1Z7. ntiiiin.
■ immi ■ pi* i jHiji na
um. ino

.Slovenski Narod" velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
ćelo leto.......K 24 —
pol leta  .   •  •.....12—
ćetrt leta     •   ••••..   6 — jul mesec    ••••••   .   2"—
v upravništvu prejemaa: ćelo leto.   .   .   .   #   .   .   K 22-— pol leta   .   «,   .   #   .   •   .    . 11-— četrt leta •   .  .  #  #  .   ,   .   550 na mesec    ••••••    .    T90
Dopisi na] se franklrajo. Rokopisi se ne vraĆajo. Vredntttro: Knaflova ulica 4t 5 (v pritličju levo,) teltfon *t 94.
Isfcaia vuk šmm %wč*r lsviftmif madelfe lm prozaik«.
Inserati veljajo:  peterostopna  petit vrsta za enkrat  po  16 vin., za  dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin.
Poslano vrsta 30 vin. Pri večjlh insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se poštljajo naročnine, reklamacije, inserati i, t &,
to je administrativne stvari
■                 Posameina števllka velfa 10 vfnarjev.   ———
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Ifarodna tlabarna" telefon tt S9.
.Slovenski Narod' velja po posti:
za. Avstro-Ogrsko:                        .
ćelo leto .•««•«.     K 25 —
pol leta   .••••*•      m 13*—
četrt leta    ..••..       •   6*50
na mesec    ••••••       •   2-30 '
za Nemčljo: ćelo leto ...            .   .   K 30—
za Ameriko ia vse druge deiele: ćelo leto.......K 35.—
Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamks. Upranitttvo (»podaj, dvorišče levo). KsallOTa nlloa *L 3, talafon *t 8»
Državni zbor.
Klerikalci v vladnem taboru!
D u n a j, 5. junija.
General Georgi je simpatieen Tnož in pri vseh strankah priljubljen. Je vojak, pa je opetovano pokazal več konstitucijonalnega smisla, ka-kor sam šef kabineta, kateremu pripada. Zbornico je globoko dojmilo, ko je danes s tresočim glasom po-udarjal, da je trenotek, ko mora parlamentu pojasnjevati izdajalstvo vi-sokega funkcijonarja armade, najža-lostnejši njegovega službovanja.
Zbornica je to verjela ministru. ki je uvodoma izjavi], da hoče podati jasna in popolna pojasnila.
Toda bila je razočarana. Mini-strova izvajanja. ki so popisovala zadnje trenotke izdajalca, so bila si-cer jako interesantna, toda njegov odgovor je bil baš v onih tockah, ki tvorijo stvarno jedro žalosme afere, nejasna in dvoumna.
Minister je deial, da vojaška komisija Redlovega samomora ni po-vzročila in izdajalca ni prisilila, pograbiti za revolver, pač pa se je po-ročalo. da so člani vojaške komisije izročili Redlu revolver, ter tako omogočili, da je utekel roki pravice. Uteke! natančni in strogi preiskavi, ki je bila tem nujneiša, ker se je se-daj pokazalo, da se gotova dejstva sploh ne dajo več ugotoviti, ali pa brezdvomno dognati. Ministrova pojasnila, ki pričenjajo deloma z bese-dami. »v kolikor se da konstatirati«, ne bodo javnosti pomirila, temveč se bolj vznemirila, zlasti. ker je general Georgi povedal danes se tuđi pre-senetliivo vest. da je Redi špijoniral za več držav. Torej ne le za Rusijo, temveč tuđi še za neko drugo državo. Ni težko uganiti katero. Po vsem položaju soditi, je ta država naša zaveznica Italija . . .
Pojasnila domobranskega ministra nišo nobene stranke zadovoljila. Značilno pa je, da so večni stra-hopetniki in služabniki vsakega vlad-nega migljaja upropastili razumen in potreben predlog. naj se otvori o mi-nistrovi izjavi debata. Parlament se je na ta način odrekel pravici, ki jo ima dnevno časopisje in je le pripo-mogel, da se bo avstrijsko prebival-stvo nad izdajstvom Redlovirn še nadalje    razburjalo    in  vznemirjalo.
Sam minister je poudarjal, da ie v tem žalostnem slučaju jasnost nujno potrebna, zakaj pa je vlada potem preprečila, da se nekatere temnc točke njenega poročila s prinicrniinl vprašanji pojasnijo? Da so bili med tistimi, ki do se brezpogojno pokoravali komandi grofa Stiirgkha, tuđi naši klerikalci, je samo ob sebi umevno.
Po govoru generala Georgi ja je zbornica nadaljevala razpravo o fi-nančni reformi. Rusin Budzinovskv je konca! svoja, včeraj prerušena izvajanja, kar je on začel, to je dokon-čal njegov klubovni koleba Holubo-
vič.
•             *
V plenumu parlamenta se raz-prava o finančni reformi sele pričc-nja, v odsekih pa že nastopajo glasni-ki novih davkov.
Zelezniški minister Forster je v železniškem odseku naznanil, da je predloga o lokalnih železnicah sicer lepa reč, da pa vlada nima denarja za njo in da ga tuđi ne bo imela, kadar bodo v razpravi se nahajajoči davčni zakoni odobreni. Treba ]e niarveč za to novih denarnih virov, z drugimi besedami, novih davkov.
Ministrova izjava je poslancc silno osupnila tem boli, ker je vlada tik predno se je parlament sestal, oficijozno razglašaia, da poda držav-nemu zboru že pripravljeno predlo-go o lokalnih železnicah. Sedaj pa jo hoče očividno odložiti — ad kalen-das graecas. Za pametne, potrebne, koristne in rentabilne stvari pri nas
ni denarja.
*             •
Interesantna je bila razprava v naučnem odseku. ki se bavi s podržavljenjem šolskih nadzornikov. — Sprejet je bil predlog. da bodo podržavljeni okraini šolski nadzorniki iz učiteljskega stanu uvrščeni v IX. pla-čilni razred, po 7 službenih letih naj dosežejo VIII-, po nadaljnih 10 letih VII. plačilni razred. Dobivajo naj po-leg plače tuđi posebno funkcijsko do-klado, in sicer v prvih petih letih po 500 K. v drugem kvinkveniju 1000 K in po 10. letih 1500 K, ki se n:;i vra-čuna tuđi v penzijo. Utrakv stične sole naj vedno pripadalo nad/ rniku one narodnosti, v katere jeziku se vrši prvi poduk.
Pravijo, da bo proračunski od-sek že v torek s svojim delom gotov in vladni krogi so prepričani, da bo predloga sprejeta tako, kakor je bila podana, tore] brez ozira na upraviče-ne zahteve prijateljev uradništva in želczničarjev.
V odseku se je danes odigralo tretie dejanje tragikomedije, o kateri smo včeraj poročali in katere glavni junak je posl. Verstovšek. Dr. Su-steršič je prosil finančnega ministra Zaleskega in dr. Lea odpuščanja, toda oba poljska dostojanstvenika sta bila pripravljena, grešnika absolvi-rati Ie pod pogojcm, da svoje zmote javno prekliče in obžaluje. Dr. Verstovšek je kot profesor zgodovine dognal, da hočejo Poljaki razbiti Av-strijo ter na njenih razvalinah zgra-diti svoje poljsko kraljestvo, poljski finančni ministri so v tej zaroti ne-kaki minerji, počasi in previdno po-dirajo gospodarske temelje države, kakor crvi razjedaio trđno stavbo, da se zrusi. Toda dr. Šusteršič je prisilil prof. Verstovška, da revidira svoje zgodovinsko spoznanje ter se raje podvrže nekoliko drugačnemu mne-nju Poljakov.
In tako je danes prof- Verstovšek svoje politične dolžitve pred tri-bunaloni proračunskega odseka zo-pet preklicaJ . . .
Tuđi ćela njegova stranka bo skoraj preklicala svoje bojne fanfare ter zatrobila k pohodu v tabor grofa Stiirgkh. Prilika je ugodna. — Grof Stiirgkh je v stiskali in išče na-domestnike za češke agrarce, ki so se mu popolnoma odtegnili. Pripravljen je plačati poštene cene.
Povrh je demisija Cuvajeva silno dober izgovor. Cilj oštre taktike hrvaško - slovenskega kluba je dose-žen — tako se da lepo povedati, če-ravno je jasno, da je Čuvala potegnil le Lukacs seboj v propad.
Od zanesljive strani izvorno, da je vlada pridobila glasove Susterši-čevega kluba s koncesijami, ki so zopet Ie v prid klerikalnim strankar-skim in ne narodnim natnenom.
Rojimo se, da je bila pri tejj ba-rantiji prodana tuđi Ljubljana, oziro-ma njeni važni interesi v zadevi iz-rabe vodnih sil ob Ljubljanici.
Šustcršičev klub bo torej glaso-val za budgetni provizorij, glasoval bo proti predlogom, ki hočejo ustrcči
težnjam uradništva in železničarjev, glasovai bo za tisto vlado, ki je vpe-Ijala v naših jug9slovanskih zemijah sistem nasilstev in persekucij, za ti-stega justičnega ministra, katerega je poslanec Verstovšek predvčeraj-šnjim obešal na svetilnik, za grota Stiirgkha, kateri je v svojem ekspo-zeju pokazal popolno zaničevanje jugoslovanskega narodnega stremljenja.
Jugoslovani zaslužimo svojo usodo, ki nas preganja; kakršni smo, take posiance imamo . . •
Dogodili no Bolesnu.
Srbi in Bolgari.
»Agence Telegraphique Bulga-re« izjavlja, da v Štipu, od koder so se srbske čete umaknile, ni prišlo do nikakoršnega spopada. Bolgarske čete imajo strikten ukaz, preprečiti vsak konflikt.
Sestanek štirih ministrskih predseđnikov.
Sestanek štirih ministrskih pred-sednikov balkanskih držav se vrši v torek v Solunu.
Kakor poroča petrograški dopisnik »Berliner Tageblattu«, je rusko zunanje ministrstvo mnenja, da se je konflikt med balkanskimi država-mi. posebno med Bolgarsko in Srb-sko, zelo polegel. Oficialni ruski kro-gi so mnenja, da se bo na sestanku ministrskih predsednikov posrećilo, ustvariti konipromis, ne da bi bilo treba razsodišča. V tem oziru mnogo upajo od Venizelosa, ki stori vse, da prepreci razpad balkanske zveze. V ruskem zunanjem ministrstvu pravijo, da ni v sedanjih ckolščinah nikakoršnega vzroka za odstop Ge-šova, o čemer sicer sploh nimajo nikakoršnega oficialnega poročila.
•     •      •
Poslaniška reuniia.
V včerajšnji seji poslaniške reu-nije so se pecali s statutom Albanije. Grev je predložit vprašanje Egejskih otokov in v zvezi s tem vprašanje južne meje Albanije. V vpraŠanju E^jskih otokov je prišlo, kakor se dozdeva, do bistvenega zbližanja med Italijo in Grško, tako da Grška
lahko upa, dobiti vsaj tri velike ro-dovitne otoke. Italija zahteva, na] Turčija adpokliče onih tisoč mož, ki jih ima še v Kirenajki, in naj izda kalif proklamacijo proti nadaljnim sovražnostim Arabcev. Le pod temi pogoji hoče Italija nazaj dati otoke. O južnih mejah Albanije je baje tuđi prišlo do zbližanja    franeoskega    in
italijanskega stališča.
*                                                                               *    ■.
Albanija.
V Valoni se je baje zbralo 4000 Albancev, ki so sklenili, da protesti-rajo pri velevlastih proti temu, da bi Srbija dobila Kosovo, Grška pa Ja-nino, ker sta oba okraja Albanska (?). Udeleženci so sli na to v sprevo-du pred avstro - ogrski konzulat, kjer so konzulu priredili navdušeno ovacijo. Seveda so vsi ti meetingi in vse te ovacije umetno vprizorjene.
Romunska.
V romunskih viadnih krogih raz-lagajo odstop Gešova in sestavitev koalicijske vlade v tem zmislu, da bo v kratkem prišlo do mirnega sporazuma med zavezniki. Poročila, da se Romunska približuje temu ali one-mu zavezniku, označujejo vodilni krogi za neresnična. Romunska za-sleduje dogodke v soseščini, ne da bi opustila svoje dosedanje rezervirano stališče, in je pripravljena za vse eventualitete. Će bi izvršitev petro-graškega protokola vsled vladne iz-premembe v Sofiji ogroževali ali pa zavlačevali, tedaj bo Romunska vo-jaško zasedla ozemlje, ki so ga ji dali. Zadnji termin za zasedenje Silistrije je po petrograškem protokolu 26. junij.
*
Moiiamedanci v Odrinu.
Iz Odrina poročajo: Poveljujoči general Savov je povabil uradnike turske uprave v Odrinu in obisko-valce turske kadetne sole ter imel nagovor, v katerem je tolmačil željo kralja Ferdinanda in bolgarske vlade, naj bi osmanski podaniki nove Bolgarske uživali popolno svobodo in varnost. Skupni interesi Bolgarske in Turčije zahtevajo, da so medse-bojni odnošaji prijateljski. Savov je navzočim ponudil, naj poiščejo v Bolgarski  svojo  novo domovino  ali
LISTEK.
Hotarjeva sablja.
Spomlni strahopetnega junaka.
Francoski spisal Louis d* Hurcourt; preložil Vladimir S v e t e k.
(Dalje.)
V tem trenotku se je razlegnil veiik krik od konca ceste s strani pariških užitninskih mitnic. Sklonil sem se skozi okno in pogledah Moč-na kolona pruskih in avstrijskih gre-nadirjev je obšla preko zunanjih buljvardov naše pozicije in hitela po veliki cesti nazaj, da napade naše čete odzadaj.
Istočasno ž njimi je prišel v na-sprotni smeri maršal, ki se je, poučen o nevarnosti, na čelu perišča kvečjemu sto junakov, vrgel na so-vražno kolono.
Spopad se je vršil skoro pod našimi okni, nekoliko pod distilerijc.
Položaj je bil kritičen. Maršal je moral nedvomno podleči. Polovica mojih ljudi je bila vinjenih in nišo hoteli več poslušati mojih povelj. Zdelo se je, da ćelo Bucherv ni ve-del kaj storiti, in brez čudeža smo bili nedvomno izgubljeni. Strah je povzTOčil, da sem pričei delatu           i
Privlekel sem enega iznied z gerečim alkoholom napolnjenih kot-lov k oknu, oborožil sem se z neke vrste široko kovinasto lopato, ki je služila za mešanje punča, in pustil sem deževati tekočino na pruske grenadirje. Bucherv in vsi zdravi naši ljudje so takoj sledili mojemu zgledu. Nemci so se umaknili med prestrašenim kričanjem. Nekateri so pač poskusili pošiljati strele iz svojih pušk v okna, toda eden izmed njihovih častnikov, ki me je bil videl pri presenečenju v Etožu, me je spoznal, stojećega na oknu, obsevanega od modrih plamenov alkohola bolj po-dobnega  demonu  kakor  Človeku.
-Vražji notar!«, je zakričal prestrašen.
Pri tej priči je nastal nered v njegovih vrstan in prestrašeni so ponavljali njegovi ljudje na vse grlo:
»Der Teufelsnotar! der Teufels-notar!«
Končali smo njihov poraz s tem, da smo izlili skozi okna pritličja vse sode alkohola ter ustvarili pravo ognjeno reko, ki se je valila proti Parizu, na svojem potu vse seboj pometajoča.
