štev. 221. Trst, v petek 9. avgusta 1912 v Tečaj XXXViti. IZHAJA VSAK DAN co (ladeljah In praznikih eb 5., «b ponedeljkih tb 9. zjutraj. F»asml£ne Žter. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih V>bakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranja, Št. Petra, Postojni, Sežani, Nabrežioi, Sv. Luciji, Tolmina, Ajdov-KHai, Dornbar^u itd. Zastarele Ste?, po 5 nvč. (10 stok.) t>QLA8l 3E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 «t. mm. •racrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po JO st. tam. Za ogiase v teksta iista do 5 vrst "20 K, vsaka Ka&tljsa vrata K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj* **vj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek oprav« Jedinosti". — Plačnje ?« izključno le apravi „Edinosti". Plačljivo In tolijivo v Trstu. ———.............- --mi PINOST Glasilo političnega druitva „Kdinost" za Primorsko. mT §mrnmH jt mtir NAROČNINA ZNAŠA m cek> leto 2* K, pol leta 12 K, 3 mesece 6K;um- ročbe brez do poslane naročnine, se oprava ne osli*, tkniilu m a«4«ljate lstuj« JKBZVOBTZ" itui s u Ml* Ut« Krm f-M, u Uta Krn a eo. VM dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Mefnuak*-rana piama se M aprtjeaaj« la rek op I »I ae vraiaje. Naročnino, oglase in reklamacije j« pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: aHea Glergle Gatattt 20 (Naradal dea). Izdajate^) In odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lasta'* konaoreif lista .Edinost". - Natisnila Tiakarna .Edlnoat*. zadraga s omejenim poroštvom v Trat«, ulica Oiorgio Galatti štev. 20. iranllnlbil raCon Sit«. 841-652. TCLFfOfl R H-J7. Politično društvo „Edinost" sklicuje za nedeljo, dne 11. avgusta ob 10 dopoldne JAVEN SHOP v gledališki dvorani „Nar. doma". DNEVNI RED: Noše Šolske zahteve. Dvojna mero avstrijske vlade. ODBOR. Jukićev proces. najmučneji utis. (komisijo iz Sofije na Uce mesta, da nudi Opazilo se |e predvsem, da državni žrtvam prvo pomoč. Komisija je zares danes pravdnik ni Jemal nobenega ali vsaj skoro odšla pod vodstvom zdravnika - primarja nobenega ozira na rezultate razprave, tem-'Kara Mihajlova. več se Je opiral le na poročila polici|e in na zapisnike preiskovalnega sodnika. Ob 12. uri Je državni pravdnik dokon- čal svoj govor. Kot prvi zagovornik je imel)Staa in dobiti besedo dr. Prebeg, ki Je pa izjavil, i p^c bo Novi japonski cesar. TOKIO 8. (Reuterjev biro.) Japonski cesar je sklenil vzgojiti svojega 11-letnega prestolonaslednika 4 leta obiskoval po evropsko, kako Solo na cel materijal Se enkrat pregledati in učiti. Predsednik je upoštevajoč dr. Prebegovo željo zaključil razpravo. Prihodnja razprava Jutri ob 8. uri. Senzacijonelen prizor pred govorom državnega pravdnika. ZAGREB 8. (Izv.) Med današnjim go-jvorom državnega pravdnika v Jukičevem procesu se je odigral senzacijonelen prizor, . ki je napravil mogočen vtis na vse nav-. vzoče. Med strastnim govorom državnega pravdnika je namreč vstal 15-letni obtoženec Bubile ter pričel kričati in vikati: „Gospod predsednik, pustite me ven. Jaz ne ZAGREB 8. (Izv.) Pri današnji razpravi morem več poslušati, srce me boli I" je prišel do besede državni pravdnik