroško and/or Slovenia will be undertaken to visit and meet again with our new-found friends from Globasnica. Such an endeavor could be entertained by a national/local fraternal(s) or have a joint cooperate endeavor with a few like-minded organizations. At the very least some individuals may make the trip on their own. Sixth, a personal preparatory visit by Mr. Bernard Sadovnik, vice-president, Peca, clarified expectations and what could be realistically accomplished in our respective communities. Lastly, the Peca experience opens the door for us to celebrate an “American Slovenian Family Day” wherever we may reside in the USA. To celebrate our Catholic faith, culture, heritage, and bonds of family with one another. To celebrate with joy God’s blessings with one another and enjoy all that life has to offer. Again, on behalf of the Peca Ad Hoc Committee of Cleveland we thank all who assisted or experienced Peca in northeast Ohio and elsewhere and hope that this exposure renews our faith in God and one another; and to enjoy the simple things in life such as friendship, good conversation, song and music, and food. Exciting vacations on Amtrak Amtrak and United Airlines have teamed up to offer travelers unique vacation opportunities for one great price. Travelers can select from a delightful menu combining the magic of train travel and the benefits of flights. Hundreds of destinations are included in the air/rail packages include hotels, national parks, golf and ski resorts and escorted tour vacations — even rail/sail vacations aboard Carnival Cruise Lines, Commodore Cruise Lines, Discovery Cruises, and Holland America. Travelers can select from complete vacation packages or plan their own excursions, based on time and budget. Euclid Travel can assist travelers every step of the way in planning the perfect train, air/rail or air/sail vacation. Amtrak criss-crosses the country, giving travelers almost unlimited options. 100 Words More or Less by John Mercina 50 YEARS AGO TODAY ! A FRIEND OF MINE RECENTLY GAVE ME AN INEXPENSIVE SOFTWARE DISK ENTITLED "NEWS OF THE PAST". HERE IS HOW THE "GOOD OL' DAYS" WERE ON AUGUST 11, 1943: " SICILY IS INVADED BY THE U.S., BRITISH, CANADIAN AND FRENCH TROOPS...A MURDER IN HARLEM SPARKS A RACE RIO? CAUSING $ 5 MILLION IN DAMAGE . N.Y. WINS 4 GAMES TO 1 OVER ST.LOUIS TO WIN THE WORLD SERIES...GALLON OF MILK COST 62 CENTS, A LOAF OF BREAD 9 CENTS.NEW AUTO $ 1,100...GLENN MILLER HAD A POPULAR SONG ENTITLED THAT OLD BLACK MAGIC... AL DEXTER SANG A SONG TISTOL PACKIN MAMA'...BING CROSBY SANG 'SUNDAY.MONDAY OR ALWAYS'.. BEST MOVIE WAS 'CASABLANCA'.. BEST ACTRESS WAS JENNIFER JONES IN THE SONG OF BERNADETTE'" ...FR BOZNAR FROM ST VITUS AND YOURS TRULY WERE NOT BORN YET. The train offers travelers the freedom to explore the world around them — they can move about the cars, admire the ever-changing views, and gather with family or newfound friends in the lounges or dining cars. Sleeping accommodations offer privacy and comfort and special accom- modations are available on long-distance trains fot passengers with disabilities. Choose from the Adirondack between New York and Montreal Call Euclid Travel at 261-1050 to begin youf magical odyssey aboard Am-trak. 300,000 Winners A Dak • OHIO IOTCRYi Join In Tta Winning. 22078 LAKESHORE BOULEVARD MIL ftv-LN W 7 . \l/ EUCLID,OHIQ44123 Xrain TraveI * Cs Snprialictc ,v, o „ Specialists we Book Corporate and Pleasure Travel Reservations AIRLINE CRUISES f RAIL * Call Us For Cruise Specials Donoa Lucas, owner ——-------------——___________________________ 261-1050 • Loans from $5,000 to $ 100,000 based on the equity in your home • Terms to fit your budget • Fast approval 7.99 Annual Percentage Rate metropolitan wm SAVINGS BANK Your Friendly Neighborhood Banic rm. street to chan., without nohe Chesterland 12595ChillicotheRd 729-0400 • Shaker Hts. 20200 Van Aken Blvd. 752-4141 • South Euclid 14483 Cedar Rd.291-2800 • Willoughby Hills 2765 SOM Center Rd 944-3400 •Cleveland 920E. 185thSt 486-4100 • Cleveland Hts. 1865 Coventry Rd 371-2000 •Euclid 1515E 260thSt 731-8865 • Pepper Pike 3637 Lander Rd 831-8800 Metropolitan Savings Bank of Cleveland • Member FDIC % ^e; *ra, k V,*M*** ▼▼ vFVF^J. k^7AVF T dllžttl nioves celebration inside year, the Board of J 'rectors of the Collinwood Slovenian Home voted to pre-sent ^e annual Homecoming a new format. Activities W|l! center in both halls — they ari,a'r conditioned. The focus will be on music, ancing, food, beverages and a8°od time for all. Refreshments and some ""isic will be provided outside °n the Home grounds. J^e will feature clowns, a oons, candy and games for VAS ,e ^hildren. Honored musi-■ o Clan is Bob Kravos. Other musicians featured on !e Program are Holmes Hall “ttonaires, Fred Kuhar, Cor-y Godec, Zeke and Charlie, °n Stark, Al Markič and the Northern Ohio Players. Roast beef, Slovenian sausages, hamburgers, pizza and coffee will be available for sale. To delight the sweet with them and had the opportunity to visit Europe twice and the Caribbean once on their tours. Bob’s favorite song recorded with the Fair-port Ensemble is “Velvet Waltz, ’ which Bob brought back from California. aoiv. ucugiu me sweet ■■uni v-amorma. tooth, home baked goods will 1° 1991, this group proudly be available through the Bake accepted The Best Button Box Sale Stand. Award from the Cleveland The Homecoming Celebra- Polka Hall of Fame, tion will be held on Sunday, Early in his career Bob was August 29 starting at 3 p.m. — hired to play at Ferrante the feativities will conclude at Winery in Madison, Ohio. He 8:30 in the Upper Hall at *s currently booked regularly which time Bob Kravos will be formally honored. We invite all to come and enjoy the day with us. John Jackson, President Board of Directors Collinwood Slovenian Home ho is Bob Kravos? 'vas easy to love polkas at The group “Just For You” was the first organized band Bob played with. He spent one year with them and did side jobs hoping to one day have his own band. I ■■ ............- “““ Also at 15 Bob was invited to 'ovv/r'LThe m0St excitin8 Play with the Fairport Ensem-’ t”ey bought, were “cn SuJravos household. Every th pay the TV was turned to and °^a ^ar*et'es Show. Bob J ,BeverIy Kravos would llleif faithfully and so would children, Christine and at the Chalet DeBonne on Dody Rd., near Slovenska Pristava. While still in his teens, Bob’s uncle Frank Yankovic asked him to play second accordion and go on the road whenever possible. Touring with the Polka King taught Bobby many ways to please his audience. His travels with Yankovic led him from Cleveland to California with stops at such places as Las Vegas. Among the celebrities Bob opened for greats Bob Hope, Florence Henderson, Rich Little, Marie Osmond, and Danny Thomas. VJ," ,lhe great Frank Pater°V'C aPPeared- Bobby’s see rnal grandmother, you sisterWaS Frank Yankovic’s y ;|e0“ng Bob would watch Un- 'iovJank s fin8ers ^ they and down the big fast: dl0n keyboard. He was onated by his uncle’s abili-captivate an audience ,a,s charm and musical 1% At tL 'tar^1”6 age of six, Bobby te0ed taking accordion Poe at Sodja Music School. Ljj ejeozzo, an Italian ac-'"e J1*81’ was h*5 teacher for ^ years _ ljftena y°ung age, Bobby was 'Or, to play his acccor-5tHil aj. Var'ous parties and As tj funct>ons. 5ss°ns e Vvent on, so did more rai)t received a music Id p/0111 the State of Ohio kills (j^^ded to enhance his f tlie y k>eing tutored by one S .^asters of the accor-Altho^y Miskulin. Scm8*1 Bob was greatly in-llisic k)y his parents, his Sgej0ntinued to be en-ta>lk y by his great-uncle, ’ stjf^0''’0, who> at a8e !ar makes public ^th Ces-f^tj / time Bob was 15, re-h t”rhLiai to play publicly ^i111 in increasing 13.67% Guaranteed first year yield Call Today: 'Professional Insurance 'Planning Dennis' Samsa A.M. Pena Building, Suite 450 27801 Euclid Avenue Euclid, Ohio 44132 216/261-6592 some of Cleveland’«: ’finest musicians His current" sidemen incRide the talents of GUARANTEED SAFETY A unique annuity that credits your payments with 108% of initial value. Combined with a current rate of 5.25%, your guaranteed first year yield is 13.67%. Assets grow on a TW^aejerfea- basis and are 100% coinsured by three internationally known Best's A or higher rated companies. The Annuity has no sales charges nr administrative fees A strong alternative for CDs and rollovers, from IRAs, KEOGH and Pension Plans. _____Dignified Professional Service MEMORIAL CREMATION SERVICE LUNCHEON ROOM AVAILABLE ThSBB^HT* FUNERAL planning °crs. New Mentor Location Coming Soon 16832 Broadway Avenue • Maple Heights, Ohio 44137 Phone; 816/476-2636 » Cleve, 316/356-3636 Wickliffe Country Place "The community of caring" • 24-hour professional nursing care • physical, speech and occupational therapy • short-term rehabilitation/permanent residency • 24-hour visitation • respite care/day care 1919 Bishop Road*Wickliffe*()H»944-9400 Richie Glavač on bass, button box and vocals; the charisma of Gary Fisher on sax, bass and vocals; Wayne Habat’s talents keep the beat on drums; and veteran musician Ronnie Sluga is on banjo, guitar and vocals. In addition to playing the accordion, button box, keyboards and doing some vocal work, Bobby is the band’s organizer and booking agent. ______islm Bob Kravos WE ARE PLEASED TO ANNOUNCE THE OPENING Annie’s Restaurant 8430 Mayfield Road Chesterland, Ohio SLOVENIAN-STYLE COOKING Hours: Tues., Wed., Thurs., & Sun.: 11 a.m. to 9 p.m. Fri. & Sat. 11 a.m. to 11 p.m. Phone: 729-4540 Take 1-271 to Mayfield East (Exactly 4 miles from the freeway) U.S. Presidents JOHTN ADAMS John Adams was born in Braintree (Quincy), Massachusetts and became the 2nd President of the United States. He was a patriot leader who argued for and signed the Declaration of Independence. In 1765 he spoke against taxation without representation before the royal (British) Government which eventually led to the American Revolution. He was an honest man with stubborn integrity; and by conciliation he prevented war with France. In 1796 Adams was chosen president of the U.S. He eloquently attacked all measures expanding slavery. He promoted the Smithsonian Institute. His wife, Abigail (Smith) Adams 1744-1818, was one of the most distinguished and influential first ladies in U.S. history. He was defeated for reelection because of his support for the Alien and Sedition laws of 1798. He died on July 4, 1826, on the same day as Jefferson which was the 50th anniversary of the Declaration of Independence. This Historical Series is sponsored by.......... AMERICAN MUTUAL LIFE ASSOCIATION The American Mutual Life Association, A. M. L. A., invites you and your family to become members of our fraternal society that provides ■ benefits and continuously promotes fraternalism and the perpetuation of our common bonds of heritage and culture. A.M.L.A. has a number of fraternal insurance plans to suit your needs with attractive rates and an Annuity Rider to provide you with tax-sheltered living benefits for the future. All A.M.L..A. members are invited on Sept. 12th to Lodge No.6’s "Grandparents Day". Look for details in "Our Voice" Remember, that's AMLA. for your insurance needs and fraternal pleasures fratchmal MAACH u. 1*14 "°«. CUVSLWOOH««,,,., / AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST fQ ioq-j AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 19, 1993 Death Notices LILLIAN B. MALEČKAR Services for Lillian B. Malečkar of Euclid, a homemaker were at 9:30 a.m. Saturday, August 14 at St. Paul’s Catholic Church, E. 200th and Chardon Road, Euclid. Mrs. Malečkar died last Wednesday at Euclid Meridia Hospital in Euclid. Born in Cleveland, she lived there before moving to Euclid 33 years ago. She was a member of the Slovenian Women’s Union, KSKJ St. Vitus lodge No. 25, and Euclid Pensioner’s Club. Survivors are her sons, Dennis and Terry. Her husband, Frank, and brothers Edward, William and Anthony Gliha, are deceased. Friends called at The Dan Cosic Funeral Home, 28890 Chardon Road, Willoughby Hills. Burial was in All Souls Cemetery in Chardon, Ohio. Jhdy welcomes Peca Into Their Hearts Memoriam Mass at St. Vitus for Mary Muniza Klemenčič first anniversary on Friday, Aug. 27 at 8:30 a.m. In Memory Mrs. Dorothy Tushar donated $25.00 to the Ameriška Domovina in memory of parents Joseph and Mary Trebeč. Stay healthy with Potassium Eating food rich in potassium seems to keep blood vessels healthy and lowers the risk of heart attacks or stroke, studies have shown. Some medications such as diuretics (“water pills’’) can increase the body’s need for potasium. Good sources of this'element include oranges, bananas, potatoes, dried fruits, yogurt, meat, poultry and milk. CARST-NAGY Memorials 15425 Waterloo Rd. 481-2237 “Serving the Slovenian Community.’ Reunion of Strangers Daniella (Voldbart) Knapp, with her daughter and husband, loaded up the car on Friday, July 30th and started driving north from New Orleans to Indianapolis. It would be a very long journey in the middle of a hot summer, but it was one that Daniella just had to make. The folks back home had written to Daniella to tell her of their choir “Peca” and how the members would make the trip to the United States this summer. Daniella had to be with them. Mary Cerer from Auburn, Washington was inquiring in June about the choir “Peca” and their performances scheduled in Indianapolis. She had read about their tour in the Ameriška Domovina, and despite the miles and the expense, she wanted to hear the Carinthian voices sing the songs of her beloved homeland. Mary’s father was raised in a village only two miles from Globasnica; so naturally, Mrs. Cerer felt a certain kinship, and a definite yearning to be reunited with those old “domačani.” Mary Cerer made the 2,000 mile trip to Indianapolis. Incredibly, during the last week of July, the stories above were played out here in Indianapolis as the choir “Peca” made the first stop of their North American tour. The daughter of Globasnica, Daniella Knapp, an alumnus of the choir “Peca” was able to make the unforgettable rendezvous with her former villagers. After the last performance of “Peca” for KSKJ’s Family Fest on Saturday, July 31st, an emotional Daniella presented the choir with a tremendous basket laden with grapes and bottles of wine. It was a memorable moment to see the (on stage) reunion of the Globašani. The members of “Peca” honored her and the audience with one last song to wrap up the performance and welcom- Peca Singers applaud audience EXTRA 10% OFF: SENIORS Ancka or Annie r-— n JOHNSTON DRUG, Inc. / C 7 625 E. 200 St. 486-2744 “We Treat You Like Family / 5 Not a Number” We Have H.Xt.O. * Open Daily 9:30-5:30 SAT. 9:30-2 CLOSED WED. & SUN. FREE PICK-UP & DELIVERY ed her back, if only for one evening, to her village away from home. The “Peca” reunion then moved on to Stokely Mansion on the grounds of Marian College for more fun, more song, and more dancing under the bright moon-lit night into the wee hours of the morning. Despite the real life reunion of Mrs. Knapp and her friends from Globasnica, the entire sojourn of the members of “Peca” and folklore dance group while they were with us in Indianapolis, seemed like a reunion, albeit with complete strangers as witnesses. Reunions are built on something shared, familial friendships, and good times, and in a few short days we got to know a lot about these talented singers. They helped us to see that we are also part of a global Slovenian family, regardless of where we might find ourselves living. Over the course of a long weekend we came to realize how similar we were and perhaps how fortunate we were to have them stay with us. Perhaps simply it was good for many of us to see these young Slovenians enjoying what many of our parents and grandparents enjoyed doing so much — singing. The songs and the smiles, the obvious delight and satisfaction that we were all witness to, made for a memorable time with the Globašani. Not only did we welcome them to our city, but we also welcomed many of them into our hearts. It was a tearful good-bye on Monday, August Ul II ELIA 4118 St. Glair Ave. If your intentions are to visit or maybe bring your loved ones to the U.S.A. on a visit, please contact us. We Are American - Slovenian Travel Agency TRAVEL BUREAU “For All Your Travel Needs” Cleveland, Ohio 44103 Phone (216) 431-5710 Frank in Christina Mihelin — -owners 2nd as the choir boarded the bus headed for Cleveland. We wished them well as they left our city, the site of their first American experience. —Paul Barbarich Thanks Thanks for your help with aN of the “Peca” articles. I hop6 you had a chance to heat them. We really enjoyed having the group in Indianapolis-Paul B. (Barbarich) CD PIKE MERCURY Lincoln" OPEN MON., TUES., WED. & THURS. TILL 9 P.M. 9647 Mentor Ave., Mentor 942-3191 357 7533 MANOS & LoCONTJ ATTORNEYS at LAW Professional & Competent Legal Services at Reasonable John M. Manos, esq. Dennis N. LoConti, esq. Personal Injury • Malpractice Divorce & Family Law • Will5 Criminal Defense • DUI Discrimination • Products LiabiW Business & Consumer Law 34950 Chardon Rd. Suilt 206 ■ Willoughby Hills OH ^ 975-9700 WE ARE EXPERIENCED TKAL LAWt^» soooooooooooooooeo .■'OOOOOOOOOCOOOOOOO®^ “SLOVENIA” RADIO SATURDAYS - 9 A.M. to 10 A.M. Northeast Ohio and Western Pennsylvania! .vr-tCf03 “WE BRING YOUR HERITAGE HOME” ■sii WKTX Paul M. LavrisHa AM 830 osocooeoeeocooeosoooooooooooooooooooo SI a C is S T m w a tc IV s p SI A: to ha M dc fii bj Memo... (Continued'from page 1) speech communications. She is a sales representative for ATV Costa in Cleveland. Her fiance is a graduate of Riverside High School in Painesville Township and Lakeland Com-rounity College in Kirtland with a degree in business. He is a self-employed deck contractor and a sergeant in the U.S. Marine Corps Reserve. The wedding is in September at First Presbyterian Church in Sharon, Pa. * * * ITEMS OF INTEREST PARTY TO HONOR AL LIPOLD Al Lipoid, the former First Assistant Prosecuting Attorney for Cuyahoga County has joined the law firm of Misny and Associates, a downtown personal injury law firm, on an “of Counsel” basis. A private reception honoring Al for his many years as a prosecutor and celebrating his new career will take place on Sunday, August 29th at “Misnyland” the Waite Hill estate of lawyer Tim Misny. Donald S. Stupica joined lhe J. M. Smucker Co. as sales rePresentative, covering the Southern Canton region. He 'V'H be responsible for selling lbe entire Smucker line at the store level supporting promo-t'onal activities, and insuring Proper distribution of Products. Stupica received a bachelor science degree in business ^ministration from John Stroll University. He °riginally is from Euclid. Stephanie Smolič of Finland, Ohio will participate The Jurečič Family, left to right: Sean Jurecic, Rebekah Akbari, David Jurecic, Anna-Marie Mozzicato, Eric Blackmore, Frank Mozzicato, Nella Mozzicato, Louis and Mollie Jurecic, John Razel, Dean, Beverly and Robert Jurecic. The reception was at Jurečič’s Lyndhurst home. in a study abroad program at Chubu University in Nagoya, Japan during the fall quarter. She is a political science/prelaw major at Ohio University. She is the daughter of Joe and Sally Smolič and granddaughter of Steffie and Joe Smolič of Euclid, Ohio. * * * Rogers Display Co. of Cleveland, a designer and fabricator of trade show exhibits, promoted John Vrhovnik to senior account executive. * * 4« Frank W. Zalar of Concord, Ohio has been appointed to vice-president and chief financial officer of Roulston and Co. * 4« 4« Adamics celebrate 40th Raymond and Rose Adamic celebrated their 40th wedding anniversary July 18. They were married on that date in Burton, Ohio. They are owners of Adamic Tire and Auto Care in Wickliffe and Imperial Coating Inc. in Cleveland. They have lived in Willoughby Hills for 28 years. Their family includes Darlene Jeffrey Creighton Kastelic and . Julie Lynn Grdina — Faulhaber Funeral Homes 17010 Lake Shore Blvd. 4703 Superior Ave. 531-6300 Funeral Facilities Available Throughout Lake County 944-3300 A TRUSTED TRADITION FOR 85 YEARS friends whenever the need arises. Last year he wrote an article in the American Home concerning his night spent lost in the woods following his automobile being stuck in the mud in Geneva, Ohio. Slovenians on TV Frank Gorensek of Willowick called in Tuesday afternoon to report he was watching the noon news on Dick Russ’s program and the last scene from Denver, Colorado where the Pope had been visiting was of two teenagers. On the back of their T-shirts was a sign “Slovenija” and their new, beautiful Slovenian flag. Thanks, Mr. Gorensek for letting us know about this significant event which shows that Slovenia is becoming more active and popular in world events. Also seen four times this weekend on channel eight were various pictures of Catholics and their religious activities. The same film, starts off with the Pope and ends with Frank Sega and his wife receiving Communion in the beautifully redecorated St. Vitus church. Frank is such a good-looking guy, he’s become a TV star! most of his time helping his +++**+++***+********++++++++++++*+**" Crawford of Willoughby, Ray Jr., and Mike, both of Hendersville, N.C., Rose Graff of Ft. Lauderdale, Fla., and Laurie Rosen of Willowick. There are 12 grandchildren. 4* 4« 4« Poje’s Wed 50 Years! Richard and Faye Poje celebrated their 50th wedding anniversary July 11 with a reception at the Punderson Manor House in Newbury Township, Ohio. They were married July 14, 1943. Poje was a U.S. Navy veteran of World War II. He was employed by Glascote products in Euclid and General Electric in Mentor, retiring in 1983. Faye Poje is a homemaker. They have lived in Mentor 26 years. They have one daughter, Pamela Colton of Mentor, and two grandchildren, Tracey Shaffer and Gary Colton. Get Well Stan Erzen Best wishes for a speedy recovery to Stanley Erzen of Chardon Road in Euclid, Ohio who had been confined to University Hospital following surgery. Stanley is a “good-guy, good-neighbor” who spends + + * * * * * * * * * * * * * * * * * * * 4- nrjani: TTf iII.ItKu'IH In Established 1963 SALES - SERVICE INSTALLATION FURNACES AIR CONDITIONERS BOILERS HUMIDIFIERS AIR CLEANERS SHEET METAL REFRIGERATION Coming Events 5 Sunday, August 29 Collinwood Homecoming Celebration beginning at 3 p.m. and concluding at 8:30 in the Upper Hall at which time Bob Kravos will be formally honored. Music, dancing, food all day 1c tg. Saturday, Sunday, Sept. 4, 5 Bishop Baraga celebration in L’Anse, Michigan. Sunday, Sept. 5 St. Vitus Centennial Mass and Banquet. Please contact rectory for tickets: 361-1444. Labor Day, Monday, Sept. 6 “Songs & Melodies of Beautiful Slovenia” Radio Picnic at Croatian Center in Millvale, Pa 12 noon - 8 p.m. Traditional foods & baked delicacies plus B-B lamb-pork-chicken. Music by Dick Tady Orch. - Pgh. Friday-Niters Tamburitzans & Button-Box Ensemble. Sunday, Sept. 12 Dance at West Park Slovene Home, 4583 West 130th St., Cleveland featuring Eddie Rodick. Sunday, Sept. 19 St. Vitus Altar Society Annual Chicken and Roast Beef Dinner, in auditorium. Sunday, Sept. 26 St. Vitus Class of 1931 honors Fathers Victor Cimperman and Victor Tome beginning at 1 p.m. at Slovenian Country House. For tickets call 531-3485 or 884-0425. Everyone invited. Sunday, Oct. 3 Friends of Slovenian National Home, St. Clair, Fall Sunday, Oct. 3 Spaghetti & Meatballs Dinner, 11 a.m. to 1:30 p.m. in St. Vitus Hall, E. 62nd & Glass. Donation $5.00. Sponsored by St. Vitus Holy Name Society to mark the 100th Anniversary of St. Vitus. Sunday, Oct. 10 Dance at West Park Slovene Home, 4583 W. 130th St., Cleveland featuring Dan Peters. Sunday, Oct. 10 St. Mary (Collinwood) school reunion with noon Mass and dinner at 1 p.m. in Slovenian Home on Holmes Ave. Tickets are $15. Contact rectory for tickets. 760 E. 200TH STREET CLEVELAND, OHIO 44119 (216)692-2557 Whenever you have a problem with water tanks, air-conditioning, furnace, or want installation, call on well-known, trusted and reliable American Slovenians from Gorjanc. ★★★★★★★★★★A*************************'*’ Sunday, Oct. 10 AMLA Clambake/Steakbake at AMLA Recreation Center in Leroy Township. Sunday, October 31 Sixth Annual St. Vitus Alumni Honoree Day. Sunday, Nov. 14 Dance at West Park Slovene Home, 45832 W. 130th St., Cleveland, featuring Joey Tomsick. MAJOR & MINOR AUTO REPAIRS FOREIGN & DOMESTIC STATE EMISSIONS INSPECTIONS $UN0Cp DIESEL ENGINE REPAIRS 4 WHEEL & FRONT WHEEL DRIVES COMPLETE DRIVE-TRAIN SERVICE FRONT END ALIGNMENT A'/TOMOriVE SfWVIC.t ntrn t faicf EUCLID SUNOCO SERVICE Sill. EAST S @481 EAST 200 SUNOCO -5822 APPROVED AUTOMOTIVE REPAIR 4roe. loo st. MON-F BI • AM-11 PM SAT 7 AM-11 PM SUM Q AM-O PM Joe Zigman, owner AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 19, 1993 CD cn Zelle Answers Critic H CO 3 a D < < > o o a < )c| \ 'he MU: s u‘c] n s ad Slovenia Is Hot! Italian Actions Threaten Slovenia by Tony Petkovšek The temperatures seemed to hover around the 90 plus Agrees mark during the ten days we spent in Slovenia from duly 28 until August 6. Although air conditioning was n°t to be found except for in a few specialty shoppes and on die modern motorcoaches dur-'n8 our travels, the fresh and c°ol mountain air in the Lake filed area was quite welcome fhe first few days. On our stay in Ljubljana we visited the new and “air condi-lioned” Dairy Queen in the heart of the city with ham-Urger specialties in addition to the many frozen custard Products. A plain hamburger and a small coke were about tWo dollars as we noticed that Prices in general were pretty jPuch on par with those here. y the way, the first udgOonald’s is coming To jdP^jana, very close to E)airy HHgen, as well as in an qutly-^ area in Domžale. ^nRelriany great dining experiences aside from eating at h® hotels, our visit in the old c°astal town of Piran at the ^iaurant “Tri Vidove” or hree Windows, was very '^rthwhile since we enjoyed a ,sh broadcaster Bill Randle ?