Skozi dolga leta še se mi je do-gajalo, da sem čul ponoČi v spanju tuliti kakor pogubljene duše one ne-srečneže, ki nišo mogli dovolj hitro bežati in ki so ožgani na nogah popa-
dali ter se živi kuhali v gorečem alkoholu!
XT.
Kozarec vode.
To je bil zadnji junaški čin pe-klenske stotnije. Pol ure pozneje je bila predaja Pariza podpisana in podali smo se preko zunanjih buljvardov na pot v smeri proti Elizejskim poljem, da izpraznimo glavno inesto.
Ves pot smo srečavali nacijonal-ne gardiste in ljudi iz razjarjenega naroda, ki so kričali: »Izdani smo!« ter prihajali izza utrdb, da izstrele kljub kapitulaciji še eno patrono na sovražnika. Jaz sem imel več nego dovolj.
Ko smo prišli do Clichvških vrat, smo se ustavili, napravili piramide ter pohrustali skorjo kruha, ča-kajoči, da odklejo čete Treviškega vojvode, ki so bile pred nami, mimo nas.
Pred užitninsko lopico sem videl maršala Monceva, vojvodo Cone-glianskega, poveljnika pariške naci-jonalne garde, obdanega od svojega generalnega štaba. Veliko število nacijonalnih gardistov se je nahajalo tam, se pogovarjalo in premikalo sem in tja. Invalidi in topničarji na-cijonalne garde so vlačili topove iz palisad ter se vpregali vanje, da ne bi padli sovražnikom v roke.
Sredi te zmešnjave sem opazil sedečega na zlomljeni    lafeti    poleg
mene topničarja-meščana, ki je mirno skicira! ta prizor v album, ki ga je držal na kolenih. Spustil sem se ž njim v pogovor in izvedel sem, da je bil umetnik-slikar.
— Da se boste spominjali mojega imena, mi je dejal, vam bom na-pravil portret z lastnorocnim podpi-som.
Skrbno sem hranil ta spomin na toliko slavo in toliko gorje.
Njegov avtor je bil M. Charlet, vojaski slikar, ki je postal pozneje slaven. O podobnosti njegovega de-la lahko sodite, ako izveste, da me ni mogel nikdar nihče spoznati v divjem bojevniku, ki ga predstavlja.
Zvečer smo se pripravljali, da bivuakiramo na Elizejskem polju, kar me priđe neki adjutant iskat, da me popelje k maršalu Marmontu, Raguškemu vojvodi v sijajni hotel, v katerem je stanoval, v predmestju Poissoniere.
Prav rad bi bil pogrešal ta iz-prehod, toda treba je bilo ubogati. Vso pot sem premišljeval, kaj pač hoče od mene.
Pa kako sem bil osupnjen, ko me je pripeljal pobočnik v velik, od luči svetilnikov in zlata blesteč salon ter se mi je maršal vpričo velike množice uglednih oseb in lepih dam v prazničnih toaletah vrgel okoli vratu ter vskliknil:
Predstavljam vam svojega teši-
telja. Gospod Bourdonnois, vi ste danes moj gost.
In takoj se vrže ves ta elegantni svet name, da mi stisne roko in mi čestita na mojemu pogumu. Tirali so me sem in tja na vse strani in bal sem se, da mi odtrgajo še drugi škric na suknji.
Lahko rečem, da sem bil junak večera. Kaj bi ne bil dal zato, da sem imel nove hlače! K sreči je zamogla moja zvesta kožuhovinasta Čepića, ki sem jo spretno držal za hrbtom še v gotovi meri nekoliko zakrivati nered na moji toaleti.
Videl sem ta večer, da so se okoli maršala smukali ljudje, ki so ga hoteli pridobiti za Bourbonsko stvar, in tuđi mene samega so zape-jevale lepe dame, ki so mi smehljaje se ponujale belo kokardo.
.   Ne vem zakaj me je ta ponudba neprijetno dimila.
— Milostive, sem jim dejal, ka-zoč na kokardo svoje kožuhovinaste čepiće, to so narodne barve, za katere sem trpel in se bojeval (nekoliko proti svoji volji, sem si mislil). Ne poznam drugih, in nikdar ne bom drugih nosil.
Od tega trenotka sem opazil, da se mi je mnogo manj laskalo, in po-rabil sem to priliko, da sem se iz-muznil brez slovesa.           _f:!,
{Dalje prihođujič.); *v"*
Stran 2.
SLOVENSKI   NAROD.
127 štev.
pa naj se izselijo v TurČiJo. če se iz-selijo v Tnrčijo, jim    bo    bdgarska
vlada dovolila vse olajšave. Če bi pa kadeti ostali v Bolgarski, tedaj bi jih poslali v bofearske kadetne sole ter jih potem uvrstili v bolgarsko ar-mado.                             ..
Ulika Iz vojne.
(Napisal  Mile   P a v 1 o v i ć.) Največja radost*
Prepolska gora se je nekoč imenovala Niska gora. Prebivalci v Gnjilanu so od tod od Niša pričako-vali srbsko vojsko in svoje osvobo-Jenje. V teh krajih se še dandanes pripoveduje, da je knez Karagjorgje prišel na Kosovo.
Prva srbsko - turska vojna je rodila v narodu onih krajev veliko navdušenje, toda skoro se je navdušenje izpremenilo v strašno razočaranje. Srbsko prebivalstvo v Gnjila-nu in okolici je preživelo takrat teške dni in je z dragoceno svojo krvjo plaćalo svoje navdušenje.
Trombe so pele in boben se je glasil, ko je z zastavo na čelu vkora-kala srbska vojska v Gnjilan, pomi-kajoc se proti Kosovu.
Prebivalci so jo sprejeli kot Spasiteljico.
Mlado in staro, veliko in malo, vse se je zbralo, da pozdravi osvo-boditelje.
Narod iz okoliških vaši ie prihi-te! v Gnjilan pozdravit kosovske masčevalce.
Žene in dekleta poljubljajo srb-ske vojake, objemajo jih in plakajo, kitijo jih s cvetjem in jih obsipavajo z dariti ...
Radost in veselje je bilo kratko: zmagovita vojska, ki je bila na potu na Kosovo, se je morala vrniti. Narod je ostal sam in Je s svojo krvjo moral plaćati objestnim Turkom in Arnavtom svoje ravdušenje.
Skoro po končani vojni je v Gnjilanu jelo delovati vojno sodišče: marsikaterega uglednega Srba so vrgli pod nož. Ljudstvo je ječalo pod tursko objestjo. Takrat je nastala in se je še do dandanes ohranila ona tužna pesem, ki jo vaščani še vedno pojo:
»Oj Gnjilane, pusto mesto.
zar za tebe nema radost?
Srbin dodie pa se vrati —
a Gnjilane još da pati . . .«
(Oj Gnjilane. pusto mesto,
ali zate ni  radosti?
Srb je došel, pa se vrnil,
a Gnjilan trpi še vedno . . .)
Nikogar  menda ni več, ki bi se še spominjal teh strašnih in groznih dni.
Arnavti  in Turki so tirali    ne-
srečne Srbe  kakor ovce na klavnieo.
morili so jih  brez sodišča in razsod-be . . •
Sedaj je v Gnjilanu drugače. Narod je ponosno dvignil glavo. Radost se zrcali na vsakem licu. Vaščani pripravljajo v veliki naglici sprejem svojim osvoboditeljem, svojim bratom.
Edino v hiši starega Isaila Kosti-ća je mir in tišina.
Stari, obče spoštovani gospodar, ki je preživel težke dneve in jedva ohranil in z dragim denarjem odkupil svojo glavo v času prve vojne, leži na smrtni postelji. Koprneče pričakuje največjo radost svojega življenja, pričakuje prihod srbske vojske-
Toda težko, da bi to dočakal. Starost in bolezen sta ga že toliko strli. da že šteje poslednje trenotke.
Došel je že svećenik, da ga iz-pove.
Starec se z jedva slišnim glasom obrača k duhovniku:
»Povej mi nekaj, oče . . .«■
»Povej mi ti, Isail!«
»Priđe li na gore Crni Gjorgje (Džordže)?«
Svečeniku so se orosile oči.
»Pravijo. Isail, da je pod goro in predno mrkne dan in zasine novo jutro, bo Crni Džordže prispel v Gnjilan.«
Starec zadrhti od vznemir jenja:
»Ne. Še nečem umreti . . .«
Pred poldne so se pojavili na vrhu prvi vojaki.
Glas tromb se je zaslišal iz daljine.
Vse prebivalstvo iz mesta in okolnih vaši ie odšlo, da sprejme in pozdravi vojsko.
Možje plakajo, žene plakajo, otroci plakajo, — solze radosti teko brez prestanka.
V hišo prihiti Isailova vnukinja vsa zasopljena in položi glavo na starčevo posteljo, kličoč:
»Dedek, sladki dedek, že gredo,
evo jih!«
Prihiti  tuđi njegov sin, vznesen
od radosti.
Bolnik se je vzravnal. Neka čudna duševna moč Je povrnila silo iz-nemoglemu telesu.
»Oče, evjo jih, paši bratje pnha-
Bolnik se le dvignil v postelji. Neizrečna radost mu je napoinila prsi, ženice so se mu razširile, oči za-iskrile.
Vojska pri haj a v Gnjilan. Se par korakov in prispel a bo do njegove hi$e.
Zastave se vijeio, trombe done, čujejo se urnebesni vzkliki radosti in oduševljenja . . .
»Dvignite me.« zašepeče bolnik.
Sin njegov z dvema ženskama ga nalahko dvigne in ga prenese k oknu.
Vojska koraka mimo, zastave se vijejo, trombe done, bobni grme.
Starec vzdiha in nekaj šepeče, a nihče ne razume, kaj govori.
V globini ugašenih oči sta mu zasijala dva plamena, a trepalnice so se mu ovlažile. Na ustnicah mu lebdi zadnji usmev, pogled mu ugaša: ona velika, največja radost življenja Je došla, došla je v zadnjem trenot-ku . . .
Sin nalahko položi umirajočega očeta v postelj in tiho zašepeče svoji hčeri:
^Svečo, prinesi svečo!«
Štajersko.
Iz Celja. Za dr. Anton Schwabov večer dne 8. junija 1913 raste zanimanje od dne do dne. Pa saj tuđi obeta biti nekaj, česar ravno mi pri naši koncertni revščini nismo nava-jeni. Kot solisti nastopijo: gdč. Li-1 e k (alt) solo, gospoda Vargazon (tenor) in Zemljič (bas-bariton). Saj so ta imena gotovo dobro vsake-mu znana iz prejšnjih koncertov. Da se da zunanjim gostom, ki nimajo direktne zveze, po koncertu nekaj razvedrila, bo v mali dvorani gostilna in kavama. Tuđi igra Narodna god-ba. Blagajna je odprta od 7. zvečer naprej. Predprodaja vstopnic v trgovini Goricer in Leskošek. Društva^ ki se udeležijo koncerta korporativno, bi prosili, da javijo število udele-žencev celjskemu odboru, da jim rezervira sedeže. Rezervirani sedeži, ki še nišo plačani — ostanejo v ve-Ijavi samo do pol 8. zvečer. V slučaju, da se do pol 8. ne zahtevajo. se prodajo naprej. Toliko v pojasnilo. Med proizvajanjem so vrata v dvorano zaprta.
Iz Konjice. (Volitev načelnika okr. zastopa.) K dopisu od 29. maja se nam javi od zaneslji-ve strani, da ga arhidijakon Hrast e I j ni volil v veleposestvu z Nemci, ker se volitve sploh ni ude-leževal. Znano je sicer, da je imenovani spoštovanja vreden, priljubljen, kulanten gospod, ki bi v mnogih ozi-i ih lahko služil svoji in drugi duhov-ščini za vzgled, vendar bi pa kulant-nost naj ne segala tako daleč, da bi se volitve vzdrževal. Ko bi se vele-posestniki v okraju potrudili, bi bilo znabiti vendarle kaj doseči. — Volitve načelnika 31. maja so ostale brezuspešne. Kakor je »Slov. Narod« napovedal, so v istini volili slov. kle-rikalci z nemškimi omahljivci pod vodstvom straniškega župnika P r e-gleja, trgovca Kupnika, ki je bil nedavno sklical baje v Konjicah nekak shod Štajercijancev, lanskega leta kali je menda bilo. Ostali so volili graščaka P o s e k a. Raz: lerje glasov je bilo 16:16, na kar so «-j odstranili volilci zadnjega in prejrečili nadaljni razvoj. Cakati je seda , kaj bo ukrenil g. okrajni glavar. I >obro bi bil storil, ko bi bil že takrat. ko je polovica udov zastopa odstopila radi načelnika Kupnika in je ta tuđi cdložil načelništvo — zastop razpu-stil in nove volitve razpisal. Zakaj se to ni zgodilo, o tem so mnenja raz-hčna. — Slišijo se glasi, da bi se morda za narodnost več doseglo od Kupnika, češ, ker značaji so različ-ni, in ni za vsakega, izkoriščati takš-ne nečastne politične položaje — no ir klerikana večina bi jih morda iz-koriščala za-se brez ozira na narodnost. Sicer pa je politična barva tega moža kaj čudna. Slovenskega rodu je postal nemški nacijonalec, štajer-cijanec in sedaj klerikalni volilni kandidat za okr. načelnika. Gospod župnik P r e g 1 e j je lahko ponosen na sedanjo svojo volilno armado.
Iz ormoŠltega okraja. Da igrajo Loperšice pri Ormožu že od nekdaj ćudno, dvoživo politično vlogo, nam je do sita znano. Da pa je ta občina postala pod - trdnjava Ormožanov, vemo sigurno sedaj, ko mislijo Lo-nerčani prirediti v osrčju slovenskega ozemlja vsenemški poŽarniški »Gautag«. Opozarjamo gospodo, da nišo privezani na občinske odborni-ške stolce in da utegnejo pri prihod-njih volitvah raz teh sedežev tako sfrčati, da še do sape ne bodo prišli. Saj je javna tajnost, da zahvaljujejo sedanji loperški občinski odborniki svojo izvolitev pomoći obreškega župana in obreških volilcev, ki bodo I kot značajni Sovenci gotovo odrekli 1 svojo pomoč, če bode pemškutarstvo
in netniko izzivanje procvitalo v Loperšicah tako bujno, kakor sedaj. Slovenske protiprireditve se posebno Ormožani strašno boje in ormo-ška žandarmerija poizveduje glede iste. Ker ne stojimo pod policijskim nadzorstvom in ker tuđi c. kr. orož-ništvo ni »lajbgarda« Ormožanov, prosimo, da se ormoško orožništvo o njenih pravicah in dolŽno-stih pouči. Okoliški Slovenci se obraćamo do onih redkih mož v LoperŠi-cah, ki imajo po našem mnenju še vendar nekaj slovenskega čuta v svojih srcih in jim kličemo: »Loper-čani in gospod župan PavliniČ, za-vedajte se vendar enkrat svojega slovenskega pokoljenja, postavite se na lastne noge, mislite s svojimi možgani in zakličite enkrat Ormoža-nom na vsa useša: »Roke proč od Loperšič •
Drobne novice. Umri je v Slovenjgradcu nadpoštar in bivši župan Ernest Goli, 58 let star. — Prestavljen je deželni živino-z»dravnik Maks Leskovar na lastno prošnjo iz Sevnice v Arnovž. — I z Maribora. Utonil je y Kristjano-vem kopalisču ob Dravi 161etni če-trtošolec mariborske gimnazije Vinko Razboršek, sin posestnika Raz-borška v Dobriši vesi pri Petrov-cah. — Iz R a Č. Na cesti y Jesenci so se splašili konji posestnika Sern-ka iz Rač in povozili posestnico Nežo Bežnar. Dobila je take poškodbe, da je dan kasneje v mariborski bolniš-nici umrla.