dr. < Veliko gibanje se Je pojavilo med ob-Marković. Svoj pIaldoyer je pričel z bom- činstvom in ne le na zagovornike, temveč bastičciml in visokodonečimi frazami, češ, tudi na sodni dvor sam je napravil ta prizor da |e Jukičevo zločinstvo eno največib, kar kar najmučnejši in najgroznejši utis. Pred-jih pozna zgodovina. V knjigi hrvatske zgo- sednik je nato dal odpeljati ubogega dečka dovine bo debelo začrtano dejstvo, da seje iz dvorane, našla skupina ljudi, ki se je predrznila uresničiti blazno idejo, z atentatom hoteti uničiti zastopnika starodavne banske časti. Od klopi braniteljev: Nimamo bana; g. državni pravdnik, govorite resnico! Saj imamo samo komisarja! (Veselost med ob- mini~~ ^^g^pd^s^^t^ čfastv°n?)- t „ „ . . .. w f jala 1 in pol ure. 11 Mclče je državni pravdnik požrl ta 1 . A » - . „. . « medklic in nato še enkrat prečltal celo ob-;. Letošnje avstrijske velike vojaške rožnico. Branitelji so opetovano pripomi-, niul „ /f v TJ!?e" njali, da so že slišali obtožnico in da jo „ Dl{AJ 8. (Izv.) Dne 24 avgusta se imajo Uskano v rokah. Zatem je državni Pričn GIa™a rair da je bil prvi čin te organizirane revoluci- Pr,oti ^Jjz -Handel, podpolkovnikov! jonarna diužpe atentat, radi katerega stoje h£erl' H le okiofataia v Munkacsu na cesti obtoženci danes pred sodiščem. zbornega poveljnika generala pl. Borojeviča, Le malo se je državni pravdnik v svo- ker e ta "lenemu očetu zapovedal, da naj jem govoru dotaknil dejstev, ki so prišla Prosi za "ni rovljenje ker živi v divjem za-na dan šele pri razpravi, oziroma sploh re- konu' se Prične ,a a7S- v Konicah na zultatov rarprave. Ugrske.n. Trdil je, da izpoved obtožencev, da so Prvi avstrijski hidroplan. protokoli, napravljeni ž njimi pri preisko- DUMAJ 8. (Izv.) Prihodnje dni odpo-vatnih sodnikih, oziroma na policiji, falsifi- SIJejo iz Dunajskega Novega Mesta v Pulo drani, ne drži. „Saj je vsak izmed njih do- nov avstrijski aeroplan, ki je ob enem hidroplan (opremljen z ladjo, da nesreča rudniku. BOHUM' 8. (Kor.) V rudniku „Lothrin-gen" se |e dogodila danes dopoludne velikanska eksplozija. Podrobnosti o tem še niso znane. BOHUM 8. (Kor.) Eksplozija v rudniku „Lothringen" se je dogodila ob 9 In pol dopoludne. Dosedaj se |e našlo 7 mrtvih in 16 težko poškodovanih. Obseg nesreče ni še znan. Domneva se, da se ]e peljalo v rudnik 100 rudarjev, izmed katerih se je moglo rešiti le 65. BOHUM 8. (Kor.) Nezgoda v rudniku „Lothringen" je znatno večja, nego se je v početku mislilo. Do štirih popoludne so privedli 25 trupel, tako sežganih in razmesarjenih, da jih ni bilo spoznati, na svetlo. Zdi se, da sta prizadeta dva oddelka rudnika, ki gorita. Izmed vseh, ki so šli v rudnik, se bržkone ne reši nobeden več. Ob štirih in pol popoludne se je trdilo, da število mrtvih znaša 40. Ranjenih da |e okoli 20 ludarjev. Mali požar ji so bili po-gašeni. BERLIN 8. (Izvirno preko Dunaja ob 10 zvečer). Ravnokar prihaja iz Bohuma vest, da so do devete ia pol zvečer potegnili iz rudnikovih rovov 107 mrtvih. Trupla so popolnoma sežgana in razmesarjena, tako, da jih je tični zapisnik podpisal I* (Će ne, so ga zvezali za noge in roke. Op. ur.) Izključeno da |e, da bi preiskovalni sodnik tako zanemarjal svoje dolžnosti, da bi si dovolil take stvar/, kakor mu jih obtoženci očitajo. (Posebno na Hrvatskem je to res izključeno! Op. ur.'