*ade famous here in the , tates: Filet John Dory which s Prepared with monk fish. Y ^he situation in the former fu8oslavia has not helped °reign tourism but for ^Vone who has visited there J1 various tours with ^Hander Travel like the j fraternal society and Pi°r chorus, the Richie Vad-etc., all are reporting rfecdy peaceful and very ^ e circumstances wherever travelled in beautiful ^cnia. The only sign of pro-fj*1118 was on television 53 0rts which are constant, r, ^ially from neighboring lr°atia. **olka Hall of Fame Balloting ection ballots for the |?0 er'Can Slovenian Polka l9Q->nc*at'on’s Hall of Fame 0 til --- KlClMtU Wj]i ^ membership. Winners n0u e tallied and then an-at the Awards Show Vj 0vemt)er in Euclid. f0r nominees will be listed Cmt e annual categories of O'. Support & Promo-fiuej Utton Box fndividual/-Vt v, ®utton Box Groups, t>f t. evv/Young Band, Band Vr 6 Year, Record of the ’ ^Usician of the Year i ^thin*1 UnPrecedented nine they ees f°r the Sideman of ^Urra including Phil Srnick, 'ilj, y. McFadgen, Dan Woj- St'kam ark Habat> Eric K0h> ifer’ Fred Gregorich, p|C .r'de> Gene Tebo and The5"13". Vt n1993 Lifetime Achieve- v V v 'nees inc,ude Jack Vnai ^ne Meisner, Frank t V ’p,ny Vadna1’ Norm °e Ted 0rence Unetich, and The 0rchak- annual awards Sn«,. win again be held at ante Cultural Center on Saturday, November 27 with a “Meet the Winners” Dance Party downtown to follow at the Marriott Society Center Hotel just off Public Square on St. Clair Ave. Joey Tomsick and Lisa Baco Noted polka bandleader and my radio co-host, Joey Tom-sick, joins in marriage with Lisa Baco on Saturday, August 21, at a morning service at the Shirne of Our Lady of Lourdes on Chardon Hill in Euclid. Close to 500 are expected at a glamorour reception set for the Slovenian National Home on St. Clair Avenue. Governor George and Janet Voinovich are expected to be in attendance. A fine couple with Euclid roots will continue residing here. Congratulations to Joey and Lisa as they begin their new life together right on my birthday. Zokol does well in PGA Tourney fUg (Photo by Tony Grdina) During the weekend of August 12-15, Richard Zokol of Vancouver, B.C., Canada, participated in the PGA Championship at the Inverness Club in Toledo, Ohio. Richard had rounds of 66-71-71-70 to finish six strokes behind the winner, Paul Azinger. During the tournament his relatives from Cleveland, Joe and Mary Grdina and sons Michael and Mark were on hand to cheer him. Also Tony and Betty Grdina, Frank, Ed, Susan and Frank Zitko Jr. and Charlie Vrtovsnik helped lead the cheers. American Home photographer Tony Grdina spoke with Zokol after the tournament and they reminisced about some of the great shots Richard made, particularly the 18th where he hit the ball out of the surrounding sand-trap and it landed on the green and rolled right into the cup. Grdina remarked how the crowd gave Zokol a nice round of applause for that one. Habat Comments John Habat of Euclid, the Cleveland Style Polka Hall of Fame curator, called on Friday to comment on James Debevec’s column last week concerning the beautifully renovated St. Vitus Church. Habat said, “St. Vitus is an attraction rather than a distraction. And it is now a major focal point demonstrating what Slovenians working together can do. It is a must see stop for tours of Slovenians visiting Cleveland.” Late last week Italy’s Minister of Defense Fabio Fabbri said Italy had decided to send troops to its border with Slovenia. This action was in response to threats expressed by Bosnian Serb leaders that they would carry out reprisal attacks if NATO aircraft carried out bombing raids against Serb positions in Bosnia. One of the NATO airfields from which such attacks would be launched is Aviano, in northeastern Italy. U.S. Secretary of State Warren Christopher recently visited Aviano, which is north of Venice. Fabbri said, however, that there were other considerations as well. “We know the frontier to be the point through which arms and explosive materials from the regions of the former Yugoslavia flow, along with people,” he asserted. Calls for more protection have come from political leaders in the region bordering Slovenia. The police there have increased security measures at possible terrorist targets, such as airports and train stations, tourist resorts, etc. Several weeks ago authorities in Slovenia discovered a cache of weapons and ammunition that had been smuggled into the country last September and October. The case is still under investigation, but over 100 tons of weapons and ammunition were found. Slo-veniajte a part of the arms em- ~bargotheI Inited-hlatiaae—im-____ posed on the former Yugoslavia, so the matter doeThave the potential for international "ramifications for Slovenia It is also the case, however, that there is a long and tradi-tional hostility toward the Slovene minority in northeastern Italy on the part of the local Italian authorities, not to mention the central authorities in Rome. This needs to be kept in mind in assessing what is really going on. It is a convenient ex-cuse to intensify pressure on the Slovene minority in Italy and on Slovenia itself, this in connection with Italian interest in the Istrian peninsula, most of which lies in Croatia and the rest in Slovenia. There has been a resurgence of nationalism among those Italians who were expelled or chose to leave areas that came under then Yugoslav control in the years after World War II. This issue is likely to become more important in the future. Writing of the Italian decision to send troops to the border with Slovenia, New York Times reporter John Taglia-'bue remarked from Rome: “Their role would apparently be to heTp guard the mountainous border with the former Yugoslav republic of Slovenia. and to patrol potential terrorist targets.” Italian authorities also are alleged to have uncovered ties between Italian organized crime and what are described as “radical factions” that exist in Yugoslavia (now consisting of Serbia and Montenegro) and the republics that seceded from the former Yugoslavia. Indeed, the authorities claim to have found links between these groups that point to cooperation in the terrorist bombings that occurred in Rome and Florence last May and in Rome and Milan last month. In a report in Monday’s New York Times', reporter "Tagliabue cited remarks" by Italy’s police chief, Vincenzo Parisi, that evidence existed to show cooperation in terms of weapons smuggling and other “favors” exchanged among criminal organizations in Italy and the former Yugoslavia. These are people, Parisi said, who pursue their goals without respecting international boun- daries. _ Although the full details ' have not arrived yet, there has ^ been in recent days a serious m disagreemenTTetween Slove- ^ nia and Italy on a variety""nf ^ issues. ^ Slovenia also has a series of O disputes with neighboring q Croatia. These two countries < are attempting to resolve these ^ issues through constant negotiations, however, and some progress has been reported in the last few weeks. Slovenia’s relations with its two other neighbors. Austria and Hungary, have been rela-Trvely good recently and especially in the case of Hungary appear to be growing even closer. Dr. Rudolph M. Susel Robert Lanigan running in Ward 11 m l Robert D. Lanigan I would like to take this opportunity to introduce myself as a candidate for Cleveland City Council in Ward 11. As a member of the Slovenian Home, I have a special interest in and respect for the Slovenian community in Col-linwood. My wife, Valerie, and I live just down the street from Slovenian National Home on Holmes Avenue and we have met many good neighbors through our relationships with fellow members. Through my work at Collin-wood Community Services and through numerous discussions with residents and business men and women in Ward II, I know many of you are ready and eager for new leadership and a new direction for our ward. In my 15 years as a community service worker, I have organized two youth peace conferences, worked on the Mayor’s Youth Violence Advisory Council, facilitated O. H. Perry’s shared governance team, worked on the City of Cleveland’s Anti-Drug/Anti-Gang Task Force, and am a member of both the Collin-wood Dialogue Group and the Collinwood Educational Task Force. Cleveland is a city of neighborhoods, and Collinwood is a neighborhood with unlimited possibifities. Our neighborhoods are where our children grow, play and learn, and it is time for our children and our neighborhoods to come first. Through an open and continued dialogue with the residents and business community of Ward 11,1 believe that together we can make Collinwood a model neighborhood once again. Join us. Together we can make a difference. Robert D. Lanigan Candidate Cleveland City Council Ward 11 ^.^purtmenti Take a Closer Look at Euclid’s Finest Senior Residence Scheduled Transportation All Electric Kitchens Walk In Closet Full Carpeting Housekeeping 24 Hour Security Activity Room with Bacci/Balinca Court and Swim SPA/JACUZZI For Information call Florence Ross, Manager — or Nancy Ramey, Asst. Mgr. 4 Gateway Drive Euclid, Ohio 44119 (216) 383-1459 ' AUGUST 19, 1993 ERlSKA DOMOVINA, AUGUST 19, 1993 Gaspr i Curtain in St. Clair Slovenian National Home — Renovation Set for Stage Curtain Muraf in St. Clair National Home The Slovenian National Home or .t. Clair Avenue has a valuable asset in the form of a stage curtain painted from an original painting by Maksim Gaspari, a great Slovenian folk artist. The curtain is shown in the photo above. In 1942, the then board of directors of the Home commissioned an English-born artist, Shirley Braithwaite, to reproduce Gaspari’s painting as a stage curtain. Incidentally, Shirley Braithwaite was a man, despite his unusual given name. The curtain measures 30 feet by 40 feet and is an oil painting on canvas mounted on a wood frame. Over the past 50 years the condition of the curtain has deteriorated to the point that it requires immediate attention if it is to be preserved. The “Friends of the Slovenian National Home” decided to support a renovation of the curtain, consulting a variety of architects and other profes-ionals. The conclusion drawn was that if the curtain is to be preserved, the restoration work must be undertaken without delay. Letters and an attractive brochure have been mailed already to members of the now tax-exempt “Friends” organization, requesting financial support for the project. The fundraising material will be sent to various organizations and individuals not involved in the “Friends” organization, but who support their Slovene heritage, of which the Gaspari curtain is a beautiful part. The “Friends” have established three formal categories of donations, although gifts in any amount are welcome and will be acknowledged. Contributors in any of the three “giving bouquet” categories will have their names entered on a contributor’s plaque, which will be displayed in the main auditorium. The Edelweiss (Planika) category is for gifts of $1,000 or more. The planika is one of the most loved of alpine flowers and grows high in. the Julian Alps. The Carnation (Nagelj) category is for gifts in the amount of $500. No Slovene national costume is complete without a Nagelj. The Gentian (Encijan) cate- gory is for gifts in the amount of $100. This attractive flower grows on mountainsides in the spring. If you’ve received the fundraising material, respond as generously as you can. Do remember to make your checks payable to Friends of the Slovenian National Home, Inc. And remember also that your donations are tax-deductible if you itemize your deductions. If you haven’t received the material and would like to see it, call (216) 943-9228 or write the Slovenian National Home, 6409 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44109. The Original Painting As noted, the painting is the work of a great Slovene folk artist, Maksim Gaspari. The mural curtain is an enlargement of the original, whose location apparently is not known today. The painting is an allegory of Slovene culture. A young woman in a national costume is seated in the center beneath a mighty linden tree. She depicts “Mother Slovenia” and is being offered fruits and flowers by the children. To the left of the tree are three important literary figures: Simon Gregorčič (with glasses), Bishop Anton Martin Slomšek (in the background) and Anton Aškerc (bearded). On the right side is the foremost Slovene writer Ivan Cankar (with the flower in his buttonhole). The bearded man behind him is the painter Ivan Grohar, at whose side stands the writer Ivan Tavčar. A “Sokol” in uniform completes the group. Leaning against a birch tree and reading a book is France Prešeren, the foremost Slovene poet. Other figures in the painting are men and women dressed in national costumes from different parts of Slovenia. In the background is Bled, the beauty spot of Slovenia and a world famous summer resort. The Restoration Work The first step in the restoration process is to take down the curtain and inspect it very closely. Once laid out, the curtain will be examined for damage not visible previously. Any damage found, such as tears, holes or the presence of fungi will be treated appropriately and sealed. After the ini- tial repairs have been made, the entire back surface will be relined with a new canvas. After this process, the painting then will be dry cleaned to remove surface impurities from the extended (50 years) exposure and handling. Once cleaned, surface repairs will be undertaken. Locations previously sealed will be repaired further to eliminate depressions. Then inpainted and repaired areas will be painted to match the existing art detail. After a final examination, the entire curtain will be sealed and varnished. This painstaking process will preserve the curtain for many years. The restoration will be done by a local Slovene^merican, Damjan Krese, the owner"of the Mural ArPGailery, which is across St. Clair Avenue from the Slovenian National Home. He is well qualified and was selected after consultation with restoration experts. Mrs. Zupan attacked Well-liked St. Clair resident Maria Zupan, 79, was attacked by two youths Monday morning on E. 61 St., on her way to St. Vitus church. She was beaten by two youths as she neared the church. She was en route to the 7:30 a.m. Mass. Police said two youths jumped from a car and beat the woman, then grabbed her purse and fled. Mrs. Zupan suffered a fractured skull. A 16-year-old Cleveland was eventually arrested. The second youth is being sought. Her purse contained a rosary. Mrs. Zupan is noted for her skill in growing beautiful flowers. Two years ago, she donated over a dozen geraniums to the Ameriška Domovina which were displayed in the front window and admired by everyone who came into the office. Best wishes for a speedy recovery. In Memory Enclosed is my check for one year’s renewal to the excellent American Home paper, plus $15.00 in memory of my father Anton’s 32nd August anniversary. Rose Chandek Cleveland Donation Thanks to Frank Ferkulj of Mentor, Ohio who donated $20.00 to the Ameriška Domovina. Return Trip to Japan by John J. Prince Seoul, Korea, surprises you with its size - 11,000,000 people makes it the seventh largest city in the world — and modernness of the city. My first visit to that city began after a long 13-1/2 hour nonstop flight from the midwest. The hotels were beautiful as was the 1988 Olympic Park area. Perhaps the most surprising sight was a medium sized baseball stadium. It now serves one of the eight professional baseball teams in Korea. They are much less publicized than the better known Japanese professional teams that play before crowds of up to 60,000 in two six-team leagues. But the most satisfying event in foreign travel, I have always found, is to make a friend, or even stay with people, in a foreign country. 1 took one of Seoul’s four subway lines to the Lotte complex where there is an impressive giant indoor amusement area, ice. skating rink and connected stores, and as I stood outside looking at a subway map a Korean college girl offered to help me. She took me around the rest of the day, finishing with a picturesque boat ride on the Ham River back to my hotel as the sun set. (She had spent several months with her relatives in Washington, D.C. and her English was excellent, in contrast to my ignorance of even one word of Korean). It was a two hour flight from Kimpo Airport, Seoul, to Narita, the Orient’s main international airport located some 50 miles outside Tokyo. My friend of 35 years, retired Japanese Navy Captain Hiromitsu Koyanagi met me at Narita-hikojo (airport). We hadn’t seen each other since my last visit to Japan 20 years ago. I had visited Japan five times previously but had been hesitant to return to Japan partly because of fear of going home a poor man. My fears were more than justified. Not only is the value of a dollar down from 360 yen to barely over 100, but prices (in yen) have increased much faster than in the U.S. Medium priced hotels in Tokyo, the most expensive city in the world now, were at least $140.00. (That also happened to be the minimum fine for parking overtime at a Tokyo parking meter). Visiting a super market, a bag of 8 apples was 400 yen and one eating orange was 78 yen (that’s about 75 cents). Virtually all food prices were much higher than in the U.S. But American fast food franchises are all over the larger cities and their standard sandwich, fries and drink for lunch is priced from $3 to $6. American convenience stores such as 7-11 are everywhere, too. Even Lawson’s, which died in the U.S. and was replaced by Dairy Mart, is alive and well all over Japan. On a Friday morning I went to Tokyo station to take the Shinkansen (Bullet train) to the southern terminus, Fikuoka a city of about 2,000,000 on Kyushu, the southernmost of the four main islands that make up Japan. The platform was crowded with girls in their school uniforms and I found my seat was in a car half filled with them. When 2 ladies from their group sat next to me 1 asked (in Japanese, in which, unlike Korean, I have about half of a basic vocabulary) if they were the teachers. They said they were and they were, as was obvious, taking their class on their school trip t0 southern Japan. The gir*5 seemed as if they were about 14 or 15, but I was told they were high school seniors, i* was charming to see teenager5 who, as in many other countries I have visited, don’t seem to feel the need to adopt the premature, and often pseudo, sophistication standards 0 many American teenagers witi1 their rush to use cosmetic^ drive cars, get away from their families and get with the of posite sex. In any event, after I beg311 to talk to the teachers, a dozer* of the students gather« around — all smiles — t0 listen. Soon they were askir1® me questions about the Id-S" about Cleveland (“It’s o1’ Lake Erie, one of the 5 Grea Lakes” I would often have t° family in- explain) and about my and profession. In Japan, ^ ‘bengoshi ted. chaf' cidentally, (lawyers) are very respeci Additionally, every time I aS^, ed “America ni iki tai deska-^ (Would you like to vlS‘ America?), there was al'va^, enthusiastic “Yes, ver(_ much,” in reply. It was hear, warming to see how mm ^ fection, or at least interest, ^ younger generation ^ Japanese still have for country. ^ Japanese students a' seemed anxious to talk Americans. But they are o restrained by shyness Japan, Russia and manyot countries you don’t start ^ versations with strangerS -) readily as you do in the , and a lack of skill, or at | confidence, in English- ^ became their American ir ( during the rest of the ^ trip at an average spe« ^ something like 110 h1' And when candy or j(|i was passed around, ^ included their new When we parted at Fu^j| I they waved goodbye 11,1 ef. couldn’t see them any 1° ( ^ I went on further hour and a half to where I had been stat' ^ ni / some 30 years ago / > American Naval base- ( in the news, complete segment on the ABC Pojili “20-20” February 19- ^ e} the last 9 months beca^ homosexual sailor w35 by another sailor.) (To Be Continued) |, re 10 The tongue is mo ^ feared than the sword / -Japanese P FOR Freedom AND Justice Ameriška Domovina ™ I a »I ref. ^ ^ ; r.x ^ AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Thursday, August 19, 1993 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER Vesti iz Slovenije Iz Clevelanda in okolice lialiia pošilja vojaške enote v bližino meje s — Slovenija zahtevala pojasnilo — Lojze Peterle vodil sejo vlade Pretekli teden seje italijanska vlada odločila, da bo poslala vojaške enote v kraje severovzhodne Italije, v kraje torej, ki mejijo s Slovenijo. Vzrok za ta ukrep naj bi bila italijanska želja, da učinkoviteje nadzoruje mejo. preko katere »radikalne skupine« iz republik oz. držav nekdanje Jugoslavije tr-§ujejo in tihotapljajo z orožjem ter se povezujejo z organiziranim podzemljem v Italiji, v prvi vrsti s tkim. »mafijo«. Te skupine ^ruga drugi delajo »usluge«, je dejal italijanski obrambni minister Fabio Fabbri. V zadnjih mesecih je sicer prišlo v Italiji do še nePojasnjenih bombnih napadov v mestih Milano, Firence in Rima. Italijanska vlada naj bi reagirala v zvezi z okrepitvijo vojaške Prisotnosti v krajih ob Sloveniji tudi na proš-,nje lokalnih civilnih oblasti, ki so sicer že odredile povečane varnostne ukrepe v objek-tih (železniške, avtobusne postaje, javne zgradbe itd.), ki bi lahko bile tarče teroristov ali kriminalcev. Slovensko zunanje ministrstvo je v ime-ou vlade močno reagiralo na italijansko od-očitev. Pretekli četrtek je ministrstvo izdalo ■zjavo za tisk pod podpisom državnega sekretarja Ignaca Goloba. Bistvo izjave je: »Ukrepi najavljeni s strani Ministrstva Za obrambo sosednje Italije, so nerazumni in v Popolnem nasprotju s pogovori in rezultati Pogovorov z italijansko delegacijo na gradu ^rmol pred dvema dnevoma, čeprav nas Ministrstvo za zunanje zadeve Italije prepriču-Je> da temu ni tako. Zahtevali smo dodatna P°jasnila z Ministrstva za zunanje zadeve talije. Za jutri, v petek (13. avg., op. ur.), je 8; Lojze Peterle, podpredsednik Vlade in mi-n‘ster za zunanje zadeve Republike Sloveni-Je> sklical izredno sejo Vlade.« Pretekli petek je res prišlo do vladne se-Pod Peterletovim vodstvom. Poudarek je ‘J na nadaljevanje diplomatskih pogovorov Italijo, ki še vedno vztraja pri stališču, da krepi niso izrecno proti Sloveniji, ampak tedvsem zadevajo delovanje krogov v novi •m. Zvezni republiki Jugoslaviji (Srbija in rna gora), in drugih republikah južnih od ne°Venije. Slovenski obrambni minister Ja-i, p.^an^a je reagiral sorazmerno milo na a,1Janske ukrepe. Več ^CS ■*e’ mec* Slovenijo in Italijo rast0c*prtih vprašanj. Tako je opaziti v Italiji 1st ° • ^e*ovanje krogov, ki se zanimajo za pQr° ’n druge kraje, iz katerih so se izselili »S rug' svetovni vojni številni Italijani. Iz stavpr0^a<< Slovenske skupnosti, ki pred-fazv!? ^tev‘*ne v Italiji živeče Slovence, je ve ' no> kako nenaklonjena do svoje slo-°l>la f man-i^ne je bi*3 1° je še italijanska s > tako lokalna kakor osrednja. cj SvNa Uradni ravni sta obe državi kot člani-° °dprt-lf Vr°Pe pripravl->eni na stalen dialog dvomil v neodvisnost pravosodnih ^-^pLyMafiEoFu — Ti mu očitajo poskus 1 1 nega vplivanja na pravosodstvo ster dalj ^asa je slovenski obrambni mini-v Slov*16--^311*’3 tar^a levičarskih elementov ktatske”^1 ^eprav ie sam član socialdemo-hiečejo Stranke). ki mu ob vsaki priložnosti Ve vladn>°ifna P°^ no®e‘ formiranju no-Volitvah C koa,icije po zadnjih, decembrskih Prednjax i^ v tej kampanji med drugimi oblečen v Zma8° Jelinčič, ki je nastopal C'°nalista Sra^c* skrajnega, desničarskega na-• v zadnjem Času pa je bil razkrin- kan kot sodelavec tajne policije bivšega komunističnega režima. Pripadniki tega takratnega režima so seveda še vedno močno zastopani v obstoječih državnih strukturah, tako tudi v pravosodstvu. Povod za najnovejše napade na Janšo je bil odkritje več kot 100 ton orožja na mariborskem letališču. Na tiskovni konferenci, ki ga je imel Janša pretekli teden, je izrekel več kritičnih pripomb na delovanju pravosodnih organov v Mariboru. Igor Kršinar je v Slovencu 11. avgusta takole poročal: »Minister je ovrgel namigovanje, da so za mariborsko afero vedeli vsi pomembni slovenski politiki. Iz zbranih dokumentov se vidi, kdo je v resnici kaj vedel o nezakoniti trgovini z orožjem. V zvezi s preiskavo o tem je Janša omenil podatek, da so bili osumljenci izpuščeni iz pripora (nobeden izmed njih ni hotel dati izjave) kljub temu, da prvo-obtoženi Hasan Čengič sploh ni bil prijet. Nanj je še vedno razpisana mednarodna tiralica, zato obstaja možnost, da osumljeni navežejo stik z njim. Namestnik tožilca v Mariboru naj bi preiskavo tudi usmeril v dejstvo, kako je bilo orožje odkrito, oziroma kako je bil kriminal odkrit namesto da bi predvsem odkrivali izvir in namen orožja. Govori se tudi, da naj bi kriminalno dejanje prekvalificirali v carinski prekršek, kar po ministrovih besedah pomeni enačenje prekupčevanja z orožjem s tihotapljenjem dveh banan, to pa bi zagotovo razvrednotilo mednarodni ugled Slovenije. Zato meni, da bi morala ozadje pri aferi z orožjem čim prej raziskati tudi parlamentarna preiskovalna komisija.« Janševe besede so zadale mariborske pravosodne organe v živo in so že naslednji dan odgovorili s sporočilom mariborskega zbora sodnikov. V bistvu so Janši očitali, da skuša vplivati na delovanje pravosodja, s tem pa seveda na neodvisnost le-tega. Politiki, so rekli mariborski sodniki, naj se v neodvisnost pravosodnega ne vmešavajo. Sodniki so tudi apelirali na predsednika Kučana, na državni zbor, na Vrhovno sodišče, in še na druge instance, naj branijo neodvisnost pravosodnih organov. Na vse to je s posebnim komentarjem v Slovencu pretekli četrtek reagiral Igor Kršinar: »V normalni pravni in demokratični državi bi ministrove (Janševe) izjave imeli za vmešavanje v neodvisnost sodstva. Toda za Slovenijo ne moremo reči, da je povsem normalna pravna in demokratična država. Že dlje časa je znano, da se je v slovenski post-komunističi družbi nekdanja partijska nomenklatura obdržala v vseh državnih in nedržavnih ustanovah, torej tudi v pravosodju. Pravosodna oblast je tako lahko neodvisna samo od tistega dela slovenske politike, ki nanjo nikoli ni imel vpliva in ga tudi ne želi imeti. Izgovarjanje na neodvisnost pravosodne oblasti je tako ‘privlečeno za lase’, saj to v prikriti mafijski družbi (udbovskega izvora) pomeni samo krepitev nekdanjih aparat-čikov na sodiščih, ti v povezavi s starimi strukturami rušijo zidove komaj nastale slovenske demokracije. V zvezi z afero z orožjem na mariborskem letališču to pomeni, da lahko vpleteni posamezniki uporabijo svoje stare partijske zveze v ‘neodvisnem’ pravosodju in se tako izognejo kazni, krivdo pa naprtijo tistim, ki so njihovo dejanje odkrili. Ko minister (Janša) pravosodne organe opozori na nekatera zakonska določila, ki so jih ti pozabili upoštevati, in celo podvomi, ali jih bodo upoštevali, to v slovenski nepravni in nenormalni državi pomeni napad na nekaj, česar ni - na neodvisnost sodstva. Piknik na Pristavi— Klub upokojencev Slovenske pristave priredi to nedeljo, 22. avg., piknik na SP. Pričel se bo s sv. mašo ob 12.30, sledilo bo kosilo. Ves čisti dobiček piknika je namenjen SP. V sredo, 25. avg., pop. ob 1.30 bo na SP mesečna seja Kluba upokojencev. Članstvo vljudno vabljeno. Balincarsko tekomvanje— To nedeljo začenši ob dveh pop. bo na Slovenski pristavi balincarsko tekmovanje. Vsi člani SP vabljeni, da sodelujejo. Prijaviti se morajo do 1.30 pop. to nedeljo, seveda kar pri balinišču. Romanje v Frank— Tisti, ki bi se radi udeležili letošnjega romanja v Frank, ki bo 26. septembra, in potovali z avtobusom, naj za rezervacijo in vso informacijo pokličejo: Viktor Tominec .... 