Rorošho.
Izginil je v Celovcu devetletri učenec drugega razreda mestne de-ške sole Pavel Neuman. Pogrešajo ga že od 31. majnika dopoldne. Dosedaj je bilo vse iskanje brezuspešno.
Saraomor v vojašnici. Iz mržnje do vojaškega stanu se je ustrelil neki infanterist domobranskega pešpol-ka št. 4. v Spitalu ob Dravi. Zadel se je v levi prsi, prepeljali so ga smrtno ranjenega v bolnišnico.
K udrtju stropa velike dvorane v hotelu SaiKiwirt poročajo, da je povzročilo nesrećo slabo tramovje, ki je v treh letih na koncih popolno-ma strohnelo in segnilo. Zakrivili so to arhitekt in stavbni vodja Zorn z Dunaja, mestni stavbni mojster Hor-cicka in tesarski mojster Lerchbau-iner, ki bodo s hotelirjem Jonnekom vred sorazdelno trpeli stroške popravila, ki so proračunani na 25 do 30.000 K.
Celovška porota. — Cestni rop. Svoječasno smo poročali, da je neznan napadalec napadel v Schillerje-vem parku v Celovcu kuharico Heleno Juhovo. Skočil je na njo izza drevesa, iztrgal ji iz roke ročno torbico, v kateri je imela Juhova 14 K 64 v denarja in jo odrinil s silo od sebe, ter pobegnil v gozd. Napadalca so izsledili še tišti večer v neki pred-mestni celovški gostilni v osebi 19-letne^a mizarskega pomoćnika Bernharda Heselv. Hesely pri ob-ravnavi prizna, da je napadel Juhovo in ji strgal iz rok torbico, zanika pa, da bi bil pri tem napadenko s silo odrinil od sebe, češ, ker tega ni bilo treba. Heselv je bil na podlagi izreka porotnikov (8 ja, 4 ne) obsojen na 4 leta težke ječe.
Primorsko.
Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici priredi v nedeljo, dne 22. junija t. 1. na obširnem senčnatem prostoru »Batjel« prej pivovarna »Cjorjup« Tržaška ulica veliko šport-no slavnost in tombolo s sodelova-njem več društev. Pri tej priliki priredi tržaško kol. dr. »Balkan« narodno cestno dirko Trst - Gorica za primorsko prvenstvo ob 1. uri po-poldne. Start Trst - Vrdela skozi Opčine, Nabrežino, Tržič, Ronki, Doberdob, Miren, cilj Gorica Tržaška ulica. Nagrade so I. in II. zlata svetinja, ter 5 srebrnih in 7 diplom. Vsi došli dirkači v maksimalnem času <iobijo posebne svetinje. Prijave dirkačev sprejema predsednik kol. društva »Danica« in »Balkana« do 17. t. m. Med časom dirke bo svirala na cilju godba. Po končani dirki bo fotografiranje dirkačev. Vstopnina h koncertu in slavnosti ena kartela za tombolo. Po končanem koncertu se vrši javni ples, 3 listki 40 vinarjev. Zvečer električna razsvetljava. Tombola se vrši ob pol 7. uri za 200 kron, činkvina za 100 K. Kartele se prodaja po 40 vin. — Goriška C. M. ženska podružnica napravi paviljon in šaljivo pošto. Razdelitev daril zmagovalcem dirkačev. Shramba dvokoles preskrbljena. V slučaju slabega vremena se vrši slavnost 14 dni pozneje.
Đo| tržaSklh Sloveocev proti združenim Lahom in Nemcem postaja vedno hujŠi, vedno ostrejši in vedno pomembnejši. Za ta bo] Slovencev v
Trstu se moramo zanimati vsi Slovenci in jih moramo podpirati, kajti Trst je za Jugoslovanstvo najvaž-nejia postajanka, Trst je ključ našega napredka in vrata, skozi katera pridemo v svet. Tržaški Slovenci se tega zavedajo, zavedati pa se moramo tuđi mi in jih vsaj moralično podpirati v njihovem hudem boju za slo-vansko reč, za njihove in za koristi celega naroda. Pred nami so volitve, ki so silno važne, volitve, ki tržaške Slovence lahko potisnejo skokoma v ospredje, ali pa jim zajeze zopet za nekaj časa (to poudarjam) njihov vsestranski napredek in jih prisili v zacasno stagnacijo. Zato vsi Slovenci na krov, krepko s slovensko zastavo. — V Trstu so priredili Slovenci velik manifestacijski shod slovenskih volilcev v »Narodnem domu«. Shod je bil veličasten, udeležba ogromna. Na shodu so se predstavili volilcem njihovi kandidati. S primernim na-vduševalnim nagovorom je otvoril shod predsednik političnega društva »Edinost« dr. Josip W i 1 f a n , na kar so govorili gg. dr. Otokar R y -bar, Štefan F e r 1 u g a, Ivan Š k e r j a n c , Ernst V o 1 a r i č , Iv. K o t n i k in dr. S 1 a v i k. Impozan-ten shod je zaključil g. dr. W i 1 f a n s ponovnim pozivom na delo. Slovenci veste in znate kakšne sovraž-nike imate. V vašo kožo se zajedajo, vaše otroke in ženske napadajo, vaše sole požigajo in vaše davke kra-dejo. Zato je vaša dolžnost, da se pobrigate za svoje pravice in zasi-gurate prosto življenje na svoji zemlji.
Cesa se tržaški Nemci boje. Tržaški Nemci, ti velepatrijoti Avstrij-ski, ki so se vtihotapili z najzlobnej-šimi nameni v tržaške vrste, ki ho-čejo uravnati svojo tržaško politiko po politiki avstrijske države in pod tem protektoratom zmleti vse Slo-vane ob Adriji v nič, se boje, da ne bi na Dunaju zvedeli,s kakšnimi Ijud-mi se bratijo v Trstu in na kakšna in na čigava vrata obesajo svoje av-strofilske nazore v svoji propagandi za boj proti Slovencem. — O škan-dalih, ki so jih napravili v zadnjem času njih njihove časti vredni bratci, ti ljudje popolnoma molče. Nemški listi, ki zagrabijo vse, kar se lahko uporabi za bat proti Slovanu, nišo omenili niti z besedico, da so zavez-niki tržaških Nemcev po sodbi Itali-janov samih oni, ki goje češčenje raznih oseb ala Oberdank, ki je dobro znan v Rimu, v Trstu in na Dunaju, in ki je bil v Trstu zaradi po-skušenega atentata na našega vladar ja obešen. Tržaški Nemci so se zavezali, to jim povemo mi — z oni-mi, ki vedno škilijo Čez Jadran in smatrajo Trst in okolico morda ćelo ozemije do Postojne za nerešeno zemljo. Bratijo se z onimi, ki se v svojem kavalirstvu ne sramujejo javno na cesti napadati mirne otroke in žene slovenske, bratijo se s poži-galci, ki so hoteli zažgati slovensko solo, bratijo se z onimi, ki kradejo inestnim ubožeem denar na magistratu, bratijo se z onimi, ki so naj-prej Italijani, potem pa sele ni dolgo, dolgo za tem, ko že morajo biti Av-strijci. Evo ti nemški »Herrenvolk« tvojih bratov!
Tržaški Garibaidisti pred sodi-ščem. Svoječasno smo poročali, da je oblast razpustila v Trstu društvo iaških dijakov v Trstu, ker so prekoračili laški dijaki mejo društvene-ga delokroga. (Pa ne proti Italiji? Ne!) Sedem teh Iaških junakov se je zagovarjalo včeraj pred tržaškim deželnim sodiščem zaradi prepove-danih dejanj (?). Pri takratni hišni preiskavi so dobili veliko za obto-žence obtežilnega materijala, kakor razna pisma, laske liste, nebroj foto-grafij in kip Garibaldija in kip Dan-teja. Vendar pa se tržaško sodišče ni moglo uveriti o njihovi krivdi glede teh prepovedanih dejanj in je vseh sedem Iaških obtožencev brez hrupa in šundra oprostilo.
Avstrijski Lloyd in njegovi uslužbenci. Večkrat smo že čitali, da so aretirali kakega pomorskega tatu na parnikih avstrijskega Lloyda. Nehote se nam vriva vprašanje, zakaj neki avstrijski Llovd teh Iaških tatov že enkrat za vselej ne odpodi. Zakaj se nastavljajo regnicoli iz Italije in zakaj ne Avstrijci. Milijone podpore dobiva Llovd od Avstrije, pri najetju delavcev in uslužbencev pa dela, kot bi jo dobival morda iz Italije. V gospodarskem interesu države je, da se denar naših davkopla-čevalcev ne rabi zato, da se polni skleda oholemu in sovražnemu ino-zemcu.
Za bosanske izseljence Moha-medance stotlsočakl. Kako dobra je avstrijska vlada, kako mehko srce ima in kako dobrohotno se odpira njena mošnja zlatnikov in jih troši kot zlat dež — toda ne za svoje narode, ne za narode slovanske, ki so Avstriji največja opora — marveČ za one Mohamedance, ki so za časa aneksije Bosne iz mržnje do Avstrlie
pobegnili in se naselili v nekdanjih turskih pokrajinah, katere so sedaj resili večstoletnega robstva slovan-ski balkanski junaki. Čitali ste že opetovano, kako pridno uvaža Av-strija te Mohamedance zopet v Bosno na svoje stroške, in kako dobrohotno jim deli velikanska ozemlja v Bosni in Hercegovim. Mohamedanci se bodo seveda sedaj prelevili, poza-bili bodo mržnjo do Avstrije, postali bodo vneti njeni prijatelji, toda so-vraštvo do Slovanov jih bo dovedlo na pot, da bodo srečno in uspešno orožje vlade proti Slovanu. Sto in sto tisočakov je darovala in žrtvovala Avstriji za te begune turškega polumeseca in v nemških listih se ji poje zato velika slava. Res ginljivo je to dobrosrčje, toda za njim se skriva prijateljstvo do Mohamedancev in odpor in sovraštvo do Slovanov. V tem oziru se Nemci mojstri nad Italijani.
Tržaška porota.   —   Kapucinec pater Alessandro in njegova prijateljica tretjerednica sv. Frančiška asi-škega Antonija Pirjevec. Pri nadalj-nem zasliševanju prič so izrekli trije trgovci z jestvinami, da je imela pri njih    obtoženka   Pirjevčeva    skoro neomejen kredit, ker se je izdala za od cerkve plaćano   misijonarko,   in zatrjevala, da plača v slučaju njene smrti samostan vse   njene  dolgove. Neka druga priča je izpovedala,   da so se   vršile pri   obtoženki   včasih naravnost lukulične pojedine in   ćele orgije, katerih se je tuđi ona udc-leževala. Ce je bil navzoč tuđi pater Alessandro, ne pove.    Pač pa povc, da jo je stalo njeno    prijateljstvo    z obtoženko in veselje    sladkih    uric, ki jih je užival pri obtoženki   okrog 5200 K, katere pa je sama radevolje plaćala, ker je bila zaljubljena v ne-čaka  gostiteljice     cerkvene     misijo-narke Pirjevčeve. Veliko veselost je vzbudila po ćeli dvorani tuđi izpoved neke priče, da je dobil pater Alessandro v dar od ene teh žensk, po posredovanju misijonarke, en    kanape. Pater Alessandro pravi, da se    tega ne spominja. Kanape pa je videla neka druga priča v njegovi čelici. Pater Alessandro je sploh postal    zelo pozabljiv, na kar opozori porotnike in sodni dvor tuđi državni pravdnik. — Nato so se prečitale razne  listine  in akti  iz  čednega  predživljenja  kapu-cinske misijonarke in    reševalke   za boga  in   božje kraljestvo  izgubljenih duš. Sodna psihijatra sta nato izjavila, da je obtoženka za svoja dejanja popolnoma odgovorna.    K temu sta se priglasili še dve priči, ki sta izpo-vedali,  da  je  obtoženka včasih  po-noči — »kadar jo je prijelo« — vsta-la  iz gorke  postelje  in  prižgala nebroj luči  raznim    številnim    svetni-kom, ki jih ima v svoji sobi. Pokle-kovala je pred njimi, vila roke in jih prosila pomoči. Včasih je tulila, da je od neba prokleta,    takoj nato    pa je molila kot zamaknjena in navdahne-na s posebno milostjo božjo.    Vsled te izpovedi je začel eden psihijatrov dvomiti o duševnem zdravju pretka-ne cerkvene misijonarke goljufice in izjavit da je v očigled temu dejstvu obtoženka  histerična in da  trpi    na hipni blaznosti. Porabil je to njen zagovornik in predlagal na podlagi ne-soglasja v mnenju psihijatrov, da se zaslišita še dva druga psihijatra, na-kar je sodišče v svrho tega obravna-vo odgodilo.
Dnevne vesti.
"+ Značilen molk. Zadnji »Domoljub«: »Nemška, nekoliko tuđi laska ohola nasilnost je tiščala in marsikje še tišči naše ljudstvo. Uradi nemški, sole nemške, vse zunanje javno življenje nemško, taka je bila naša uso-da še do nedavnega časa ... Ni bilo samo pri nas tako. Tuđi na Češkem so imeli svoj čas takozvane »Nemcem prijazne Čehe«. Ta prijaznost se je v tem kazala, da so prezirali syoj jezik, svoj rod in njegove pravice in so se bojevali z Nemci vred in pod nemškim vodstvom proti narodni zavesti. Zdaj jih na Ceškem ni več . ♦ . Slovenci še nismo tako daleč. Na Primorskem Je pač novejši čas narodna samozavest močno zra-sla. Slovenec ne gre več pod laški klobuk. Na Stajerskem in Koroškem se pa še vedno dobi cunj. »Nemcem prijazne Slovence« .poznamo še vedno . , .« Kaj pa na Kranjskem, bi vljudno vprašali. Zakaj pa o Kranj-skem spoštovani »Domoljub« tako previdno molči? Ali ni tu, kakor piše »Domoljub« na drugem mestu »cunj-Ijudi, ki klanjajo glave vsakemu nemškemu biriču, ki so vsi srečni, če jim kak tujec stisne roko, ki takore-koč poljubljajo čevlje nemški gospodi in gredo za njo, kamor jim vele-va?!« Kdo je kriv, da sede na vseh prvih uradniških mestih v deželi Nemci, kdo je kriv, da so \z sodišč malodane spodili slovenski Jezik, kdo je pomagat ustanoviti samostojno nemško gimnazijo y Ljubljani, kdo ie dovolil, da se je imenoval posebea
127 Stev.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 3.
nemški deželni šolski nadzornik, kdo
je napravil iz mestne policije s slovenskim uradnim jezikom državno policijo z nemškim uradnim jezikom in kdo je spravi 1 v preje samosloven-«ki občinski svet ljubljanski sedem nemških odbornikov?! To vse je napravila »tista cunja«, o kateri govori spostovani »Domoljub«. Ta »cunja« na je — klerikalna stranka! Med vr-stami priznava to »Domoljub* sam, saj si ne upa o Kranjskem črhniti niti besedice ker se zaveda, da bi potem moral spregovoriti tuđi o cunjasti politiki svoje stranke!