* Zagovorniki — je nadaljeval državni pravdnik dr. Marković — so se sicer zelo trudili, da bi dokazali, da je juklc abnormalen, blazen in torej neodgovoren za svoja dela. Toda to se jim ni posrečilo. Saj so psihijatri sicer priznali, da je Jukič bolan, toda obenem so priznali in potrdili, da jefn da je bil o priliki izvršenega atentata p-poinorna odgovoren za svoja dejanja. Ia • • njemu — državnemu pravdniku — pop ; noma zadostuje. Zato vzdržuje obtožnico v polnem obsegu in predlaga: za Jukiča smrtno kazen, za obtožence Cvijića, Cesareca, Bublić?, Neidharta, Hrovatina in Hrovata kazen 10 do 20 let, za ostale obtožence kazen. V bolnišnico Je bilo prepeljanih doslej 35 večinoma lahko ranjenih rudarjev. Oiitno je že po dosedanjih rezultatih, da so bila oficijelna poročila, češ da se je nahajalo v rudniku komaj 100 rudarjev, jednostavno zlagana. Zatrjuje se namreč, da je šlo v rudnik nad 650 rudarjev in da so se le malokateri rešili, tako da jih Je gotovo nad 500 mrtvih. Pred rudnikom se odigravajo strašni prizori. Ljudi je skrb In žalost radi negotovosti svojcev, ki so odšli v podzemske rove. — Srce pretresujoči so prizori na obupano tarnajoče žene, na jokajoče matere in na groze in strahu tuleče ctroke. Preiskava doslej ni še mogla dognati vzroka eksploziji. Rešilna akcija je zelo ovirana, ker je rov pri vhodu pokvarjen. Nemški cesar Viljem, ki se ravnokar nahaja v Essenu ob Ruri pri veleindu-strijalcu Kruppu radi 100-letnice njegove svetovne tovarne, je oznanil svoj prihod v Bohum. z ladjo, da se pusti na vodo). Izročen bo posebnemu vojaškemu oddeiku pod poveljstvom kapitana Mazu- raniČ3. Zveza med Srbijo in Bulgarijo ? PETROGRAD 8. (Izv.) V tukajšnjih diplomatičnih krogih se z vso gotovostjo trdi, da Je bila dogovorjena in sklenjena med Srbijo in Bu'garijo defensivna in ofenzivna pogodba za vse eventualitete na Balkanu. Ost pogodbe da je očito naperjena proti Turčiji. Novi ravnatelj Kamniške smodnišnice. DUNAJ 8 (Izv.) Novim ravnateljem! smodnišnice pri Kamniku na Gorenjskem je' Imenovan nadporočnik Kari Roesner. Smod-; lišnica Je popolnoma moderno preurejena, i x . „ vohuni ' Mnogoteri sa vzroki ponemčevanja mwnnM T, " V, ^ I koroških Slovencev ter se strinjajo z onimi LONDON 8. (Izv.) V Doveru so are- po drugih deželah slovenskih. Glavni čini-tlrali deset Nemcev, ki so osumljeni špi-,telji pa so pri nas gotovo uradniki, Homatije v Turčiji. CARIGRAD 7. General Dšavid paša je včeraj dospel semkaj. CARIGRAD 7. Umrl Je bivši veliki vezir in doigoietn? pravosodni minister Abdu!