531-2728 Vinko Rožman..... 881-2015 LojzeBajc........ 486-3515 Novi grobovi John M. Vrataric^ Včeraj je v Lutheran Medical centru umrl 78 let stari John M. Vrataric, mož Florence, roj. Svete, brat Frances Les in Nicka, veteran 2. svetovne vojne, lastnik Shiloh Metal Products na 4400 Superior Ave. od 1. 1949 vse do svoje upokojitve 1. 1979. Pogreb bo iz Želetovega zavoda na E. 152 St. v soboto, kjer bodo obredi ob 12.15 pop.,'v stolnico sv. Janeza ob L, od tam pa na pokopališče Vernih duš. Ure kropljenja bodo jutri, v petek, pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9. George J. Petrič st. Umrl je George J. Petrič st., vdovec po Eleanore, oče Patri-cie Holcomb, Pamele Moore in Georgea ml., 6-krat stari oče, brat Franka, Ann Horvath, Stelle Zupko, Caroline Strumbel in Helen Klemenc (pok.). Pogreb je bil 18. avgusta. Lucian T. Tri tola Umrl je Lucian T. Tritola, oče Antoinette, roj. Primožič, 2-krat stari oče, brat Salvato-rea, Anthonyja ter že pok. Petra, Michaela in Carmele Hy-clack. Pogrebna sv. maša je bila 14. avgusta v St. Joseph Christian Life Centru. Družina priporoča darove v pokojnikov spomin prav tej ustanovi. Lillian B. Malečkar Dne 11. avgusta je v Euclid Meridia bolnici umrla Lillian B. Malečkar, rojena Gliha, živeča zadnjih 33 let v Euclidu, pred tem pa na Bonna Ave., vdova po Franku, mati Den-nisa in Terryja, sestra že pok. (dalje na sir. 16) Dva pristavska piknika— Slovenska pristava prireja v naslednjem mesecu dva piknika. V nedeljo, 29. avgusta, bo Pristavski dan. Piknik se bo začel s kosilom ob 1.30 pop., cena $9, nato bodo različne športne igre. V soboto, 11. septembra, bo tudi piknik, na njem bo servirana večerja, stejk ali asada. Vsi prisrčno vabljeni! Banket ob stoletnici— V nedeljo, 5. septembra, bo v SND na St. Clairju banket ob stoletnici fare Sv. Vida. Rezervacije za ta banket dobite, če pokličete župnišče sv. Vida od ponedeljka do petka, med 9. dop. in 4.30 pop. Banket stane $30 na osebo in je treba vstopnice vplačati v naprej. (Dopis na str. 10.) Zadušnica— V petek, 27. avgusta, ob 8.30 zj., bo v cerkvi sv. Vida maša za Mary Muniza Klemenčič, ob prvi obletnici njene smrti. Izredno uspela— Preteklo nedeljo sta bila dva velika, tradicionalna piknika. Na Slovenski pristavi je bil poletni piknik župnije Marije Vnebovzete. Piknik je imel zelo veliko udeležbo. Ameriška Dobrodelna Zveza je pa imela svoj »Družinski dan« piknik. Udeležba je bila daleč največja v zadnjih letih, v kuhinji in pri bari so imeli polne roke dela ves dan. Nagrada proti vrnitvi— Včeraj zjutraj je nekdo razbil izložbeno okno v trgovini Tivoli v SND na St. Clairju. Odnesel je zbirko punčk in fantov v slovenskih narodnih nošah. Lastnica ponuja lepo nagrado tistemu, ki bi omogočil vrnitev predmetov. Pokličite trgovino na 431-5296. Napadena— Faranka sv. Vida ga. Marija Zupan je bila namenjena pre-‘ tekli ponedeljek k jutranji sv. maši ob 7.30, ko sta jo na cesti napadla dva nepridiprava. Vzela sta ji torbico in jo tako močno udarila, da je imela pretres možganov. Sedaj se zdravi doma, v torbici sta junaka (eden teh, 16-letni, je policija prijela) našla — rožni venec. Spominska darova— Ga. Dorothy Tushar je darovala $25 v podporo našemu listu, v spomin staršev Josepha in Mary Trebeč. Družina Spisich (Frank, Gerri, Amy in Frankie), Willo-wick, O., je prav tako poklonila $25, v spomin Mike Spi-sicha. Darovalcem se za naklonjenost in podporo najlepše zahvalimo. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. — 216/431-0628 — Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec — Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Michael and Irma Telich, Frank J. Lausche, Paul Košir NAROČNINA: Združene države in Kanada: $25 na leto za ZDA; $30 za Kanado (v ZD valuti) Dežele izven ZDA in Kanade: $35 na leto, računano v ameriški valuti SUBSCRIPTION RATES United States and Canada: U S.A.: $25 per year; Canada: $30 in U.S. currency Foreign: $35 per year U.S. or equivalent foreign currency Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home, 61 17 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103-1627 Fax (216) 361-4088 Published every Thursday No. 32 Thursday, August 19, 1993 Bistveno zgrešena lestvica vrednot V zadnjem tednu je bila ameriška javnost precej razburjena nad umorom očeta baje najboljšega košarkarja sveta Michaela Jordana. Komentatorji poudarjajo, da je bila žrtev povsem naključno izbrana, morilca sta osemnajstletnika, ki sta kljub mladosti že dobra znanca policistov, in da je bil tisti, ki naj bi bil ustrelil žrtev, komaj pred meseci izpuščen iz dveletnega zapora, čeprav je bil — takrat komaj 16-leten — obsojen zaradi poskusa umora! Tako gre za najnovejši primer kriminala v ZDA, ki lahko služi kot povod za poudarjanje zgrešenosti vrednostne lestvice. Tiste vrednostne lestvice pač, ki si na vse mogoče (in nekatere komaj verjetne) načine skuša zavarovati osumljence kaznivih dejanj, da njih najmanjše »pravice« niti v najmanjšem obsegu kršer niso, skoro pa celotno pozablja na žrtve teh osun -Ijencev. Seveda je treba preprečiti kršenje osnovnih pravic slehernega državljana, človeka, s strani oblasti. Rastoča ogorčenost javnosti pa utegne slej ali prej izsiliti znatne spremembe tako v zakonodaji kot v organih pregona s sodišči vred, ki bodo prinesle za od kriminala trpeče boljše ravnotežje. K tej gotovo prihajajoči spremembi lahko prispevamo vsi, če ob vsaki priložnosti pristojnim ljudem izražamo svojo jezo, na volitvah na vseh ravneh pa glasujemo za tiste, ki obljubljajo odločnejše nastopanje zoper kriminalce. Če sedimo ob strani in se zadovoljujemo le z godrnjanjem, se ne bo nikoli nič spremenilo. Kriminal v ZDA je takorekoč ob vsakem vogalu. Smrt Jamesa Jordana je odjeknila po vsem svetu, zaradi športne slovitosti njegovega sina. Nešteto je pa kriminalnih dejanj, ki v lokalno časopisje komaj pridejo, če sploh. Ravno pretekli ponedeljek je bila na primer napadena na cesti, ko je bila namenjena k Sv. Vidu na 7.30 zj. sv. mašo, Margaret Zupan. Dva mlada zločinca sta 79-letno žensko zagledala in jo smatrala za lahek plen. Napadla sta jo, jo udarila po glavi tako močno, da je dobila pretres možganov in se še zdravi v bolnišnici. In kaj sta pri njej dobila? Rožni venec, ki ga je imela v torbici. K sreči je policija v tem primeru enega od storilcev — 16-letnik — prijela, drugega pa še išče. Kljub hudemu dejanju, ni verjeti, da bo zločinec kaj dosti časa ostal v zaporu. Če že zaradi popustljivosti kazenskega sistema samega ne, zato, ker zanj preprosto v zaporih, ki so na razpolago, ne bo prostora. So pač drugi, še hujši kriminalci, ki jih je treba kaznovati s še daljšim zaporom. In to v času, ko je za rešetkami v ZDA večje število obsojenih kriminalcev kot v vsej njeni zgodovini dotlej. Zaključna prireditev pri obhajanju stoletnice slovenske fare Sv. Vida V nedeljo, 5. septembra, bo zaključna prireditev v zvezi z enoletnim praznovanjem stoletnice najstarejše slovenske župnije v Clevelandu, danes pa tudi najbolj številčne slovenske fare v ZDA. Dan se bo pričel s sv. mašo, ki jo bosta darovala clevelandski škof Anthony M. Pilla in clevelandski pomožni škof ter bivši župnik pri Sv. Vidu, A. Edward Pevec. Maša se bo pričela ob 12. uri opoldan. Sodelovali bodo tudi drugi duhovniki in cerkveni dostojanstveniki. Javnost je na to mašo seveda najlepše vabljena. Po maši bo v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue slavnostni banket. Pričel se bo ob 2. uri popoldne. Po obedu bo krajši program. Vstopnice za banket so na razpolago, kakor so tudi mize (za deset gostov), cena banketu je $30 na osebo. Za rezervacijo vstopnic in več informacije, pokličite tajnico župnije go. Agnes Turk na 216/361-1444. Pričakujejo zelo velik obisk, zato ne odlašajte. Župnik sv. Vida je Jože Božnar, ki na tem mestu služi od 1. 1979, ko je nasledil škofu Pevcu, pri fari je tudi pomožni župnik, Rev. Richard A. Evans. DARINKA in ERNEST LENARČIČ. Pred slovensko cerkvijo na Fell Street v San Franciscu. Junija 1993. (Foto: Ivo Ravnik) Jubileji in srečanja Slovencev v San Franciscu V naši župniji Rojstva Gospodovega smo se v soboto, 26. junija, zbrali k zlati poroki nam priljubljenega, odličnega cerkvenega pevca Ernesta Lenarčiča in njegove zveste žene, ljubeznive, zavedne Slovenke Darinke roj. Černič. Cerkvena slovesnost in ženitovanje je bilo pa še bolj prisrčno ob navzočnosti med Slovenci dobro znanega in spoštovanega č.g. Karla Ceglarja, salezijanca iz Hamiltona, Kanada, Ernestovega prijatelja še iz mladinske dobe na Rakovniku. Naš cerkveni pevski zbor je slovesno prepeval med poročno sv. mašo v soboto in nato v nedeljo, ko sta somaševala g. Ceglar in naš župnik g. Miho-vilovich. Po maši je bilo v cerkveni dvorani ob kavi in domačih dobrotah veselo razpoloženje ob srečanju z g. Ceglarjem ter znanci in prijatelji iz različnih krajev. Obujali smo spomine, reševali vprašanja ter želeli g. Ceglarju srečno potovanje v njegov rojstni kraj v Stično, kjer ga čaka še mnogo dela z urejevanjem Baragove zbirke (muzeja in knjižnice) v stiškem sa- mostanu. V načrtu je pa bilo tudi srečanje treh Ceglarjevih bratov duhovnikov v Stični ob priliki zlate maše salezijanca dr. Stankota Ceglarja iz Hamiltona. G. Karel je imel v sti-ški baziliki svoje zlatomašni-ško slavje 1. 1989. Ker je med nami v San Franciscu več družin iz Metlike in okolice in je družina Ceglar bivala nekaj let tudi v Metliki, kjer sta bila rojena Stanko in njegov brat Ludvik, znan po njegovih mnogih literarnih delih in pesnikovanju, zato je bil g. Karel med nami posebno prijateljsko dobrodošel. Naš zlatoporočenec Ernest Lenarčič je bil rojen pred 81 leti v verni rudarski družini v Trbovljah v Zasavju. Po končani domači osnovni šoli na Vodah (pol ure oddaljeni od stanovanja) je obiskoval štiri leta obrtno šolo v Ljubljani, ko je bil vajenec v mizarski stroki. Obenem je z veseljem hodil na Rakovnik, kjer se je kmalu začel udejstvovati v nastopih kot dramski igralec, nato kot režiser (1930-1940), član pihalne godbe in tamburašev ter pevskega zbora. Tudi šport Kratkoročni ukrepi so na voljo. Tako bodo v okraju Cuyahoga (Cleveland) imeli na letošnjih volitvah predlog, ki bi od davkoplačevalcev zbral dovolj denarja za gradnjo novega zapora. Tak denar je seveda dodatno breme s strani — zločincev, ki pač morajo živeti dokaj komodno v svojih celicah tisti čas, ki ga res morajo odsedeti v zaporu. Brez pa temeljite družbene duhovne prenove, nam novi zapori, strožje kazni ipd., čeprav dobrodošli, ne obetajo nič bistveno odrešilnega. Dr. Rudolph M. Susel oil V ga je zanimal. Njegovo uspešno udejstvovanje na kulturnem in prosvetnem področju, njegova neoporečna drža in razne sposobnosti so mu bile v odliko in v pomoč, da je 1. 1934 dobil odgovorno službo pri ljubljanski Vzajemni zavarovalnici, kjei je ostal do 1. 1945. Kot tisoči njegovih somišlj6' nikov, je tudi on odšel tisto pomlad iz domovine. Skupaj2 ženo Darinko (poroka 29. VI , 1943 na Rakovniku) je skozi Italijo prišel v Kalifornijo-Oba z ženo sta opravljala različna dela, da sta se pretolkla skozi življenje; vmes je pa Er- ! nest obiskoval šolo za angled jezik. Nato se je vpisal na Sao Mateo College, kjer je študiral industrijsko inženirstvo. V tej stroki je bil zanesljiv in sprete11 uslužbenec, in takd je dosegel celd vodstvo podjetja, ki seje izkazalo kot eno najbolj zanesljivih, kvalitetnih in učinkovitih v notranji opremi pohištva šol, bolnišnic, bank itd. Darinka se je posvetila krščanski vzgoji njunih štirih otrok. Vedno se je tudi dobil čas ?a izvrševanje verskih dolžnosti v domači župniji v Belmontu, Pa tudi za slovensko cerkveno petje v naši— za Ernesta 28 milj oddaljeni — cerkvi Rojstva Gospodovega. Leta pa tečejo, starost prinaša razne težave, in tako Ernest ne more več k cerkvenerm1 ^ petju. Vselej smo veseli, kadar ^ se spet srečamo z njim in E>a' :j( rinko v naši cerkvi. Bog vaju ohrani še mnogo let! V nedeljo, 1. avgusta, spet prišel med nas Tom^ Starc, mlajši brat našega novega pevca Mariota, sin Jožeta in pok. Pavlinke Starc roj-Lovšin. Zelo veseli smo ga bil*' Enako nas je 8. avgusta razve" , selil tudi Mark Lavriša, ki ie i pred leti kar pridno prihajalv ^ našo cerkev. 1 Naš g. župnik bo odsote*1 štiri nedelje (obisk domačih v Istri). Nadomešča ga misij0 nar redemptorist Dwa'*16 Marsh. Zajemljivo in razloča0 pridiguje v angleščini; maša' obred je v angleščini, obe be*1 li pa čita Marija Pečavar v sl° venščini. Zborovo (tudi sola-Diane Fir, Jane Dabbvich, ^ joša Ravnik) petje naših leP . slovenskih pesmi ob dovršea spremljavi spretnega organih3 Aleša Šimenca nam ogrgv3 srca, dela veselje in vzbuja P° nos na slovenstvo in g°re Vsak0 prošnje za naš narod nedeljsko mašo zaključim0 prisrčnim ljudskim petjem- Več naših župljanov je 1^°* obiskalo domovino. Po vrn v Kalifornijo vsak turist juje: »Lepa je Slovenija!« . V naši nadškofiji mqFgJjj, ukinjenih oz. združenihJirL, 14 župnij. Vzrok: pomanjj^, hje~ duhovnikovi-neaktiv0^ žuolianov. milijonski str° miauuv, mmjoiisiu popravila od potresa p03 „ dovanih cerkvenih stavb- ^ cerkev nam še ostane. °°jj hvala! Zahvala pa velja našim skrbnim voditelje111 sj vsakemu posamezniku, l0 ^ prizadeva, da še ostane - SkUPaj! Angela Gospod Piknik upokojencev Slovenske pristave CLEVELAND, O. - Klub upokojencev Slovenske pristave Priredi svoj piknik to nedeljo, 2' avgusta, na SP. Piknik se bo Pričel s sv. mašo ob 12.30 P°P' Maša se bo darovala za jraše bolnike in vse pokojne 'ane našega kluba, saj jih je J kar 13; Ignacij Tavčar, Ivan očevar, Max Ovnič, Frank Wigar, Jernej Slak, Mirko Glavan, Lojze Kodrič, Milan olinar, Alojzij Gosar, Ama-l3 Košir, Jožica Varšek, Ceci-'Ja Korošec in Marija Zupan. Po maši bo na razpolago a osno kosilo. Naše članice ePo prosimo za pecivo. Čisti sf; | ..°”^ek piknika bomo darovalk' 1 ^venski pristavi, an Kakor je že navada, na na-ral 'tti pikniku vsako leto poča- tej "Po Člana ali članico kluba, en1 kis " je ie-d-va ^ Se že vsa leta žrtvuje za slo-ensko skupnost, a ji da ta i ,Upn°st priznanje navadno ele Po smrti. . .kos bomo na pikniku postili g. Janeza Prosen in nje-st°Vo soprogo go. Micko. Oba y3 roclom iz zelene Dolenjske. Mladosti sta oba sodelovala d'j^svetnih, fantovskih oz. . iških društvih, in kot še j ,ra katoličana bila zato na S( 1 likvidacijo. 1945. leta l^Se umaknila na Koroško, sta se šele spoznala, in ko , °ba prišla v Cleveland, tuj-jtl*di poročila. Dol Z rac* Prime za pero. (j0 iota je pisal v Ameriško ,>0° lepe članke pod na-^ Vorn »Drobtinice sladke in š0lsa;e<. Vabil je vedno na 'edit društvene in farne Pri' Po Ve.ter ta v^ii3 tak° lepo v^sV*6 Za^e*^’ v^as>i1 sladko, •udj * Pa, če je bilo treba, pa ■ipni altavo. .„e 62 *n Marija Prosen sta jj1* slovenskih šol, Misi-Podn.e znamkarske akcije, vSe Plrala sta in še podpirata kiji c rke za Potrebe v Slove-V^Spadm. k fari Marije j kot fl°V2ete> •(jer Je ga- Micka, anica Oltarnega društva, pridna kot čebelica. Janez je vedno vnaprej prodajal vstopnice za prireditve slovenskih in farnih društev, bil je tudi zastopnik mesečnika Ave Maria kakor poverjenik za Mohorjevo družbo v Celovcu. Bog jima ni dal otrok, skrbela pa sta kot oče in mati za nešteto slovenskih študentov na Koroškem ter še bogoslovcev doma in po svetu. Janez je bil tisti, ki je dal pobudo, da smo ameriški Slovenci zbrali 35 tisoč dolarjev za knjižnico v Modestovem domu v Celovcu v spomin pokojnemu ljubljanskemu škofu dr. Gregoriju Rožmanu. Janez in Micka ljubita rože. Njun vrt in dom je res kakor raj na zemlji in vedno odprt posebno slovenskim duhovnikom, ko pridejo na obisk v Cleveland. Orlov vrh na Slovenski pristavi sta negovala 19 let, da je bil vedno v cvetju, kakor tudi Slovenski dom za ostarele na Neff Rd. Ce kdo, Janez in Micka zaslužita, da jih počastijo ne samo upokojenci Slovenske pristave, ampak vsa slovenska skupnost v Clevelandu in okolici. Zato res prisrčno vabimo, da pridete v čim večjem številu to nedeljo na Slovensko pristavo! Član kluba Prijat el s Pharmacy St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO. — AID FOR AGED ____PRESCRIPTIONS Anton M. LAVRISHA Attorney-at-Law (Odvetnik) 18975 Villaview Road at Neff 692-1172 Complete Legal Services V PRISRČNO BLAG SPOMIN ob petindvajseti obletnici, odkar je naš ljubljeni sin, brat, vnuk in svak SP-4 JOŽEF PAVEL INTIHAR K°t vojak ZDA v bojih za svobodo na bojišču n San Nhu v Južnem Vietnamu 24. avgusta 1968. v tlet te Zemlja krije, src fr,nern Srobu mirno spiš; O* V<* nič več ne trpiš. žalujoči: Stanislava — mati, Pavel — oče brat in sestri, z družinami Ciev-, ter ostali sorodniki v Ameriki in Sloveniji. - and’ 0hi°. 19. avgusta 1993. Našemu Janezu! Še v megli dan je sončno jasen-če je med nami dragi Janez, v »Drobtinicah« rože nam nasaja, in dobro voljo nam prodaja. Ko bi napisal vse odlike-bi dolgi stavek bil brez pike, nešteto dobrih del opravlja, in zlati čas nam ne zapravlja. Če kdaj posebnosti želite-le na Trafalgar pohitite, tam domek v tihem je zavetju, ki ga obdaja vrtec v cvetju. Ta dom poznajo v zimi ptice, in dolgorepke veverice, ga išče kdaj berač, popotnik, saj sprejme toplo ga dobrotnik. Kar redno se v življenju šenka-opora mu je dobra ženka, da Janezu ne zmanjka volje-priliva na kolesje olje. Zato prisrčna še beseda: skoz’ Unčo Bog naj Vas pogleda, naj zdravja da Vam za imetje-naj Vam dehti jesensko cvetje. Lojze Bajc MALI OGLASI HOMES FOR SALE In Beverly Hills—Euclid By Owners OPEN SUNDAY 2-5 25465 Chatworth Drive Quality 15 yr. split level w/ basement, A/C, 3 large bedrooms, formal living & dining, FR w/WBFP, 1‘/2 baths, refreshing big kitchen, 2+ car attached garage. -Updated. $117,900. Call 486-9097 1835 Braeburn Park Attractive 3/4 bedrooms (master w/WBFP), dining & living rooms, 1 ‘/2 baths, family room w/WBFP, eat-in kitchen, A/C, rec room, fenced backyard with tiered deck, 2 car attached garage. $109,500. Call 486-6839 HOUSE FOR RENT GROVE WOOD area, Cleveland. Vi double up, 2 bedrms, dining, frpl, appl, parking, NO PETS, sec. $360 mo. Call 257-2888. (32-35) FOR RENT 3 or 4 rms, dn. Well-kept. Modern. Garage. Off St. Clair Call 431-8182. Ponavljamo, da imamo pri Amerišk’ domovini fax in sicer 216/361-4088. Joseph L. FORTUNA POGREBNI ZAVOD 5316 Fleet Ave. 641-0046 Moderni pogrebni zavod Ambulanca na razpolago podnevi in ponoči CENE NIZKE PO VAŠI ŽELJI! __________________________ 1 1 1 Za petdesetletnicoTGrčari^ Letos v septembru bo 50 let, odkar so oddelki komunistične vojske s pomočjo italijanske artilerije po tridnevni bitki premagali slovensko četniško postojanko na Grčaricah. Ta četniška skupina, ki je štela 204 borcev, je bila do tedaj ^edina od zaveznikov priznana vojaška enota v borbi proti okupatorju na Slovenskem. Objava mojih spominov naj ima dvojen namen. Pomaga naj bodočim zgodovinarjem pri resnični (ocenitvi) tragičnih dogodkov v tistem času pri nas v Sloveniji. Predvsem pa naj bi bil ta spis častni spomin junakom-soborcem Slovencem, ki so bili kot enota prva žrtev ambicij naših komunistov v borbi za sovjetizacijo slovenskega ozemlja. Naj počivaj u v miru v zemlji, katero so z vso dušo ljubili in do zadnjega junaško branili in darovali zanjo svoje življenje. Spominjam se čevljarja v Ljubljani, soseda, komunista, ki mi je obljubil nove škornje in usnjen pas za pištolo, če bi se pridružil partizanom. Njegovo ponudbo sem odklonil in se šestnajstlgtni fant odločil za Četništvo, predvsem zaradi že v uvodu omenjenih razlogov. Prvi organizacijski sestanek tega slovenskega četniškega odreda je bil julija 1943 v Iškem Vintgarju, Zbralo se nas le okrop 60. To je po današnjih pojmih majhna skupina, vendar je to število takrat ižansko brigado. Med nami je bilo večje število bivših poklicnih jugoslovanskih oficirjev in podoficirjev. Komandant odreda je bil ma- m — -■ i.. ■ — — .h-— jor Borut Koprivica, ki je bil do razsula Jugoslavije aktivni žandarmerijski major. V skupini so bili možje v najlepših letih in mladi kmečki fantje prostovoljci. Jaz sem bil najmlajši, oficirski kadet, eden tistih, ki jih je vodstvo namenilo izobraziti v oficirski kader. Oboroženi smo bili največ z lahkim orožjem, zbrojevke in nekaj minometov. Jaz kot naj-mlajši sem nosil kratko puško znamko Mauser. Naš prvi pohod je bil na Do-lenisko. naš čili pa iel?il grad na Otočcu. Hodili smo po gozdovih in to le ponoči preko Ilove gore, Metnaja, Čateža in Mirne. Med potjo so se nam pridružili številni prostovoljci. V gradu Otočcu smo se utrdili, fako je1nTa~to~naša prva, čeprav le začasna postojanka. Tam so nas komunisti meseca julija tudi prvič napadli, temu napadu je sledilo še več izzivalnih napadov. Ker je grad na otoku na reki Krki, je dostop možen le preko mostu. Vse napade smo odbili po dolgem streljanju. Vkljub premoči sovražnika in hudi borbi ni bil na naši strani nihče ubit. Grad Otočec smo zapustili koncem julija. Umaknili smo se k Sv. Gregoriju pri Sodražici, od tam pa v začetku sep-tembra v vas Grčarice. V tej vasi je bilo večje število praznih hiš, zapustile so jih bile nemške družine (Kočevarji), ki so se vrnili v Hitlerjev Rajh. Hitro smo preuredili nekatera poslopja in si ustvarili začasno postojanko z utrdbami. Tukaj smo imeli namen poča-Tcati prihod četnikov iz hrvaškega Korduna in pa iz Like. Tam so krvavo nastopali Ustaši. Danes se čudim, zakaj je vodstvo izbralo prav to vas za postojanko. Vas se namreč nahaja v dolini in naše utrdbe je bilo težko braniti pred napadi. Takoj po razpadu Italije, 8. septembra 1943, in s povezavo italijanskega okupatorja s komunisti, se je začelo premikanje komunističnih enot proti naši postojanki. Spominjam se pogovorov glede' moFebitnega 'umika iz Grčaric, vendar ‘do tega ni prišlo. Po napadu je bil tak umik zaradi močne koncentracije komunističnih enot, nemogoč. Pri obkolitvi in napadu na našo postojanko, ki je sledil, so sodelovale Šercerje-va, Tomšičeva in Gradnikova brigadah Glavni komandant teh enot je bil bivši jugoslovanski oficir Srb, Pero Popi-voda. Napad na našo postojanko se je začel zjutraj, 8. septembra 1943. Razdeljeni smo bili na štiri bataljone. Vsak bataljon je imel približno petdeset mož. Prvi in drugi bataljon sta bila utrjena v hiši na hribu jugozahodno od cerkve. Tretji in četrti bataljon pa sta bila utrjepa v nekdanji gostilni. Imeli smo dva radiotelegrafi-sta, ki sta držala zvezo z Ljub-jiaho in s tedanTO mgosrovan-sko vlado v Londonu. Stalno zvezo med omenjenimi bataljoni so držali kurirji. Razdalja med bataljoni je bila približno petsto metrov. NAPAD Prvi dan. Napadeni smo bili zgodaj zjutraj. Napadi so bili sporadni. Ko je streljanje prenehalo, so nas klicali na predajo. Uprizorili so tudi nekakšna premirja, s pismi, katera so prinašali njihovi kurirji. Prvi dan smo imeli zvezo s tretjim in četrtim bataljonom. Iz Lju-bljane smo dobili vest, da naj vztraj amo, ker j e pomoč na poti. Italijani so obstreljevali našo postojanko z dvema topovoma. Živo imam v spominu, da sem slišal artilerijske komandev italijanščini. Udbi-li smo vse napade. Drugi dan. Zveza med bataljoni je bila drugi dan borbe prekinjena. Topniški ogenj na našo postojanko se je poostril. Bunker, v katerem sem bil jaz, je bil po treh bitkah popolnoma razbit. Vojaštvo je bilo izčrpano duševno in telesno. Dobava hrane je bila nemogoča, zalog pa nismo imeli. Spanec je bil pa tudi nemogoč. Zveza z zunanjim svetom je bila pretrgana. Tretji dan. Naš komandant Borut Koprivica je bil smrtno ranjen. Italijanska artilerija je dokončno zbila vse utrdbe. Bili smo v ruševinah in tako pokriti s prahom, da drug drugega nismo spoznali. Težko je bilo držati upanje, posebno še po smrti komandanta Koprivice, (dalje na str. 12) SLOVENSKA MANJŠINA V ITALIJI: PRIMER »TIHEGA« ETNIČNEGA ČIŠČENJA Ivo Jevnikar, predsednik »Slovenske skupnosti«, organizacije avtohtone slovenske manjšine v Italiji, je nas prosil za objavo sledeče »Spomenice« Slovenske skupnosti in sicer s temi besedami: »Ob zaostrovanju položaja Slovencev v Italiji, novih napadih na pravice slovenskega jezika v javnosti in volilnih reformah, ki izključujejo manjšine, smo pri Slovenski skupnosti sestavili spomenico, ko jo želimo spraviti tudi v mednarodno javnost, da bi tudi na ta način opozorili italijanske oblasti na nesprejemljivi položaj.