4- Ostuden napad in okusen odgovor. »Dan« je priobčil daljso noti-co o odvetniški pisarni dr. Šusterši-:a. »Slovenec« je takoj proglasil dotično notico za »ostuden napad«. A ni se zadovoljil s tem, da je notfto :avrnil, nego je na ta »ostuden napad« dal še posebno lep značilen odgovor z besedami: »Naše somišljeni-ke in sploli vse poštene ljudi pa po-zivljamo, da odgovore na ostudni napad s tem, da se v pravnih zadevah nbračajo na odvetniško pišamo dr. Susteršičevo.« — To je na »ostudni napad« res jako okusen odgovor. -f-    Kamila    Theimer   —   proti
Slovencu«. V tožbi g. Kamile Theimer proti »Slovencu« je bil    včeraj
aslišan odgovorni urednik >Sloven-va* Miha Moškerc. — Toženec je za inkriminirane članke prevzel odgovornost in je rekel. da nastopi dokaz -esnice. Če bo to res storil in ne bo zopet krenil na pota, po katerih se rSlovenec« v tiskovnih zadevah na-vadno plazi, potem smemo pričako-vati veiezanimiv tiskovni proces, kakrsnega v Ljubljani še nismo imeli.
—' Kočevskega sodnika Arnošta Chama u radno občevanje. Iz Ajblja v kočevskem okraju (slovenska ob-čina) se nam piše: Dne 3. maja se je
I vršila pri nas sodna komisijska ob-avnava in sicer v navzočnosti pri-adetih strank, več prič. zastopnikov dr. Gollia in notarja dr. Karnitsch-njgga iz Kočevja, ter sodnika Arno-<za Chatna. Ko so zaslišane priče vse k stvari potrebno izpovedale, se ie sodnik Cham po kratkem razmišlje-vaniu izrazil o izjavah prie: »Alle Zeugen zusammen uissen ein* Hreck.« Sodnik Cham ima lahko o važnosti podanih izpoved tako ali tako innenje — uradno pa se tako ne srne izražati. Ob sebi se razume, da jriče s tako opazko nišo bile zadovoljne in zato je ena navzočih prič odnika Chama dostojno sicer, a krepko zavrnila, da ie Chamu    kar
I sapo zaprlo. Cham si ie hotel na ta lačin iz zadrege pomagati, da je do-ičnega   rnoža na licu mesta v nav-zočnosti ćele komisije »zaradi razža-' jenja časti« na odgovor pozval in ta-aOj na to mu  tuđi odpustil,    rekoč: Za danes naj bo, ker nimam časa.o-
—  Cham je sicer slovenski odpadnik, vendar si odločno    prepovedujemo, da bi se na navedeni način    izražal
ri uradnih obravnavah. K stvari bi Mio še pripomniti,    da bi si sodnik Cham gotovo ne dovolil takih izra-zov, ko bi bil navzoč kak   slovenski dvetnik (nekateri Slovenci   kočev->kega sodnega okraia se že poslužu-c.io odvetnika dr.  Štefana Rajha  iz Ribnice, kar je  tuđi prav), a imenovana dva nemška zastopnika    ništa zavrnila Chama — so pač   vsi   trije strammdeutsch:, pa misli jo,    da je proti Slovencem vse dovoljeno.
— Nemške orijentacijske tablice pri uraditi v Kočevju.    Znano je, da majo pri vseh kočevskih uradih tuđi pravila slovenske stranke, v    pretežni večini pa pri okrajnem glavar-stvu. Clovek, ki ne pozna ondotnih jracinikov - heilovcev (ne izvzemši ečine predstojnikov)  bi mislil,    da i gori omenjene tablice napravlje-e tuđi v slovenskem jeziku.   Temu a ni tako. Kamor se obrneš, poseb-i v gradu, kjer je nastanjeno sodi--:e in glavarstvo,   se vidijo    tablice,
- ikor: »k. k. Richter, k. k. Bezirks-r;ommissar,    k.   k.     Bezirksthierarzt
^", nikjer pa ni niti siedu o kaki slovenski tablici. Posledica temu je, ca tavajo slovenske stranke, posebno one, ki imajo pri okrajnem glavar-^rvu opravka, po hodnikih od vrat do vrat in povprašuiejo po tem ali onem radniku, pri čem pa ali sploh odgovora ne dobiio, ali jih pa kakšen pi-
j v*r - heilovec nemški nahruli, da si irugič sploh ničesar vprašati ne u rajo. To so stvari, ki se dogajajo ksrai vsak dan. Temu se mora od-"moči in zato pozivi jamo gospode fradne predstojnike, osobito pa go-roda barona okrajnega glavarja n sodnega predstojnika, da ukrenejo >e potrebno radi dvojezičnih orijen-taciiskih tabiic. Gospod baron, pričahu jemo, da nam vstrežete v prvi vrsti, ker se vas je že slišalo — posebno ko se mudite v Ribnici ali Vel. Laščah — da hoćete biti vsem Pravični, L j. Nemcem in Slovencem, as jet da to pokažete.
1 — Iz seje c. kr. deželnega šol-*kega sveta. Na Ijiniskih šolah so bili
I   -enovani: Amalija Sever za uči-
teljico na Dobrovi, Marija Z a k r a j-šek za učiteljico v Metliki, Ivan P r i m o ž i č za nadučitelja v Me-kinjah, Friderik K o s i n za učitelja v Gorenjem Jezeru, Anton Krist o f za učitelja v Radomljah, Ga-brijela S i m e n c za učiteljico v Zalogu, Avgusta K 1 a n č a r za nad-učiteljico in Angela Kenda za učiteljico v Kamniku, Adam Draks-1 e r za učitelja v Planini (okr. Cer-nomelj), Felicitas Poljšak in Ju-lijana Luschiitzky za učiteljici v Suhorju, Ivan Cerar za nadučitelja v Cernučah, Pavel Kunaver in Franc Lončar za učitelja na osemrazredni deški soli v Spodnji šiški, Marija V i d e r in Milena V e n c a j z za učiteljici na osemrazredni dekliški soli v Spodnji Siški, Friderik D e r m e 1 j za nadučitelja v Višnji gori, Terezija Furlan za učiteljico v Smartnem pri Litiji, Marija Hirschman za učiteljico v Horjulu, Josip Ambrožič za učitelja na I. mestni deški soli v Ljubljani. Na osemrazredni deški soli v Spodnij Šiški je bilo razpisanih 5 mest. Nezasedena 3 mesta se še en-krat razpisejo in sicer I mesto za iz« kjučno za moške moči, ostali 2 mesti pa s kompetenčno pravico za moške in ženske moči. Na ljudski soli na Viču se sistemizira mesto vero-učitelja. V Malem Slatniku se ustanovi dvorazredna ljudska šola. Tro-razredna šola v Planini pri Logatcu se razširi v štii irazredno ljudsko solo. Ustanovi se dvorazredna ljudska šola v Stranjah. Sprejme se predlog, dajepodeliti naslovprofesorja pravim učiteljem na mestnem dekliškem liceju g^.: Ivan Mlakar, dr. Pavel Grošelj, dr. Pavel Pestotnik, dr. Ivan Pretnar, dr. Rudolf Mole in Josip Berce. Sprejme se predlog, da je pomakniti v VIII. činovni razred srednješolske profesorje: Josip Bu-čar, Martin Majcen, Makso Pimat, Josip Reisner. Bogumil Rernec, dr. Henrik S\voboda.
_~ Rodoljubi. V Dobfichovicah na Ceškem je pred tremi dnevi umri Bogomil W i e s e r, ki je zapu-stil v narodne in dobrodelne svrhe 925.0nn K. »Solski Matici« je zapu-stil 200.000 kron, akademični menzi visokih sol v Pragi 250.0O1 K, društvu za oskrbovanje in vzdrževanje trgovske bolnišnice v Pragi 250.000 kron, nadalje za deset potovalnih štipendij čeških vseučiliščnikov in tehnikov 150.000 K- Pač idealen rodoljub, kakrsne bi tuđi mi rabili.
—  Cesarski svetnik Fran Dober-let ie odstopil kot predsednik   Zveze kranjskih g^silnih društev.     Starost in bolezen mu branita, da ne more več vršiti človekoljubnega dela, s ka-terim si ie pridobil toliko zaslug-
—  Slovenska umetniška razsta-va. Predogled za povabljene goste se vrši v soboto. dne 7. junija ob pol 12. dopoldne. Od 2. popoldne naprej je razstava odprta za plošen obisk.
—  Slovenski profesorji   se   naj-vljudneje vabijo, da pridejo nocoj ob 8. uri 16 minut na južni kolodvor   k sprejemu hrvaških kolegov, ki so priredili  s svojimi dijaki izlet    na    Go-renjsko.
—  O   narodni   obrambi   Sloven-cev  piše    gosp.   Ante     B e g v  listu ^Studentsky  Obzor  Menšinovy«.
—  Hrvaški   izletniki na Slovenskem. Danes zvečer pridejo v Ljun-Ijano z Gorenjskega hrvaški zagrcii-ški dijaki, kakih 60;  izleta se udeie-žuie tuđi 20 profesorjev. Voditelj  tej ekspediciji je znani naš planinar, profesor in književnik Josip P a s a r i ć. Jutri odidejo v Postojno in dalje na Reko.    Pozdravljamo jih  bratski  na bratskih tleh!
—  Ubogi stražniki.    Ljubljanski policijski  stražniki     morajo    zdaj   v najhujši   vročini   nositi   težko    pikel-havbo, da se občinstvu tem bolj daje na   znanje,  v  kako   tesnem   prijateljstvu smo z nemškim  cesarstvom.  A o  tem  danes ne  homo  govorili, pač pa o trpinčenju stražnikov s temi pi-kelhavbarni.    Ves dan    mora    stati stražnik na vročini. na razbeljeni cesti, ves dan mora imeti na glavi pi-kelhavbo, da mu jo razbeljuje solnee, kot bi imel žrjavico vrrh temena. Ali se ne pravi to trpinčiti uboge ljudi? Živine se ne srne trpinčiti, kazen sledi trpinčenju, tu pa odgovorno vodstvo policijsko muči podrejene uslu-žbence na tak način. V imenu huma-nitete prosimo, naj se prizanese s to torturo policijskim stražnikom in naj bi nosili lahke čepiće saj čez dan, če se  ni  mogoče  sploh  iznebiti    pikel-havb.
—  Nezavarovane igle v ženskih klobuk ih.  Ćudno,  kako  so  nekatere dame   skrajno  brezobzirne-    Tuđi  v našem listu je bilo že brez    števila opominov, naj bi dame nosile v klo-bukih zavarovane igle — pa zastonj; še vedno je mnogo dam, ki nosijo nezavarovane  igle.  Letos  imajo dame majhne klobuke;  dobe se sicer tuđi majhne igle, toda prav pogostoma je videti. da imajo dame    pri majhnih klobukih tište igle, ki so jih kupile za velike klobuke. Sosebno tam, kjer je
gneča, so te igle skrajno nevarne, tako pri vhodu v kinematograf, v cirkus, na kolodvor itd. Saj na tujih mestih naj dame zavarujejo svoje igle. Opozarjamo pa častite dame, da je zaradi ten igel že velika nevolja med občinstvom in so nekatere darne že doživele prav izdatne nepri-jetnosti.
— Pohvale vredna odredba. Glasom odloka c. kr. železniškega mi-nistrstva od 18. aprila 1913 št. 6489, je prepovedano na avstrijskih želez-nicah nositi v klobukih nezavarovane igle. — Osebe, ki kršijo to prepo-ved, se morajo izključitl od vožnje in zapadejo kazni od 2 do 200 K ali zaporu od 6 ur do 14 dni.
—  Botanični vrt ob Dolenjskem mostu na Karolinški zemlji je občinstvu brezplačno odprt, da ga poseča in si širi svoje znanje o raznih rastli-nah,    ki jih sicer    ne vidi v blizini nikjer. Žal, da občinstvo tega ne ve, ker vrt nima nobenega napisa. Zato se  je  »Gospodarsko  napredno  društvo za šentjakobski okraj     obrnilo na deželno vlado,    da    preskrbi ob vhodu   vrta  slovenski  napis,  kakor tuđi naznanilo,    da    je vstop v vrt brezplačen in vsakemu dovoljen.
—  Čudne razmere. Danes dopol-dne je bil v neki gostilni v središču mesta neki gost tako nerođen, men-Ua ćelo nekoliko uinobolen, da je morala natakarica po stražnika. Dobila ga je na ulici ter prosila, da bi šel z njo na pomoč.    Mož    postave pa je opravil svojo službo s tem, da ji je prošnjo odklonil, češ, da to ni njegov > rajon<.    Natakarica je potem letala od Poncija do Pilata in nam ni znano, kako se je pozneje ćela stvar izvršila.    Mi moža, ki opravlja svojo službo  po  »predpisih«, ne  kritikuje-rao. On je pač storil, kar storiti mora in more, to je, stranki  povedati,  da to ni njegov »rajon«. S kratka:  mo-štvo naj bode za svojo težavno službo prav podučeno, pa bo red. Čujemo, da bodo morali akademično na-obraženi  policijski  uradniki  prakticirati nekaj mesecev pri sodišču in tam se    bodo    prepričali,    da    policijsko moštvo ni samo za »rajone«, ampak za splošno pomoč. In mislimo, da bodo    gospodje    na Bleivveisovi    cesti nam pritrdili.
—    Tečaj za prostovoljne strež-nice. Dne 2. t. m. se je v deželni bolnici začel dvamesečni tečaj za prostovoljne strežnice, ki ga je priredil >-Rdeči križ« in čigar vodstvo je po-žrtvovalno  prevzel  primarij    medi-cinskega oddelka gosp. dr. J e n k o. Predsednik    deželnsga    pomožnega društva, gosp. vitez G r a s s e 11 i, je odsoten na potovanju, otvoritve    tečaja pa sta se udeležila oba podpred-sednika, okrajni glavar v p., gospocl Del C o 11 in dvorni svetnik gospod dr. Župane. Prvoimenovani je po-zdravil  zbrane  udeležnike, nakar je gosp. dvorni svetnik    dr. Župane udeležence temeljito in zanimivo poduči! o njihovih nalogah. Naj bi plemeniti in človekoljubni vzgled novih samaritank   našel   mnogo posnemo-valk, tako, da bi prvemu tečaju mo-gel kmalu drug slediti.
—   Javen   skandal   pri   mestni užitnini. Pod tem naslovom je priobčil snočni »Slovenec«, čigar predala so odprta vsakemu, kdor hoče svojo krivdo skriti pod politični klerikalni zvon  iii  obeneni škodovati svojemu osebneruu nasprotniku glede vsebine popolnoma neresnično    in    hudobno zavito vest glede užitninskega revi-denta gosp.  Ocepeka,    kateremu očita, da je v službi dejansko napa-del užitninskega paznika Pašo, ga do krvi pretepel in mu skakal po tre-buhu, vsled česar se je Paši »nekaj prigodilo«.    Pred vsem poudarjarno, da smo po informacijah,   ki smo jih dobili, opravičeni poudarjati, da je bil revident Ocepek napaden, udarjen in je naredil, kar je naredil, edino Ie v silobranu proti napadalcu Paši. Pašo je    prejšnii     večer  revidiral  Ocepek in pri reviziji našel, da je spal, in ga, kar ie umestno in umevno, naznanil. To zahteva njegova služba.    Paši se je to zdelo odveČ. Šel je s poljanske mitnice     na     šentpertersko  mitnico, kjer je bil revident Ocepek, in izzval tam skandal. Kričal je, če si ti mene naznanil, bom tuđi jaz tebe. Gospod Ocepek je svaril Pašo, da naj ne dc-la nasilja v službi, če ima kaj za povedati, naj pove drugje. Paša se je nato dejansko lotil g. Ocepka in ga udaril po glavi. Ocepek je nato nasil-nega Pašo, žrtev »Slovenca«, odrinil in ga iztiral iz stražnice. Po daljšem zmerjanju na cesti je Paša odšel. Toliko v pojasnilo javnosti in v odgovor  »Slovencu«, končno besedo pa bosta govorila ravnateljstvo in  so-dišče.