-Hsmida, Abduraman paša, ki pripada neki stari turški knežji rodbini. CARIGRAD 7. Naznanjeno posvetovanje ministrov Kiamlla, Hilmlja, Rešida in Noratungiana se bodo nadaljevala. Štirje ministii tvorijo stalno komisijo, ki naj določi splošno politiko vlade. CARIGRAD 8. (Izv.) Tukajšnji list „Jeune Ture" prinaša sensacfjonelno vest, da je bil umorjen novi knez otoka Sa-mosa. in ImM Slom jonaže Razburjenje na Bulgarskem. SOFIJA 8. (Izv.) Tukaj vlada velikansko pa zakonito razburjenje radi masakriranje Bolgarjev na Kočanih. Javnost zahteva od vlade, da da podpirani od raznih ponemčevalnih društev kakor so: Schulverein, Siidmarka itd., ki so ob vsakem migljaju rado vol j no na razpolago. Dokler Je uradništvo bilo navezano na mesta, še ni moglo slovenskemu ljudstvu Med celim govorom državnega pravd- Turčiji ultimatum. Vlada Je odposlala listom j toliko škodovati. Toda, ko pa je prodrlo nika so se odigrali burni dogodki. Posebno depeše, naj pomirjevalno vplivajo na ljud->tudi v vse manjše kraje slovenskega obje napravil njegov govor na branitelje stvo; obljubila Je odposlati tudi posebno zemlja, kakor n. pr. ravno učiteljstvo, in ko Je postalo pridno delavstvo Siidmarke In Schulvereina, je začelo cveteti po ne m če vanje tudi po kmetih skoraj v vsaki vasi. Gostilničarji, krčmarji, večji posestniki, ki so postali po vplivu tega uradništva zagrizeni pristaši, pridobili so zopet od njih odvisne manjše posestnike in rokodelce. Ni pač skoraj najti cbčine, kjer bi se ne pojavljalo to v večji ali manjši meri, tako je slovenska zemlja že prenapolnjena z imenovani društvi. Treba nam Je pogledati samo „ Freie Stimmen", koliko Judeževlh grošev se nabira Širom slovenske zemlje, specljelno Koroške. — Ni čuda torej, ako „Branik" toži, da so koroški Slovenci brez idealov J — 7o dejstvo bi moralo pretresti vsakega L-venkoroškega Slovenca! Edino 13. majnik je dal Schulvereinu toliko dohedkov, da je glavno vodstvo tega napadalnega društia izreklo odseku za Koroško posebno pohvalo, kajti Koroška je bila iimed vseh dežel naj-požrtvovalnejša 1 In kdo je činitelj vsega delovanja ? Nemško misleče učitelj3tvo, katero lahko deluje v vsaki slovenski vasici, kajti je že nad 50 po sto učiteljev nameščenih po slovenskih krajih, ki niti ne |razumejo slovenski, ker so trdi Nemci! ; Vrh utega ima vse nemško misleče učttelj-[stvo Izvrstno oporo v raznih obrambenih | društvih, slov. učiteljstvo pa mora siužbc-i vati med Nemci. Skoraj ca vsaki vaški šoli vidiš tablico : ; „Siidmarkische Biicherei-, v vsaki gostiini nabiralnik Siidmarke ali Schulvereina (Milo boljše je na Spodnjem Koroškem, toda tidi ne veliko). Skoraj vsaki šoli po slovenskem I delu Koroške prihaja Schulverein z denarji na pomoč. Mladinske, šolske knjižice im*Jo knjige Schulvereina in Siidmarke, ali drugih ' nemških rodoljubov; ljudske knjižice se iz-polnujejo na isti način. . Ni Čudo torej, ako nemški živelj vedno-; mer vztrajno napreduje. Ni čuda, ako rrar-| sikateri šolski svet ali občina v boju napram .Nemcu obnemore, kajti denar je sveta vla-dar; naše ljudstvo pa je zeloubogo.Uio.no gospodarstvo je veliko vredno, In uzoren gospodar je ugleden. To se pa lahko postane s pomočjo društvenega denarja, ki ga daruje Siidmarka ali Schulverein, od slovenske strani se pač ne more pričakovati podpore. Tudi nemški denarni zavodi se spominjajo še vsako leto raznih knjižnic in šol. j Naše ljudstvo, skozi leta in leta predmet poskuso7 raznih političnih strank, in žrtev j slabih Šol — ne pozna značajnosti. Sploh j tega pregreška ne prišteva grehom, kajti probujeno Je še vse premalo kljub vsemu ,fortschrittlich zelo nazadnjaško. Ako se hočemo vspešno takemu delovanju, treba se ževati istih sredstev, treba hrane, katero črpa naše ljudstvo dosedaj skoro edino le iz sedaj izhajajočih nemških časopisov, nemških knjig: treba nam je knjižnic, ki naj bi popravile deloma to, kar so zakrivile slabe šole, ter zboljšale izkušen I ukus ljudstva glede čtiva. Ne samo v vs;i-Ikem ugroženem kraju naj bi bile male knjižnice; ne tudi v raznih slovenskih kraj.h Koroške (kolikor se more o teh govoriti) so potrebne Še bojj, kajti tam Čuti ljudstvo potrebo izobrazbe potom knjižnic in od tam tudi prihajajo oživljajoči žarki v ogrožene kraje. Kar se tiče knjižnic smo koroški Slo-vend zelo na slabem in še te obstoječe so — z malini izjemami — nezadostne. Primanjkuje pa nam denarnih sredstev, da bi ustanovljali ali spopolnjevall knjižnice. Obračamo se torej do slovenske Javnosti, do Slovencev po Štajerskem, Kranjskem, Primorskem, do Slovence/, katerim ni dana prilika, da bi posezali v narodni boj, kakor se bije pri nas na Koroškem, ter jih prosimo pomoči. V vsaki domači knjižnici Izobraženega Slovenc je najti nekaj knjig, ki bi jih lahko pogrešal, zatiranim Slovencem po Koroškem pa bi žnjlmi veliko koristil. Prosimo vse rodoljubet posebno č. g. duhovnike, uradnike, učitelje, kakor sploh vsakega za-vedcega Slovenca in slovenska društva, vsakega, komur je za bodočnost korrških Slovencev, naj pregledajo svoje knjižnice ter se nas spomnijo z kako knjigo. Sila je velika — pomoč redka ! Knjige sprejema društvo „Gorotan" društvo slo/ensksh učiteljev in akademikov) Sv. Peter pri VaŠinjah, pošta Velikovec, Koroško. Tržaško vodovodno vprašanje. Danes zvečer pride v mestnem svetu v debato vodovodno vprašanje tržaško In sicer predlog za novi vodovod iz Tlmava To vprašanje je za procvit in razvoj tržaškega mesta največe, da, usodepolne važnosti in — narodno In Elemente* — bojevati proti nam Je poslu-nam je dušne Stran H. „EDINOST" St. 221 V Trst ti, dne 9. avgusta 1912. nastaja pred vsem vprašanje, Je U mestni svet v sedanji svoji sestavi kos tej tako težki nalogi? Zdi se, da trenotek ni ravno ugodno izbran, kajti prva seja o tem vpra šanju, ki bi se bila imela vršiti predsinoč-njira, je ostala nesklepčna. Razvoj razprav pač kmalu pokaže, je-li res možno rešiti to vitalno vprašanje pod sedanjimi razmerami in v oblikj, kakor Jo predlaga mestni hidro-tehnični urad? Kako težko je to vprašanje, to dokazuje dejstvo, da se |e zadnjikrat o tem vprašanju sklepalo v mestnem svetu pred 30 leti — namreč leta 1882. Tedaj se Je sklenilo napraviti vodovod iz Bistrice, in sicer kombiniran na način, da bi dnevnih 12 milijonov litrov vode napeljali separatno za hrano in domačo rabo, in raz ven tega še 28 mijijonov litrov vode na dan za indu-strijalne in kanalizacijske, oziroma čistilne potrebe mesta. Ta projekt vodovoda iz Bistrice in Reke v raznih svojih modifikacijah in slični drugi načrti, ki so bili nameravani v prej šnjih desetletjih, niso prišli nikdar do izvr Šltve, bodi radi neizvedljivosti, bodi radi nesposobnosti dosedanjih uprav in organov. Ali vodovodno vprašanje Je ostalo vedno ektuvelno in dospeva sedaj do take