« Tekst »spomenice« sledi: Slovenska manjšina v Italiji je avtohtono naseljena v pokrajinah Trst (Trieste), Gorica (Gorizia) in Videm (Udine) Avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine (Friuli-Vene-zia Giulia). Kljub temu da se nahaja v mejah italijanske države deloma že od leta 1866 (Beneška Slovenija v videmski pokrajini), v ostalem pa od leta 1918 (s krajšim presledkom za Tržaško po 2. svetovni vojni), še vedno nima urejenega niti temeljnega pravnega statusa in ne uživa primerne zaščite svojih osnovnih pravic, kakršno bi ji morala Italija zagotoviti v skladu s 6. členom lastne ustave, pa tudi v skladu s svojimi mednarodnimi obvezami (sporazumi z bivšo Jugoslavijo, resoluciji Evropskega parlamenta, dokumenti o pravicah manjšin Konference o evropski varnosti in sodelovanju, Sveta Evrope, Organizacije združenih narodov itd.). V nasprotju s tem je Italija v odnosu do slovenske manjšine dejansko stalno vodila asimilacijsko politiko, ki je bila nasilna zlasti v obdobju fašizma (1922-1943), sicer pa »tiha«, a na dolgo roko za manjšino prav tako pogubna. V zadnjih časih nacionalistično usmerjene krajevne oblasti, zlasti v občini Trst, kjer je manjšina močno prisotna, sistematično odpravljajo še tistih nekaj pravic, ki so si jih Slovenci pridobili takoj po 2. svetovni vojni MALI OGLASI POTUJETE V RIM! Nekoč hotel Bled, danes hotel Emona! Obveščamo vas, da smo odprli v Rimu hotel Emona. Za rojake poseben popust. Naslov hotela: 00185 - ROMA, Via Stalila 23, Tel: 06-7027911 ali 06-7027827, telefax: 06-7028787. Dobrodošli! Lastnik hotela Emona, Vinko Levstik (glej Posebni statut, priložen Londonskemu memorandumu iz leta 1954), tako daje mogoče govoriti o pravem »etničnem čiščenju« v kulturnem smislu (odpravljanje že tako redkih dvojezičnih napisov v okoliških vaseh, prepoved uporabe slovenščine v odnosih z javnimi uradi in oblastmi itd.). Vse to predstavlja hudo krivico do slovenske manjšine v Italiji in do posameznih njenih predstavnikov, pa tudi nevaren primer rušenja mirnega in omikanega sožitja v osrčju Evrope. Globalni zaščitni zakon Spričo negibnosti italijanske vlade so nekatere politične stranke, v katerih se organizirano združujejo Slovenci, že večkrat predlagale, naj bi italijanski parlament odobril zaščitni zakon, ki naj bi globalno uredil odprta vprašanja slovenske manjšine. To ostaja tudi danes temeljna zahteva Slovencev v Italiji. Prvi zakonski predlog za globalno zaščito slovenske manjšine je bil izdelan leta 1970. Odtlej je bilo v vsaki zakonodajni dobi predloženih v parlamentu tudi po več tovrstnih zakonskih predlogov, vendar nobenemu ni do danes uspelo priti v parlamentarnem postopku niti do stopnje plenarne razprave v zbornici ene izmed obeh vej parlamenta, in to kljub neštetim obljubam in obvezam tudi na mednarodni ravni. V sedanji 11. zakonodajni dobi nameravajo posamezne komponente slovenske manjšine izoblikovati skupen zakonski predlog. V prejšnji zakonodajni dobi pa je bil predložen prvi in doslej edini vladni zakonski osnutek o tej problematiki. Gre za t.i. »Ma-ccanicov« zakonski osnutek, ki je bil predložen predsedniku senata 26. januarja 1990 in nosi številko 2073. Zdi se, da to besedilo predstavlja sklicno točko tudi za sedanjo vlado, sama manjšina pa je do njega hudo kritična. Osnutek namreč med drugim razlikuje med Slovenci, ki živijo v tržaški in goriški pokrajini, in onimi, ki živijo v videmski pokrajini, ter s tem uvaja oziroma potrjuje nesprejemljive diskriminacije znotraj same manjšine. Predvsem pa osnutek predvideva raven zaščite, ki je odločno nižja od sodobnih evropskih standardov, neprimerljivo nižja od ravni zaščite, ki jo sama Italija nudi npr. nemški manjšini v Deželi Tridentinsko-Gornje Poadžije (Trentino-Alto Adige) in frankofonski manjšini v Deželi Aosta, ter celo nižja od ravni zaščite, ki jo slovenska manjšina dejansko že uživa v nekaterih, dasi nadvse redkih primerih. Televizijski program v slovenščini Značilen in hkrati zgovoren primer nenehnega zavlačevanja z reševanjem odprtih problemov slovenske manjšine v Italiji predstavljajo javni televizijski programi v slovenščini v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Le-te predvideva zakon številka 103 iz leta 1975 v svojem 19. členu, toda še danes jih ni! Predsedstvo ministrskega sveta je septembra 1992 končno podpisalo konvencijo z italijansko državno radiotelevizijo RAI za njih realizacijo. Mimogrede naj omenimo, da konvencija predvideva oddaje za približno pol ure na dan, a še to samo »za prebivalstvo slovenskega jezika v tržaški in goriški pokrajini«, in torej ne v videmski pokrajini, kar je nov primer krčenja manjšinskega ozemlja. Za nameček naj pristavimo, da npr. nemška manjšina v Deželi Tridentinsko-Gornje Poadžije že zdavnaj razpolaga s svojimi televizijskimi oddajami, kakor tudi italijanska manjšina v Sloveniji, slednja za približno 11 ur oddaj na dan. Zajamčena zastopanost v izvoljenih telesih Posebno pereč problem predstavlja danes za slovensko manjšino v Italiji njena neposredna zastopanost v izvoljenih telesih. V Italiji so namreč v teku volilne reforme, ki uvajajo večinski volilni sistem namesto dosedanjega proporčne-ga ali pa vsaj postavljajo razne »pragove« za izvolitev kandidatov, kar vse slovenski manjšini bistveno otežkoča ali celo onemogoča izvolitev svojih predstavnikov, tudi spričo dejstva, da ni koncentrirano naseljena na teritoriju. To je že prišlo dramatično do izraza 6. junija 1993 na volitvah za obnovitev deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine. Na njih se je radikalno zmanjšalo število izvoljenih svetovalcev slovenske narodnosti in Slovenska skupnost, tj. edina slovenska politična stranka v Italiji, prvič v povojni zgodovini ni uspela izvoliti svojega predstavnika v to zakonodajno telo, pa čeprav je povečala število svojih glasov. Isto se je zgodilo na volitvah (dalje na str. 15) FUNERAL HOME Za petdesetletnico Grčaric (nadaljevanje s str. 11) ki si je po težkem trpljenju sam končal življenje. Ker smo imeli tudi dosti mrtvih in ranjenih, je bilo težko držati upanje. Danes bi to situacijo imenovali »battle fatigue«. Privolili smo v začasno premirje. To premirje je sovražnik izrabil in se je začel počasi in previdno približevati našim razbitim utrdbam. ~Mi šihcTverjeh obljubam in pogojem premirja in zaradi tega na približajoče se partizane nismo streljali. Ta tipična boljševiška ukana in pomoč italijanske artilerije nas je premagala. Ostalo nas je še 180 borcev. Takoj po vstopu v naše razbite utrdbe so nas partizani začeli razoroževati in nas po dva in dva povezali z žico. Nagnali so naš k cerkvi, kjer nam je komunist poveljnik Pero Po-pivoda priznal, da smo se sicer dobro borili, vendar nam on sedaj postreže z marksistično-leninistično juho o izdajalstvu. Meni vkljub utrujenosti ni šlo v glavo, kako da nas ta mož z boljševiško zvezdo na čelu obsoja kot narodne izdajalce, nas, ki smo nosili insignijo ju-goslovanske oz zaveznikov priznane vojske. Zvezane so nas odpeljali proti Jelendolu. Med potjo so nas zmerjali, suvali in v nas pljuvali. Najbolj prostaško so se obnašale partizanke. V Kočevju nas je pozdravila tolpa komunističnih pristašev z vpitjem, psovkami in udarci. Zaprli so nas v grad, kjer so imeli ječe. Na vseh oknih so bile rešetke. Natlačili so nas najmanj trideset v eno sobo. Niso nam dali niti vode in žeja je bila neznosna. Mnogi med nami so zboleli za grižo, na stranišče so nas pustili šele po dolgih prošnjah. Uprizorili so javni nroces in obsodili na smrt, kot izdajalce, trideset oficirjevTNeki komunistični veljak je paradiral za javnega tožilca. Oficirji so bili odpeljani in vsi so bili ustreljeni. Morilci so se vrnili z oblekami umorjenih. Nasled- nji dan so brez procesa ali sodbe postrelili ostale borce, z izjemo mladoletnikov. Mene so poklicali k zasliševanju ponoči. Stati sem moral pred žarometom, ki mi je bil namerjen v oči. Tako nisem nikoli videl obrazov mojih za-sliševalcev. Po glasovih bi sodil, da me je zasliševalo kakih šest oseb. V sobi, ki je smrdela po znoju in cigaretnem dimu, sem bil obsojen na nedoločeno dobo prisilnega dela pri partizanih. Nas, ki smo preživeli, so odpeljali v gozdove, kjer je bil njihov štab. Naša dolžnost je bila prinašati vodo za njihovo splošno uporabo. Čez nekaj časa, ko smo se navadili reda našega novega življenja, smo začeli delati načrte za beg. Do studenca, kjer smo črpali vodo, je bilo dve uri hoda. Skupina dvanajstih ujetnikov, pod stražo dveh oboroženih partizanov, je naredila to pot vsak dan. Nekega deževnega dne je ta skupina ujetnikov na tej poti premagala stražo, jih razorožila in pobegnila. Za njihovo usodo nisem nikdar točno zvedel. Isti dan smo se trije drugi ujetniki: Andrej Mehle iz Ljubljane, Tone_Jakoš iz Bizovika jn jaz, med delom v gozdu, P° dogovoru razpršili vsak v svojo smer. Premočen in sestradan sem se skrival po gozdovih in se bližal Ljubljani. Ko sem se vrnil domov oslabel, prepaden in umazan, me domači skoraj niso prepoznali. Zvedel sem, da je bila zame darovana maša zadušnica na vernih duš dan, ker so domači mislili, da sem bil tudi jaz žrtev Grčaric-Peter Pavlin. O.L^ Toronto, Kanada, Podpirajmo Slovenijo! MALI OGLASI For Rent 15511 Waterloo Rd. 2 room efficiency, up. Bus stop at door. Call 442-0179. (31-34) NEW BOOK! Hit mty Book for the COLLECTOR REPUBLIKA SLOVENIA ARMY INSIGNIA fL DECORATIONS 1918 - 1992 By Marian Furlan Name:.... Address:. ■»Marian Furlan THIS BOOK CONTAINS INFORMATION ON MILITAfo BADGES AND INSIGNIA This 88 page book contains: A brief Military History of Sloveh'® and Information of the Slove111® Army (Territorial Defense of • Republic of Slovenia) includir,®j Army, Navy, Air Force, Units, Military Schools, Police 8 Civil Defense. All illustrations are black 0,1 white. Slovenia, a small country of million inhabitants, proclaimed^ independence from Yugoslav!® . 26 June, 1991. War started on same day. TO ORDER SEND S 10.00 Can.KACII ROOK IN U S A. $ lO.OOU.S- fosutt is mcitst TO: Militaria House 238 DAVENPORT ROAD P O B°XZ TORONTO. ONT MGR U6 CANAD" ( I I 1 I 1 I 1 I 1 t t \ t t t Kanadska Domovina Pggovor S torontskim nadškofom dr. Alojzijem Ambrožičem Sesutje komunizma je bil velik dogodek Jože PoliCar j Sprejel meje v nadškofijskem domu v Ljubljani, kjer je nekaj dni bival med svojim obiskom v Sloveniji. Severnoameriška sproščenost^ in slovenska ljubeznivost sta se srečevali na obrazu prvega moža Cerkve v kanadskem Torontu. Slovenščina mu teče gladko, čeprav je že 15-leten kot begunec po koncu vojne zapustil domovi-no. Njegova družina prihaja iz Gabrja blizu Dobrove pri Ljubljani- Gimnazijo je med vojno obiskoval še v Ljubljani, maturiral pa Je leta 1948 v begunskem taborišču v avstrijskem Spittalu (tam je bil za organiziranje šolanja beguncev nadvse zaslužen dro Marko ojuk). Nato gaje pot vodila v semenišče v Kanadi. V duhovnika le bil posvečen leta 1955, pomožni škof Toronta je postal leta ^76, pred tremi leti pa je postal nadškof te velike kanadske cer-vene pokrajine. Svetopisemske študije je opravil v Rimu in v etnčiji, kjer je tudi doktoriral in bil trinajst let profesor bibličnih ved na teološki fakulteti v Torontu. V nedeljo, 25. julija, je vodil somaševanje na spominski slovesnosti za pobite domobrance na Teharjah. Pri maši je imel škofovsko palico škofa Gregorija Rožmana. * Gospod nadškof, vaša netilko nenavadna življenjska Pot vas je privedla v Kanado in n* zelo visok položaj v Cerkvi. Ste na čelu velike narodnostno ^šane nadškofije. Pri 18 letih je človek dovolj ^ar. da razvije narodnostna Custva in ohrani spomin na domovino, hkrati pa je ta doba dovolj zgodnja, da lahko za-Oeš živeti z novo domovino. ako od takrat živim povezan s kanadsko Cerkvijo in z nje-nimi problemi. . Kar zadeva Cerkev v Kanadi Je treba najprej poudariti pre-Cejšnjo razliko med angleško Govorečimi in francosko govorilni Kanadčani. V angleško Govorečem delu naše države je a Katoliška cerkev vedno ^Višinska, medtem ko je bila Quebecu,^jer govorijo fran-e°sko, večinska. V Cerkvi so v času mojega hhoda prevladovali verniki irskega porekla. Bila je tudi nekako zapostavljena, seveda pa ne tako, kot je bila npr. slovenska Cerkev v času komunizma. Vendar je Cerkev v Kanadi stanovitna, zvesta in trdno katoliška. Po drugi svetovni vojni so se v Kanado priselili številni novi katoličani iz Vzhodne in osrednje Evrope ter Italije, Portugalske in Južne Amerike, zdaj pa prihajajo še priseljenci z Daljnega vzhoda. Človek se tako navadi te mešanice narodov in ras, da se mu v krajih, kjer živijo le belci, zdi kar nenavadno. Seveda pa vse to prinaša s seboj specifične težave pri pastoralnem delu. Pri tem je zelo pomembna tako imenovana narodna fara, ki daje ljudem občutek avtonomnosti, obenem pa vernike vključuje v krajevno Cerkev. Kanadčani se trudijo za duhovno širino, »fairness«. Be- Kanada — naša nova domovina — III. del — (Konec) Zaključne misli Kanadski Slovenci smo Javičeno lahko ponosni Da?-6 Uspe^e> saJ se Je *z Vrs‘h ijudj močno uvelja s Sta uspešnih podjetnikov dokazali, da je Kanada Poh- neomeJenih možne ce ^etnost slovenskih izse,: v Se kaže tudi jj. . iuui v štev: na?uŠih Podjetjih, ki so v naS]h ljudi. ^^slovenskimi poslov na^tev'lnejši gradbei valn-mehaniki, mesarj*’ rir„, aSentje, zastopnik aj° hiš, ne manjka p vod^rjeV’ oclvetnikov, kn hikIJ’ zdravnikov, zoboze O *n drugih strokom nef'°.Vence Prve ali drugi eije najdemo med pi vatel - djaemo roeo P tia J.' o® kanadski unive tnefiVljih in srednjih š Ve(<;:°^Vetniki in tajnican VeČiih ---- tried odvetniških dru; hTerj: računalniškimi pr tnj . ln medicinskimi si ’ nženirji, arhitekti itc V primerjavi s Kitajci, Italijani, Ukrajinci in drugimi narodi smo Slovenci v Kanadi številčno zelo majhni, vendar je naš doprinos novi domovini sorazmerno zelo velik. Še zlasti smo ponosni na dr. Alojzija Ambrožiča, torontskega nadškofa, in Johna Holerja, lastnika zabavnega parka Marine Land v Niagara Fallsu, Elvisa Stojka, ki je letos na svetovnem prvenstvu v umetnostnem drsanju osvojil srebrno medaljo, in na Walterja Ostanka, ki je za svoje glasbene uspehe dobil prestižno ameriško priznanje Grammy. Res, da včasih črnogledo gledamo na svojo razdrobljenost v tujini in zaskrbljeno ugibamo, če se bomo sposobni v Kanadi obdržati kot Slovenci. Po drugi strani pa opažamo veliko mero narodne zavesti, še zlasti, kadar je treba domovini priskočiti na pomoč. Cvetka Kocjančič Kanadsko-slovenska Kronika (Številka 3, Junij 1993) seda je morda prevedljiva s pravičnostjo v konkretni situaciji. To je v angleškem svetu velikega pomena za emigranta, saj je v začetku še izgubljen v tujem svetu. Zdi se mi, da je pogoj za širino notranja samozavest. Pri nas so verjetno najmočnejša skupina Škoti, ne po številu, ampak po kulturi in po položaju na družbeni lestvici. To so zelo samozavestni ljudje in zato (zdi se mi, da tega ne poudarjamo dovolj) so pripravljeni tudi drugim dajati življenjski prostor in jih ne zatirajo. V zvezi s priseljenci se mi zdi, da je asimilacija skoraj neizbežna, ker to niso avtohtoni naseljenci, kot so narodnostne manjšine. Značaj severnoameriške družbe se v zadnjih dvesto letih ni spremenil. Vsi prišleki so se prilagodili osnovnemu tipu družbe. Ta je anglosaški. To opažam tudi v Torontu, kjer se vsi prilagodijo tej tradiciji. Morda se rojaki v Argentini, kjer so drugačne okoliščine, ne bodo povsem strinjali. • Ste poznavalec in ljubitelj književnosti. Posebej ste prebirali angleško literaturo. V mladosti sem se kolikor toliko seznanil s slovensko literaturo, pozneje sem moral v času šolanja v Kanadi študirati tudi angleško in francosko literaturo. Priznam, da kar precej prebiram književnost. Od slovenskih novejših piscev poznam Edvarda Kocbeka, Bori-sa Pahorja, Toneta Pavčka, občasno me pritegne" Taras Kermavner in seveda _Alojz fcebula, seveda pa bi bilo treba omeniti še koga. Od angleško pišočih naj omenim le Willia-ma Faulknerja, Grahama Greena in Kanadčanko Margaret Lawrence. • S kakšnimi izzivi se srečuje Cerkev v Kanadi in morda tudi pri nas, saj svet postaja čedalje manjši? Po mojem mnenju je poglaviten problem pojav praktičnega, ljudskega ateizma. Navzoč je tako pri nas v Kanadi kot pri vas v Sloveniji. Liudie Boga ne zanikajo, vendar jim v vsakdanjem življenju prav malo pomemT Ateizernle~bil nekoč živ le v ozkem družbenem krogu, danes oa se je razrasel med najširše množice. • In kaj je vzrok? Površno gledano živimo v svetu, ki smo ga ustvarili s svojimi rokami. Sodobni človek ima občutek, da svet obvladuje veliko bolj, kot so ga njegovi predniki. To izkustvo, ki ga imamo vsi, ljudje prenašajo na področje etičnih kategorij; človek hoče sam odločati o tem, kaj je zanj dobro in kaj slabo. V svoji površnosti misli, da je sam svoj stvarnik. Zato mu resnični Stvarnik pomeni manj, kot mu je pomenil pred nekaj desetletij. Sodobni človek je nasedel prav tej skušnjavi. Postal je moderni Adam in hoče gospodariti nad vsem. • Živimo v prehodnem času. Na Slovenskem se prehod v demokracijo odvija prepočasi. Vi imate izkušnjo življenja v zahodni demokraciji. Demokracija je zrasla iz krščanskega humusa. Mislim na sodobno demokracijo, in ne na atensko, kjer jo je uživalo kvečjemu deset odstotkov prebivalstva. Sodobna demokracija je zgrajena na predpostavki, da ima vsak človek sam po sebi neodtujljive pravice, ki mu jih nihče ne more odvzeti. Te pravice ne prihajajo od človeka, ampak od višje avtoritete, od Boga. Če Bog izgine, nastane vprašanje, kdo je porok za te pravice. In takrat človek postane igrača v rokah diktatorjev, ideologiji... Zato se mi zdi, da se motijo tisti, ki mislijo, da je mogoča demokracija brez Boga. S tem dokazujejo, da ne poznajo zadnjega njenega izvira. Posledice so grozljive: nacistična taborišča in komunistični gulagi so logični nasledki ideološkega in praktičnega ateizma. Seveda obstaja nekakšno liberalistično izročilo, na katerem naj bi slonela moderna demokracija. Vendar ima ta liberalizem krščanske prvine. Kakor hitro jih izgubi, je v nevarnosti tudi demokracija. Demokracija se mora stalno prenavljati in iti skozi proces samospraševanja. Nobena ni popolna. Raja na zemlji ni in ga nikoli ne bo. • Ali ste bolj Kanadčan ali Slovenec? Tu se bom rešil s salomonskim odgovorom: sem oboje. Thomas Mann je nekje zapisal: če Nemec postane Francoz, ne bo več Nemec, če pa postane Amerikanec, ne preneha biti Nemec. To je sociološko dejstvo. Isto velja za Kanado; če postane Slovenec Kanadčan, ne preneha biti Slovenec. Tako sem tudi jaz oboje, moram pa reči, da sem morda čustveno bolj Slovenec, ker si človek pridobi domovinska čustva v mladosti. Po drugi strani pa moram priznati, da živim in diham bolj s Kanado kot s Slovenijo. To je povezano s tamkajšnjim življenjem in delom. Brez dvoma čutim močno solidarnost s Kanado in njenimi problemi, saj jih doživljam bolj od blizu kot slovenske. • Vkljub temu spremljate razvoj in življenje v Sloveniji. Ali ste pričakovali tako hitre spremembe in razvoj v smeri demokracije? Za Slovenijo se zanimam kar instinktivno, preprosto se ne morem izogniti zanimanju za dogodke tukaj. Pogosto sem v stikih z ljudmi v domovini, berem in pogovarjam se z izseljenci. Kar zadeva konec komunizma, bi rad rekel, da sem ga pričakoval, a priznam, da ga nisem. Če pa se ozrem v preteklost, se spomnim francoskega pisca Alaina Besancona, ki je že v sedemdesetih letih pisal, da komunizem ni stvar idej, upov ali misli, ampak je le še stvar besed. In to praznih! Po njegovem smo takrat že vsi vedeli, kaj pomeni beseda ljudska demokracija. A vendar smo tudi na Zahodu to prazno besedo morali uporabljati v sporazumevanju s komunisti in smo s tem podpirali sistem laži. Enako je označil besedo kol-hož; to je bila po njegovem srednjaveška fevdalna ustanova; na Zahodu pa so se morali pretvarjati, kot da je to nekaj naprednega. Zahodnjaki so po Besanconu podpirali komunizem prav s tem, da so se pretvarjali, da verjamejo tem besedam. Dejansko je obstajalo samo še vprašanje besed, saj je bila ideja gotovo že mrtva. Ko sem prebiral te misli, sem se spomnil silne občutljivosti komunistov za vsako kritiko od zunaj. Kdor se čuti gotovega, kritiko, čeprav nerad, (dalje na str. 14) Pogovor s torontskim nadškofom (nadaljevanje s str. 13) prenese in ga ne moti pretirano. Demokracija kritiko celo predpostavlja. Pravica do kritike je bistven element demokracije. Občutljivost komunistov si razlagam z njihovo podzavestno negotovostjo. Spominjam se še opombe nekega profesorja z univerze Georgetown v Washingtonu. Po izvolitvi poljskega papeža Janeza Pavla II. je dejal, da je s tem nastopil konec komunizma. Takrat mu je malokdo verjel. Zdi se mi, da se pri tem ne zavedamo dovolj vloge Cerkve. Do razsula je navsezadnje privedla revolucija vesti. Seveda priznavam še druge dejavnike. V tem se strinjam s Čehom Vaclavom Havlom in poljskimi intelektualci. Ljudje so se preprosto naveličali sprenevedanja, saj so vedeli, da celo tisti, ki so komunistične dogme razglašali, vanje niso več verjeli. • Vendar smo mislili, da bo sprememba hitra in razvoj na boljše hitrejši. Interesna skupina, ki je imela v prejšnjem sistemu masko ideologije, je to zdaj ovrgla, ohranila pa je svoje interese. Te tudi skrbno varuje. Vprašanje je, koliko ljudi je v zadnjih dvajsetih letih stopilo v partijo iz resničnega idealizma. Še bolj pa je vprašljivo, koliko časa so ostali idealisti. Vsekakor je bila za večino to le pot za vzpon na družbeni lestvici. Če bi taki ljudje živeli na Zahodu, bi se pridružili raznim skupinam, kjer bi videli največ možnosti za uspeh. Če bi imeli dovolj denarja, bi svoje otroke poslali v najdražje zasebne šole. V komunizmu je bila partija sredstvo za vzpon. Zdaj komunizma ni več, ostali pa so, kot sem že omenil, interesi in tisti, ki jih branijo. Kristjani smo pri zaslugah za konec tega sistema preveč skromni. Pravzaprav smo ga v glavnem najbrž mi prisilili k priznanju, da mu je ostala samo še maska. • Na pogorišču komunistične ideologije v Vzhodni Evropi je položaj precej podoben, vendar ne povsod enak. Tudi znotraj Vzhodne Evrope so razlike. Cerkev na Poljskem se mi zdi zelo samozavestna. Na Češkem veliko manj. V Sloveniji se mi zdi, da je Cerkev prebrodila težka leta, a ni bila nikoli tako potlačena kot npr. na Češkem. Tam je imel vsak škof tajnega policista pred vrati, da je zapisoval obiske, duhovniki so morali predložiti vsako pridigo v pisni obliki... Cerkev v Sloveniji je preživljala najhujša leta nekako do leta 1960. Takrat so zapirali duhovnike in nekatere laike brez vsakega pravega razloga. Pri tem se spominjam odlomka iz Solženicinovega dela Arhipelag Gulag. Obsojenca so sojetniki vprašali, na koliko let je bil obsojen. Odgovoril je, da je dobil deset let, vendar ni nič zakrivil. Ne, so rekli, nekaj si prav gotovo storil, saj za nič dajejo po osem let. Ko sem se prvič vrnil v Slovenijo leta 1960, mi je neki duhovnik v Mariboru potožil, da se kar nerodno počuti, ker drugi mislijo, da je z njim nekaj narobe. Zakaj? Ni bil še zaprt. No, kljub temu je bil v primerjavi z nekaterimi drugimi deželami položaj v Sloveniji morda nekoliko boljši. • Pred kakšnimi nalogami stoji Cerkev na koncu drugega tisočletja? Po mojem mnenju sta pred njo dve veliki nalogi (mislim na celotno Cerkev): Evangelizacija, to je oznanjanje Kristusove blagovesti. Tu se je treba varovati skušnjave, da bi oznanjevanje potekalo nekako anonimno, brez Kristusa. To pomeni, da bi se zavzemali za socialno pravičnost, ljubezen do bližnjega, STZ izlet TORONTO, Ont. - V dneh 31. julija in 1. avgusta se je vršil izlet Slovenske telovadne zveze na Slovenija Trustu za Ban-croftom, Ontario. Izlet se vrši že čez 30 let in tudi letos je bilo dovolj dejavnosti, da si ga človek zapomni za celo leto. Prašiča za raženj je letos daroval Paul Zima, ki je novi lastnik na jugu Slovenskih Trustov. Letos se je po-stopil delati pot do svoje hišice na reki York in potoku Bentley. Pot na reko York delata sedaj tudi brata Jože in Lojze Škulj, tako da bo tudi Sava Trust dostopen z avtom po STZ poti. Izlet je bil družaben, združen s tabornim ognjem in vsakovrstno zabavo. Manjkalo ni tudi »menedžerjev«, ki so pre-debatirali vse dogodke v letu. Veliko zabave je nudil tudi bližnji Clear Lake. Društvo je organiziralo tekme v veslanju s kanujem, kjer so se lepo plasirale tudi dame, saj so zasedle drugo mesto. V streljanju z 22. kalibrom je pa zmagal bivši mladinec. Izidi: Veslanje s kanujem - 500 m 1. Frank Gormek in Pero Golobič; 2. Avgust Konje in Gusti Konje ter (z istim časom) Anna Glyn-Williams (Golobič) in Shirley Mcllroy (Zima); 4. Peter Prelogar in Janez Levstik; 5. Paul Zima in John Dular. .22 kaliber - 75 m Člani (točke v oklepaju): 1. Gusti Konje (30); 2. Pero Golobič (27); 3. Peter Prelogar in Jaka Opresnik (24); 5. Frank Gormek (20). Članice: 1. Ančka Opresnik (28); 2. Shirley Mcllroy (19), 3. Slavka Prelogar (15); 4. Francka Žejn in Anna Glyn-Williams (10). Mladina: 1. Randy Burlton (24); 2. Paul Glyn-Williams (22); 3. Marko Mavec (14); 4. Wendy Burlton, Melanie Mcllroy in Betty Žejn (vsaka 3 točke). Pokali iz tekem bodo razdeljeni na Moose banketu. F. G. Gormek strpnost in za kulturne vrednote, Kristusa v vsem njegovem ponižanju in veličini pa bi ne omenjali. To ne bi bilo popolno krščanstvo. Tega ni brez jasnega in nedvoumnega priznanja križanega in od mrtvih vstalega Kristusa. Definicijo krščanstva je povedal sam Kristus: Hodi za menoj. To pomeni priznati ga kot osebo. Pri tem je treba še reči, da bi bili tudi so sveta krivični, če bi mislili, da svet Kristusa ni zmožen sprejeti v celoti. Cerkev to oznanja v svobodi in ne pričakuje takojšnjega spreobrnjenja vseh. Kristus bi danes svet sprejel enako kot pred dva tisoč leti. Nekateri mislijo, da bi bil zdaj Kristus bolj sprejemljiv, kot je Cerkev. S tem se ne strinjam. Zame je zelo pomemben dokaz za božanski izvor Cerkve dejstvo, da vedno oznanja ideal, ki je čistejši od nje same. Če bi oznanjali tak evangelij, kot ga živimo, bi bilo to oznanilo včasih zelo ubogo. Cerkev ne oznanja svoje etične popolnosti, ampak evangelij, ki ji je bil razodet; sama se zaveda svoje grešnosti. Druga pomembna stvar se mi zdi čedalje večja vloga laikov v Cerkvi. S tem duhovniki ne bodo postali nepotrebni. Morda se škofje in duhovniki pa tudi večina laikov tega ne zaveda dovolj. Laik je tisti, ki »pridiga« z življenjem, z žrtvijo, včasih morda tudi za ceno posmeha, pokončno in brez zadrege vedno pripravljen priznati svoje krščansko prepričanje. Krščanstvo mu ne sme biti omejitev, temveč nasprotno: osvoboditev. * Poznate življenje zahodnega človeka in tudi slovenska miselnost vam ni neznana. Kaj menite o miselnosti pri nas in v svetu po padcu diktatur? To, kar vidim v Sloveniji, se mi zdi zanimivo. Po koncu ko-munizma prihajajo na dan T? zne ideje iz naše liberalne preteklosti. Včasih se mi zdi, kot da berem Slovenski narod, li-beralno glasilo iz prejšnjega stoletja. Se živi miselnost, po kateri ima samo ena ideologija pravico do javnega političnega u-dejstvovanja. To ie treba za-vreči, ta skušnjava je navzoča tudi na Zahodu. Kakor da je po koncu diktature upravičen le neke vrste liberalizem, ki se ima za nevtralnega. Vendar je ta s svojo ideologijo ravno tako ozek kot vsako enoumje. Pri tem se mi zdi, da se od kristjana zahteva, da se v svojem javnem delovanju vede. kot da ne bi bil kristjan. Vsekakor ima (jcHstjat) tako ko(3t> Cbcralei? vso pravico do udejstvovanja v družbi po svojih načelih. Seveda se v demokratični družbi lahko oba soočita v diskusijah in dogovorih za skupno delovanje v družbi. Prav strah pred novim klerikalizmom na Slovenskem Je znamenje lastnega enoumja, 1 ki ni več komunizem, pač pa ozkosrčni liberalizem. Poleg tega opažam pri nekaterih kristjanih (morda bolj v polpreteklosti kot danes) nekakšen na glavo obrnjen klerikalizem. Po njihovem je_v Cerkvi vse narobe, y_nekijdea-lizirani ideologiji pa je vse prav. Takšen klerikalizem sem • opazil pri Edvardu Kocbeku,-Sicer je bil dober kristjanka je 'Sil do Cerkve silno kritičen. ’Ko berem njegova dela, opažam povsod to kritičnost, a hkrati idealiziranje komunizma, ki je bil veliko hujši kot kateri koli predvojni klerikalizem. Tega je zdaj manj, a pri nekaterih tako imenovanih krščanskih disidentih to še najdem. • Kaj menite o slovenski pri' hodnosti? Sem optimist. Kot član politične emigracije iz leta 1945 sem zelo srečen zaradi sprememb v zadnjih letih. Seveda še marsikaj ostaja nedorečeno, vendar ste hvala Bogu pridobili svobodo. Ko sem te dni poslušal domobranski govor Ivana Korošca na Teharjah, sem se spomnil preteklosti. Še pred nekaj leti si nisem mogel misli- (dalje na sir. 15) Blossoms & Bows, etc. 22056 Lakeshore Blvd. Euclid, OH 44123 289-1819 • JiCC ^[ggeC 17 Years Experience SERVICING LAKE, CUYAHOGA & GEAUGA COUNTIES ALL OCCASION FLORAL DESIGNS HOSPITAL HAPPY GRAMS BALLOON BOUQUETS FRUIT BASKETS WEDDINGS FUNERALS PLANTS FLOWERS & FRUIT SENT WORLDWIDE1 Visit Our Store! Open Mon. thru Sat. 9AM — 6PM spomin 219 žrtvam komunizma v Loškem Potoku Večina grobov neznanih Spodaj sledi poročilo o žalni slovesnosti, ki je bila 8. avgusta v Loškem Potoku, po po-r°Čilu pa govor, ki ga je na tej slovesnosti imel Vinko Levstik. G. Levstik nam je po faxu Posredoval tekst svojega govo-ra‘ Poročilo je pa za časopis Slovenec 10. avgusta pripravil novinar Ivo Žajdela. V nedeljo (8. avg.) je bila v Loškem Potoku slovesnost v sPomin pobitim domobran-cein in drugim žrtvam komu-n'znta. Najprej je bila maša, ki J0 je v navzočnosti številnih Dovnikov vodil stolni kano-’’ik in arhidiakon Franc Vrhunc. Po maŠi se je množica zbrala Pokopališču, kjer so na po-°Pališki cerkvici vzidane tri spominske plošče z imeni 219 kočanov. Od tega jih je le 12 Pokopanih na tamkajšnjem Pokopališču, 207 pa je poko- Panih v neznanih grobovih in pobiščih. 