—    Zanimiva nogometna tektna. Kakor smo že poročali, se vrši v ne-deljo popoldne na igrišču poleg Lat-termannovega    drevoreda    zanimiva nogometna tekma, pri kateri nastopi-jo kot nasprotniki prvokrat v letošnji sezoni bratje Hrvatje- Da »Ilirija« ne bo imela pri tej priliki lahkega dela, je razumljivo, kajti na Hrvatskem je nogometni šport vse bolj razvit ka-
kor pri nas in imajo že samo v Zagrebu več športnih društev kakor pri nas na Slovenskem sploh. Med hr-vatskimi moštvi zavzema Gradjanski športni klub tretjo mesto, torej je nekako na isti visini kakor vsi oni hrvaški klubi, ki so dosedai že igrali y Ljubljani. Ta tekma bo torej najzani-mivejša, kolikor se jih je letos igralo v Ljubljani. Temu primerna nai bi bila tuđi pozornost občinstva, tem-bolj, da ne odnesejo zastopniki brat-skega naroda iz Ljubljane vtiskov, kakor da tu ni nikakega zanimanja za športne prireditve.
Nošnja društvenih znakov v soli. C. kr. deželni šolski svet je prepove-dal z odlokom z dne 19. maja t. I., št. 2987, vsem učiteljem in verouči-teljem med izvrševanjem njihove službe v soli, nositi na vidnem mestu vse društvene znake.
Zgodovinski dan. V nedeljo 22. junija bodo na gori sv. Ahacija pri Turjaku praznovali spomin na kr-ščansko zmago nad Turki 1. 1593. Na ta dan je tuđi cerkveno žegnanje. Pred časom so izletniki na ta dan radi prihajali na goro sv. Ahacija, posebno izetniki iz Ljubljjane. Naj bi bilo tuđi letos tako. Skrbljeno je za vsakovrstno razveseljevanje, za okrepčilo pa skrbe krčmarji zgoraj ni zdolaj na Turjaku. Ljubljanski izletniki se odpeljejo iz zjutranjim do-lenjskini vlakom do Škofeljce, od tam pa je 2 uri 30 min. peš na goro. Vsak izletnik si lahko ogleda tuđi turjaški grad. Počivalo pa se bo v narodni gostilni pri Prajerju.
»Kočevska surovost«. Piše se nam: Poročamo vam o zadevi, v kateri smo pričakovali, da se bode razpravljalo pri pristojnem sodišču. Ker se pa to iz nam neznanih vzro-kov ni zgodilo, naj vsaj širša javnost izve, kako se tu v Kočevju postopa s Slovenci. Stvar je sledeča: Na le-tošnjo Veliko soboto okoli pol 9. ure zvečer je bilo v gostilni mesarja Loj-zeta Honigmanna v Kočevju hišna številka 68 med drugimi gosti tuđi 7 slovenskih fantov od tukajšnjega premogovnika, izmed katerih sta dva bolj na tiho in na dostojen način zapela — slovensko pesem. Gostilničar Honigmann, čigar žena »Talči« je že znana izza ^veleizdajniškega« procesa proti Češniku, se je radi slovenske pesmi razkačil, kakor razdražen maček je nahrulil slovenske fante z besedami: »Sakramenske kuzle, ali ne boste prec tiho«?! Na to je neki Kuzma od imenovane slovenske družbe, ki je tuđi pomagal peti, vstal in se hotel odstraniti od miže rekoč: »Jaz ne ostanem več tu; mi nismo nobene kuzle«. Te besede pa so bile Hdnigmannu odveč. Prijel je Kuzma in ga vrgel iz gostilne na vežo z besedami »marš ven« ter mu je na veži prisolil prav krepko mesarsko zauš-nico. Honigmann pa še ni prenehal, ampak je Kuzma porinil čez steklena vezna vrata na cesto; pri tej priliki se je razbila sipa na veznih vratih in Kuzma si je ob razbito sipo na več mestih tako roko prerezal, da mu je curkoma kri lila. Honigmann še ni miroval, ampak pridrvel je za Kuz-mom na cesto z dvignjenim stolom v roki in nad njim vpil: »Kdo je sipo ubil?« V tem trenotku pa je že tuđi bil zraven policaj Jožef Kraker, kateri je — namesto Honigmanna — Kuzmo kratkomalo in brez vzroka vklenil ter mu napovedal aretacijo in to kljub temu, da je Kuzma ponovno rekel Honigmannu in policaju, da bode razbito sipo plačal in da ga naj pustita pri miru. Po teh besedah je policaj odvedel Kuzma v občinski zapor, Honigmann pa mu je glede sipe odgovori!: »boste že jutri plaćali«. Kuzma je bil v zaporu od 9. ure zvečer do dmgega dne do 1. ure po-poldne, ne da bi se bil v tem času kdo pri njem oglasil. Ko je policaj Kraker ob 1. uri popoldne Kuzmo iz-pu.stil iz zapora, je od Kuzme zahte-vaf za gori omenjeno sipo, katero je pravzaprav gostiničar in mesar Honigmann sam ubil in katera stane kvečjem 30 vin. — 1 krono. Kuzma je seveda, ker je komaj čakal, da se resi kočevskih krempljev — plačal policaju zahtevano kronco; kaj se je s kronco nadalje zgodilo, t. j. ako jo je policaj Kraker dal Honigmannu ali jo na šnopsu ali na petijotu zapil, o tem se ni nič izvedelo. To smo zato priobčili, da širša javnost vsaj nekoliko izve, kako se Slovencem godi v tem  smrdljivem kočevskem  gnezdu.
Dirka kolesarjev in škofovih konj Velesovo - Kranj. V sredo 4. t. m. visele so že od jutra zastave s stolpa župne cerkve in župnišča v Kranju! Ako bi bile zastave samo na zvoniku, bi si vsak lahko razlagal to s kako cerkveno slavnostjo, tako je pa marsikateri začuđeno vpraseval, zakaj da so zastave samo na omenje-nih dveh poslopjih in ne tuđi vsaj na hišah znanih klerikalcev! Ob 5. po-pokhie — reklo se je — se vrnil škof iz Veiesovega v Kranj, kamor je za nasiednji dan sklical vse dušne pa-stirje tega okraja k — raportu! Pre-
brisanim glavam Kranjčanov ni šio to nenavadno sklicanje prav skupaj, zato so se slišala različna domneva-nja, kakor n. pr. da bodo župniki dobili ukore, ker ljudstvo ni dovolj iz-vežbano za sprejem škofa in ker se je toliko nesreč zgodilo pri streljanju z možnarji in postavljanju mlajev; drugi so pravili zopet, da bo v fa-rovžu velika zaključna pojedina, kjer bo škof prejel obenem od vsakega župnika po 100 K kot plačilo za bir-mo, tretji zopet, da bodo župniki dobili navodila, kako imajo ljudstvo pridobiti, da bodo bolj podpirali ško-fove zavode v St. Vidu itd. — Prišla je peta ura, v zvoniku so začeli pritr-Kavati v znak, da se škof pelje proti mestu! Ljudstvo, osobito ženski spol, je hitel iz radovednosti na ulice in glavni trg! Kmalu zagledajo kolesar-ja, kojega kolo je okrašeno z veriga-mi iz rdečega in modrega papirja, suhih rož in smrečja, ter s — papeže-vo zastavo! Za njim 16 drugih kolesarjev - fantov iz Veiesovega z ena-ko okrašenimi kolesi in s slovenski-mi trobojnicami; — za temi kočija s škofom, kojemu se je videlo na obrazu, da mu komedija izredno ugaja. Tuđi gledalcem je ta prizor tako uga-jal, da so se na glas smejali za vozom! Še ćelo znano pobožnim ženi-cam ušel je smeh rekoč, da kaj take-ga še nišo videle in da je tako vožnja boli za — pustni torek! — Bila je prav smešno dirkanje skotove kočije s kmečkimi kolesarji. Ka] je to mar najnovejši način počeščevanja škofa? Zdi se nam, da prečastita du-hovščina malo preveč geda na take x-parade«, ki izpadejo vedno komično, zakaj iz osebnega prepričanjalahko rečemo, da ravno tišti ljudje, ki so pri vseh katoliških paradah prvi, se obnašajo v cerkvi najmanj sp.o-debno.
Požar. Iz Lancovega pri Ra-dovljici nam pišejo: Dne 5. t. m. ob 1. ponoći je nenadoma izbruhnil v znani tovarni Ivana Derniča, župana in posestnika na Lancovem ogenj. Ker je stavba bila po večini lesena in les suh kakor smodnik, je plamen trenutkoma objel ves obširni objekt in nastalo je ćelo goreče jezero. Bil je pač veličasten — a grozen pogled. Da si more tuđi oni predstavljati ve-likanski požar, ki ga ni gledal z last-nimi očmi, pač pa pozna Radovljico in njeno okolico, povemo, da si lahko pogledal na stolpno uro v Radov* Ijici, ki je vendar oddaljena od Lancovega 20 minut. — Vsled suše in velikanskega ognja so bila vsa so-sednja poslopja, ki so po večini lesena in poleg tega je še tisoče in tiso-če tramov, hlodov in na vagone lesa nakopičena — v skrajni nevarnosti, da postanejo žrtev nenasitnega plamena. — Toda naravnost nadčlove-škemu naporu domačinov in neka-terih Radovljičanov se je posrećilo omejiti ogenj Ie na glavno poslopje in tako je bilo obvarovanih nebroj ljudi pred beraško palico. Na lice mesta došla Radovljiška požarna bramba je z ogromnim naporom vzdrževala ogenj v njegovem ognji-šču. In na mestu, kjer je stalo prej obširno tovarniško poslopje, je danes kup kadečega se pepela in osmojenih tramov. Skoda je ogromna, gospodar je bil pač zavarovan, a škoda bo tem občutljivejša, ker je zgubilo z uniče-njem te tovarne lepo število delav-cev svoj kruh. — Pri te\ priliki moramo omeniti sledeče: Dobro bi bilo, da ima pri enakih prilikah Radovlji-š\i nočni čuvaj dostop do cerkvenih zvonov, da lahko prične biti »plat zvona«, mestno županstvo mu naj pa omisli vsaj pošten rog, da ne bodo meščani mislili, da je zašel kak avto-mobil v mestno obzidje in »ven« ne more. — In slednjič Še to-le: k požaru ni prihitela niti ena sosedna požarna bramba, dela bi bilo mnogo. Menda nišo sosedne požarne brambe samo za parado tu. Vsa] je vendar naše kršćansko geslo: bližnjemu v pomoč.
Kinematograf »Ideal«. Danes »Speciani večer« s sledečim spore-dom: 1. Wirtemberško. (Potovalni film.) 2. Sveže pleskano. (Humoristično.) 3. Eclairski teden. (Najnovej-še, šport, moda itd.) 4. Rokavica. (Drama.) Samo zvečer! 5. Leo in Tontolini v oblakih. (Komično.) Samo zvečer. 6. Katera je? (Amer. ve-seloigra.) 7. Bilo je nekdaj... ali Srčna zadeva. (Učinkovita drama Nordiskfilm Ko. v treh dejanjih z Valdemar Psvlandrom v glavni vlo-gi.) 8. Živali se vojskujejo. (Zelo humoristično. Komedija, pri kateri so-delujejo samo živali. Ruski film.) — Jutri v soboto 7. junija: Asta Niel-sen: Grehi očetov.
Dantejev »Pekel v kinematografu »Ideala. »Fremdenblatt« od 20. marca 1913 piše: Vse prijatelje kinematografije bo gotovo presenetilo, videti velikansko delo Dantejevo »Nebesko komedijo« v filmu. Na-pravljanje tega umotvora ie trajalo nad dve leti in so sodelovali najslo-vitejši italijanski umetniki,   režisertf
Stran 4.
SLOVENSKI   NAROD.
12/. štev.
in igralci. Stroški za ta velikanski film so bili naravnost ogromni in se ta film predvaja v vsch večjih mc-stih Evrope in Amerike s kar največ-jim uspehom že ćele mesece. Po pravici se lahko trdi, da je ta iilm naj-večje urnetniško delo kinematografije. Posebna predstava, ki se je vršila včeraj v Elitekino, Wollzeile 34, I. okrai, je žela mnogo priznanja. Predstave se vrše s 23. t. m. počenši vsak dan v SophiensaJen III. okraj Marxergasse. — Tuđi v Ljubljani imeli bodemo priliko, videti ta velikanski umetniški film in sicer se bo predvajal od petka 13.—16. t. m. v kinematografu »Ideal«. Ravnateljstvo se ni strašilo ne truda, ne stro-škov, samo da si pridobi ta umotvor. Ker so pa nabavni stroški ogromni so cene malenkostno zvišane. Predstave vrše se ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. uri.
Aretacija. Brezposelna Ana Tur-kova iz Medvod in Makso Potočnik iz Dobrunj imata že dei. časa ljubavno razmerje in sta bila zadnji čas oba v boInišnico.Turkova je okrevala in šla stanovat na Žabjek št. 3, Potočnik je ostal pa se v bolnišnici. Snoči pa mu je srce zahotelo po ljubici in je ušel kar v bolnišnični oble-ki k nji. Ko se je informirat v hiši, kje stanuje, je šel v stanovanje in do-bil za vratmi svojo ljubico z nekim železničarjem. Nasral je ogenj v strehi in ko je železničar odnesel pete, se je začel prepir med ljubico in Potočnikom, pri katerem sta sodelo-vali se dve drugi, nepoklicani ženski. Konec koncev je bil: zaljubljeni parček je bii aretiran, »koncertni spremljevalki* sta bili pa obsojeni vsaka na 8 K globe. Za sodelovanje *>e bodeta drugič   gotovo    zahvalile.
Društvena naznanila.
Pomladna veselica pevskega društva »Slavec«, ki se vrši v nede-ljo, 8. junija na velikem in krasnem vrtu hotela >Tivoli« bode brezdvom-no vsakogar zadovoljila. Poleg pevskega zbora, nastopi novi popolni or-kester Slovenske Filharmonije, v veliki dvorani bode ples, na spodnjem Ijudskem vrtu velik vrtiljak in druge nabave. Začetek ob 4. popoldne in traja do 12. ponoći. Vrtiljak pa prične svoje delovanje že dopoldne. Toraj v nedeljo na veliko »SlavČevo* pomla-dansko veselico.
Šentjakobski semenj priredi kot običajno Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj ob priliki žegnania v šentjakobski fari dne 27. julija in sicer v prid svoji razvijajoči se in vsestransko delujoči javni ljudski knjižnici.
Društvo slov. f>rofesorjev v Ljubljani priredi v soboto, 7. t. m. ob 8. zvecer v gostilni »Zlatorog« (Go-sposka ulica) sestanek, na katerem poroča društveni predsednik o stanju službene pragmatike. Obilne udeležbe pričakuje odbor.
Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo ima v soboto, t. j. 7. t. m. ob b. zvecer svoj redni letni občni zbor v veliki dvorani Mestnega doma.
Društvo za varstvo otrok v Kainniku je priredilo v nedeljo, 1. junija v novo otvorjeni kopaliski re-stavraciji v Kamniku koncert, čigar čisti dobiček je bil namenjen imeno-vanemu društvu. Koncert se je prav lepo končal. za kar gre posebna zahvala gdč. Faniki Iskra.