krize, da ne kaže odlašati Je pod nobenim pogo* Jem. Dejstvo je, da, čim vročina pritiska, nastopa z vsakim dnem nevarnost, da bo primanjkovalo vode za vedno rastoče nujne potrebe, ker brojinškl vodovod ne zmaguje več, nego dnevnih 18 milijonov litrov, kar odgovarja komaj 60 litrom za osebo, a ta množina Je za moderno mesto povsem nezadostna, ker se dandanes zahteva vsaj 200 litrov na osebo, torej 3-4 krat toliko. Ne smemo namreč pozabiti, da Trst nima še svoje kanalizacije in da so baš vsled seda njega pomanjkanja vode njega zdravstvene razmere silno žalostne. Omeniti moramo še da Je projekt kanalizacije bil že leta 1909 sprejet ali vlada ga ni hotela odobriti ravno radi pomanjkanja vode. Ako omenjamo še, tržaško prebivalstvo narašča tako silno, da se računa za leto 1915 en četrt milijona prebivalcev, da Je velik del okolice še popolnoma nepreskrbljen z zdravo vodo, da se visoko ceno brojniške vode vzdržava tudi iz razloga, da bi je ljudje preveč ne konsumirali in slednjič še, da se za snaženje cest in ulic zahteva dandanašnji spiranje s Čisto vodo — ako upoštevamo vse to, razumemo pač, da Je naprava novega vodovoda največe nujnosti. Umevno Je, da Je več projektov na razpolago, razun že leta 1882 sklenjenega vodovoda iz Bistrice in Reke. Predlagalo se |e zajezitev stranskih dolin Reke in to na način, da bi se tamkaj nabirala voda v velikanskih množinah po več tisoč milijonov Vtrov, ki bi se potem po potrebi spuščala v pomnožite v nezadostujočega bistriškega vodovoda. Take primerne doline bi bile: ona pri Trpčanah, dolina Klivnika, PostenjŠka in Padeža. Da-H bi kazalo izpeljati vodovod iz takih zaježenih dolin, o tem niso strokov-njaška mnenja dovolj soglasna. Nadalje je predlagal inženir Polley, in po nJem Je posnel inženir Gh'ra, da bi predrli iz rojanske doline potom 5—6 kilometrov dolgega tunela do one močne podzemske reke, ki teče okolo 350 metrov pod Trebčami (Lobod-nica). Ta projekt Je Jako vabljiv na prvi pogled, ako bi voda tam sama v zadostni množini — 100 milijonov litrov — pritekala v rojansko kotlino. Ali nekateri inženirji se temu protivijo, ker bi tehnične naprave v notranjosti trebenjske Jame, kjer se gladina vode vzdiguje od 17 do 120 metrov nad morjem, bile silno komplicirane. Profesor A. Prister predlaga še, da bi se v Furlaniji vrtalo tako globoke vodnjake, da bi prišli do podzemeljske vode, ki se baje tam nahaja v velikanskih množinah. Tudi proti temu načrtu so mnogi, ker mnenje prof. Pristerja nI še dovolj izskušeno in dokazano in bi poizskusi zahtevali premnogo časa. V nocošnji seji pa predlaga ravnatelj mestnega vodovodnega urada, inženir Pia-centini, naj se iz Timava pri Štfvanu zajema sedaj potrebno množino 50 milijonov litrov, jo tamkaj s posebnimi filtri izčisti ter potem vzdigne na višino 155 metrov v basin, ki bi se nahajal nad železniško progo pri Devinu. In od tam bi se voda odtekala naravnim padcem do shrambe na Škorkljl, ki se ima napraviti na kupljenem Galringerjevem posestvu v višini 140 metrov. Ta naravni tok vode v cementnem kanalu bi bil le enkrat pretrgan, spuščajoč se po dveh želežnih ceveh, dolzih 3864 metrov po sesljanski kotlini. Vodovod bi