184 zapisanih so 'Pena domobrancev, vendar J13 Plošči, na kar so opozarjali U(li nekateri navzoči, iz neranljivih vzrokov manjka ime n°branci. Kako krvava je lla komunistična revolucija, Pa,h povedo podatki pobitih a Posamezne vasi. Retje, niti ae tako velika vas, je izgubila ^ 97 prebivalcev, večinoma > fantov, Hrib 53, Mali 44> Travnik 10, Šegova 85 8 in Srednja vas 7. I ^asilje revolucije se je zače-|jL . Zel° zgodaj. Partizanska fi^tlatorja sta že 31. januarja v Beli Vodi Jane-^Sgbeljaka, občinskega odlika in člana katoliških or-p>ij. Ta in drugi umori Dolenjskem so ljudem od-*°Či- 10. maja 1942 so Lo-~~L~ŽPtok~žapustili Italijani. Takoj potem so prišli partizani in zahtevali vpoklic. Nekaj fantov je poiskalo skrite puške iz časa razpada Jugoslavije in se 15. maja odpravilo na hrib Tabor, kjer stoji cerkev inpb-kopališče. Slo je za pryfipon-. Tani odpor proti revolucijir 17. maja, med dopoldansko nedeljsko mašo, so jih napadli partizani. Ker so bili nevešči bojevanja, so se umaknili v zvonik. Partizani so spodaj zakurili, so se morali branilci vdati in si bili nasilno vpoklicani. Nobeden od njih ni preživel konca vojne. Največ jih je bilo pobitih kot vaški stražarji ob kapitulaciji Italije, »zadnji« med njimi, Debeljak, pa leta 1944 kot partizan v Kočevski Reki, potem ko so ti prestregli pismo, v katerem so ga znanci nagovarjali, naj zapusti partizane. Veliko število jih je bilo pobitih po koncu vojne. Njihovi grobovi so neznani. Iz roškega brezna se je rešil Karel Turk iz Retij. Ves razmesarjen je prišel domov, vendar je bil njegov oče naklonjen komunistom in ga je šel naznanit. Sina so odgnali in nikoli več se ni vrnil. Še 15. avgusta 1945 so se partizani znašali nad že tako zdesetkanim prebivalstvom in ustrelili dva dobra katoliška moža: Jožeta Knavsa (iz Retij, oče 11 otrok) in Antona Koš-mrlja (jz Malega Loga, oče 12 otrok). Pripravljalni odbor za postavitev spominske plošče je vodil Anton Lavrič. Po blagoslovitvi spominskih plošč so govorili Bogomir Henigman, predsednik SKD občine Ribni-ca, Tine Velikonja, predsednik Nove slovenske zaveze, Vinko Levstik, Stanislav Klep in Vinko Demšar, predsednik Izvršnega) S(veta) Škofja Loka. ^ Govor V. Levstika S1?nes smo se zbrali, da poča-C° sPonain na 219 padlih žr-n •'^terih imena so vklesana Uil/- sPom'nski plošči: civil-V * da se ob tej pri-Gfo Ponovno zahvalim inž. ciatjSU’ ^ mi je s politično ini- ^sto0 SV°'*e stranlce> Pravnim odvetnika Star-Oj^q ln. 0sebnim spremstvom dtij 2?^’ ^ sem Pred letom Ml ’ , • avgusta, prvič prestopaj 0vensl<0 mejo in lahko Siin Prisostvujem tej in dru-o^jj .a nim proslavam v svoji sPr0t °vini- SaJ bi bil v na-Ve je v°Valnega postopka, ki Protj C breci enim desetletjem ljetic P160* in drugim osum-c'ja o ^Pr°žila politična poli-^liral°V^nS*Ca iddba, ga mani-hitjij ~ 'n Usmerjala z neprav-hjejo nPr- z izsiljeva- i'ska ai‘ 2 izvajanjem pri-' ''iif p0,,0dv- Kozinca, in sled-t0Pek zamrznila. Kljub v Loškem Potoku razvidnim formalnim nepravilnostim in kljub vprašljivi verodostojnosti Udbe pa slovensko sodstvo v novi deklarirano demokratično pravni državi postopka ni ovrglo, — ga je le počasi revidiralo s popravki. Prvič sem v Velikih Laščah domobranil meseca novembra in prve dni decembra leta 1943, ko je velikolaška postojanka zaradi nekaj strateških napak po eni noči boja padla v roke partizanom; takrat sem kril umik zadnjega voda in se zadnji hip rešil iz gorečega šolskega poslopja s skokom iz drugega nadstopja. V Lašče sem se vrnil spomladi leta 1944 in tu kot domobranec bil uspešne boje s partizansko vojsko, še zlasti pozneje, v sklopu šestega udarnega bataljona. Velike Lašče so bile v preteklosti zibelka velikih slovenskih mož, graditeljev slovenske kulture in narodne biti, kot so Primož Trubar, Fran Levstik in Josip Stritar, na katere je slovenski narod lahko ponosen. Žal pa ne moremo biti ponosni na slovenske komunistične revolucionarje, ki so tu partizanih in s stalinističnimi metodami partijskega boja za oblast pobili veliko število nedolžnih žrtev, izzvali spontan odpor, zanetili bratomorno državljansko vojno pod okriljem NOB, okupatorjema zadali le neznatne izgube, slovenskemu narodu pa nepopisno škodo. Na spominski plošči razberem imena znane mi družine Gruden iz Ulake: očeta - občinskega tajnika, matere in treh sinov; celo družino so julija leta 1942 z doma odvedli partizani; italijanski vojaki so sledili ugrabiteljem in pri Ka-dlovci našli pobitih 5 članov družine; hči Anica je obležala težje ranjena in so jo Italijani pozdravili; drugo hči Marijo so Italijani pravočasno osvobodili. Na obeležju je tudi ime Ignacija Križmana iz Borovca^ očeta » otroK, lovskega čuvaja in znanca mojega očeta; februarja leta 1942 ga je na pragu male hišice ob prisotnosti njegove žene z enoletnim otrokom v naročju ubila Dakijeva partizanska skupina. Naj danes kdo pojasni, zakaj so španski borci in podobni heroji, predvsem pa divji lovci kot Bandek in Centek, pobijali preproste in nedolžne ljudi v času, ko takozvana Bela garda še ni obstajala. Septembra leta 1943, po kapitulaciji fašizma in prekinitvi boja z italijansko vojsko, ko Nemci še niso zasedli Ljubljanske pokrajine, so partizani pobili v Turjaku, Osolniku in Zapotoku zajete belogardistične ujetnike in ranjence, kljub drugačnim zagotovilom pri pogajanjih. Takrat je padel tudi Velikolaški zdravnik dr. Kožuh, ki je na Turjaku pomagal ranjencem; žal njegovega imena ne bomo našli na tem obeležju, saj so ga ob splošni od enoumja podedovani duhovni revščini zatajili lastni potomci. Po tolikih letih prisilnega molka in pozabe lahko vendar danes brez sramu in brez strahu našim padlim soborcem in somišljenikom postavimo spomenik; žal so mnogi po vojni pobiti obležali po nepoznanih breznjih! Fašistični diktator Franco je v Španiji dokazal TTolčajšnjo raven omike, ko je po končani državljanski vojni postavil skupno grobnico za. vse padle, bele in rdeče, ter nekaj let pred smrtjo tudi na-sprotnikom priznal pravicodo ~pokojnirieT~ * v Kaj pa slovenski komunisti in njihovi borci? Potem, ko so v revoluciji z nasiljem uvajali protinarodno in protiversko usmerjeno diktaturo proletariata, potem ko so dolga leta po vojni z nasiljem nelegitimno ohranjali to oblast, potem ko so monopolno uveljavljali eno samo sebi prikrojeno zgodovinsko inačico medvojnega dogajanja, jim še danes ne gre v račun, da kdo drugače vrednoti njihovo zgodovino, da tudi ml izpričujemo našo — drugačno zgodovinsko resnico. Tudi jih silno moti »lipa sprave«, ki so jo poimenovali »lipo sovraštva«. Slovenska manjšina v Italiji (nadaljevanje s str. 12) za obnovitev tržaškega in gori-škega pokrajinskega sveta, ki so po novem potekale v dveh krogih 6. in 20. julija 1993. Toda podobni problemi se za slovensko manjšino postavljajo oziroma se bodo postavljali tudi na parlamentarnih volitvah, za katere se prav v tem času snujejo nova pravila v senatu in v poslanski zbornici. Izključevanje Slovencev iz predstavniških teles seveda pomeni bistveno poslabšanje položaja manjšine in odpravlja možnost demokratičnega dialoga v inštitucijah. S tem problemom so že bile večkrat seznanjene pristojne osrednje in krajevne italijanske oblasti, tudi prek ljudske peticije, ki jo je predstavništvo Slovenske skupnosti izročilo 1. junija 1993 predsedniku senata Giovanniju Spadoliniju in predsedniku poslanske zbornice Giorgiu Napolitanu. V peticiji in v drugih podobnih pobudah je poudarjeno, da je z dosedanjim volilnim sistemom slovenska manjšina na nek način vedno izvolila svoje predstavnike v državna in krajevna izvoljena telesa, zaradi česar bi se ji ta pravica odrekala prav v trenutku, ko naj bi si Italija zagotovila nove in ustreznejše inštrumente neposredne demokracije. Slovenci v Italiji zato zahtevajo uvedbo minimalnih zajamčenih sedežev v izvoljenih telesih za slovensko manjšino, podobno kot že velja za italijansko in madžarsko manjšino v Sloveniji, ki imata po ustavi zajamčene sedeže v izvoljenih telesih na krajevni ravni in v parlamentu, ne glede na številčnost manjšine in na število glasov, ali pa uvedbo drugačnih zaščitnih mehanizmov, kakršne poznajo druge države v svojih volilnih zako- Zavedamo se, da niso bili vsi partizani komunisti, da niso bili vsi komunisti pristaši nasilja, čeprav so vsi izvrševali ukaze komunističnih voditeljev, samih boljševiških revolucionarjev. Zgovorno je dejstvo, da gibanje ob lipi sprave vodi odv. Stanislav Klep, bivši partizan. Ko danes prisostvujemo tej žalni svečanosti, se spominjamo in objokujemo padle žrtve, ki smo jim postavili spomenik. A to ni dovolj. Njihov spomin bomo resnično počastili le, če se bomo vsi potrudili in dosegli, da se slovenskemu domobranstvu, v njegovem boju za narodove vrednote in preživetje proti nasilju komunistične revolucije, povrne čast in dostojanstvo, da se v možnih mejah odpravijo vse krivice, ki jih je svojim nasprotnikom prizadejala prejšnja totalitarna oblast, da se končno javno prizna nelegitimnost te totalitarne oblasti. Naša dolžnost je, da tudi politično dorastemo in se obnašamo odgovorno: tako vo-lilci pri svoji izbiri strank in kandidatov, ki spoštujejo naša pričakovanja, kot kandidati (dalje na str. 16) nodajah v prid nafodnim manjšinam. Pogajanja med Italijo in Slovenijo Vprašanje slovenske manjšine predstavlja eno izmed točk, ki so na dnevnem redu v pogovorih med Republiko Italijo in Republiko Slovenijo za t.i. posodobitev Osimskih sporazumov (Trattati di Osimo) iz leta 1975 in drugih bilateralnih dogovorov, ki jih je bila Italija sklenila z bivšo Jugoslavijo. Upoštevati namreč velja, da so ti sporazumi zadevali tudi zaščito in ovrednotenje italijanske manjšine v Sloveniji in Hrvaški ter slovenske manjšine v Italiji. Bilo bi primerno in še prej pravično, če bi Italija in Slovenija ob omenjenih pogovorih priznali specifično subjetivite-to obeh manjšin-in da bi vsaj zaslišali njune predstavnike. Najvišje slovenske oblasti so to že storile, kljub izrecnim prošnjam pa italijanska vlada doslej ni imela za potrebno, da bi poleg predstavnikov italijanske manjšine sprejela tudi zastopstvo slovenske. To je zaskrbljujoče tudi zato, ker so se prva tovrstna pogajanja med Italijo in Slovenijo januarja 1992 negativno zaključila prav zaradi togega zadržanja italijanskih oblasti, ki se niso hotele v ničemer obvezati glede odprtih in perečih problemov slovenske manjšine, medtem ko so postavljale visoke zahteve v prid italijanski manjšini. POGOVOR (nadaljevanje s str. 14) ti, da bom kdaj kaj takega slišal v Sloveniji. Seveda bo treba še marsikaj postoriti. Zgodovino naj bi začeli pošteno proučevati in preteklost prikazovati čim bolj objektivno. Razumljivo je, da hoče vsaka stran idealizirati svoj pogled in svoje ljudi. Naj omenim še vtis, ki ga včasih dobim, da nam, ki smo bežali leta 1945, nekateri skoraj zamerijo, da smo spoznali komunizem prej kot oni. Kar pa zadeva sedanjost, se mi zdi, da včasih preveč ozko poudarjamo dnevne težave in zablode. Kljub vsemu se moramo zavedati, da se je s sesutjem komunizma zgodilo nekaj velikega. To je največje znamenje, da je prihodnost svetla. A bila bi velika utvara, če bi pričakovali raj na zemlji. MALI OGLASI Slovenian Restaurant For Sale on St. Clair Avenue CALL FOR FURTHER DETAILS, BETWEEN 9 and 11 a.m. 881-6620 or 729-4540 (31-34) For Rent Modern 3 room apt., next to Slovene Home for the Aged, off Neff Rd. 481-6929 or 951-3087. ,x) Misijonska srečanja in pomenki 997. Dr. Jože Gole - zlatomašnik, je maševal v Triglavskem parku v Milvvaukeeju za MZA letni misijonski piknik 25. julija. Vreme je slabo kazalo, a proti poldnevu se je toliko zjasnilo, da so imeli sv. mašo lahko pri kapelici. Ljudi je bilo za mašo manj kot druga leta. So pa začeli prihajati kasneje in je bil piknik zelo zadovoljivo končan. Predsednica ga. Mary Coffeltova je telefonično sporočila, da so zbrali skupno blizu 11 tisočakov. Ljudje, da so bili zelo zadovoljni, ko so videli dolgo listo domačih duhovnikov ir bogoslovcev - vsako leto nar vo dva v podpiranje prevzan ejo -, katerim so z molitvijo osebno žrtvijo pomagali skozi leta bogoslovske formacije v raznih velikih semeniščih misijonskih dežel. Tajnica Ferjanova je pregledno listo pripravila. Obširnejše poročilo s piknika bo objavljeno, čim dobimo potrebne podatke. Zlatomašnik dr. Gole pa je praznoval svoj jubilej za rojake 8. avgusta. V Sloveniji je srečal že preje svoje bivše sošolce in sorodnike na Dolenjskem. On je bil vsa leta med rojaki v Milwaukeeju duša misijonske ljubezni, ki rojeva vsako leto nove sadove za mnoge potrebne. MZA mu je zato zelo hvaležna. Molimo, da nam ga Bog ohrani še mnoga leta! G. Rudolph Urbič je odšel v Slovenijo in kot nam sporoča njegova sorodnica Mary Staut iz Willarda, Wis., je s srčnimi težavami v ljubljanski bolnišnici resno bolan. Preko nje je poslal še nekaj iz svoje znam-karske nabirke, ki jo je odločil v pomoč misijonarjem, rojakom na terenu. Molimo zanj in hvaležni smo mu iz srca. V Teharjah je maševal ob spominski sloveSTTPSfi za rairtimi domobranskimi žrtva- mi komunistične revolucije Iradškof drT~AlojžirAmbrozIč iz Toronta. Med mašo je rabil škofovsko palico rajnega dr.' Gregorija Rožmana. ‘Slovenec’ je prinesel v ‘Sobotnih branjah’ 31. njegov intervju, ki je zanimiv. (Op. ur. - tekst intervjuja objavljamo v AD.) Poudaril je, da je konec komunizma v svetu velik dogodek in da se nam obeta bolj jasna bodočnost. Da pa raja na svetu ne smemo pričakovati. Nekaj slovenskih misijonarjev in misijonark se je spet srečalo v Sloveniji. Taka srečanja so lahko koristna za udeležence. Postanejo pa manj zanimiva, če se jih nekaj iz terena vrača pogostoma, kar je dandanes v mnogih hitrih premikih z letali lahko velika skušnjava. V svoji fari opazujem, kako nekateri emigranti frčijo nai Filipine, v Sri Lanko, Indijo ali Južno Ameriko in Evropo kar pogostoma. Zlepa kdo . ne omeni, da to prečei stane. Fare bi pa ne mogle obstojati, če bi zavisele od takih župlja-nov, ki morda žrtvujejo po dva ah' pet dolarjev naleden, 'medtem ko gre zaen sam dali-nji obisk takoj več tisočakov dolarjev. V ‘nursing home’ je morala naša sodelavka, ga. Frances Ošaben, v Barbertonu, Ohio. V Minnesoti je zelo bolan Bernard Pirjevec, sin naše sodelavke Mary, sestra Johna Tusharja iz Gilberta. Celo vrsto darov v manjših čekih smo odposlali domačim bogoslovcem. Novo-mašniki zadnjih mesecev iz Kenije, Ugande in drugod so povečini dobili od dobrotni-ka(-ce) novomašni dar stotaka v ameriških dolarjih. Bogoslovci pa nekateri manjše vsote, drugi malo več, pač kolikor jim je dobrotnik odločil. Vrsto manjših čekov za bo- goslovce smo dobili nazaj iz Rwande. Ni jasno, počemu jih niso zamenjali. Morda niso vedeli, kako jih v banki pretopiti. Od škofa Gahamanyja sploh še nismo dobili potrjen prejem lepega čeka z bogo-slovskimi vzdrževalninami, ki smo mu ga poslali kmalu po božiču, kot vsako leto sproti. Novega bogoslovca je prevzela v vzdrževanje mlada naša faranka, medicinska sestra Laura Boscarini. Darovala je kan. $387 za $350 US. Za potrebne salezijanske domače duhovnike v Vietnamu smo spet na željo g. Andreja Majcena poslali intencije za kan. $1050. So od mnogih dobrotnikov v ZD in Kanadi. Med njimi so bile ene gregorijanske iz Clevelanda. Katoliška Ženska Liga pri Brezmadežni v Torontu je poslala enoletno naročnino za slovenskega bogoslovca Vla-dota Bizjaka v Ljubljani. Ga. Kramarjeva je dobila od njega za pomoč že zahvalo. Ge. Mary Osredkar smo dolžni zahvalo za pobudo in ge. Maksi Žagar, za poslani ček za kan. $350. Predsednik dr. Janez Dr-novšek ie v nedavnem srečahin z dr. Šuštarjem izjavil, da je država vrnila slovenskim lazaristom svet, ki so jim ga zaplenili, tako njim, kot usmiljen-kam pred leti pri Srcu Jezusovem. * * * * v Mons. Mavsar iz Helene, Montana, je v juliju maševal v Šentrupertu in javno odpustil morilcem njegove družine težak zločin. Papež Janez Pavel II. je sredi avgusta v ZD, kjer je mnogo mladih iz celega sveta doživelo ‘World Youth Day’. Taka srečanja ostanejo globoko v duši za vse življenje. Je tudi za zbliževanje med rasami in vsemi kontinenti važen dogodek. W septembru bo spet v Ško-ftjtvih zavodih sT. Stanislava"v St. Vidu nad Ljubljanozazlve-'IFTIasična gimnazija. Cela vr-"sta fantov in deklet bo začela L razred gimnazije pod skrbnim vodstvom profesorskega zbora^Jci se že lep čas pripravlja na svoje katoliško vzgojno delo. ‘Jegličev sklad’, ki zbira pomoč za popravilo tega objekta, priporočamo vsem v pomoč. »Svoja dela storite pred časom in Bog vam bo dal plačilo ob svojem času!« Sirah 51. 30. V zahvali, ki smo jo prejeli od g. Martina Špringerja, ekonoma zavoda, beremo: »Z vsem spoštovanjem Vaše plemenite odločitve, da boste podprli nujno obnovo in preureditev Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano, se Vam iz srca zahvalimo za Vaš (ponoven) dar v Jegličev sklad in potrjujemo prejem zneska, ki ste ga poslali. Bog, ki je skoraj štirideset let prek tega zavoda delil našemu narodu dragocene darove in za tem v prostorih zavoda videl vse stiske, grozo, poniževanja, mučenja in sleherno smrt, naj z zdravjem, z milostjo in z vsakršnimi nebeškimi darovi Vašo velikodušnost bo- 300,000 Dobitnikov Dnevno ■ OHIO lOTTGRV/ # Sodelujte pri dobitkih All Ohio Lottery players are subtect to laws and regulations o» the Ohio Lottery Commission For more information, call our Customer Relations Department. (216) 787 3200 during regular Business hours gato nagradi. V Ljubljani, dne 24. junija 1993, za Ekonomat Zavoda Sv. Stanislava v Jegličev sklad, Martin Springer.« Nadškof dr. Šuštar, dr. Gole, o. Cukale in dolga vrsta slovenskih duhovnikov, ki so študirali v Škofovih zavodih, naj nam bodo v vzpodbudo, ko se odločamo za pomoč pri tem za domovino tako važnem podvzetju za bodočnost slovenskega naroda. V Kanadi so rojaki veliko dobrega prejeli po misijonarju Janezu Kopaču, od sv. Andreja nad Škofjo Loko, ki je gimnazijo končal v Škofovih zavodih in bil tja poslan kot du-hovnik-prefekt. G. Kopač sedaj živi v Domu Lipa v Torontu. Ne bi bilo plemenito, če bi mi vsi, ki ga poznamo in smo mu v življenju za to in ono duhovno ali drugače hvaležni, darovali v ‘Jegličev sklad’ za Škofove zavode in pomagali pri njihovi obnovi? Sem in tja bo verjetno kdo v testamentu zapustil znaten dar v ta namen. Je pa lažje dati, ko smo še živi in sposobni odločati po svojih željah in se nihče ne meša v ‘naš denar’. KnJeJa npgzujpm, kako malo r&fafcf misijonom Cerkve zapustijo na tem kontinentu, mi je tesno pri srcm Vse premalo se zavedamo, da smo vse prejeli in da ne bomo ničesar s seboj odnesli, razen dobrih del. Rev. Charles Wolbang CM 131 Birchmount Road Scarborough, Ontario Canada MIN 3J7 VINKO LEVSTIK (nadaljevanje s sir. 15) pri svojem delu in strokovnem znanju, kot same stranke pri nujnem medsebojnem združevanju v večje formacije, ki jim edine lahko zagotovijo odločilno vlogo v parlamentu in v vladi. V mislih imam predvsem SKD in SLS in pri tem izražam upanje, da z združevanjem ne bosta usodno odlaša- li. Prav tako pozivam tudi vse rojake v zdomstvu, naj svojo volilno pravico kljub težavam smatrajo kot svojo moralno dolžnost do živih in mrtvih sobratov v domovini. Posebej naj omenim slovensko Cerkev, ki je sama utrpela velike izgube: porušena cerkvena poslopja, zaseženo premoženje, pobiti in zaprti duhovniki; bila je potisnjena na rob družbe in je danes ponovno oživela v svojem poslanstvu kot duhovna opora slovenskim vernikom in narodu. Bog z Vami, dragi rojaki! Njim, ki so padli za Boga, narod in domovino, pa slava in večni mir in pokoj! Spomin nanje bo še naprej živel v naših srcih in v naših molitvah. NOVI GROBOVI (nadaljevanje s str. 10) Edwarda, Williama in Antho-nyja, članica SŽZ, KSKJ it1 Kluba upokojencev v Euclidu. Pogreb je bil 14. avgusta v oskrbi Dan Cosic zavoda na Willoughby Hillsu s sv. mašo v cerkvi sv. Pavla na Chardon Rd. v Euclidu in pokopom na Vernih duš pokopališču. KOLEDAR AVGUST 22. — Klub upokojencev Slovenske pristave ima piknik na SP. 29. — Slovenska pristava pd' reja Pristavski dan s sporedom. Kosilo ob 1.30, cena Sonato pa šfiortnč igre. SEPTEMBER 5. — Zaključek jubilejnega leta pri Sv. Vidu, s sv. mašo ob 12. uri. Glavni maševalec bo nadškof Anthony Pilla. P° maši banket v SND na St. Clair Ave. 11. — Slovenska pristava Pr‘' redi večerjo s stejkom. 19. — Oltarno društvo pri Sv-Vidu priredi kosilo. 19. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 19. — SKD Triglav, Milwaukee priredi Vinsko trgatev, v Triglaskem parku. 26. — DSPB Cleveland pr*' reja vsakoletno romanje k Ž3' lostni Materi božji v Frank, O-Sv. maša ob 12. uri. OKTOBER 2. — Fantje na vasi prir<' de koncert v SND na St. Cla*f' ju. Gostuje tudi zbor Zvon >z Fairfielda, Conn. 3. — Oltarno društvo pri riji Vnebovzeti priredi kosil0 v šolski dvorani. 3. — »Prijatelji SND na S<’ Clairju« imajo »brunch«. dvorani SND. 10. — venske ne« na SP. 23. — Štajerski klub PTlte di martinovanje v SND na S1, Clairju. Igra Pecon orkestef- 24. — Občni zbor Slove"' ske pristave. Klub upokojencev Sl" nri^tavp nrirpHi »K™ NOVEMBER 13. Belokranjski klub Pr' redi martinovanje v SND St. Clairju. Igra Stan Mej3 orkester. 13. — Pevski zbor Jadran P1^ redi jesenski koncert v SDD Waterloo Rd. DECEMBER 5. — SKD Triglav, kee priredi miklavževanj"’ spodnji dvorani pri Sv. Ja"3 Evangelistu. Vladimir M. Rus Attorney ■ Odvetnik 6411 St. Clair (Slovenian National Hom©) 391-4000 if* FOR Freedom AND Justice Ameriška Domovina 7>Tt 11 f 1 LMi ing »TVTi ’j I ^ AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN _________________________ MORNING NEWSPAPER AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Thursday, August 19, 1993 ~ — Vesti iz Slovenije Italija pošilja vojaške enote v bližino meje s Slovenijo — Slovenija zahtevala pojasnilo — Lojze Peterle vodil sejo vlade Pretekli teden se je italijanska vlada od-°čila, da bo poslala vojaške enote v kraje severovzhodne Italije, v kraje torej, ki mejijo s Slovenijo. Vzrok za ta ukrep naj bi bila italijanska želja, da učinkoviteje nadzoruje me-j°> preko katere »radikalne skupine« iz rePublik oz. držav nekdanje Jugoslavije trgujejo in tihotapljajo z orožjem ter se povezujejo z organiziranim podzemljem v Italiji, v prvi vrsti s tkim. »mafijo«. Te skupine druga drugi delajo »usluge«, je dejal italijanski obrambni minister Fabio Fabbri. V zadnjih mesecih je sicer prišlo v Italiji do še nePojasnjenih bombnih napadov v mestih Milano, Firence in Rima. Italijanska vlada naj bi reagirala v zvezi z okrepitvijo vojaške Prisotnosti v krajih ob Sloveniji tudi na proš-uje lokalnih civilnih oblasti, ki so sicer že odredile povečane varnostne ukrepe v objek-dh (železniške, avtobusne postaje, javne zgradbe itd.), ki bi lahko bile tarče teroristov ali kriminalcev. Slovensko zunanje ministrstvo je v ime-"U vlade močno reagiralo na italijansko od-jočitev. Pretekli četrtek je ministrstvo izdalo ■zjavo za tisk pod podpisom državnega sekretarja Ignaca Goloba. Bistvo izjave je: »Ukrepi najavljeni s strani Ministrstva Za obrambo sosednje Italije, so nerazumni in v Popolnem nasprotju s pogovori in rezultati Pogovorov z italijansko delegacijo na gradu irmol pred dvema dnevoma, čeprav nas Ministrstvo za zunanje zadeve Italije prepriču-Je> da temu ni tako. Zahtevali smo dodatna Pojasnila z Ministrstva za zunanje zadeve talije. Za jutri, v petek (13. avg., op. ur.), je 8; Lojze Peterle, podpredsednik Vlade in mi-P'ster za zunanje zadeve Republike Sloveni-■i6’ sklical izredno sejo Vlade.