ZJet belokranjskega Sokolstva. Dne I. junija priredila so belokranj-ska sokolska društva popoldanski zlet z javno telovadbo v Gradac. Zleta se je udeležilo okoli 80 Sokolov v kroju, izmed teh jih je nastopilo pri prostih vajah 30. Točno ob 3. so bila vsa društva na določenem prostoru. Po skušnji za proste vaje se je vršil obhod; Gradac je bil ves v zastavah. Po obhodii je pozdravit župan grada-ške občine zbrano Sokolstvo v kratkih, a jedrnatih besedah, zahvalil se mu je starosta župe br. Makar Dako, ki je poudarjal pomen Sokolstva za našo Belo Krajino. Nato se je vršila javna telovadba, ki je dokazala, da ima belokr. Sokolstvo dovolj zelo sposobnih in dobrih telovadcev. Pri telovadbi je bilo zbranega zelo mnogo zavednega belokranjskega ljudstva, ki je z zanimanjem sledilo ćeli telovadbi. Po telovadbi se je vršila na vrtu br. Dima zelo animirana veselica, katere se je udeležilo jako veliko število ljudstva. Prvi letošnji javni nastop belokranjskega Sokolstva naj bo v spodbudo za nadaljne delo slehernemu društvu, kajti do-kazal nam je, da je v posameznih društvih dovolj moči, ki vestno vr-šijo svojo težko nalogo. Bratje, na-prej, niti za korak ne nazajH Ob-enem bodi izrečena iskrena zahvala vsem cenj. damam, ki so pripomogle k lepemu uspehu veselice in vsem, ki so z darovi ali drugače pripomogli k dobremu gmotnerau uspehu. Na zdarl
RljiŽlfMSt.
— »Veda« ima v številki 3. na-slednjo vsebino: Odgovori na anketo o jugoslovanskem vprašanju; Šaša Nadin: O znanstveni preosnovi socialnega reda; dr. Albert Đazala: Problem ličnosti; dr. Karei Ozwaid: Bistvo in vzgojni pomen sugestije; dr. Oto Stehlik: Karei Havliček-Borovskv o Slovencih; dr. Ivan Prijatelj: Gradivo — ustanovitev Blei-vveisovih novic. Pregledi in referati. Slovstvo, umetnost, kulturna zgo-dovina: Zofka Kvedrova: Novo-Na-daši; Ivan VavpotiČ: Poglavja o slovenski umetnosti; T. Šaša Šantel: Aforizmi o umetnosti; Emil Adamič: Novi akordi. Filozofija: F. V.: Nova vera. Pravo: A. O.: Pravniški mo-dernizem. Zgodovina: Dr. Fr. Kos: Ženitovanjska pogodba iz 13. stolet-ja. Politična ekonomija: A. O.: Neo-merkantilizem in organizacija gospodarskih interesov; V. K.: Dr. Emil Brezigar: Vorboten einer wirt-schaftskrise Deutschlands; Cene in mezde v Angliji. Publicistika in polemika. V. K.: Katcro naziranje o politični strani jugoslovanskejara vpra-šanja je torej pravilno? Beležke.
Razne stvari.
*  Nesreća v tovarni za cementne izdelke. V tovarni za cementne izdel ke v \\ allenstadtu v okrožju Curiha je eksplodiral motor.    Porušila se je streha in razbiti so vsi stroji v delav-nici. Poškodovanih je tuđi mnogo iz-deikov, ki so bili pripravljeni za odvoz.    V delavnici    je   bilo navzočih slučajno samo 5 delavcev. 3 so ostali na rnestu mrtvi, 2 pa sta smrtno ne-varno ranjena.
*  Zločin stare   matere.    60!etna ženica,    posestnica Richter   iz  \Vin-tiisch-Ritza    pri  Berolinu    je  peljala 41etno hčerko svojega sina v bližnji gozd in ?o zakopala živo v skoro 1 m globoko jamo. Čez eno uro so prišli hudodelstvu na sled, toda deklica je bila seveda že mrtva. Ko so aretirali zlocestno starko, je ta mirno izjavila, da je hotela ravno pred prihodom orožnikov zakopati    še    dva otroka svojega sina.    Starko    so    oddali v blaznico.
*  Največji biograf v Evropi ima, kakor poroča list »Nordland«    mesto Kodanj.    Nameščen je v starem po-slopju  centralnega kolodvora,  ki  ga po otvoritvi osebnega kolodvora nišo več rabili. Kolodvorska dvorana, ki je bila pripravljena kakor biograf, je ćolga 70 metrov in visoka 15 me-trov. Gledališka dvorana ima prostora za 3000 gledalcev. Zvecer se pri-rejajo dve predstavi, od katerih vsaka traja dve uri.    Biograf ima orke-ster 30 članov, promenadne prostore, čakalnico, čajevi salon in udobne re-stavracijske  prostore.
*  Čenstohovske dragocenosti. V
Vidacki na ruskem Poljskem sta dva vaščana iz vaši Vagin nasla v gozdu sliko Čenstohovske madone in sliko sv. Simona. Na istem mestu so drugi dan našli cerkvene svece, križ in du-hovniški ornat. Pri nadaljnem iska-nju so našli zahoj z napisom »Pozor^. V zaboju so dobili slike velike zgodovinske vrednosti. Vm ti predmeti izvirajo iz cerkve v Censtoho-vu. Upajo, da bodo dobi I še ostale dragocenosti     čenstohovske  cerkve.
*  ffrvaško ženstvo se ne udele-ži mednarodnega ženskega kongresa v Budimpešti. Hrvaške žene so skle-nile, da hočejo biti solidarne s češkim ženstvom, ki je tuđi odpovedalo ude-Ježbo na kongresu in sicer zaradi od-klonitve referata o Slovakih. Češko ženstvo priredi isti dan kongres čeških ženskih    organizacij in sicer v Pragi.    Na tem  kongresu    priđe na dnevni red v prvi vrsti tozadevni referat  Vvk-Kuneticke.   Tega   češkjega kongresa se udeleže    bržkotne    tuđi zastopnice  hrvačkih  ženskih  organizacij.
*  Podjetni šofer baronice. Baro-nica  Vaughanova, ki  je  bila nekdaj soproga kralja Leopolda,    stanuje v palači na Elizejskem polju. V zadnjih letih je služil pri njej tuđi šofer, ki se je zdaj začel spominjati raznih »spo-minov«, ki bi jih rad napisal in izdal. Zbral je torej ćelo vrsto raznih do-godkov in zanimivih doživljajev    iz življenja svoje gospodarice, ki jih je hotel izdati. Čudno pa je, da ni našel založnika za to »senzacijsko« delo. V tej bedi se je obrnil podjetni šofer naravnost na baronico.     Izjavil je. da mu neki angleški založnik ponuja 40 tisoč frankov za njegove »Spomine«, da pa noče sprejeti te ponudbe,   ker bi morda s svojim spisom kompro-mitiral baronico. Baronica pa je ta-koj spoznala, da ima opraviti z izsi-ljevalcem in ga je povabila,   naj   jo obišče drugi dan. Drugi dan pa ga je dala iznenaditi po policiji, ki se je bila skrila za špansko steno. Zdaj bo moral podjetni šofer in pisatelj pre-mišljevati »Spomine« v zaporu.
*  2iva zazidana.     Iz Barcelone f prihaja vest o groznem zločinu. Pred par dnevi je prišlo k nekemu zidarju v barcelonskem predniestju par eie-gantno oblečenih gospodov, ki so ga prosili, naj popravi neki podrti zid, ki ni  daleč od njegovega    stanovanja. Obljubovali so mu veliko nagrado, če takoj delo izvrši. Zidar je vzel orodje ter odšel ž njimi. Kmalu nato pa so gu neznanci prijeli, zamašiii mu usta z robcem, zavezali mu oči ter ga posadili v avtornobil. Razentega pa so mu zagroziii, da ga takoj ustrele, če bo klical na ponioč. Avtoniobii se je ustavil še le po dveh urah. Zidarja so tedaj odvezali in mu sneli tuđi obvezo, s katero je imel    obvezane   oči. Stal je pred nišo. In ko so mu grozili
z revolverji, so zahtevaii, naj zazida neko odprtino, v kateri je v svojo najvecjo grozo zagledal krasno mlado deklico. Nesrečnica je bila zveza-na in tuđi usta je imela zavezana. Obupno ga je gledala s svojimi kras-nimi oeini. Toda namirjeni revolveni so prisilili zidaria, da je začel svoje grozno delo. Ko je delo dokončal, so mu dali bogato nagrado, mu zavezali oči, posadili v avtomobU ter ga otl-vedli. Zopet so ga vozili dve uri ter ga posadili iz avtomobila na mestu, od koder so ga odpeliali. Zidar je stvar naznanil policiji, ki zdaj išče hudodelce. Nekateri pa menijo, ua zidar ni pri pravi pameti.
*    Vročine,    nevihte    in   strele. Zadnje  nenadne  in  hitre  vremenske rrernemhe so povzročile nebroj  nc-sreč in nezgod, ki so zahtevale veliko človeških žrtev in ki so povzročile tuđi velikanske materijalne škode.    Poročaii   smo pred    kratkim o grozni katastrofi,   ki je zadela rnesto Doblingen  na \Viirtennerskem.   Mesto    je    popolnoma uničeno.    tzmed številnih nesreč. ki so se pripetile v zadnjih dneh  poročamo sledeče:    V Sortlu pri Inomostu    je udarila med nevihto strela v velik hrast, pod ka-terim so iskali zavetja pred naliveni tnje kmetje. Strela je mogočen hrast popolnoma razklala, pri tem sta oble-žala    dva    kmeta   na mestu   mrtva, tretjega pa so odpeljali smrtnoranje-nega v bolnišnico. — V Litomericah je udarila strela na vojaškega straž-nika    na     pijonirskem      vežbalisču Vencla Havraneka. Našli so ga njegovi tovariši   popolnoma   ožganega, mrtvega. — V Vilki Szlahecki, neda-leč od Lvova,   je    udarila strela ponovno v vas in je zadela   8 oseb.   5 oseb je obležalo mrtvih, 3 osebe pa so smrtno nevarno ranjene. Bržkotne podležejo opeklinam. Veliko oseb pa je lahko ranjenih, ki so v domaći oskrbi. — V Berolin dohajajo neprestano    poročila o večjih    in manjsih nesrečah v Nemčiji. Posebno so pri-zadeti voiaki na vajah. — Iz Lotze-na je prišlo brzojavno poročilo, da je udarila    na    tamošnjem    vežbališču streia v skupino vojakov 24 mož.    5 vojakov je obležalo na mestu mrtvih, vsi ostali pa so smrtno   nevarno ranjeni.   Nedaleč   od tam v Arrysu je udarila    strela v vojaški    lazaret in ranila   več kot 20 vojakov,   katerim bodo težko ohranili življenje. V cko-lici Koblenca se je utrgai oblak. Na-liv je uničil    skoro   vse   naselbine v dolini    med Koblenzom in Rchnsom. Žrtve še nišo znane. Skoda je ogromna. 2e!ezniška proga je na več me-stih po 2 metra visoko nasuta s pc-skom in skalami, tako, da je železni-ski in brzojavni    promet popolnoma ustavljen.   Iz Kolina poročajo, da je bilo v okolici   inesta 6 oseb od strele ubitih, več kot 20 pa nevarno ranjenih. V posameznih okrajih je padala čez 20 minut suha toča, ki je uničila ćela ozemlja. Škoda je ogromna. Podobne    nesreće se poročajo   tuđi iz Severne    Francoske,     Nizozemske, Holandske in iz drugih srednje evropskih kraiev.
*  Intermezzo pri konjski dirki. — Iz življenja sufragetke. V sredo dne 4. junija se je pripetil med   konjsko dirko v Londonu izreden dogodek. ki bi bil imel prav lahko    dalekosežne posledice.     Med dirko, ravno ko so konji drvili v najostrejšem tempu, je preskočila neka ženska barijero in se zapodila med konje. Bliskoma je bila pred konjem »Aumer«, s katerim se je udeležil dirke kralj Juri. Popad-la je konja za uzdo in ga potegnila k sebi. Prizor je bil strašno razburljiv. Predrzna napadalka je odletela v barijero,    toda padel je tuđi konj »Aumer« in žokej Henrv Jones. Vsi trije so obležali za hip kot mrtvi,   tekma je bila ustavljena. Odvedli so kralje-vega konja, ki se je lahko poškodo-val.      Med tem so spravili pokoncu žokeja Jonesa, ki ima sicer    veliko, toda ne nevarno rano, na čelu. Na-padalko pa so odnesli kot mrtvo   v bolnico,   kjer se je po dolgem času zavedla.     Izvedeli so še pred njeno izpovedjo, da je izvršila   atentat   v imenu sufragetk. Imela je namreč na krilu pritrjen listek, na katerem je bilo napisano njeno ime.     Miss Emily Davison, znana in navdušena sufra-getka, ki je že veliko    delovala    za žensko gibanje in je ena prvih vodi-
teljic sufragetk. Miss Davison je zelo naobražena in inteligentna ženska, ki je dovršila londonsko univerzo. V zadnjem času je živela v grofiji Nor-thur.ibcrland na deželi. Njeno sufra-getsko delovanje je zelo pikantno. Trikrat že se je splazila neznano na kak način v angleški parlament, da bi metila z inedklici seje. Toda vselej so jo zasačiii in odpraviii. Zadnjikrat so jo iztaknili v parlamentu v veliki cevi za ventilacijo. Bila je že nešte-tokrat policijsko kaznovana, ker je dejansko napadla stražnike in jim uhranila, da nišo aretirali izgrednic sufragelk. Bila je obsojena že nešte-tokrat ne samo v denarno globo, marveč je sedela parkrat tuđi že v zaporu. Nekoč je v zaparu stavkala pet dni s tem, da ni cei čas prav ni-česar jedla. Oddali so jo v bolnico in nato izpustili. Lansko leto je bila obsojena v Aberdeenu, ker je napadla in skoro pobila nekega duhovnika, katerega je imela za zakladnega kancelarja Georgeja. V ieči je zabarikadirala vrata in dolgo ni mogel nihče do nje. Pomagali so si na ta način, da so pcklicali požarno bram-bo, ki ie napolnila iečo do polovice visine z vodo, ki je dvignila barikado in omogočila vhod v ceiico. Seveda so sufragetke zaradi tega strašno napadale vodstvo kaznilnice in označile tako postopanje napam ženski kot barbarsko in vandalsko. Podobnih zanimivih anekdot iz njenega življenja bi navedli lahko še več, toda treba bi bilo za to ćele brošure.
Telefonska in hrzojoi^na
porociia.
Krio ie kriv avstrijskih   diplomatskih porazov?
Petrograd, 6. junija. »Ruskaja Molva« priobčuje vest, vzbujaiočo \eliko pozornost, da je polkovnik Redi tako v času aneksijske, kakor tuđi v dobi zadnje krize nepopisno mnogo koristil Rusiji. Rusija je bila vsak trenotek obveščena o vsaki najmaniši spremembi v avstrijski vojski, o njeni razvrstitvi na mejah in o v\en\h načrtih, tako da je lahko po tem uravnala svoje diplomatsko deiovanie. Na temelju Redfovih po-ročil je mogla Rusija paralizirati vsa-ko avstriisko voiasko odredbo proti sebi in ko ?e Avstro-Ogrska uvidela, da je Rusija proti vsem njenim odred-bam takoj cdgovarjala s protiodred-bami, ni mogla za svoie zahteve tako nastopati, kakor bi bila želela. Po-sledic?. tega so bili diplomatski porazi, ki jih ie Avstro-Ogrska monarhija dož:vela v vseh iazah balkanske krize.
Sled   o   Redlovem zločinu najden v Zagrebu.