bil izpeljan vedno na površini pod Nabrežino, Sv. Križem, Prošekom, Kontovelom, in nad Barkovljami ter po predorih skozi Trsteniške in rojanske hribe. Ta načrt inženirja Piacentlnija je opremljen z mnogimi poročili mestega fizika Co-stantinija, kemika Timeusa, izvedenškimi razpravami graditelja dunajskega vodovoda Kinzerja ter detajllranim načrtom naprav inž. Schenkela iz Gradca. Upoštevaje tudi druge načrte in primerJaJe Jih medsebojno, prihajajo ta poročila do sklepa naj se iz vede Timavski projekt in opusti bistriški načrt, ker Je ta zadnji nezadosten glede kvantitete vode. — Podrobnih razlogov, ki govore za, oziroma proti posameznim načrtom, ne moremo tu danes beležiti, pa saj razjasni diskusija v mestnem svetu to dovolj. Omeniti hočemo le še, da kaj čudno zadevlje Človeka dejstvo, da se doslej ni nihče oziral na Timavsko vodo, a sedaj so se vsi odločujoči faktorji nakrat spreobrnit temu načrtu v prilog. Načrt pa Je nasta še le tedaj, ko je knez Devinski potom d.ra Ricchettija stavil tržaškemu mestu po nudbo, da prepusti vodo Trstu za okrogl milljonček bon. To ni ravno aajpriporočlji veji motiv ob takem vprašanju, kakor tudi dejstvo, ne da bo treba Timavsko vodo — kakor sedaj Brojniško vodo — s parno ali električno silo tra|no vzdigavati za drag denar, kar bo vedno izdatno vplivalo na ceno vode in s tem omejalo tudi nje konsum — Te razloge bodo menda socijalni de-mokratje Jako izkoriščali in se nameravajo odtočno protiviti izpeljavi timavskega načrta. Domače vesti. Osebna vest. Gospod inženir Josip Pavlin, stavbeni pristav pomorske vlade v Trstu, Je poklican v ministerstvo za Javna dela. Finančna prokuratura v Trstu. Fin. minister je imenoval pri finančni prokuraturi v Trstu koncipista finančne prokurature v Inomostu dr. I. K n i 11 e 1 a in koncipista dr. Karla C e r m a k a pl. Eichenfelsa za adjunkta finančne prokurature. Nemarnost laških mestnih svetovalcev. Torkova seja mestnega sveta se ni mogla vršiti, ker nI bilo zadostnega števila mestnih svetovalcev ob določeni uri. .Plccolo« pripisuje krivdo pred vsem plohi, ki se je ob 6 zvečer spustila nad mestom in ki Je ba]e onemogočila laškoliberalnim članom mestnega sveta priti ob pravem času, v drugi vsti pa obdolžuje socijaliste, ki niso hoteli čakati, in naposled tudi slovensko manšjino, ki da je prišla prekasno. Navaja celo za vsacega posameznega slovenskega svetovalca, ob kateri uri je prišel. Radi verujemo, da je „Piccolu" ta nezgoda ob tako važnem vprašanju zelo sitna in neprijetna, no, kriveev naj ne išče v dežju in v opozicijonalnih manjšinah, temveč v lastnih vrstah. Nemarnost laškoliberalnih svetovalcev je naravnost občudovanja vredna. Na seje, ki so določene vedno „alle ore 7 p r e c i s e" (podčrtano tudi v uradnem vabilu), prihajajo gospodje laške večine ali pol ure ali celo uro in še več prekasno. Da se seje vendar morejo navadno otvarjati vsaj nekoliko minut po polosmih, zahvaliti se imajo gospodje le manjšinam, ki prihajajo precej točno. Mnogokrat se sploh ne bi mogle vršiti najvažnejše seje in ne bi večina mogla sklepati, ako ne bi bili navzoči slovenski svetovalci. Navzočnost Slovencev je v takih slučajih