« Pretekli petek je res prišlo do vladne se-,e Pod Peterletovim vodstvom. Poudarek je ’{ na nadaljevanje diplomatskih pogovorov ‘talijo, ki še vedno vztraja pri stališču, da krepi niso izrecno proti Sloveniji, ampak redvsem zadevajo delovanje krogov v novi ^Un. Zvezni republiki Jugoslaviji (Srbija in rna gora), in drugih republikah južnih od genije. Slovenski obrambni minister Ja-itVanša je reagiral sorazmerno milo na aujanske ukrepe. več ^CS pa ^e’ mec* Slovenijo in Italijo "Oprtih vprašanj. Tako je opaziti v Italiji 1st °^e delovanje krogov, ki se zanimajo za Po'h In druge kraje, iz katerih so se izselili ru8‘ svetovni vojni številni Italijani. Iz st °ročila« Slovenske skupnosti, ki pred-fazvT? ^tevdne v Italiji živeče Slovence, je ven * n°> kako nenaklonjena do svoje slo-°bla C manišine ie bila in je še italijanska st> tako lokalna kakor osrednja. Cj g bla uradni ravni sta obe državi kot člani- o r,H eta EvroPe pripravljeni na stalen dialog odprtih zadevah. oJT* dvomil v neodvisnost pravosodnih nov v Mariboru — Ti mu očitajo poskus ° 'ličnega vplivanja na pravosodstvo ster ?e dalj časa je slovenski obrambni mini-v Sl0aneZ.Janša tar^a levičarskih elementov ^atske*1'^ ^eprav ie sam ^lan socialdemo-thečejr, strar|ke). ki mu ob vsaki priložnosti Ve v4nP° ena.P°d n°ge- °b Umiranju no-V°^tvah C koallciie P° zadnjih, decembrskih ^dniačV^V te-i kampanji med drugimi Mlečen v Zma8° Je,inčič’ ki ie nastopal C'0nalist Sra^c* skrajnega, desničarskega na-a. v zadnjem času pa je bil razkrin- kan kot sodelavec tajne policije bivšega komunističnega režima. Pripadniki tega takratnega režima so seveda še vedno močno zastopani v obstoječih državnih strukturah, tako tudi v pravosodstvu. Povod za najnovejše napade na Janšo je bil odkritje več kot 100 ton orožja na mariborskem letališču. Na tiskovni konferenci, ki ga je imel Janša pretekli teden, je izrekel več kritičnih pripomb na delovanju pravosodnih organov v Mariboru. Igor Kršinar je v Slovencu 11. avgusta takole poročal: »Minister je ovrgel namigovanje, da so za mariborsko afero vedeli vsi pomembni slovenski politiki. Tz zbranih dokumentov se vidi, kdo je v resnici kaj vedel o nezakoniti trgovini z orožjem. V zvezi s preiskavo o tem je Janša omenil podatek, da so bili osumljenci izpuščeni iz pripora (nobeden izmed njih ni hotel dati izjave) kljub temu, da prvo-obtoženi Hasan Čengič sploh ni bil prijet. Nanj je še vedno razpisana mednarodna tiralica, zato obstaja možnost, da osumljeni navežejo stik z njim. Namestnik tožilca v Mariboru naj bi preiskavo tudi usmeril v dejstvo, kako je bilo orožje odkrito, oziroma kako je bil kriminal odkrit namesto da bi predvsem odkrivali izvir in namen orožja. Govori se tudi, da naj bi kriminalno dejanje prekvalificirali v carinski prekršek, kar po ministrovih besedah pomeni enačenje prekupčevanja z orožjem s tihotapljenjem dveh banan,’ to pa bi zagotovo razvrednotilo mednarodni ugled Slovenije. Zato meni, da bi morala ozadje pri aferi z orožjem čim prej raziskati tudi parlamentarna preiskovalna komisija.« Janševe besede so zadale mariborske pravosodne organe v živo in so že naslednji dan odgovorili s sporočilom mariborskega zbora sodnikov. V bistvu so Janši očitali, da skuša vplivati na delovanje pravosodja, s tem pa seveda na neodvisnost le-tega. Politiki, so rekli mariborski sodniki, naj se v neodvisnost pravosodnega ne vmešavajo. Sodniki so tudi apelirali na predsednika Kučana, na državni zbor, na Vrhovno sodišče, in še na druge instance, naj branijo neodvisnost pravosodnih organov. Na vse to je s posebnim komentarjem v Slovencu pretekli četrtek reagiral Igor Kršinar: »V normalni pravni in demokratični državi bi ministrove (Janševe) izjave imeli za vmešavanje v neodvisnost sodstva. Toda za Slovenijo ne moremo reči, da je povsem normalna pravna in demokratična država. Že dlje časa je znano, da se je v slovenski post-komunističi družbi nekdanja partijska nomenklatura obdržala v vseh državnih in nedržavnih ustanovah, torej tudi v pravosodju. Pravosodna oblast je tako lahko neodvisna samo od tistega dela slovenske politike, ki nanjo nikoli ni imel vpliva in ga tudi ne želi imeti. Izgovarjanje na neodvisnost pravosodne oblasti je tako ‘privlečeno za lase’, saj to v prikriti mafijski družbi (udbovskega izvora) pomeni samo krepitev nekdanjih aparat-čikov na sodiščih, ti v povezavi s starimi strukturami rušijo zidove komaj nastale slovenske demokracije. V zvezi z afero z orožjem na mariborskem letališču to pomeni, da lahko vpleteni posamezniki uporabijo svoje stare partijske zveze v ‘neodvisnem’ pravosodju in se tako izognejo kazni, krivdo pa naprtijo tistim, ki so njihovo dejanje odkrili. Ko minister (Janša) pravosodne organe opozori na nekatera zakonska določila, ki so jih ti pozabili upoštevati, in celo podvomi, ali jih bodo upoštevali, to v slovenski nepravni in nenormalni državi pomeni napad na nekaj, česar ni - na neodvisnost sodstva. Iz Clevelanda in okolice Piknik na Pristavi— Klub upokojencev Slovenske pristave priredi to nedeljo, 22. avg., piknik na SP. Pričel se bo s sv. mašo ob 12.30, sledilo bo kosilo. Ves čisti dobiček piknika je namenjen SP. V sredo, 25. avg., pop. ob 1.30 bo na SP mesečna seja Kluba upokojencev. Članstvo vljudno vabljeno. Balincarsko tekomvanje— To nedeljo začenši ob dveh pop. bo na Slovenski pristavi balincarsko tekmovanje. Vsi člani SP vabljeni, da sodelujejo. Prijaviti se morajo do 1.30 pop. to nedeljo, seveda kar pri balinišču. Romanje v Frank— Tisti, ki bi se radi udeležili letošnjega romanja v Frank, ki bo 26. septembra, in potovali z avtobusom, naj za rezervacijo in vso informacijo pokličejo: Viktor Tominec .... 531-2728 Vinko Rožman..... 881-2015 Lojze Bajc........ 486-3515 Novi grobovi John M. Vrataric Včeraj je v Lutheran Medical centru umrl 78 let stari John M. Vrataric, mož Florence, roj. Svete, brat Frances Les in Nicka, veteran 2. svetovne vojne, lastnik Shiloh Metal Products na 4400 Superior Ave. od 1. 1949 vse do svoje upokojitve 1. 1979. Pogreb bo iz Želetovega zavoda na E. 152 St. v soboto, kjer bodo obredi ob 12.15 pop., v stolnico sv. Janeza ob 1., od tam pa na pokopališče Vernih duš. Ure kropljenja bodo jutri, v petek, pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9. George J. Petrič st. Umrl je George J. Petrič st., vdovec po Eleanore, oče Patri-cie Holcomb, Pamele Moore in Georgea ml., 6-krat stari oče, brat Franka, Ann Horvath, Stelle Zupko, Caroline Strumbel in Helen Klemenc (pok.). Pogreb je bil 18. avgusta. Lucian T. Tritola Umrl je Lucian T. Tritola, oče Antoinette, roj. Primožič, 2-krat stari oče, brat Salvato-rea, Anthonyja ter že pok. Petra, Michaela in Carmele Hy-clack. Pogrebna sv. maša je bila 14. avgusta v St. Joseph Christian Life Centru. Družina priporoča darove v pokojnikov spomin prav tej ustanovi. Lillian B. Malečkar Dne 11. avgusta je v Euclid Meridia bolnici umrla Lillian B. Malečkar, rojena Gliha, živeča zadnjih 33 let v Euclidu, pred tem pa na Bonna Ave., vdova po Franku, mati Den-nisa in Terryja, sestra že pok. (dalje na str. 16) Dva pristavska piknika— Slovenska pristava prireja v naslednjem mesecu dva piknika. V nedeljo, 29. avgusta, bo Pristavski dan. Piknik se bo začel s kosilom ob 1.30 pop., cena $9, nato bodo različne športne igre. V soboto, 11. septembra, bo tudi piknik, na njem bo servirana večerja, stejk ali asada. Vsi prisrčno vabljeni! Banket ob stoletnici— V nedeljo, 5. septembra, bo v SND na St. Clairju banket ob stoletnici fare Sv. Vida. Rezervacije za ta banket dobite, če pokličete župnišče sv. Vida od ponedeljka do petka, med 9. dop. in 4.30 pop. Banket stane $30 na osebo in je treba vstopnice vplačati v naprej. (Dopis na str. 10.) Zadušnica— V petek, 27. avgusta, ob 8.30 zj., bo v cerkvi sv. Vida maša za Mary Muniza Klemenčič, ob prvi obletnici njene smrti. Izredno uspela— Preteklo nedeljo sta bila dva velika, tradicionalna piknika. Na Slovenski pristavi je bil poletni piknik župnije Marije Vnebovzete. Piknik je imel zelo veliko udeležbo. Ameriška Dobrodelna Zveza je pa imela svoj »Družinski dan« piknik. Udeležba je bila daleč največja v zadnjih letih, v kuhinji in pri bari so imeli polne roke dela ves dan. Nagrada proti vrnitvi— Včeraj zjutraj je nekdo razbil izložbeno okno v trgovini Tivoli v SND na St. Clairju. Odnesel je zbirko punčk in fantov v slovenskih narodnih nošah. Lastnica ponuja lepo nagrado tistemu, ki bi omogočil vrnitev predmetov. Pokličite trgovino na 431-5296. Napadena— Faranka sv. Vida ga. Marija Zupan je bila namenjena pretekli ponedeljek k jutranji sv. maši ob 7.30, ko sta jo na cesti napadla dva nepridiprava. Vzela sta ji torbico in jo tako močno udarila, da je imela pretres možganov. Sedaj se zdravi doma, v torbici sta junaka (eden teh, 16-letni, je policija prijela) našla — rožni venec. Spominska darova— Ga. Dorothy Tushar je darovala $25 v podporo našemu listu, v spomin staršev Josepha in Mary Trebeč. Družina Spisich (Frank, Gerri, Amy in Frankie), Willo-wick, O., je prav tako poklonila $25, v spomin Mike Spi-sicha. Darovalcem se za naklonjenost in podporo najlepše zahvalimo. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. - 216/431-0628 - Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Michael and Irma Telich, Frank J. Lausche, Paul Košir NAROČNINA: Združene države in Kanada: $25 na leto za ZDA; $30 za Kanado (v ZD valuti) Dežele izven ZDA in Kanade: $35 na leto, računano v ameriški valuti SUBSCRIPTION RATES United States and Canada: U S.A.. $25 per year; Canada: $30 in U.S. currency Foreign: $35 per year U.S. or equivalent foreign currency Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home, 61 17 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103-1627 Fax (216) 361-4088 Published every Thursday No. 32 Thursday, August 19, 1993 Bistveno zgrešena lestvica vrednot V zadnjem tednu je bila ameriška javnost precej razburjena nad umorom očeta baje najboljšega košarkarja sveta Michaela Jordana. Komentatorji poudarjajo, daje bila žrtev povsem naključno izbrana, morilca sta osemnajstletnika, ki sta kljub mladosti že dobra znanca policistov, in da je bil tisti, ki naj bi bil ustrelil žrtev, komaj pred meseci izpuščen iz dveletnega zapora, čeprav je bil — takrat komaj 16-leten — obsojen zaradi poskusa umora! Tako gre za najnovejši primer kriminala v ZDA, ki lahko služi kot povod za poudarjanje zgrešenosti vrednostne lestvice. Tiste vrednostne lestvice pač, ki si na vse mogoče (in nekatere komaj verjetne) načine skuša zavarovati osumljence kaznivih dejanj, da njih najmanjše »pravice« niti v najmanjšem obsegu kršer niso, skoro pa celotno pozablja na žrtve teh osumljencev. Seveda je treba preprečiti kršenje osnovnih pravic slehernega državljana, človeka, s strani oblasti. Rastoča ogorčenost javnosti pa utegne slej ali prej izsiliti znatne spremembe tako v zakonodaji kot v organih pregona s sodišči vred, ki bodo prinesle za od kriminala trpeče boljše ravnotežje. K tej gotovo prihajajoči spremembi lahko prispevamo vsi, če ob vsaki priložnosti pristojnim ljudem izražamo svojo jezo, na volitvah na vseh ravneh pa glasujemo za tiste, ki obljubljajo odločnejše nastopanje zoper kriminalce. Če sedimo ob strani in se zadovoljujemo le z godrnjanjem, se ne bo nikoli nič spremenilo. Kriminal v ZDA je takorekoč ob vsakem vogalu. Smrt Jamesa Jordana je odjeknila po vsem svetu, zaradi športne slovitosti njegovega sina. Nešteto je pa kriminalnih dejanj, ki v lokalno časopisje komaj pridejo, če sploh. Ravno pretekli ponedeljek je bila na primer napadena na cesti, ko je bila namenjena k Sv. Vidu na 7.30 zj. sv. mašo, Margaret Zupan. Dva mlada zločinca sta 79-letno žensko zagledala in jo smatrala za lahek plen. Napadla sta jo, jo udarila po glavi tako močno, da je dobila pretres možganov in se še zdravi v bolnišnici. In kaj sta pri njej dobila? Rožni venec, ki ga je imela v torbici. K sreči je policija v tem primeru enega od storilcev — 16-letnik — prijela, drugega pa še išče. Kljub hudemu dejanju, ni verjeti, da bo zločinec kaj dosti časa ostal v zaporu. Če že zaradi popustljivosti kazenskega sistema samega ne, zato, ker zanj preprosto v zaporih, ki so na razpolago, ne bo prostora. So pač drugi, še hujši kriminalci, ki jih je treba kaznovati s še daljšim zaporom. In to v času, ko je za rešetkami v ZDA večje število obsojenih kriminalcev kot v vsej njeni zgodovini dotlej. Zaključna prireditev pri obhajanju stoletnice slovenske fare Sv. Vida V nedeljo, 5. septembra, bo zaključna prireditev v zvezi z enoletnim praznovanjem stoletnice najstarejše slovenske župnije v Clevelandu, danes pa tudi najbolj številčne slovenske fare v ZDA. Dan se bo pričel s sv. mašo, ki jo bosta darovala clevelandski škof Anthony M. Pilla in clevelandski pomožni škof ter bivši župnik pri Sv. Vidu, A. Edward Pevec. Maša se bo pričela ob 12. uri opoldan. Sodelovali bodo tudi drugi duhovniki in cerkveni dostojanstveniki. Javnost je na to mašo seveda najlepše vabljena. Po maši bo v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue slavnostni banket. Pričel se bo ob 2. uri popoldne. Po obedu bo krajši program. Vstopnice za banket so na razpolago, kakor so tudi mize (za deset gostov), cena banketu je $30 na osebo. Za rezervacijo vstopnic in več informacije, pokličite tajnico župnije go. Agnes Turk na 216/361-1444. Pričakujejo zelo velik obisk, zato ne odlašajte. Župnik sv. Vida je Jože Božnar, ki na tem mestu služi od 1. 1979, ko je nasledil škofu Pevcu, pri fari je tudi pomožni župnik, Rev. Richard A. Evans. DARINKA in ERNEST LENARČIČ. Pred slovensko cerkvijo na Fell Street v San Franciscu. Junija 1993. (Foto: Ivo Ravnik) Jubileji in srečanja Slovencev v San Franciscu V naši župniji Rojstva Gospodovega smo se v soboto, 26. junija, zbrali k zlati poroki nam priljubljenega, odličnega cerkvenega pevca Ernesta Lenarčiča in njegove zveste žene, ljubeznive, zavedne Slovenke Darinke roj. Černič. Cerkvena slovesnost in ženitovanje je bilo pa še bolj prisrčno ob navzočnosti med Slovenci dobro znanega in spoštovanega č.g. Karla Ceglarja, salezijanca iz Hamiltona, Kanada, Ernestovega prijatelja še iz mladinske dobe na Rakovniku. Naš cerkveni pevski zbor je slovesno prepeval med poročno sv. mašo v soboto in nato v nedeljo, ko sta somaševala g. Ceglar in naš župnik g. Miho-vilovich. Po maši je bilo v cerkveni dvorani ob kavi in domačih dobrotah veselo razpoloženje ob srečanju z g. Ceglarjem ter znanci in prijatelji iz različnih krajev. Obujali smo spomine, reševali vprašanja ter želeli g. Ceglarju srečno potovanje v njegov rojstni kraj v Stično, kjer ga čaka še mnogo dela z urejevanjem Baragove zbirke (muzeja in knjižnice) v stiškem sa- mostanu. V načrtu je pa bilo tudi srečanje treh Ceglarjevih bratov duhovnikov v Stični ob priliki zlate maše salezijanca dr. Stankota Ceglarja iz Hamiltona. G. Karel je imel v stiski baziliki svoje zl&tomašni-ško slavje 1. 1989. Ker je med nami v San Franciscu več družin iz Metlike in okolice in je družina Ceglar bivala nekaj let tudi v Metliki, kjer sta bila rojena Stanko in njegov brat Ludvik, znan po njegovih mnogih literarnih delih in pesnikovanju, zato je bil g. Karel med nami posebno prijateljsko dobrodošel. Naš zlatoporočenec Ernest Lenarčič je bil rojen pred 81 leti v verni rudarski družini v Trbovljah v Zasavju. Po končani domači osnovni šoli na Vodah (pol ure oddaljeni od stanovanja) je obiskoval štiri leta obrtno šolo v Ljubljani, ko je bil vajenec v mizarski stroki. Obenem je z veseljem hodil na Rakovnik, kjer se je kmalu začel udejstvovati v nastopih kot dramski igralec, nato kot režiser (1930-1940), član pihalne godbe in tamburašev ter pevskega zbora. Tudi šport Kratkoročni ukrepi so na voljo. Tako bodo v okraju Cuyahoga (Cleveland) imeli na letošnjih volitvah predlog, ki bi od davkoplačevalcev zbral dovolj denarja za gradnjo novega zapora. Tak denar je seveda dodatno breme s strani — zločincev, ki pač morajo živeti dokaj komodno v svojih celicah tisti čas, ki ga res morajo odsedeti v zaporu. Brez pa temeljite družbene duhovne prenove, nam novi zapori, strožje kazni ipd., čeprav dobrodošli, ne obetajo nič bistveno odrešilnega. Dr. Rudolph M. Susel ga je zanimal. Njegovo uspešno udejstvo- [ vanje na kulturnem in prosvetnem področju, njegova neoporečna drža in razne sposobnosti so mu bile v odliko in v pomoč, da je 1. 1934 dobil odgovorno službo pri ljubljanski Vzajemni zavarovalnici, kjer je ost£l do 1. 1945. Kot tisoči njegovih somišljo-1 nikov, je tudi on odšel tisto pomlad iz domovine. Skupaj z ženo Darinko (poroka 29. VI 1943 na Rakovniku) je skozi Italijo prišel v Kalifornijo-Oba z ženo sta opravljala različna dela, da sta se pretolkla skozi življenje; vmes je pa Ernest obiskoval šolo za angleški jezik. Nato se je vpisal na San j Mateo College, kjer je študiral industrijsko inženirstvo. V tej stroki je bil zanesljiv in spreten uslužbenec, in tako je dosegel celo vodstvo podjetja, ki se je izkazalo kot eno najbolj zanesljivih, kvalitetnih in učinkovitih v notranji opremi pohištva šol, bolnišnic, bank itd. Darinka se je posvetila krščanski vzgoji njunih štirih otrok. Vedno se je tudi dobil čas za izvrševanje verskih dolžnosti v domači župniji v Belmontu, Pa tudi za slovensko cerkveno Pe' tje v naši — za Ernesta 28 milj oddaljeni — cerkvi Rojstva Gospodovega. Leta pa tečejo, starost pri' naša razne težave, in tako Ernest ne more več k cerkveneim* petju. Vselej smo veseli, kadar se spet srečamo z njim in Darinko v naši cerkvi. Bog vaja ohrani še mnogo let! V nedeljo, 1. avgusta, spet prišel med nas Toma* Starc, mlajši brat našega novega pevca Mariota, sin Jožeta in pok. Pavlinke Starc roj-Lovšin. Zelo veseli smo ga bil’’ Enako nas je 8. avgusta razveselil tudi Mark Lavriša, ki )e pred leti kar pridno prihajal v našo cerkev. Naš g. župnik bo odsoteh štiri nedelje (obisk domačih v Istri). Nadomešča ga misij0' nar redemptorist Dwai116 Marsh. Zajemljivo in razlo^0 pridiguje v angleščini; maš01 obred je v angleščini, obe berili pa čita Marija Pečavar v slovenščini. Zborovo (tudi solm Diane Fir, Jane Dabovich, ^ joša Ravnik) petje naših lep1. slovenskih pesmi ob dovršeth spremljavi spretnega organi5 Aleša Šimenca nam ogreV srca, dela veselje in vzbuja P° nos na slovenstvo in g°re t ž 2 1 0 d< sl ii prošnje za naš narod. Vsak0 nedeljsko mašo zaključim0 prisrčnim ljudskim petjem- ^ Več naših župljanov je let^j obiskalo domovino. Po vP11 Kalifornijo vsak turist za juje: »Lepa je Slovenija!« V naši nadškofiji mofa združenih bh* ukinjenih oz. zg.«-— .kžl, 14 župnij. Vzrok: Pornan^st neakuvnj nje duhovnikov, župljanov, milijonski str^0. za popravila od potresa P dovanih cerkvenih stavb- ^ cerkev nam še ostane. jj hvala! Zahvala pa ve^a jfl našim skrbnim voditelj0^. sj vsakemu posamezniku, 0 prizadeva, da še osta0 SkUpai! Angela GoSp«‘",,i! Piknik upokojencev Slovenske pristave CLEVELAND, O. - Klub upokojencev Slovenske pristave Priredi svoj piknik to nedeljo, J2- avgusta, na SP. Piknik se b° pričel s sv. mašo ob 12.30 P°P. Maša se bo darovala za "aše bolnike in vse pokojne ane našega kluba, saj jih je ^kar 13: Ignacij Tavčar, Ivan je- i °^evar, Max Ovnič, Frank ito Kastigar, Jernej Slak, Mirko jz Glavan, Lojze Kodrič, Milan d. ; °*‘nar. Alojzij Gosar, Ama-)Zj , ‘Ja Košir, Jožica Varšek, Ceci-o. 1]a Korošec in Marija Zupan, iz- Po maši bo na razpolago la | ° u$no kosilo. Naše članice epo Prosimo za pecivo. Čisti °biček piknika bomo darova-11 Slovenski pristavi. , Kakor je že navada, na na-Se,m Pikniku vsako leto poča-«imo člana ali članico kluba, 1 se že vsa leta žrtvuje za slo-V®nsko skupnost, a ji da ta uPnost priznanje navadno Po smrti. 2 ! x ^0s bomo na pikniku po-ast‘li g. Janeza Prosen in nje- 8ov0 soprogo go. Micko. Oba ^a rodom iz zelene Dolenjske. Mladosti sta oba sodelovala r' Prosvetnih, fantovskih oz. ekliških društvih, in kot še ii?.. a katoličana bila zato na za likvidacijo. 1945. leta sta kjer Se umaknila na Koroško, sta se šele spoznala, in ko , aoba prišla v Cleveland, tuj-aj tudi poročila. 2anez rad prime za pero. ^ 8a leta je pisal v Ameriško ^Omovino lepe članke pod na-OVom »Drobtinice sladke in Ve«. Vabil je vedno na e> društvene in farne pri-pQ ve ter ta vabila tako lepo vv Sv°je zabelil, včasih sladko, tU(j?lb Pa, če je bilo treba, pa ez in Marija Prosen sta na slovenskih šol, Misi-e znamkarske akcije, 5o's)c( Vei, l0isk, Hi, , rala sta in še podpirata pjbabirke za potrebe v Slove-v', ^Padata k fari Marije |(ote 0Vzete, kjer je ga. Micka, ^nica Oltarnega društva, pridna kot čebelica. Janez je vedno vnaprej prodajal vstopnice za prireditve slovenskih in farnih društev, bil je tudi zastopnik mesečnika Ave Maria kakor poverjenik za Mohorjevo družbo v Celovcu. Bog jima ni dal otrok, skrbela pa sta kot oče in mati za nešteto slovenskih študentov na Koroškem ter še bogoslovcev doma in po svetu. Janez je bil tisti, ki je dal pobudo, da smo ameriški Slovenci zbrali 35 tisoč dolarjev za knjižnico v Modestovem domu v Celovcu v spomin pokojnemu ljubljanskemu škofu dr. Gregoriju Rožmanu. Janez in Micka ljubita rože. Njun vrt in dom je res kakor raj na zemlji in vedno odprt posebno slovenskim duhovnikom, ko pridejo na obisk v Cleveland. Orlov vrh na Slovenski pristavi sta negovala 19 let, da je bil vedno v cvetju, kakor tudi Slovenski dom za ostarele na Neff Rd. Če kdo, Janez in Micka zaslužita, da jih počastijo ne samo upokojenci Slovenske pristave, ampak vsa slovenska skupnost v Clevelandu in okolici. Zato res prisrčno vabimo, da pridete v čim večjem številu to nedeljo na Slovensko pristavo! Član kluba Prijat el s Pharmacy St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4212 IZ.nA.lAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO. — AID FOR AGED PRESCRIPTIONS Anton M. LA VRISKA Attorney-at-Law (Odvetnik) 18975 Villaview Road at Neff 692-1172 Complete Legal Services V PRISRČNO BLAG SPOMIN ob petindvajseti obletnici, odkar je naš ljubljeni sin, brat, vnuk in svak SP-4 JOŽEF PAVEL INTIHAF |*"del kot vojak ZDA v bojih za svobodo na boj an ®an Nhu v Južnem Vietnamu 24. avgusta 1! ^ te zemlja krije, temnem grobu mirno spiš; ,rce tvoje več ne bije, °tečin nič več ne trpiš. žalujoči: Stanislava — mati, Pavel — oi brat in sestri, z družinami qe ter ostali sorodniki v Ameriki in Sl Ohio, 19. avgusta 1993. Za petdesetletnico Grčaric Našemu Janezu! Še v megli dan je sončno jasen-če je med nami dragi Janez, v »Drobtinicah« rože nam nasaja, in dobro voljo nam prodaja. Ko bi napisa! vse odlike-bi dolgi stavek bil brez pike, nešteto dobrih del opravlja, in zlati čas nam ne zapravlja. Če kdaj posebnosti želite-le na Trafalgar pohitite, tam domek v tihem je zavetju, ki ga obdaja vrtec v cvetju. Ta dom poznajo v zimi ptice, in dolgorepke veverice, ga išče kdaj berač, popotnik, saj sprejme toplo ga dobrotnik. Kar redno se v življenju šenka-opora mu je dobra ženka, da Janezu ne zmanjka volje-priliva na kolesje olje. Zato prisrčna še beseda: skoz’ Unčo Bog naj Vas pogleda, naj zdravja da Vam za imetje-naj Vam dehti jesensko cvetje. Lojze Bajc MALI OGLASI HOMES FOR SALE In Beverly Hills—Euclid By Owners OPEN SUNDAY 2-5 25465 Chatworth Drive Quality 15 yr. split level w/ basement, A/C, 3 large bedrooms, formal living & dining, FR w/WBFP, 1 Zi baths, refreshing big kitchen, 2+ car attached garage. Updated. $117,900. Call 486-9097 1835 Braeburn Park Attractive 3/4 bedrooms (master w/WBFP), dining & living rooms, 1 Vi baths, family room w/WBFP, eat-in kitchen, A/C, rec room, fenced backyard with tiered deck, 2 car attached garage. $109,500. Call 486-6839 HOUSE FOR RENT GROVEWOOD area, Cleveland. Vi double up, 2 bedrms, dining, frpl, appl, parking, NO PETS, sec. $360 mo. Call 257-2888. (32-35) FOR RENT 3 or 4 rms, dn. Well-kept. Modern. Garage. Off St. Clair Call 431-8182. Ponavljamo, da imamo pri Ameriški domovini fax in sicer 216/361-4088. Joseph L. FORTUNA POGREBNI ZAVOD 5316 Fleet Ave. 641-0046 Moderni pogrebni zavod Ambulanca na razpolago podnevi in ponoči CENE NIZKE PO VAŠI ŽELJI! Letos v septembru bo 50 let, odkar so oddelki komunistične vojske s pomočjo italijanske artilerije po tridnevni bitki premagali slovensko četniško postojanko na Grčaricah. Ta četniška skupina, ki je štela 204 borcev, je bila do tedaj edina od zaveznikov priznana vojaška enota v borbi proti okupatorju na Slovenskem. Objava mojih spominov naj ima dvojen namen. Pomaga naj bodočim zgodovinarjem pri resnični (ocenitvi) tragičnih dogodkov v tistem času pri nas v Sloveniji. Predvsem pa naj bi bil ta spis častni spomin junakom-soborcem Slovencem, ki so bili kot enota prva žrtev ambicij naših komunistov v borbi za sovjetizacijo slovenskega ozemlja. Naj počivaju v miru v zemlji, katero so z vso dušo ljubili in do zadnjega junaško branili in darovali zanjo svoje življenje. Spominjam se čevljarja v Ljubljani, soseda, komunista, ki mi je obljubil nove škornje in usnjen pas za pištolo, če bi se pridružil partizanom. Njegovo ponudbo sem odklonil in se šestnajstletni fant odločil za četništvo, predvsem zaradi že v uvodu omenjenih razlogov. Prvi organizacijski sestanek tega slovenskega četniškega odreda je bil julija 1943 v Iškem Vintgarju. Zbralo se nas je okrog 60. 'To je po današnjih pojmih majhna skupina, vendar je to število takrat predstavljalo vsaj eno partizansko brigado. Med nami je bilo večje število bivših poklicnih jugoslovanskih oficirjev in podoficirjev. Komandant odreda je bil major Borut Koprivica, ki je bil do razsula Jugoslavije aktivni žandarmerijski major. V skupini so bili možje v najlepših letih in mladi kmečki fantje prostovoljci. Jaz sem bil najmlajši, oficirski kadet, eden tistih, ki jih je vodstvo namenilo izobraziti v oficirski kader. Oboroženi smo bili največ z lahkim orožjem, zbrojevke in nekaj minometov. Jaz kot najmlajši sem nosil kratko puško znamko Mauser. Naš prvi pohod je bil na Dolenjsko, naš cilj pa je bil grad na Otočcu. Hodili smo po gozdovih in to le ponoči preko Ilove gore, Metnaja, Čateža in Mirne. Med potjo so se nam pridružili številni prostovoljci. V gradu Otočcu smo se utrdili, tako je bila to naša prva, čeprav le začasna postojanka. Tam so nas komunisti meseca julija tudi prvič napadli. Temu napadu je sledilo še več izzivalnih napadov. Ker je grad na otoku na reki Krki, je dostop možen le preko mostu. Vse napade smo odbili po dolgem streljanju. Vkljub premoči sovražnika in hudi borbi ni bil na naši strani nihče ubit. Grad Otočec smo zapustili koncem julija. Umaknili smo se k Sv. Gregoriju pri Sodražici, od tam pa v začetku septembra v vas Grčarice. V tej vasi je bilo večje število praznih hiš, zapustile so jih bile nemške družine (Kočevarji), ki so se vrnili v Hitlerjev Rajh. Hitro smo preuredili nekatera poslopja in si ustvarili začasno postojanko z utrdbami. Tukaj smo imeli namen počakati prihod četnikov iz hrvaškega Korduna in pa iz Like. Tam so krvavo nastopali Ustaši. Danes se čudim, zakaj je vodstvo izbralo prav to vas za postojanko. Vas se namreč nahaja v dolini in naše utrdbe je bilo težko braniti pred napadi. Takoj po razpadu Italije, 8. septembra 1943, in s povezavo italijanskega okupatorja s komunisti, se je začelo premikanje komunističnih enot proti naši postojanki. Spominjam se pogovorov glede morebitnega umika iz Grčaric, vendar do tega ni prišlo. Po napadu je bil tak umik zaradi močne koncentracije komunističnih enot, nemogoč. Pri obkolitvi in napadu na našo postojanko, ki je sledil, so sodelovale Sercerje-va, Tomšičeva in Gradnikova brigada. Glavni komandant teh enot je bil bivši jugoslovanski oficir Srb, Pero Popi-voda. Napad na našo postojanko se je začel zjutraj, 8. septembra 1943. Razdeljeni smo bili na štiri bataljone. Vsak bataljon je imel približno petdeset mož. Prvi in drugi bataljon sta bila utrjena v hiši na hribu jugozahodno od cerkve. Tretji in četrti bataljon pa sta bila utrjena v nekdanji gostilni. Imeli smo dva radiotelegrafista, ki sta držala zvezo z Ljubljano in s tedanjo jugoslovansko vlado v Londonu. Stalno zvezo med omenjenimi bataljoni so držali kurirji. Razdalja med bataljoni je bila približno petsto metrov. NAPAD Prvi dan. Napadeni smo bili zgodaj zjutraj. Napadi so bili sporadni. Ko je streljanje prenehalo, so nas klicali na predajo. Uprizorili so tudi nekakšna premirja, s pismi, katera so prinašali njihovi kurirji. Prvi dan smo imeli zvezo s tretjim in četrtim bataljonom. Iz Ljubljane smo dobili vest, da naj vztrajamo, ker je pomoč na poti. Italijani so obstreljevali našo postojanko z dvema topovoma. Živo imam v spominu, da sem slišal artilerijske komande v italijanščini. Odbili smo vse napade. Drugi dan. Zveza med bataljoni je bila drugi dan borbe prekinjena. Topniški ogenj na našo postojanko se je poostril. Bunker, v katerem sem bil jaz, je bil po treh bitkah popolnoma razbit. Vojaštvo je bilo izčrpano duševno in telesno. Dobava hrane je bila nemogoča, zalog pa nismo imeli. Spanec je bil pa tudi nemogoč. Zveza z zunanjim svetom je bila pretrgana. Tretji dan. Naš komandant Borut Koprivica je bil smrtno ranjen. Italijanska artilerija je dokončno zbila vse utrdbe. Bili smo v ruševinah in tako pokriti s prahom, da drug drugega nismo spoznali. Težko je bilo držati upanje, posebno še po smrti komandanta Koprivice, (dalje na str. 12) SLOVENSKA MANJŠINA V ITALIJI: PRIMER »TIHEGA« ETNIČNEGA ČIŠČENJA Ivo Jev nikar, predsednik »Slovenske skupnosti«, organizacije avtohtone slovenske manjšine v Italiji, je nas prosil za objavo sledeče »Spomenice« Slovenske skupnosti in sicer s temi besedami: »Ob zaostrovanju položaja Slovencev v Italiji, novih napadih na pravice slovenskega jezika v javnosti in volilnih reformah, ki izključujejo manjšine, smo pri Slovenski skupnosti sestavili spomenico, ko jo želimo spraviti tudi v mednarodno javnost, da bi tudi na ta način opozorili italijanske oblasti na nesprejemljivi položaj.