Zagreb, 6, junija. Prvi sled o Redlovem izdajstvu je bil odkrit v Zagrebu. Tam so zaprli nekega Finca z imenom Kopkep, ki je imel za-stopstvo neke inozemske zavaro-valnice in je bil obenem ruski vohun. Kopkepa je izdal eden izmed njegovih agentov. Ko so izvršili hišno pre-iskavo na njegovem stanovanju, so našli med njegovim spisi mnogo sumljivih dokumentov, ki so policijo spravili na sled ruskemu vohunu Bravuri v Budimpešti, katerega je nato policija tuđi aretirala. Tako pri Kopkepu. kakor pri Bravuri so našli čeke neke banke iz Štokholma. V Zagrebu je vodil preiskavo proti Kopkepu stotnik avditor Kresnik. Kresniku je Kopkep neprestano go-voril o nekem višjem častniku v Pragi, za katerega ime pa ni vedel, marveč samo za njegovo vohunsko šifro. Na temelju Kopkepovih izpo-ved so oblasti pričele preiskavo ter končno izsledile Redla.
Ogrska kriza.
Budimpešta, 6. junija. Predsednik magnatske zbornice baron Joszika in predsednik poslanske zbornice grof Stefan Tisza sta odpo-tovala na Dunaj, kjer ju sprejme vladar v posebni avdijenci. Kakor se za-trjuje, bo ministrska kriza rešena že v najkrajšem času. Slej kot prej stoji še vedno v ospredju kandidatura grofa Tisze za mesto ministrskega predsednika.
Dogodki na Balkanu.
Poslaniška konferenca.
London, 6. junija. Včerajšnja poslaniška konferenca se je v prvi vrsti bavila z vprašanjem albanskih meja in egejskih otokov. Pri razpravi se je naglašalo, da bo večina Egejskih otokov pripadla GrŠki in sicer tem več, čim zmernejša bo v svoji zahtevi glede albanskih meja. Prihodnja konferenca bo v ponedeljek dne 9. junija.
Seja mirovnih delegatov.
London, 6. junija. Danes se vrši plenarna seja mirovnih delegatov. GrŠka se še vedno upira podpisati dodatne mirovne protokole in sicer z
ozirom na to, ker Turčija neče obnoviti starih privilegijev, ki jih je preje uživalo grško prebivalstvo na Tur-škem. Srbski delegat Paviović je iz-delal kompenzacijsko formulo, da se razreši še ta grško-turški spor. Vkljub temu je pričakovati, da bodo še danes podpisani vsi protokoli. Srbski mirovni delegati odpotujeio v ponedeljek 9. junija iz Londona v domovino.
Bolgarska ministrska krtz«.
Sofija, 6. junija. Snoči se je VT--šiia seja ministrskega sveta, ki sta se je udeležila tuđi dr. D a n e v in fi-nančni minister Teodorov. Oba državnika sta popolnoma solidarna z Gešovom, da je položaj tak, da ie potrebno, da priđe na krmilo nova vlada. Demisija Gešovega kabineta še sicer ni bila sprejeta, vendar pa je gotovo, da se to zgodi v najkrajšem času, morda že danes. Najbrže bo prevzelo vlado koalicijsko mini-strstvo, kar bi bilo smatrati za ugo-den znak za mirno rešitev vseh spo-rov med zavezniki. Vendar pa ni iz-ključeno, da pridejo na krmilo Ra-dos lav isti, ki se odlikujejo v svoji mržnji nasproti Srbom. Ce se to zgodi, da pridejo na vlado Rado-slavisti, je čisto gotovo, da se bodo odnošaji med Bolgarsko in Srbijo zopet znato pooštrili in da bo znova nastala enaka napetost, ki je že nedavno tega skoraj povzročila vojno.
Grška      nezaupnost   nasproti   Boi-
garom.
Solun, 6. junija. Z ozirom na vesti, da so bolgarske čete opustile nadaljne napade na grške in srbske pozicije, poudarjajo tukajšnji grški listi, da Bolgarska neposredno ojačuje svoje čete in da je vsa njena popustljivost samo navidezna. Čim se bodo Bolgari začutili dovolj močni in čim bodo zadostno uspavali svoje zavez-nike. bodo nepričakovano in z vso silo udarili nanje.
Grška se oborožuje.
Atene, 6. juniia. Vlada je pokucala pod orožje vojaški letnik 1913. Nadalje je sklenila dati takoj zgradi-ti novo ogromno oklopnico, ki bo ob-segala 19.000 ton.
Srbi so zapustili Štip.
Sofija, 6. junija. Bolgarska brzojavna agencija javlja, da so srbske čete zaoustile vse pozicje v Štipu in okolici. Pred Stipom se nahajajo se-daj samo Bolgari. Na vsi crti vlada popolen mir.
General Zsvfcović.
Belgrad, 6. junija. General 2iv-ković, ki je med vojno nevarno obo-lel in si kot rekonvalescent iska! okrepitve v Opatiji, ie popolnoma okreval ter včeraj odpotoval iz Bel-grada v Skoplje, da zopet prevzame poveljstvo svoje armade.
Promet v Dardanelah.
Carigrad, 6. junija. Turska vla* da je odprla Dardanele trgovskemu prometu, dala poloviti vse plavajoč: mine ter odredila, da se na azijski obali zopet prižgo luči v pomorskih svetilnikih. Vojvoda    Putnik    generalu Savovu.
Belgrad, 6. junija. »Politika« javlja, da je vojvoda Putnik poslal generalu Savovu obvestilo, da je od-redii, da naj srbske čete odgovore na vsak napad in preidejo takoj v ofenzivo, ako bi Bolgari še kjerkoli po-skušali navaliti na srbske pozicije.
Gospodarstvo.
— C. kr. priv. splošna prometna banka, podružnica Ljubljana, preie I. C. Maver. Stanje denarnih vlog dne 31. maja t. L: 69,642.871 kron,
— Zaznamovanle popotnega blaga. V izogib večjim zakasnitvam pri oddaji popotnega blaga vsled razne zapeljave ali zamembe se potujo-čemu občinstvu nujno priporoča, da zaznamuje popotno blago vsake vrste (kot potno prtljago, brzovoz-no in vozno blago) z naineinbno postajo in z imenom, stanom, krajem in stanovanjem prejemnika (lastnika). Najsmotrenejše se zgodi to na prt-ljagi (tovoru) oziroma nje ovoju sa-mem ali na listku, ki je na isti trdno prilepljen v ćeli svoji velikosti. Pri košarah, vrečah, balah, torbah itd. je priporočljivo, napisati podatke na z blagom trojno zvezano tablico iz lesa, usnja ali kartona. — Ta odredba olajšuje brezhibno prevažanje in nudi najvarnejše jamstvo za hitro najdbo zapeljanih, zamenjanih, ali zaostalih popotnih reci) v slučaju, da jih je železnica opremila z nepravil-nimi listi ali tega sploh ni storila, kar se lahko zgodi pri hitri odpravi prtljage — zlasti v dobi močnega poto-vanja. V izogib zapeljavam naj se tuđi odstranijo stari prilepljeni listki ali drugi znaki, ki dajo povod za zamembe z železniškimi prevaževaini-mi znaki, po smislu določb § 31. že-lezniškega obratnega poslovnika že ured oddajo blaga*
27. itev.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 5.
Darila.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca maja 1913 sledeče prispevke:
I. Iz nabiralnikov:
Ženska podružnica v Trbovljah f. s. Dimnik 8 K, Plavšak   3 K 76 v, Forte 1 K 64 v, skupaj 13 K 40 v; m. podr. Postojna i. s. Arko 25 K 80 v, Zlata Praga 47 K, Čeferin 10 K, Jama 11 K 80 v,   skupaj   94 K   60 v; podr. Lonjer i. s. kons. društvo 1 K 70 v, Frljuga 70 v, Župan 1 K 80 v, Kijuder 4 K 40 v, skupaj 8 K 60 v; m. podr. Maribor i. s. Nar. dom 51 kron, Vrtnik 4 K, gimnazijski dijaki 5 K, skupaj 60 K; gost. Thaler, 2e-iezniki 12 K; Ig. Bajželj, Kamna gorica 1 K 96 v;    gost. MavčiČ,   Nova cerkev 2 K 30 v;  pod    Skalco    (A. Kovač), tu 11 K 60 v; pek Bizjak, tu 78 v; trnovsko župnišče,    tu    11  K; Narodna kavama, tu 36 K 47 v, podr. Prošek 8 K 88 v; M. Seršen,   Ska-ručina    6 K 36 v;    J.    Zagradišnik, iMiiiklavž 3 K; Školnik, Vinica 10 K 60 v;  podr. Št. Vid pri Vipavi i. s. Pelicon 1 K 96 v, nar. izobr. društ. 2 kroni 10 v, Vitez 1 K 60 v, 2gur 2 K 30 v, skupaj 7 K 96 v; podr. Žiri i. s. pri Peku 6 K, pri Kamensku 2 K 73 v; pri Bokaču  11  K 25 v; skupaj  19 K 98 v; Iv. Pire, Studenec 1 K 30 v; m. podr. AjdovŠčina i. s. Malik 1 K 19 v, I*. Kovač 2 K 64 v, J. Vidrih 10 K f»* v, J. Hrovat   8 K 80 v,   društvo Fdinost 1 K 06 v: St. Itj 14 K 08 \\ J. Mare 2 K 33 vf F. Repič 27 K 06 v, $L Štekar 6 K 50 v, skupaj 74 K 34 v; podr. Cerkno i. s. Stravs    20 K, P. Jurman 4 K,    Makuc 4 K    13 v, v prod. Straus 1 K /6 v, skupaj 29 K £9 v; Pepina Mahorčič, Divača 5 K 4^> v; A. Urbančič, Catež 18 K; Zrin-Cič, Blače - Loče 4 K; podr. Plisko-vica 8 K 60 v; g. Kalčič, Krmin 4 K; m. podr. Krško i. s. Gregorič 16 K; Coklin   57 v, Havelka 8 K 64 v, Ru-pert 1 K 07 v,   Schener 25 K 20  v, skupaj 51 K 48 v; Berta Rus, Gro-.suplje 13 K 16 v; m. podr. Slovenji £radec i. s. Narodni dom 11 K 20 v, Iv. Kac 1 K, Košutnik - Zorman 1 K 90 v. obitelj Pirnat 3 K 40 v, skupaj 17 K 50 v: F. Prelovec, Idrija 3 K 51 viii., dr. Dereani, Gorica 4 K; podr. Št. Peter pri Gorici i. s. pri Crmu 1 K 12 v, pri Hmeljaku 5 K 11 v. po-tov. nabiralnik 6 K 33 v. skupaj 12 K 56 v; hotel Juvančič, Zidan most s K; FI. Cehovin, Braniča 5 K: Fr. Oset. Trbovlje i. s. Dežnian 1 K SI vin. Trbovec 12 v, Serbec 22 v, Pre-logar 37 v. Mol in Travnar 60 v, Vol-Kcr 2 K 05 v, Mahkovec 2 K 10 v, Vectenik 42 v. Kramer 3 K 31 v, Moli ml. 69 v, Poček 30 v, Muller 35 v, Pust 81 v, Ocepek 5 K, Goropevšek " K 51 v, Tzlakar 2 K 06 v, Počivav-šek 3 K 56 v, Flerinini 52 v, Sušnik
1  K 16 v, Pinterie 90 v, Kubenberg 36 v, skupaj 33 K 22 v; Fr. Dolžan, Radovljica 26 K 87 v;    gost.    Kralj, Trebče  14 K;  Jos.    Komljanc,   Ptuj i. s. nar. čualnica 6 K 82 v, Muršec
2  K 24 v, Mahorič 2 K, Zupančič 58 vin. skupa} 11 K 64 v.
II. Prispevki podružnici
Kranjsko: Materija^ vas 7 K: Postojna m. 492 K 85 v; Št. Rupert 35 K: Št. Vid pri Vipavi 76 K 40 v; Žiri 91 K 02 v; Ljubljana šentpeter-ska ž. 352 K 33 v; Knežak 49 K 18 vin.: Novo mesto ž. 205 K 40 v: Zagorje ob Savi 110 K: Črnomelj ž. 100 kron: Cerklje in Catež 20 K; Radov-•jica m. 25 K; Ljubljana, šentjakob-sko - trnovska m. 124 K 48 v: Ljubljana, šentjakobsko - trnovska ž. 124 K 48 v; Ribnica m. 60 K; skupaj 1873 K 14 v.
štajersko: Maribor m. 32 kron 48 v: Limbuš 12 K 02 v; Šo-štanj 115 K 52 v; Trbovlje m. 7 K 19 v: Dol pri Hrastniku 170 K: Vran-sko 100 K 4- 10 K -- 110 K: Slovenji Gradec m. 38 K; Zidan most 94 K 76 vin.; Ptuj m. 33 K; skupaj 612 K 97 vinarjev.
Koroško:  Beljak 35 K.
Primorsko: Trst ž. 1000 K: Cerkno 4 K;  Pliskovica, Gabrovica in Veliki dol 71  K 40 v;  Gorica m. 140 K; skupaj 1215 K 40 v. III. Zbirka časopisov:
»Slov. Narod*, tu 161 K 80 v; >Dan*, tu 8 K; skupaj 169 K 80 v.
IV.  Prispevki od družbenega blaga. Kolinska  tovarna od    družbene
kave 1000 K.
V.  Prispevki Slovencev v Ameriki:
Luis Andolšek, New York, na-bral 800 K.
VI.  Prispevki za obrambeni sklad: Delavsko  podporno    društvo  v
Trstu 200 K; Fr. Papst, Gorica 5 K; M. Lj. Novak, Gradec 8 K; Fr. Ber-lec, Kandija 5 K; Jakobina dr. Žitko-va, Rudolfovo 10 K; L. Kovačič, Št. Peter, od železniških in poŠtnih urad-nikov (po »Slov. Narodu«) 30 K; ša-leška posojilnica in štedilnica v Ve-lenju 100 K; obitelj Ivan Peče, Maribor 100 K; posojilnica za Bled in okolico 50 K; abčm zbor moške m
ženske Šentpeterske podr. v Ljubljani 56 K 20 v; Janez Možina, Krčevina 50 K; neimenovan 40 K; skupaj 654 K 20 v.
VII. Razni prispevki:
Neimenovan, tu 50 K; An toni ja Varšek, tu, dobiček od prod. krofov in biškotov na jurjevo nedeljo 3 K; Anton Hren, Muta, nabral 27 K; dr. J. Furlan, kaz. poravnava E. L. — M. M. 25 K; M. Kenda, Volče, nabral lo K; ob poroki g. Pungartnika in gdč. P. Skulicove, tu 4 K; R. Sever, Medvode 2 K; iz kraško - kranjske Švice 2 K 30 v; Jos. Pavlin, tu iz neke pravde 10 K; ob poroki žel. asistenta L. BuČanje in A. Vestrove, tu 7 K; Drag. Rudenšek, tu 2 K; Jos. Vrtove, Trst 2 K; J. Draksler, Dol-Hrastnik, nabral na Okornovi go-stiji na Dolu 2 K 64 v; Val. Pelko, Polštaju, daroval mesto sodčka piva 7 K; vesela družba v gostilni v^»Te-begovski grabi«, St. Jurij ob ščav-nici 10 K; volilo pokojnega Jos. Po-tokarja iz Kamnika 36 K; E. Krulej, Sevnica, nabral na sestanku požarne brambe 13 K 40 v; volilo Marije 2a-gar iz 2age 189 K 48 v; Terezija Planine iz Broda, darovala v spomin na pok. moža 10 K; Tilčka Stuhec, Celovec, nabrala v veseli družbi v benediktinski kleti 8 K 13 v; Lj. Er-javec, Krmin, čisti dobiček od otro-ske veselice 52 K; E. Kocmut, Sv. Turij ob Sčavnici. od omizja pri Dalmanjku 5 K: AI. Hudovernik, tu, nabral nar. davka 23 K: M. Sever, tu, nabra! pri Zabukovcu 4 K; žu-panstvo Zagorje na Krasu 20 K; Iv. Rosman, Sarajevo 3 K 70 v: družba ^Pufek«, Dobrniče pri Trebnjem 4 K 70 vin.__________________________
Današnji list obsega 6 strani,
Jzdajatel.i  in  odgovorni  urednik:
Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne :.