večini zelo prijetna; kadar pa nastopajo Slovenci s svojimi opravičenimi zahtevami, takrat jih pošiljajo v Ljubljano. No, slovenski zastopniki so se naveličali čakati na nemarne člane večine po celo uro in jim omogočati sklepčnost ter puščajo, da si večina sama zbira potrebno Število. Ako hoče laškoliberalna gospoda svojo večino izrabljati le na svojo korist, potem naj tudi sama poskrbi, da bo ta večina v sejah navzoča. To u videva naposled celo „Piccolo" in zato ne razumevamo, zakaj se toliko jezi nad manjšino, ki izkorišča moč Števila ob nesklepčnosti ravno tako, kakor jo na našo očito škodo izrablja laška večina v sklepčnih sejah. Vprašanje preskrbljevanja Trsta z vodo je gotovo zelo važno vprašanje, a način, kako hoče večina to vprašanje rešiti, nikakor ne vzgaja koristim mesta in. Še manj okolice. Okoličanski in tudi neinteresirani mestni zastopniki nimajo nikake sile, da bi omogočali večini vresničenje zelo dražega, a nič Kaj praktičnega načrta. To naj si gg. Rlcchetti e compagnia dobro zapomnijo. Sramota za slovenski narod. Iz krogov NDO smo prejeli: O priliki izleta Čehov v Ljubljano ni visela, razun z »Narodnega doma*, nobena zastava. Pa še v .Narodnem domu" se je nI hotelo razobesiti. Le zvijačnim potom se je posrečilo to doseči, da je visela zastava vsaj iz „Narodnega doma". Čehi so bili nezadovoljni, ker Jih na kolodvoru ni sprejelo zastopstvo Ljubljane. Se tujca je dolžnost pozdraviti, v,Ljubljani pa niti brata Čeha niso hoteli. Čehi ponesejo čudne spomine v svojo domovino. Tam na Češkem sprejemajo Slovenca kot brata, v Ljubljani pa so sprejeli Čehe kakor bi dejal človek — sovražnike. Lahko se sramujemo ml pripadniki slovenskega naroda, da se Je godilo kaj takega. Da ni bil sprejem v Trstu tako veličasten, ne vemo, kako bi Čehi sodili potem o nas. Ljubljanska zanikernost se je popravila v Trstu. Tu v Trstu Čehi niso pričakovali takega sprejema. Pripomba uredništva : Ker nimamo ni-kakih natančnih informacij o vzrokih, ki so zakrivili ta, gotovo skrajno neljubi dogodek — v tem Ima naš dopisnik popolnoma prav — se tu vzdržujemo vsake lastne sodbe glede krivcev. Domnevamo si pa, da niso Dili brez krivde tudi na oni strani, kjer so bili v prvi vrsti poklicani, da poskrbe za dostojen sprejem. Morda se je tudi — za občutljivost, ki vlada sedaj v Ljubljani vsled strankarske razfraženosti — malo preveč na\ HALI OGLASI se računajo po * tot. besedo. Mastno tiskane be-ede se računajo enkrat več.Naj-iianja pristojbina znaša 40 stot }lača se takoj Inser. oddelku. Stavbišči v Gorici kultivirano, napepSa lega, eti na prodaj. Pojasnila pri fotografu Jerkiču, Trat, via Poete 10. 4444 ndlirnS in omikana italijanska gospodična, UUIIUIIa diplomiraoa učiteljica, vešča nemškega in francoskega jezika in strojepisja, ki čuti s mpa-tije do Slovencev, želi primerne služSe v kaki fini pisarni ali pri odlični slovenski družini. Ponudbe pod „Amitit- 11" pcštnoležeče glavna pošta Trst. 1653 V Narodnem domu 55 dom, na zahtevo meblovani. Naslov pove Inseratni oddelek „Edinosti'. 1419 UjAo in 400 m1 vrta z jako lepim razgledom se nl3iieoje! 1636 M O nhrnlffi (tedenske ali mesečne) zavese, net uuruilo 0