« Tekst »spomenice« sledi: Slovenska manjšina v Italiji je avtohtono naseljena v pokrajinah Trst (Trieste), Gorica (Gorizia) in Videm (Udine) Avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine (Friuli-Vene-zia Giulia). Kljub temu da se nahaja v mejah italijanske države deloma že od leta 1866 (Beneška Slovenija v videmski pokrajini), v ostalem pa od leta 1918 (s krajšim presledkom za Tržaško po 2. svetovni vojni), še vedno nima urejenega niti temeljnega pravnega statusa in ne uživa primerne zaščite svojih osnovnih pravic, kakršno bi ji morala Italija zagotoviti v skladu s 6. členom lastne ustave, pa tudi v skladu s svojimi mednarodnimi obvezami (sporazumi z bivšo Jugoslavijo, resoluciji Evropskega parlamenta, dokumenti o pravicah manjšin Konference o evropski varnosti in sodelovanju, Sveta Evrope, Organizacije združenih narodov itd.). V nasprotju s tem je Italija v odnosu do slovenske manjšine dejansko stalno vodila asimilacijsko politiko, ki je bila nasilna zlasti v obdobju fašizma (1922-1943), sicer pa »tiha«, a na dolgo roko za manjšino prav tako pogubna. V zadnjih časih nacionalistično usmerjene krajevne oblasti, zlasti v občini Trst, kjer je manjšina močno prisotna, sistematično odpravljajo še tistih nekaj pravic, ki so si jih Slovenci pridobili takoj po 2. svetovni vojni MALI OGLASI POTUJETE V RIM? Nekoč hotel Bled, danes hotel Emona! Obveščamo vas, da smo odprli v Rimu hotel Emona. Za rojake poseben popust. Naslov hotela: 00185 - ROMA, Via Statila 23, Tel: 06-7027911 ali 06-7027827, telefax: 06-7028787. Dobrodošli! Lastnik hotela Emona, Vinko Levstik (glej Posebni statut, priložen Londonskemu memorandumu iz leta 1954), tako daje mogoče govoriti o pravem »etničnem čiščenju« v kulturnem smislu (odpravljanje že tako redkih dvojezičnih napisov v okoliških vaseh, prepoved uporabe slovenščine v odnosih z javnimi uradi in oblastmi itd.). Vse to predstavlja hudo krivico do slovenske manjšine v Italiji in do posameznih njenih predstavnikov, pa tudi nevaren primer rušenja mirnega in omikanega sožitja v osrčju Evrope. Globalni zaščitni zakon Spričo negibnosti italijanske vlade so nekatere politične stranke, v katerih se organizirano združujejo Slovenci, že večkrat predlagale, naj bi italijanski parlament odobril zaščitni zakon, ki naj bi globalno uredil odprta vprašanja slovenske manjšine. To ostaja tudi danes temeljna zahteva Slovencev v Italiji. Prvi zakonski predlog za globalno zaščito slovenske manjšine je bil izdelan leta 1970. Odtlej je bilo v vsaki zakonodajni dobi predloženih v parlamentu tudi po več tovrstnih zakonskih predlogov, vendar nobenemu ni do danes uspelo priti v parlamentarnem postopku niti do stopnje plenarne razprave v zbornici ene izmed obeh vej parlamenta, in to kljub neštetim obljubam in obvezam tudi na mednarodni ravni. V sedanji 11. zakonodajni dobi nameravajo posamezne komponente slovenske manjšine izoblikovati skupen zakonski predlog. V prejšnji zakonodajni dobi pa je bil predložen prvi in doslej edini vladni zakonski osnutek o tej problematiki. Gre za t.i. »Ma-ccanicov« zakonski osnutek, ki je bil predložen predsedniku senata 26. januarja 1990 in nosi številko 2073. Zdi se, da to besedilo predstavlja sklicno točko tudi za sedanjo vlado, sama manjšina pa je do njega hudo kritična. Osnutek namreč med drugim razlikuje med Slovenci, ki živijo v tržaški in goriški pokrajini, in onimi, ki živijo v videmski pokrajini, ter s tem uvaja oziroma potrjuje nesprejemljive diskriminacije znotraj same manjšine. Predvsem pa osnutek predvideva raven zaščite, ki je odločno nižja od sodobnih evropskih standardov, neprimerljivo nižja od ravni zaščite, ki jo sama Italija nudi npr. nemški manjšini v Deželi Tridentinsko-Gornje Poadžije (Trentino-Alto Adige) in frankofonski manjšini v Deželi Aosta, ter celo nižja od ravni zaščite, ki jo slovenska manjšina dejansko že uživa v nekaterih, dasi nadvse redkih primerih. Televizijski program v slovenščini Značilen in hkrati zgovoren primer nenehnega zavlačevanja z reševanjem odprtih problemov slovenske manjšine v Italiji predstavljajo javni televizijski programi v slovenščini v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Le-te predvideva zakon številka 103 iz leta 1975 v svojem 19. členu, toda še danes jih ni! Predsedstvo ministrskega sveta je septembra 1992 končno podpisalo konvencijo z italijansko državno radiotelevizijo RAI za njih realizacijo. Mimogrede naj omenimo, da konvencija predvideva oddaje za približno pol ure na dan, a še to samo »za prebivalstvo slovenskega jezika v tržaški in goriški pokrajini«, in4o-rej ne v videmski pokrajini, kar je nov primer krčenja manjšinskega ozemlja. Za nameček naj pristavimo, da npr. nemška manjšina v Deželi Tridentinsko-Gornje Poadžije že zdavnaj razpolaga s svojimi televizijskimi oddajami, kakor tudi italijanska manjšina v Sloveniji, slednja za približno 11 ur oddaj na dan. Zajamčena zastopanost v izvoljenih telesih Posebno pereč problem predstavlja danes za slovensko manjšino v Italiji njena neposredna zastopanost v izvoljenih telesih. V Italiji so namreč v teku volilne reforme, ki uvajajo večinski volilni sistem namesto dosedanjega proporčne-ga ali pa vsaj postavljajo razne »pragove« za izvolitev kandidatov, kar vse slovenski manjšini bistveno otežkoča ali celo onemogoča izvolitev svojih predstavnikov, tudi spričo dejstva, da ni koncentrirano naseljena na teritoriju. To je že prišlo dramatično do izraza 6. junija 1993 na volitvah za obnovitev deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine. Na njih se je radikalno zmanjšalo število izvoljenih svetovalcev slovenske narodnosti in Slovenska skupnost, tj. edina slovenska politična stranka v Italiji, prvič v povojni zgodovini ni uspela izvoliti svojega predstavnika v to zakonodajno telo, pa čeprav je povečala število svojih glasov. Isto se je zgodilo na volitvah (dalje na str. 15) Za petdesetietnico Grčaric (nadaljevanje s str. 11) ki si je po težkem trpljenju sam končal življenje. Ker smo imeli tudi dosti mrtvih in ranjenih, je bilo težko držati upanje. Danes bi to situacijo imenovali »battle fatigue«. Privolili smo v začasno premirje. To premirje je sovražnik izrabil in se je začel počasi in previdno približevati našim razbitim utrdbam. Mi smo verjeli obljubam in pogojem premirja in zaradi tega na približajoče se partizane nismo streljali. Ta tipična boljševiška ukana in pomoč italijanske artilerije nas je premagala. Ostalo nas je še 180 borcev. Takoj po vstopu v naše razbite utrdbe so nas partizani začeli razoroževati in nas po dva in dva povezali z žico. Nagnali so nas k cerkvi, kjer nam je komunist poveljnik Pero Po-pivoda priznal, da smo se sicer dobro borili, vendar nam on sedaj postreže z marksistično-leninistično juho o izdajalstvu. Meni vkljub utrujenosti ni šlo v glavo, kako da nas ta mož z boljševiško zvezdo na čelu obsoja kot narodne izdajalce, nas, ki smo nosili insignijo jugoslovanske oz zaveznikov priznane vojske. Zvezane so nas odpeljali proti Jelendolu. Med potjo so nas zmerjali, suvali in v nas pljuvali. Najbolj prostaško so se obnašale partizanke. V Kočevju nas je pozdravila tolpa komunističnih pristašev z vpitjem, psovkami in udarci. Zaprli so nas v grad, kjer so imeli ječe. Na vseh oknih so bile rešetke. Natlačili so nas najmanj trideset v eno sobo. Niso nam dali niti vode in žeja je bila neznosna. Mnogi med nami so zboleli za grižo, na stranišče so nas pustili šele po dolgih prošnjah. Uprizorili so javni proces in obsodili na smrt, kot izdajalce, trideset oficirjev. Neki komunistični veljak je paradiral za javnega tožilca. Oficirji so bili odpeljani in vsi so bili ustreljeni. Morilci so se vrnili z oblekami umorjenih. Nasled- nji dan so brez procesa ali sodbe postrelili ostale borce, z izjemo mladoletnikov. Mene so poklicali k zasliševanju ponoči. Stati sem moral pred žarometom, ki mi je bil namerjen v oči. Tako nisem nikoli videl obrazov mojih za-sliševalcev. Po glasovih bi sodil, da me je zasliševalo kakih šest oseb. V sobi, ki je smrdela po znoju in cigaretnem dimu, sem bil obsojen na nedoločeno dobo prisilnega dela pri partizanih. Nas, ki smo preživelii so odpeljali v gozdove, kjer je bil njihov štab. Naša dolžnost je bila prinašati vodo za njihovo splošno uporabo. Čez nekaj časa, ko smo se navadili reda našega novega življenja, smo začeli delati načrte za beg. Do studenca, kjer smo črpali vodo, je bilo dve uri hoda. Skupina dvanajstih ujetnikov, pod stražo dveh oboroženih partizanov, je naredila to pot vsak dan. Nekega deževnega dne je ta skupina ujetnikov na tej poti premagala stražo, jih razorožila in pobegnila. Za njihovo usodo nisem nikdar točno zvedel. Isti dan smo se trije drugi ujetniki: Andrej Mehle iz Ljubljane, Tone Jakoš iz Bizovika in jaz, med delom v gozdu, P° dogovoru razpršili vsak v svojo smer. Premočen in sestradan sem se skrival po gozdovih in se bližal Ljubljani. Ko sem se vrnil domov oslabel, prepaden in umazan, me domači skoraj niso prepoznali. Zvede' sem, da je bila zame darovana maša zadušnica na vernih duš dan, ker so domači mislili, da sem bil tudi jaz žrtev Grčaric. Peter Pavlin, O.L.S-Toronto, Kanada Podpirajmo Slovenijo! MALI OGLASI For Rent 15511 Waterloo Rd. 2 room efficiency, up. Bus stop a' door. Call 442-0179. (31-34) NEW BOOK! (^Military Book for the COLLECTOR REPUBLIKA SLOVENIA ARMY INSIGNIA DECORATIONS 1918 - 1992 By Marian Furlan £ ■r Marian Furlan THIS BOOK CONTAINS INFORMATION ON MILITARY BADGES AND INSIGNIA This 88 page book contains: A brief Military History of Slovenia and Information of the Slovenia11 Army (Territorial Defense of ,fie Republic of Slovenia) includinfl' Army, Navy, Air Force, Speci® Units, Military Schools, Police an Civil Defense. All illustrations are black and white. Slovenia, a small country of ^ million inhabitants, proclaimed 1 independence from Yugoslavia 0 26 June, 1991. War started on In same day. TO ORDER SEND S 10.00 Can RACII HOOK IN US. A. $ 10.0OU.S. fOSIUtf is (KCttSf Name:.................... T O; Address Militaria House a ................................ 238 DAVENPORT ROAD P O BOX W ................................ TORONTO. ONT MBR Ufl CANAPA Kanadska Domovina Pogovor s torontskim nadškofom dr. Alojzijem Ambrožičem Sesutje komunizma je bil velik dogodek Jože Poličar Sprejel meje v nadškofijskem domu v Ljubljani, kjer je nekaj dni Šival med svojim obiskom v Sloveniji. Severnoameriška sprošče-nost in slovenska ljubeznivost sta se srečevali na obrazu prvega moža Cerkve v kanadskem Torontu. Slovenščina mu teče gladko, čeprav je že 15-leten kot begunec po koncu vojne zapustil domovi-no. Njegova družina prihaja iz Gabrja blizu Dobrove pri Ljubljani- Gimnazijo je med vojno obiskoval še v Ljubljani, maturiral pa Je leta 1948 v begunskem taborišču v avstrijskem Spittalu (tam je Sil za organiziranje šolanja beguncev nadvse zaslužen dro Marko Rujuk). Nato ga je pot vodila v semenišče v Kanadi. V duhovnika je bil posvečen leta 1955, pomožni škof Toronta je postal leta i976, pred tremi leti pa je postal nadškof te velike kanadske cerkvene pokrajine. Svetopisemske študije je opravil v Rimu in v Nemčiji, kjer je tudi doktoriral in bil trinajst let profesor bibličnih ved na teološki fakulteti v Torontu. V nedeljo, 25. julija, je vodil s°maševanje na spominski slovesnosti za pobite domobrance na Teharjah. Pri maši je imel škofovsko palico škofa Gregorija Rožmana. * Gospod nadškof, vaša ne-*(0liko nenavadna življenjska Pot vasje privedla v Kanado in nazelo visok položaj v Cerkvi. Ste na čelu velike narodnostno Ptešane nadškofije. Pri 18 letih je človek dovolj da razvije narodnostna bistva in ohrani spomin na domovino, hkrati pa je ta doba dovolj zgodnja, da lahko začneš živeti z novo domovino. Tako od takrat živim povezan s kanadsko Cerkvijo in z njenimi problemi. . Kar zadeva Cerkev v Kanadi Je treba najprej poudariti prejšnjo razliko med angleško govorečimi in francosko govo-re&mi Kanadčani. V angleško govorečem delu naše države je u® Katoliška cerkev vedno ^unjšinska, medtem ko je bila v Quebecu, kjer govorijo fran-c°sko, večinska. y Cerkvi so v času mojega Prihoda prevladovali verniki irskega porekla. Bila je tudi nekako zapostavljena, seveda pa ne tako, kot je bila npr. slovenska Cerkev v času komunizma. Vendar je Cerkev v Kanadi stanovitna, zvesta in trdno katoliška. Po drugi svetovni vojni so se v Kanado priselili številni novi katoličani iz Vzhodne in osrednje Evrope ter Italije, Portugalske in Južne Amerike, zdaj pa prihajajo še priseljenci z Daljnega vzhoda. Človek se tako navadi te mešanice narodov in ras, da se mu v krajih, kjer živijo le belci, zdi kar nenavadno. Seveda pa vse to prinaša s seboj specifične težave pri pastoralnem delu. Pri tem je zelo pomembna tako imenovana narodna fara, ki daje ljudem občutek avtonomnosti, obenem pa vernike vključuje v krajevno Cerkev. Kanadčani se trudijo za duhovno širino, »fairness«. Be- Kanada — naša nova domovina — III. del — (Konec) Zaključne misli Kanadski Slovenci smo u-svravičen° lahko ponosni na Je uspehe, saj se je iz vrst ‘h ljudi močno uveljavila Srwf Uspe^n^ podjetnikov, ki de- 0^azah, da je Kanada res p z®)a neomejenih možnosti. 0 jetnost slovenskih izseljen-^ se kaže tudi v številnih Podjetjih, ki so v lasti naS‘h ljudi. So^ed slovenskimi poslovneži avt na^tev'lnejši gradbeniki, v^haniki, mesarji, poto- Prodajo^?’ ZaSt°pniki Za Zlat • tU*’ ne manj*ca Pa ne ar*v. odvetnikov, knjigo- uiko' Z.dravnikov> zobozdrav-kovV 'n dru8'h strokovnja- ne^r-r ali dri vat ...Je naJdemo med na višilh kanadski uni «ned‘jlh ln.srednjih večii>,dVetniki in tainic mej odvetniških di računalniškimi , hU ; v'n medicinskimi ’ lnzenirji, arhitekti V primerjavi s Kitajci, Italijani, Ukrajinci in drugimi narodi smo Slovenci v Kanadi številčno zelo majhni, vendar je naš doprinos novi domovini sorazmerno zelo velik. Še zlasti smo ponosni na dr. Alojzija Ambrožiča, torontskega nadškofa, in Johna Holerja, lastnika zabavnega parka Marine Land v Niagara Fallsu, Elvisa Stojka, ki je letos na svetovnem prvenstvu v umetnostnem drsanju osvojil srebrno medaljo, in na Walterja Ostanka, ki je za svoje glasbene uspehe dobil prestižno ameriško priznanje Grammy. Res, da včasih črnogledo gledamo na svojo razdrobljenost v tujini in zaskrbljeno ugibamo, če se bomo sposobni v Kanadi obdržati kot Slovenci. Po drugi strani pa opažamo veliko mero narodne zavesti, še zlasti, kadar je treba domovini priskočiti na pomoč. Cvetka Kocjančič Kanadsko-slovenska Kronika (Številka 3, Junij 1993) seda je morda prevedljiva s pravičnostjo v konkretni situaciji. To je v angleškem svetu velikega pomena za emigranta, saj je v začetku še izgubljen v tujem svetu. Zdi se mi, da je pogoj za širino notranja samozavest. Pri nas so verjetno najmočnejša skupina Škoti, ne po številu, ampak po kulturi in po položaju na družbeni lestvici. To so zelo samozavestni ljudje in zato (zdi se mi, da tega ne poudarjamo dovolj) so pripravljeni tudi drugim dajati življenjski prostor in jih ne zatirajo. V zvezi s priseljenci se mi zdi, da je asimilacija skoraj neizbežna, ker to niso avtohtoni naseljenci, kot so narodnostne manjšine. Značaj severnoameriške družbe se v zadnjih dvesto letih ni spremenil. Vsi prišleki so. se prilagodili osnovnemu tipu družbe. Ta je anglosaški. To opažam tudi v Torontu, kjer se vsi prilagodijo tej tradiciji. Morda se rojaki v Argentini, kjer so drugačne okoliščine, ne bodo povsem strinjali. • Ste poznavalec in ljubitelj književnosti. Posebej ste prebirali angleško literaturo. V mladosti sem se kolikor toliko seznanil s slovensko literaturo, pozneje sem moral v / času šolanja v Kanadi študirati tudi angleško in francosko literaturo. Priznam, da kar precej prebiram književnost. Od slovenskih novejših piscev poznam Edvarda Kocbeka, Borisa Pahorja, Toneta Pavčka, občasno me pritegne Taras Kermavner in seveda Alojz Rebula, seveda pa bi bilo treba omeniti še koga. Od angleško pišočih naj omenim le Willia-ma Faulknerja, Grahama Greena in Kanadčanko Margaret Lawrence. • S kakšnimi izzivi se srečuje Cerkev v Kanadi in morda tudi pri nas, saj svet postaja čedalje manjši? Po mojem mnenju je poglaviten problem pojav praktičnega, ljudskega ateizma. Navzoč je tako pri nas v Kanadi kot pri vas v Sloveniji. Ljudje Boga ne zanikajo, vendar jim v vsakdanjem življenju prav m'a-lo pomeni. Ateizem je bil nekoč živ le v ozkem družbenem krogu, danes pa se je razrasel med najširše množice. • In kaj je vzrok? Površno gledano živimo v svetu, ki smo ga ustvarili s svojimi rokami. Sodobni človek ima občutek, da svet obvladuje veliko bolj, kot so ga njegovi predniki. To izkustvo, ki ga imamo vsi, ljudje prenašajo na področje etičnih kategorij; človek hoče sam odločati o tem, kaj je zanj dobro in kaj slabo. V svoji površnosti misli, da je sam svoj stvarnik. Zato Nadškof dr. Alojzij Ambrožič mu resnični Stvarnik pomeni manj, kot mu je pomenil pred nekaj desetletij. Sodobni človek je nasedel prav tej skušnjavi. Postal je moderni Adam in hoče gospodariti nad vsem. • Živimo v prehodnem času. Na Slovenskem se prehod v demokracijo odvija prepočasi. Vi imate izkušnjo življenja v zahodni demokraciji. Demokracija je zrasla iz krščanskega humusa. Mislim na sodobno demokracijo, in ne na atensko, kjer jo je uživalo kvečjemu deset odstotkov prebivalstva. Sodobna demokracija je zgrajena na predpostavki, da ima vsak človek sam po sebi neodtujljive pravice, ki mu jih nihče ne more odvzeti. Te pravice ne prihajajo od človeka, ampak od višje avtoritete, od Boga. Če Bog izgine, nastane vprašanje, kdo je porok za te pravice. In takrat človek postane igrača v rokah diktatorjev, ideologiji... Zato se mi zdi, da se motijo tisti, ki mislijo, da je mogoča demokracija brez Boga. S tem dokazujejo, da ne poznajo zadnjega njenega izvira. Posledice so grozljive: nacistična taborišča in komunistični gulagi so logični nasledki ideološkega in praktičnega ateizma. Seveda obstaja nekakšno liberalistično izročilo, na katerem naj bi slonela moderna demokracija. Vendar ima ta liberalizem krščanske prvine. Kakor hitro jih izgubi, je v nevarnosti tudi demokracija. Demokracija se mora stalno prenavljati in iti skozi proces samospraševanja. Nobena ni popolna. Raja na zemlji ni in ga nikoli ne bo. • Ali ste bolj Kanadčan ali Slovenec? Tu se bom rešil s salomonskim odgovorom: sem oboje. Thomas Mann je nekje zapisal: če Nemec postane Francoz, ne bo več Nemec, če pa postane Amerikanec, ne preneha biti Nemec. To je sociološko dejstvo. Isto velja za Kanado; če postane Slovenec Kanadčan, ne preneha biti Slovenec. Tako sem tudi jaz oboje, moram pa reči, da sem morda čustveno bolj Slovenec, ker si človek pridobi domovinska čustva v mladosti. Po drugi strani pa moram priznati, da živim in diham bolj s Kanado kot s Slovenijo. To je povezano s tamkajšnjim življenjem in delom. Brez dvoma čutim močno solidarnost s Kanado in njenimi problemi, saj jih doživljam bolj od blizu kot slovenske. • Vkljub temu spremljate razvoj in življenje v Sloveniji. Ali ste pričakovali tako hitre spremembe in razvoj v smeri demokracije? Za Slovenijo se zanimam kar instinktivno, preprosto se ne morem izogniti zanimanju za dogodke tukaj. Pogosto sem v stikih z ljudmi v domovini, berem in pogovarjam se z izseljenci. Kar zadeva konec komunizma, bi rad rekel, da sem ga pričakoval, a priznam, da ga nisem. Če pa se ozrem v preteklost, se spomnim francoskega pisca Alaina Besancona, ki je že v sedemdesetih letih pisal, da komunizem ni stvar idej, upov ali misli, ampak je le še stvar besed. In to praznih! Po njegovem smo takrat že vsi vedeli, kaj pomeni beseda ljudska demokracija. A vendar smo tudi na Zahodu to prazno besedo morali uporabljati v sporazumevanju s komunisti in smo s tem podpirali sistem laži. Enako je označil besedo kol-hož; to je bila po njegovem srednjaveška fevdalna ustanova, na Zahodu pa so se morali pretvarjati, kot da je to nekaj naprednega. Zahodnjaki so po Besanconu podpirali komunizem prav s tem, da so se pretvarjali, da verjamejo tem besedam. Dejansko je obstajalo samo še vprašanje besed, saj je bila ideja gotovo že mrtva. Ko sem prebiral te misli, sem se spomnil silne občutljivosti komunistov za vsako kritiko od zunaj. Kdor se čuti gotovega, kritiko, čeprav nerad, (dalje na str. 14) Pogovor s torontskim nadškofom (nadaljevanje s sir. 13) prenese in ga ne moti pretirano. Demokracija kritiko celo predpostavlja. Pravica do kritike je bistven element demokracije. Občutljivost komunistov si razlagam z njihovo podzavestno negotovostjo. Spominjam se še opombe nekega profesorja z univerze Georgetown v Washingtonu. Po izvolitvi poljskega papeža Janeza Pavla II. je dejal, da je s tem nastopil konec komunizma. Takrat mu je malokdo verjel. Zdi se mi, da se pri tem ne zavedamo dovolj vloge Cerkve. Do razsula je navsezadnje privedla revolucija vesti. Seveda priznavam še druge dejavnike. V tem se strinjam s Čehom Vaclavom Havlom in poljskimi intelektualci. Ljudje so se preprosto naveličali sprenevedanja, saj so vedeli, da celo tisti, ki so komunistične dogme razglašali, vanje niso več verjeli. nič dajejo po osem let. Ko sem se prvič vrnil v Slovenijo leta 1960, mi je neki duhovnik v Mariboru potožil, da se kar nerodno počuti, ker drugi mislijo, da je z njim nekaj narobe. Zakaj? Ni bil še zaprt. No, kljub temu je bil v primerjavi z nekaterimi drugimi deželami položaj v Sloveniji morda nekoliko boljši. • Pred kakšnimi nalogami stoji Cerkev na koncu drugega tisočletja? Po mojem mnenju sta pred njo dve veliki nalogi (mislim na celotno Cerkev): Evangelizacija, to je oznanjanje Kristusove blagovesti. Tu se je treba varovati skušnjave, da bi oznanjevanje potekalo nekako anonimno, brez Kristusa. To pomeni, da bi se zavzemali za socialno pravičnost, ljubezen do bližnjega, • Vendar smo mislili, da bo sprememba hitra in razvoj na boljše hitrejši. Interesna skupina, ki je imela v prejšnjem sistemu masko ideologije, je to zdaj ovrgla, ohranila pa je svoje interese. Te tudi skrbno varuje. Vprašanje je, koliko ljudi je v zadnjih dvajsetih letih stopilo v partijo iz resničnega idealizma. Še bolj pa je vprašljivo, koliko časa so ostali idealisti. Vsekakor je bila za večino to le pot za vzpon na družbeni lestvici. Če bi taki ljudje živeli na Zahodu, bi se pridružili raznim skupinam, kjer bi videli največ možnosti za uspeh. Če bi imeli dovolj denarja, bi svoje otroke poslali v najdražje zasebne šole. V komunizmu je bila partija sredstvo za vzpon. Zdaj komunizma ni več, ostali pa so, kot sem že omenil, interesi in tisti, ki jih branijo. Kristjani smo pri zaslugah za konec tega sistema preveč skromni. Pravzaprav smo ga v glavnem najbrž mi prisilili k priznanju, da mu je ostala samo še maska. • Na pogorišču komunistične ideologije v Vzhodni Evropi je položaj precej podoben, vendar ne povsod enak. Tudi znotraj Vzhodne Evrope so razlike. Cerkev na Poljskem se mi zdi zelo samozavestna. Na Češkem veliko manj. V Sloveniji se mi zdi, da je Cerkev prebrodila težka leta, a ni bila nikoli tako potlačena kot npr. na Češkem. Tam je imel vsak škof tajnega policista pred vrati, da je zapisoval obiske, duhovniki so morali predložiti vsako pridigo v pisni obliki... Cerkev v Sloveniji je preživljala najhujša leta nekako do leta 1960. Takrat so zapirali duhovnike in nekatere laike brez vsakega pravega razloga. Pri tem se spominjam odlomka iz Solženicinovega dela Arhipelag Gulag. Obsojenca so sojetniki vprašali, na koliko let je bil obsojen. Odgovoril je, da je dobil deset let, vendar ni nič zakrivil. Ne, so rekli, nekaj si prav gotovo storil, saj za STZ izlet TORONTO, Ont. - V dneh 31. julija in 1. avgusta se je vršil izlet Slovenske telovadne zveze na Slovenija Trustu za Ban-croftom, Ontario. Izlet se vrši že čez 30 let in tudi letos je bilo dovolj dejavnosti, da si ga človek zapomni za celo leto. Prašiča za raženj je letos daroval Paul Zima, ki je novi lastnik na jugu Slovenskih Trustov. Letos se je po-stopil delati pot do svoje hišice na reki York in potoku Bentley. Pot na reko York delata sedaj tudi brata Jože in Lojze Škulj, tako da bo tudi Sava Trust dostopen z avtom po STZ poti. Izlet je bil družaben, združen s tabornim ognjem in vsakovrstno zabavo. Manjkalo ni tudi »menedžerjev«, ki so pre-debatirali vse dogodke v letu. Veliko zabave je nudil tudi bližnji Clear Lake. Društvo je organiziralo tekme v veslanju s kanujem, kjer so se lepo plasirale tudi dame, saj so zasedle drugo mesto. V streljanju z 22. kalibrom je pa zmagal bivši mladinec. Izidi: Veslanje s kanujem - 500 m 1. Frank Gormek in Pero Golobič; 2. Avgust Konje in Gusti Konje ter (z istim časom) Anna Glyn-Williams (Golobič) in Shirley Mcllroy (Zima); 4. Peter Prelogar in Janez Levstik; 5. Paul Zima in John Dular. .22 kaliber - 75 m Člani (točke v oklepaju): 1. Gusti Konje (30); 2. Pero Golobič (27); 3. Peter Prelogar in Jaka Opresnik (24); 5. Frank Gormek (20). Članice: 1. Ančka Opresnik (28); 2. Shirley Mcllroy (19), 3. Slavka Prelogar (15); 4. Francka Žejn in Anna Glyn-Williams (10). Mladina: 1. Randy Burlton (24); 2. Paul Glyn-Williams (22); 3. Marko Mavec (14); 4. Wendy Burlton, Melanie Mcllroy in Betty Žejn (vsaka 3 točke). Pokali iz tekem bodo razdeljeni na Moose banketu. F. G. Gormek strpnost in za kulturne vrednote, Kristusa v vsem njegovem ponižanju in veličini pa bi ne omenjali. To ne bi bilo popolno krščanstvo. Tega ni brez jasnega in nedvoumnega priznanja križanega in od mrtvih vstalega Kristusa. Definicijo krščanstva je povedal sam Kristus: Hodi za menoj. To pomeni priznati ga kot osebo. Pri tem je treba še reči, da bi bili tudi so sveta krivični, če bi mislili, da svet Kristusa ni zmožen sprejeti v celoti. Cerkev to oznanja v svobodi in ne pričakuje takojšnjega spreobrnjenja vseh. Kristus bi danes svet sprejel enako kot pred dva tisoč leti. Nekateri mislijo, da bi bil zdaj Kristus bolj sprejemljiv, kot je Cerkev. S tem se ne strinjam. Zame je zelo pomemben dokaz za božanski izvor Cerkve dejstvo, da vedno oznanja ideal, ki je čistejši od nje same. Če bi oznanjali tak evangelij, kot ga živimo, bi bilo to oznanilo včasih zelo ubogo. Cerkev ne oznanja svoje etične popolnosti, ampak evangelij, ki ji je bil razodet; sama se zaveda svoje grešnosti. Druga pomembna stvar se mi zdi čedalje večja vloga laikov v Cerkvi. S tem duhovniki ne bodo postali nepotrebni. Morda se škofje in duhovniki pa tudi večina laikov tega ne zaveda dovolj. Laik je tisti, ki »pridiga« z življenjem, z žrtvijo, včasih morda tudi za ceno posmeha, pokončno in brez zadrege vedno pripravljen priznati svoje krščansko prepričanje. Krščanstvo mu ne sme biti omejitev, temveč nasprotno: osvoboditev. • Poznate življenje zahodnega človeka in tudi slovenska miselnost vam ni neznana. Kaj menite o miselnosti pri nas in v svetu po padcu diktatur? To, kar vidim v Sloveniji, se mi zdi zanimivo. Po koncu komunizma prihajajo na dan razne ideje iz paše liberalne preteklosti. Včasih se mi zdi, kot da berem Slovenski narod, liberalno glasilo iz prejšnjega stoletja. Še živi miselnost, po kateri ima samo ena ideologija pravico do javnega političnega u-dejstvovanja. To je treba zavreči, ta skušnjava je navzoča tudi na Zahodu. Kakor da je po koncu diktature upravičen le neke vrste liberalizem, ki se ima za nevtralnega. Vendar je ta s svojo ideologijo ravno tako ozek kot vsako enoumje. Pri tem se mi zdi, da se od kristjana zahteva, da se v svojem javnem delovanju vede, kot da ne bi bil kristjan. Vsekakor ima kristjan tako kot liberalec vso pravico do udejstvovanja v družbi po svojih načelih. Seveda se v demokratični družbi lahko oba soočita v diskusijah in dogovorih za skupno delovanje v družbi. Prav strah pred novim klerikalizmom na Slovenskem je znamenje lastnega enoumja, ki ni več komunizem, pač pa ozkosrčni liberalizem. Poleg tega opažam pri nekaterih kristjanih (morda bolj v polpreteklosti kot danes) nekakšen na glavo obrnjen klerikalizem. Po njihovem je v Cerkvi vse narobe, v neki idealizirani ideologiji pa je vse prav. Takšen klerikalizem sem opazil pri Edvardu Kocbeku. Sicer je bil dober kristjan, a je bil do Cerkve silno kritičen. Ko berem njegova dela, opažam povsod to kritičnost, a hkrati idealiziranje komunizma, ki je bil veliko hujši kot kateri koli predvojni klerikalizem. Tega je zdaj manj, a pri nekaterih tako imenovanih krščanskih disidentih to še najdem. • Kaj menite o slovenski prihodnosti? Sem optimist. Kot član politične emigracije iz leta 1945 sem zelo srečen zaradi sprememb v zadnjih letih. Seveda še marsikaj ostaja nedorečeno, vendar ste hvala Bogu pridobili svobodo. Ko sem te dni poslušal domobranski govor Ivana Korošca na Teharjah, sem se spomnil preteklosti. Še pred nekaj leti si nisem mogel misli- (dalje na sir. 15) n lid Blossoms & Bows, etc. 22056 Lakeshore Blvd. Euclid, OH 44123 289-1819 • JiCC 9{age( 17 Years Experience SERVICING LAKE, CUYAHOGA & GEAUGA COUNTIES ALL OCCASION FLORAL DESIGNS HOSPITAL HAPPY GRAMS BALLOON BOUQUETS FRUIT BASKETS WEDDINGS FUNERALS PLANTS FLOWERS t FRUIT SENT WORLDWIDEI Visit Our Store! Open Mon. thru Sat. * 9AM — 6PM li; G cj Zt 1) 0) di Pi *c 8i o? sp ve 8r Pr Pr ije cij Pti Pi] Pji tis j^spomin 219 žrtvam komunizma v Loškem Potoku Večina grobov neznanih Spodaj sledi poročilo o žalni j slovesnosti, kije bila 8. avgu-sfa v Loškem Potoku, po poročilu pa govor, ki ga je na tej slovesnosti ime! Vinko Lev-j stik. G. Levstik nam je po faxu Posredoval tekst svojega govo-J ro, poročilo je pa za časopis lovenec 10. avgusta pripravil novinar Ivo Žajdela. Y nedeljo (8. avg.) je bila v I °škem Potoku slovesnost v sPomin pobitim domobran-i cem *n drugim žrtvam komu-nizma. Najprej je bila maša, ki I J0 Je v navzočnosti številnih I Dovnikov vodil stolni kano-I ["k in arhidiakon Franc Vr-I hunc. maši se je množica zbrala ! uu Pokopališču, kjer so na po-k°Pališki cerkvici vzidane tri ; Rutinske plošče z imeni 219 j ot°čanov. Od tegajih jele 12 | kopanih na tamkajšnjem j Pokopališču, 207 pa je poko-Panih v neznanih grobovih in j grobiščih. 184 zapisanih so | ena domobrancev, vendar P® plošči, na kar so opozarjali Udi nekateri navzoči, iz nera-j Um*jivih vzrokov manjka ime umobranci. Kako krvava je I 'a komunistična revolucija, I d111 povedo podatki pobitih a Posamezne vasi. Retje, niti ae tako velika vas, je izgubila ar 97 prebivalcev, večinoma !Jladih fantov, Hrib 53, Mali 44, Travnik 10, Šegova 3s 8 in Srednja vas 7. ,0^ilje revolucije se je zače- Zel O 1 o i 13 o likvid zelo zgodaj. Partizanska atorja sta že 31. januarja '"•z ustrelila v Beli Vodi Jane-l ebeljaka, občinskega od-g rP*ka in člana katoliških or-p^cij. Ta in drugi umori Pri' °!enjskem so ljudem od-Jlji' 10. maja 1942 so Lo-°tok zapustili Italijani. Takoj potem so prišli partizani in zahtevali vpoklic. Nekaj fantov je poiskalo skrite puške iz časa razpada Jugoslavije in se 15. maja odpravilo na hrib Tabor, kjer stoji cerkev in pokopališče. Šlo je za prvi spontani odpor proti revoluciji. 17. maja, med dopoldansko nedeljsko mašo, so jih napadli partizani. Ker so bili nevešči bojevanja, so se umaknili v zvonik. Partizani so spodaj zakurili, so se morali branilci vdati in si bili nasilno vpoklicani. Nobeden od njih ni preživel konca vojne. Največ jih je bilo pobitih kot vaški stražarji ob kapitulaciji Italije, »zadnji« med njimi, Debeljak, pa leta 1944 kot partizan v Kočevski Reki, potem ko so ti prestregli pismo, v katerem so ga znanci nagovarjali, naj zapusti partizane. Veliko število jih je bilo pobitih po koncu vojne. Njihovi grobovi so neznani. Iz roškega brezna se je rešil Karel Turk iz Retij. Ves razmesarjen je prišel domov, vendar je bil njegov oče naklonjen komunistom in ga je šel naznanit. Sina so odgnali in nikoli več se ni vrnil. Še 15. avgusta 1945 so se partizani znašali nad že tako zdesetkanim prebivalstvom in ustrelili dva dobra katoliška moža: Jožeta Knavsa (iz Retij, oče 11 otrok) in Antona Koš-mrlja (iz Malega Loga, oče 12 otrok). Pripravljalni odbor za postavitev spominske plošče je vodil Anton Lavrič. Po blagoslovitvi spominskih plošč so govorili Bogomir Henigman, predsednik SKD občine Ribnica, Tine Velikonja, predsednik Nove slovenske zaveze, Vinko Levstik, Stanislav Klep in Vinko Demšar, predsednik Izvršnega) S(veta) Škofja Loka. Govor ^ st^es Srno se zbi tevm° sP°niin na: - katerih imen. na - - m ime nik } spominsl n 2rtev in • ! Da “ lJ1 '»ed Da J IIle “Po"kj. r. Ponovno CrL.POnovno w movin Cn em Pr »reisk J na 0: Ckx0Valne* hroti meni ! t,j a‘ain v Loškem Potoku razvidnim formalnim nepravilnostim in kljub vprašljivi verodostojnosti Udbe pa slovensko sodstvo v novi deklarirano demokratično pravni državi postopka ni ovrglo, — ga je le počasi revidiralo s popravki. Prvič sem v Velikih Laščah domobranil meseca novembra in prve dni decembra leta 1943, ko je velikolaška postojanka zaradi nekaj strateških napak po eni noči boja padla v roke partizanom; takrat sem kril umik zadnjega voda in se zadnji hip rešil iz gorečega šolskega poslopja s skokom iz drugega nadstopja. V Lašče sem se vrnil spomladi leta 1944 in tu kot domobranec bfl uspešne boje s partizansko vojsko, še zlasti pozneje, v sklopu šestega udarnega bataljona. Velike Lašče so bile v preteklosti zibelka velikih slovenskih mož, graditeljev slovenske kulture in narodne biti, kot so Primož Trubar, Fran Levstik in Josip Stritar, na katere je slovenski narod lahko ponosen. Žal pa ne moremo biti ponosni na slovenske komunistične revolucionarje, ki so tu partizanih in s stalinističnimi metodami partijskega boja za oblast pobili veliko število nedolžnih žrtev, izzvali spontan odpor, zanetili bratomorno državljansko vojno pod okriljem NOB, okupatorjema zadali le neznatne izgube, slovenskemu narodu pa nepopisno škodo. Na spominski plošči razberem imena znane mi družine Gruden iz Ulake: očeta - občinskega tajnika, matere in treh sinov; celo družino so julija leta 1942 z doma odvedli partizani; italijanski vojaki so sledili ugrabiteljem in pri Ka-dlovci našli pobitih 5 članov družine; hči Anica je obležala težje ranjena in so jo Italijani pozdravili; drugo hči Marijo so Italijani pravočasno osvobodili. Na obeležju je tudi ime Ignacija Križmana iz Borovca, očeta 8 otrok, lovskega čuvaja in znanca mojega očeta; februarja leta 1942 ga je na pragu male hišice ob prisotnosti njegove žene z enoletnim otrokom v naročju ubila Dakijeva partizanska skupina. Naj danes kdo pojasni, zakaj so španski borci in podobni heroji, predvsem pa divji lovci kot Bandek in Centek, pobijali preproste in nedolžne ljudi v času, ko takozvana Bela garda še ni obstajala. Septembra leta 1943, po kapitulaciji fašizma in prekinitvi boja z italijansko vojsko, ko Nemci še niso zasedli Ljubljanske pokrajine, so partizani pobili v Turjaku, Osolniku in Zapotoku zajete belogardistične ujetnike in ranjence, kljub drugačnim zagotovilom pri pogajanjih. Takrat je padel tudi Velikolaški zdravnik dr. Kožuh, ki je na Turjaku pomagal ranjencem; žal njegovega imena ne bomo našli na tem obeležju, saj so ga ob splošni od enoumja podedovani duhovni revščini zatajili lastni potomci. Po tolikih letih prisilnega molka in pozabe lahko vendar danes brez sramu in brez strahu našim padlim soborcem in somišljenikom postavimo spomenik; žal so mnogi po vojni pobiti obležali po nepoznanih breznjih! Fašistični diktator Franco je v Španiji dokazal dokajšnjo raven omike, ko je po končani državljanski vojni postavil skupno grobnico za vse padle, bele in rdeče, ter nekaj let pred smrtjo tudi nasprotnikom priznal pravico do pokojnine. Kaj pa slovenski komunisti in njihovi borci? Potem, ko so v revoluciji z nasiljem uvajali protinarodno in protiversko usmerjeno diktaturo proletariata, potem ko so dolga leta po vojni z nasiljem nelegitimno ohranjali to oblast, potem ko so monopolno uveljavljali eno samo sebi prikrojeno zgodovinsko inačico medvojnega dogajanja, jim še danes ne gre v račun, da kdo drugače vrednoti njihovo zgodovino, da tudi mi izpričujemo našo — drugačno zgodovinsko resnico. Tudi jih silno moti »lipa sprave«, ki so jo poimenovali »lipo sovraštva«. Slovenska manjšina v Italiji (nadaljevanje s sfr. 12) za obnovitev tržaškega in gori-škega pokrajinskega sveta, ki so po novem potekale v dveh krogih 6. in 20. julija 1993. Toda podobni problemi se za slovensko manjšino postavljajo oziroma se bodo postavljali tudi na parlamentarnih volitvah, za katere se prav v tem času snujejo nova pravila v senatu in v poslanski zbornici. Izključevanje Slovencev iz predstavniških teles seveda pomeni bistveno poslabšanje položaja manjšine in odpravlja možnost demokratičnega dialoga v inštitucijah. S tem problemom so že bile večkrat seznanjene pristojne osrednje in krajevne italijanske oblasti, tudi prek ljudske peticije, ki jo je predstavništvo Slovenske skupnosti izročilo 1. junija 1993 predsedniku senata Giovanniju Spadoliniju in predsedniku poslanske zbornice Giorgiu Napolitanu. V peticiji in v drugih podobnih pobudah je poudarjeno, da je z dosedanjim volilnim sistemom slovenska manjšina na nek način vedno izvolila svoje predstavnike v državna in krajevna izvoljena telesa, zaradi česar bi se ji ta pravica odrekala prav v trenutku, ko naj bi si Italija zagotovila nove in ustreznejše inštrumente neposredne demokracije. Slovenci v Italiji zato zahtevajo uvedbo minimalnih zajamčenih sedežev v izvoljenih telesih za slovensko manjšino, podobno kot že velja za italijansko in madžarsko manjšino v Sloveniji, ki imata po ustavi zajamčene sedeže v izvoljenih telesih na krajevni ravni in v parlamentu, ne glede na številčnost manjšine in na število glasov, ali pa uvedbo drugačnih zaščitnih mehanizmov, kakršne poznajo druge države v svojih volilnih zako- Zavedamo se, da niso bili vsi partizani komunisti, da niso bili vsi komunisti pristaši nasilja, čeprav so vsi izvrševali ukaze komunističnih voditeljev, samih boljševiških revolucionarjev. Zgovorno je dejstvo, da gibanje ob lipi sprave vodi odv. Stanislav Klep, bivši partizan. Ko danes prisostvujemo tej žalni svečanosti, se spominjamo in objokujemo padle žrtve, ki smo jim postavili spomenik. A to ni dovolj. Njihov spomin bomo resnično počastili le, če se bomo vsi potrudili in dosegli, da se slovenskemu domobranstvu, v njegovem boju za narodove vredtjpte in preživetje proti nasilju komunistične revolucije, povrne čast in dostojanstvo, da se v možnih mejah odpravijo vse krivice, ki jih je svojim nasprotnikom prizadejala prejšnja totalitarna oblast, da se končno javno prizna nelegitimnost te totalitarne oblasti. Naša dolžnost je, da tudi politično dorastemo in se obnašamo odgovorno: tako vo-lilci pri svoji izbiri strank in kandidatov, ki spoštujejo naša pričakovanja, kot kandidati (dalje na sir. 16) nodajah v prid narodnim manjšinam. Pogajanja med Italijo in Slovenijo Vprašanje slovenske manjšine predstavlja eno izmed točk, ki so na dnevnem redu v pogovorih med Republiko Italijo in Republiko Slovenijo za t.i. posodobitev Osimskih sporazumov (Trattati di Osimo) iz leta 1975 in drugih bilateralnih dogovorov, ki jih je bila Italija sklenila z bivšo Jugoslavijo. Upoštevati namreč velja, da so ti sporazumi zadevali tudi zaščito in ovrednotenje italijanske manjšine v Sloveniji in Hrvaški ter slovenske manjšine v Italiji. Bilo bi primerno in še prej pravično, če bi Italija in Slovenija ob omenjenih pogovorih priznali specifično subjetivite-to obeh manjšin in da bi vsaj zaslišali njune predstavnike. Naj višje slovenske oblasti so to že storile, kljub izrecnim prošnjam pa italijanska vlada doslej ni imela za potrebno, da bi poleg predstavnikov italijanske manjšine sprejela tudi zastopstvo slovenske. To je zaskrbljujoče tudi zato, ker so se prva tovrstna pogajanja med Italijo in Slovenijo januarja 1992 negativno zaključila prav zaradi togega zadržanja italijanskih oblasti, ki se niso hotele v ničemer obvezati glede odprtih in perečih problemov slovenske manjšine, medtem ko so postavljale visoke zahteve v prid italijanski manjšini. POGOVOR (nadaljevanje s str. 14) ti, da bom kdaj kaj takega slišal v Sloveniji. Seveda bo treba še marsikaj postoriti. Zgodovino naj bi začeli pošteno proučevati in preteklost prikazovati čim bolj objektivno. Razumljivo je, da hoče vsaka stran idealizirati svoj pogled in svoje ljudi. Naj omenim še vtis, ki ga včasih dobim, da nam, ki smo bežali leta 1945, nekateri skoraj zamerijo, da smo spoznali komunizem prej kot oni. Kar pa zadeva sedanjost, se mi zdi, da včasih preveč ozko poudarjamo dnevne težave in zablode. Kljub vsemu se moramo zavedati, da se je s sesutjem komunizma zgodilo nekaj velikega. To je največje znamenje, da je prihodnost svetla. A bila bi velika utvara, če bi pričakovali raj na zemlji. MALI OGLASI Slovenian Restaurant For Sale on St. Clair Avenue CALL FOR FURTHER DETAILS, BETWEEN 9 and 11 a.m. 881-6620 or 729-4540 (31-34) For Rent Modern 3 room apt., next to Slovene Home for the Aged, off Neff Rd. 481-6929 or 951-3087. Misijonska srečanja in pomenki 997. Dr. Jože Gole - zlatomašnik, je maševal v Triglavskem parku v Milwaukeeju za MZA letni misijonski piknik 25. julija. Vreme je slabo kazalo, a proti poldnevu se je toliko zjasnilo, da so imeli sv. mašo lahko pri kapelici. Ljudi je bilo za mašo manj kot druga leta. So pa začeli prihajati kasneje in je bil piknik zelo zadovoljivo končan. Predsednica ga. Mary Coffeltova je telefonično sporočila, da so zbrali skupno blizu 11 tisočakov. Ljudje, da so bili zelo zadovoljni, ko so videli dolgo listo domačih duhovnikov in bogoslovcev - vsako leto nar vo dva v podpiranje prevzan ejo -, katerim so z molitvijo ' osebno žrtvijo pomagali skozi leta bogoslovske formacije v raznih velikih semeniščih misijonskih dežel. Tajnica Ferjanova je pregledno listo pripravila. Obširnejše poročilo s piknika bo objavljeno, čim dobimo potrebne podatke. Zlatomašnik dr. Gole pa je praznoval svoj jubilej za rojake 8. avgusta. V Sloveniji je srečal že preje svoje bivše sošolce in sorodnike na Dolenjskem. On je bil vsa leta med rojaki v Milwaukeeju duša misijonske ljubezni, ki rojeva vsako . leto nove sadove za mnoge potrebne. MZA mu-je zato zelo hvaležna. Molimo, da nam ga Bog ohrani še mnoga leta! G. Rudolph Urbič je odšel v Slovenijo in kot nam sporoča njegova sorodnica Mary Staut iz Willarda, Wis., je s srčnimi težavami v ljubljanski bolnišnici resno bolan. Preko nje je poslal še nekaj iz svoje znam-karske nabirke, ki jo je odločil v pomoč misijonarjem, rojakom na terenu. Molimo zanj in hvaležni smo mu iz srca. V Teharjah je maševal ob spominski slovesnosti za rajnimi domobranskimi žrtva- mi komunistične revolucije nadškof dr. Alojzij Ambrožič iz Toronta. Med mašo je rabil škofovsko palico rajnega dr. Gregorija Rožmana. ‘Slovenec’ je prinesel v ‘Sobotnih branjah’ 31. njegov intervju, ki je zanimiv. (Op. ur. - tekst intervjuja objavljamo v AD.) Poudaril je, da je konec komunizma v svetu velik dogodek in da se nam obeta bolj jasna bodočnost. Da pa raja na svetu ne smemo pričakovati. Nekaj slovenskih misijonarjev in misijonark se je spet srečalo v Sloveniji. Taka srečanja so lahko koristna za udeležence. Postanejo pa manj zanimiva, če se jih nekaj iz terena vrača pogostoma, kar je dandanes v mnogih hitrih premikih z letali lahko velika skušnjava. V svoji fari opazujem, kako nekateri emigranti frčijo na Filipine, v Šri Lanko, Indijo ali Južno Ameriko in Evropo kar pogostoma. Zlepa kdo ne omeni, da to precej stane. Fare bi pa ne mogle obstojati, če bi zavisele od takih župlja-nov, ki morda žrtvujejo po dva ali pet dolarjev na teden, medtem ko gre za en sam dalj-nji obisk takoj več tisočakov dolarjev. V ‘nursing home’ je morala naša sodelavka, ga. Frances Ošaben, v Barbertonu, Ohio. V Minnesoti je zelo bolan Bernard Pirjevec, sin naše sodelavke Mary, sestra Johna Tusharja iz Gilberta. Celo vrsto darov v manjših čekih smo odposlali domačim bogoslovcem. Novo-mašniki zadnjih mesecev iz Kenije, Ugande in drugod so povečini dobili od dobrotni-ka(-ce) novomašni dar stotaka v ameriških dolarjih. Bogoslovci pa nekateri manjše vsote, drugi malo več, pač kolikor jim je dobrotnik odločil. Vrsto manjših čekov za bo- goslovce smo dobili nazaj iz Rwande. Ni jasno, počemu jih niso zamenjali. Morda niso vedeli, kako jih v banki pretopiti. Od škofa Gahamanyja sploh še nismo dobili potrjen prejem lepega čeka z bogo-slovskimi vzdrževalninami, ki smo mu ga poslali kmalu po božiču, kot vsako leto sproti. Novega bogoslovca je prevzela v vzdrževanje mlada naša faranka, medicinska sestra Laura Boscarini. Darovala je kan. $387 za $350 US. Za potrebne salezijanske domače duhovnike v Vietnamu smo spet na željo g. Andreja Majcena poslali intencije za kan. $1050. So od mnogih dobrotnikov v ZD in Kanadi. Med njimi so bile ene gregorijanske iz Clevelanda. Katoliška Ženska Liga pri Brezmadežni v Torontu je poslala enoletno naročnino za slovenskega bogoslovca Vla-dota Bizjaka v Ljubljani. Ga. Kramarjeva je dobila od njega za pomoč že zahvalo. Ge. Mary Osredkar smo dolžni zahvalo za pobudo in ge. Maksi Žagar za poslani ček za kan. $350. Predsednik dr. Janez Drnovšek je v nedavnem srečanju z dr. Šuštarjem izjavil, da je država vrnila slovenskim lazaristom svet, ki so jim ga zaplenili, tako njim, kot usmiljenkam pred leti pri Srcu Jezusovem. Mons. Mavsar iz Helene, Montana, je v juliju maševal v Šentrupertu in javno odpustil morilcem njegove družine težak zločin. Papež Janez Pavel II. je sredi avgusta v ZD, kjer je mnogo mladih iz celega sveta doživelo ‘World Youth Day’. Taka srečanja ostanejo globoko v duši za vse življenje. Je tudi za zbliževanje med rasami in vsemi kontinenti važen dogodek. V septembru bo spet v Škofovih zavodih sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano zaživela klasična gimnazija. Cela vrsta fantov in deklet bo začela 1. razred gimnazije pod skrbnim vodstvom profesorskega zbora, ki se že lep čas pripravlja na svoje katoliško vzgojno delo. ‘Jegličev sklad’, ki zbira pomoč za popravilo tega objekta, priporočamo vsem v pomoč. »Svoja dela storite pred časom in Bog vam bo dal plačilo ob svojem času!« Sirah 51. 30. V zahvali, ki smo jo prejeli od g. Martina Špringerja, ekonoma zavoda, beremo: »Z vsem spoštovanjem Vaše plemenite odločitve, da boste podprli nujno obnovo in preureditev Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano, se Vam iz srca zahvalimo za Vaš (ponoven) dar v Jegličev sklad in potrjujemo prejem zneska, ki ste ga poslali. Bog, ki je skoraj štirideset let prek tega zavoda delil našemu narodu dragocene darove in za tem v prostorih zavoda videl vse stiske, grozo, poniževanja, mučenja in sleherno smrt, naj z zdravjem, z milostjo in z vsakršnimi nebeškimi darovi Vašo velikodušnost bo- 300,000 Dobitnikov Dnevno Sodelujte pri dobitkih All Ohio Lottery players are subted to laws and regulations ol the Ohio Lottery Commission For more information call our Customer Relations Department (216) 787-3200 during regular business hours gato nagradi. V Ljubljani, dne 24. junija 1993, za Ekonomat Zavoda Sv. Stanislava v Jegličev sklad, Martin Springer.« Nadškof dr. Šuštar, dr. Gole, o. Cukale in dolga vrsta slovenskih duhovnikov, ki so študirali v Škofovih zavodih, naj nam bodo v vzpodbudo, ko se odločamo za pomoč pri tem za domovino tako važnem podvzetju za bodočnost slovenskega naroda. V Kanadi so rojaki veliko dobrega prejeli po misijonarju Janezu Kopaču, od sv. Andreja-nad Škofjo Loko, ki je gimnazijo končal v Škofovih zavodih in bil tja poslan kot du-hovnik-prefekt. G. Kopač sedaj živi v Domu Lipa v Torontu. Ne bi bilo plemenito, če bi mi vsi, ki ga poznamo in smo mu v življenju za to in ono duhovno ali drugače hvaležni, darovali v ‘Jegličev sklad’ za Škofove zavode in pomagali pri njihovi obnovi? Sem in tja bo verjetno kdo v testamentu zapustil znaten dar v ta namen. Je pa lažje dati, ko smo še živi in sposobni odločati po svojih željah in se nihče ne meša v ‘naš denar’. Ko leta opazujem, kako malo rojaki misijonom Cerkve zapustijo na tem kontinentu, mi je tesno pri srcu. Vse premalo se zavedamo, da smo vse prejeli in da ne bomo ničesar s seboj odnesli, razen dobrih del. Rev. Charles Wolbang CM 131 Birchmount Road Scarborough, Ontario Canada MIN 3J7 NOVI GROBOVI (nadaljevanje s sir. 10) Edwarda, Williama in Antho-nyja, članica SŽZ, KSKJ in Kluba upokojencev v Euclidu. Pogreb je bil 14. avgusta v oskrbi Dan Cosic zavoda na ^ Willoughby Hillsu s sv. mašo v cerkvi sv. Pavla na Chardon Rd. v Euclidu in pokopom na Vernih duš pokopališču. KOLEDAR AVGUST 22. — Klub upokojencev Slovenske pristave ima piknik na SP. 29. — Slovenska pristava pri" reja Pristavski dan s spore- j dom. Kosilo ob 1.30, cena $9> nato pa športne igre. SEPTEMBER 5. — Zaključek jubilejnega leta pri Sv. Vidu, s sv. mašo ob | 12. uri. Glavni maševalec bo nadškof Anthony Pilla. maši banket v SND na St- j Clair Ave. 11. — Slovenska pristava pd" redi večerjo s stejkom. 19. — Oltarno društvo pri Sv- Vidu priredi kosilo. 19. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. , 19. — SKD Triglav, Milwaukee priredi Vinsko trgatev, v j Triglaskem parku. 26. — DSPB Cleveland Pireja vsakoletno romanje k 2a\ I lostni Materi božji v Frank, D-Sv. maša ob 12. uri. VINKO LEVSTIK (nadaljevanje s str. IS) OKTOBER pri svojem delu in strokovnem znanju, kot same stranke pri nujnem medsebojnem združevanju v večje formacije, ki jim edine lahko zagotovijo odločilno vlogo v parlamentu in v vladi. V mislih imam predvsem SKD in SLS in pri tem izražam upanje, da z združevanjem ne bosta usodno odlašali. Prav tako pozivam tudi vse rojake v zdomstvu, naj svojo volilno pravico kljub težavam smatrajo kot svojo moralno dolžnost do živih in mrtvih sobratov v domovini. Posebej naj omenim slovensko Cerkev, ki je sama utrpela velike izgube: porušena cerkvena poslopja, zaseženo premoženje, pobiti in zaprti duhovniki; bila je potisnjena na rob družbe in je danes ponovno oživela v svojem poslanstvu kot duhovna opora slovenskim vernikom in narodu. Bog z Vami, dragi rojaki! Njim, ki so padli za Boga, narod in domovino, pa slava in večni mir in pokoj! Spomin nanje bo še naprej živel v naših srcih in v naših molitvah. 2. — Fantje na vasi pdre de koncert v SND na St. Cla'f' ju. Gostuje tudi zbor Zvon 'z Fairfielda, Conn. 3. — Oltarno društvo pri M9” j riji Vnebovzeti priredi kosil0 v šolski dvorani. 3. — »Prijatelji SND na Clairju« imajo »brunch«> dvorani SND. 10. — Klub upokojencev Sl° venske pristave priredi »k0 ne« na SP. 23. — Štajerski klub Pr‘rC j di martinovanje v SND na j Clairju. Igra Pecon orkester- 24. — Občni zbor Slove11' ske pristave. NOVEMBER 13. Belokranjski klub P1^ redi martinovanje v SND ^ St. Clairju. Igra Stan Meia orkester. 13. — Pevski zbor Jadran P1^ redi jesenski koncert v SDD Waterloo Rd. DECEMBER MiH< 5. — SKD Triglav, kee priredi miklavževanje’ spodnji dvorani pri Sv. JaI,e ^ 1 Evangelistu. Vladimir M. Rus Attorney ■ Odvetnik 6411 St. Clair (Slovenian National Horne) 391-4000 C ii p f a a tl l b