Elegantna dama, ki s fino svojo toaleto in z zdravo lepoto telesa vse poglede obraća naše. ve za gotovo, da sta nje jasna, sveza polt in skrbno negovana rožnata koža vsa skriv-nost nje lepote in elegance. Z Ijubez-njivo skrbnostio bo pripravljala vsakdanjo kopel ter za umivanje in kopanje rabila samo blago in nevtral-no milo, ki nežni, občutljivi koži ne škoduje in nanjo ne deluje dražljivo, nego topi lojeve žleze in povoljno deluje na ljuknice v koži. Te lastnosti ima v polni meri lilijnomlečno milo z znamko konjička in bi ga zatorej nikdar ne smelo manjkati na toaletni mizi elegantne dame.
Dohodki ili ftroiU wDrnžbe sv. Cirila in Metoda".
»rm*»a m. OHte hMitiii v Ljubljani   je imela  meseci   «•!«    1913.   ilcdeči
promet                              „
LrrtfMU
a)  Redni prejemki:
1.) Prispevki iz nibiralnikov       655 K 96 V 2.) Prispevki podružnic i. s.
a)  Kranjska 1873 K 14 v
b)  Štajerska    612 „ 97 „
c)  Koroška       35 „ — „
d)  Primorska 1215 tf 40,,
e)  Niž. Avstr.   — . — .
Skupaj  .   •   .   .     3736 K 51 v 3.) Razni prispevki    •   .   •          5880 K 99 v
Skupaj  .   •   .   .    10273 K   46 v
b)  Izredni prejemki:
4. Prispevki za obramb. sklad.       654 K 20 v
Skupaj   .   .   -   .  10927 K 66 v
n. iuatu
a)  Redni izdatki:
plače, rernune-racije učitelj-skemu osobju, razni računi itd.    8036 K 55 v
b)  Izredni izdatki:
naložitev na glavnico, ozir. obrambni sklad     754 K 20 v
Skupaj   .      8790 K 75 v torej probitka.....      2136 K 91 v
Opomba : Pri obrambnem skladu naloženi zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski 200.000 kron.
V Ljubljani, dne 1. junija 1913.
Msteorolosične poročllo.
VUloa nad »orjem 306-2               Srednji  tračni tlak 73§  ■■
i *c	Čas opazo-vaoja	Stanje barometra ? mm	Su s 2 V   S	Vetrovi	Nebo
5. tf 6.	2. pop. 9. zv. 7. zj.	737-2 737 1 7372	27-3 20-2 174	p.m.jjzah si. jzah. si. jvzh.	jasno 9 •
Srednja   včerajSnja temperatura 21*9', norm. 1660  Padavina v 24  urah 0*0 mu.
LJUBLJANSKI
MESECN!K Z» KKJUEVNOST !K PROSVETO
Letnik ZXXIIL 0913).
Isbaja   po  4 pole   obsoSec   ▼ veliki   osmerkl
po   eden   pot   na   mesec v sveskih   ter   »toji
vn leto q K ao h,  pol let« 4 K 60 ta, Htrt
lota 1 K so ta.
Za ▼•« oe«VBtri]'»k^ dežole n K so ta sa leto Poeaaoezci sveski •• dobivajo po So h.
..Narodna Tiskarna" v Liubliani.
Najlepši kras ženske
vonjave, polne lase.
S! žele one dame, ki tožijo, da jim slabo rastejo lasje, da jim izpadajo, se cepijo, prezgodaj osivevajo, da se jim dela prhljaj itd — — Resen stfokovnjak je za si ja j no preizkušeno priporočii tole ravnanje z lasmi: Vsak teden enkrat umivanje
z Drallejevim   praškom   za   umivanje   glave   »Kopfrein« (30   h),   obenem   redno,   krepko   vteranje   in   masaža  z
dr. Dralleja brezovo vodo (K 2-50 in k 5—).
Ce so lasje suhi, krhki, drobljivi, naj se namažejo z Drallejevo brezovo briljan-
tino (K —.80 in 1*20)------Mnogo navdušenih priznalnih   pišem   od   zdravnikov
in lajikov.------Zahtevajte   izrecno »Dr. Dralleja« po vseh  lekarnah, drogerijah,
parfumerijah,  trgovin^h   z   milom   in   boljSih   brivnicah. Juri Dralle, Podivtokll n* I—
Slormi i Sloraie! Bg rtftile iW» n Drila ii Metoda.
Borana   porodila.
LJabllaMka
»Kreditna banka v Ljubljani".
UrUil kini <iM]ike btrxe C. janija 1*13
■•l«tk«Bl pa-lrjl. 4% maje/a renta     .... 42*', trebrna renta .... 4»/, ivstr. kronska renti  .  . 4°/, kranjsko dežetno posojilo 4*/. k. o. čeike dež. banke   . SreCke f* 1. 1860 •/■    .   . „     M   „1864.   .   .   .   . tf     Mske...... M     remeljske  I.lzduje   . M                       H              "•         »1             • M      ojBfrske hlpotečne  .    . „      don. komunalne „     avftr. kreditne .   .   . M      ljubljanske    .    .    .   . M      avstr. rdeč. križ«    «    . Z    btzfllka   .   .   .   ♦   . „    tmikt ...... Ljubljanske kreditne banke  , Avstr. kredltnega zavoda .   . DunajsUe banćne družbe •   . Državne železnice   .   •   .   • Češke slad kor ne družbe   .   . Zivnostenske tanke.   .   .   • Valato. ceidni.....: : . Marke........ Frankl    •••«•••• Rublii......  •   -   .	8265 8620 83--81 65 457'-650 — 290*— 28? — 241-— 233 — 475'— 475 — 64-50 54*— 3250 26-23150 409'— 62150 509 — 12375 714-50 955 — 339*— 264-25 11-42 11790 95-55 93 20 253 —	Blažom 8285 6640 83 20 81-85 94-50 88 — 469 — 300-— 292 — 251 — 243 — 485 — 48.5-— 69 50 58 — 36 50 30*— 23450 413-— 622 50 510'— 124-75 715 50 956 — 343-— 265-25 11-47 118*15 9575 93 40 25375
Josip Pirjevec, kroiač na Opiinl pri Trsta sprejme lakoj  '2032
zdraveo3 ilnu.
Prva   nanovo   se sta vijena   lfnblfanska
■ ■                2035
godba
se priporoča gosp- gostilničarjem in društvom za obila naroČila za koncerte in ples. Od 6—15 moči.                    S spoštovanjem
Ivan Verstovšek, konces., Ulica na grad 11«
Sprejme n inu
za fotografsko obrt
Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«. 2015
Slovensko-italijansko 2001
korBSDondBJitinio
začetnico, sprejme
Internationale   Maschinengesell« =^   sehalt, Bregenz a/B.   =
Otvoritev kopališča!
Naznanjam slavnemu občinstvu,                      2025
da otvorim v neđelfo, dne 8. Junlja t. L
na Laverci kopališče
popolnoma moderno urejeno s kabina mi, vse betonirano in z naravno čisto vodo ter zelo snažno.
Slavnemu  občinstvu  se vljudno priporočam z velespoštovanjem
Ivan Ogrin.
Št 11124             HB----^                                        •                                      2034
Razpis.
Zi lio 2 HiDSi nostm
(pri Besenčanu in pri Presničevem mlinu) na Okrajni eestl Litifa-Kresnice
na 4286 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale  potom javne  ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo popusta ali doplatila v odstotkih na enotne cene proračuna ali z napovedjo pavŠalne vsote naj se predlože
do 23. junija t. I. ob II. dopoldne podpisanemu dež. odbora.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, do-poslati je zapečatene ?. napisom: „Ponnđba za prevzetje gradbe mostov pri Besenčann in Presničevem mlinu na okr. cesti Litija-Kresnice".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Ražen tega je dodati kot vadij še 5 % stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostoih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na visino ponudbene cene, oziroma, če se inu vidi potrebno, razpisati novo po-nudbeno razpravo.
Nacrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled ob uradnih urah v de-želnem stavbnem uradu, TurjaŠki trg Št. 4.
Od dež. odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 4. junija  1913.
Anglo
fteleabvgova aUca «•»• 7 — %rmwu trrdk. Um§4U*
K12«2
za  dame in g-ospode
Krasne oblike, trptino blago, liikc eeae.
K16'^
Izgubila  se je težka
zlata zapestnica
Pošteni najditelj naj jo izroČi proti pri-merni odškodnini na Ellxabetttl C6Stl
itOT. 6 (prltllčle, desno).        2033
Gostom, ki dohajajo v Trst,
1351                  se priporoča
littl Hiiko Kosii
Trst, ulica Carradori St 15,
5 minut oddaljen od juinegm kolodvorm.
Restavraoija
ulica Carradori 18 (vogal ulice Gbega),
Strm 6.
SLOVENSKI   NAROD.
127 štev.
Priporoča se
ANTON 8ABC
trgovina s perilom, pralnka m Ukalnica
Ljubljana, Selenburgova ulica -5.
874 _____________                                            >
Balkanska tatina
ki se je igrala ie večkrat tuđi v slovenskem dež. gledalištu in ki je žela tako buren aplavz, da se je morala   ponoviti,   je ravnokar   izŠla   v   založbl
Narodne  knjigarne.
Dobi se jo v vseh knjigarnali ta in na slovinskem jogu.
im K170. \ noštĐlĐO 10 v veL
s Velekoristne :
u vstkega posestaika seoožeti neatrpljiie
kosilne stroj e
neta   sistcmov   kakor:    iiriroe   aracrik.
Dnig
li ••fri znano najboljši, dalje „Jefeaston", „Ostarne" „Cormick", „Zmaf" U«
ter grablfe in obračalnike za scno,  člstilne in naradne ralatilnice, slamo?eznice, vratila, motori e,  siiskalnice za seno i a sađje in spioh
▼se  druge poljske   Stroje   pripcroča v največji   izbirt   ter   po   znano   nizkih cenah edina domača tvrdka te stroke na Kranjskem
Fr. Stupica v Ljubljani
Marije Terezije cesta štev. 1.
Največja   zaloga   orodja   in   ieleznine   ter   stavbnega   materijala.
=====  Krasno  ilustrovani  obsežni  ceniki na željo brezplačno na razpolago.   ==
Avstr. amerikan.                  m fb*rfl
:: zaloga čevlfev k                  1 f III
Pre&ernova nL 52.                  I # J||
MJU                      Jfaši čevlji po bkmsti,
~—                          n priležnosti ia clegaad ::
prekose vsako kntaorcico.
Zaloga slovitih „PALMA" gumijevih podpetnikov.
M jii u*u PWii a Ma taksi
go$tilna
¥ ■•stu na Notranlskem.
Informacije v upravništvu »SI. Naroda«. 2031
! iaia se ima u Snzjali pri lar. Pocegaj
dobro idoča             -oo3
pekanla i m opravo.
Pekari ja je v dobrem stanu in sama v okraiu. Nastopi se s 1. julijem. — Več se izve pri AL Frelihn, pos. in gostil-ničar]u na Brezjab, Oorenjnsko.
Odda se vožnja
3OOO   kubičnih    metrov    okroglega   ia
tesanega   lesa   iz   £Ozda   oa   kolodvor,
po dobrih potih.              1967
Vprašanja na upravništvo »SI. Naroda«.
moderno nakitene,
obllks, kakor m pgtniffiiiie za nioiilstke
prodaja najceneje
M. Hopvat
Ljubljana, Stari fpg 21
Popravila točna in cena.
M Miti pii.
Drž. uradnik na Gorenj-skem s pravico do penzije in z Ietno plačo 5000 K, se želi poročiti z dekletom ali vdovo brez otrok v starosti od 30 let naprei. Pogoj: zdravje, neoma-deževano življenje, dobro srce in najmanj 25.000 K premože-nja. Diskrecija zajamčena.
Rrsne    ponnd^e    s    sliko
pod „Lepa  Gorenfska" na
upravništvo    »Sloven&kega Naroda«.                                      1927
„ZdravDlk želođca" je noi&oljši liker za želoder.
„Zdravnik želoćca" je najboljši Ifker za želođer.
i______________________________
Fotografske aparate
kakor   tuđi vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v zalogi
fotoaanoJaktura in đroseria
„Adrija"
oHutiuo konajninu pmbja stninr
27%             ¥ LJublJml,
Selenburgova ulica št. 9.
Temnica na razpolago.
Zunanja    naročita    %    obratno    pošto Zahtevajte cenikel
¥ T •      • 1       •             v elegantni obliki priporoča
VlZltniCc Narodna tiskarna.
C kr. avstrljske
državne železnice.
Izvleček   iz   voznega   reda.
Veljaven od 1« maja 1912.
Postafa; Linbliana jninl kolodvor.
Odhod.
6-52 zjutraj. Osebni vlak na Kranj, Tr-žič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, St. Vid ob Glini, Dunaj.
7*32 zjutraj. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št Jan2, Rudolfovo, Stražo- Toplice.
9-O9 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, (2 zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Koln, Celovec, Linč, Dunaj, Prago, Draždane, Berlin,) [direktni v^z Reka-Opatija-Solnograd.]
11-30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfeste, Solnograd,  Celovec, Dunaj.
1-31 poDoldne. Osebni vlak na Grosu-pije, Kof evje, Trebnje St. Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice.
3*32 popoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franz ^ sfeste, Celovec,
6-35 jtvčeer. Osebni vlak na Kranj, TržiČ, Tesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Linč   Dunaj
7-44 ivečer. Osebni vlak, na Grosuplje, Kočevje. Trebnje, St. Janž, Rudolfovo.
10-OO po noći. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd, Monakovo, Linč, Prago, Draždane, Berlin.
Prihod.
7-23 zjutraj. Osebni vlak iz Trsta, Gorice, Jesenic,  z zvezo na brzovlak iz Ber-
lina,   Draždan,  Prage, Linča,   (Londona)
Vlissingena, Monakovega, Solnograđa, Ino-
mosta, Beljaka). Tržiča, Kranja. 8-59 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega,
St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega, 9-51 dopoldne.   Osebni vlak  iz  Trbiža,
Jesenic, z  zvezo  na  brzovlak iz   Dunaja,
Linča, Celovca, Monakovega,  Solnograda.
lnomosta, Beljaka. 11-14 dopoldne.  Osebnf vlak iz Gorice
Jesenic, Dunaja, Linča, Celovca,   Beljaka
Tržiča, Kranja. 3-00 popoldne. Osebni iz StraŽe-Toplic,
Rudolfovega, St  Janža, Trebnjega,   Ko-
čevja, Grosupljega. 4-20  popoldne.  Osebni  vlak oa  Trsta,
Gorice,  Trbiža, Jesenic,   Linča,   Celovca,
Solnograda, Franzenfeste   Beljaka, Tržiča,
Kranja. 7.00 zvečer.  Osebni  vlak  iz   Jesenic   z
zvezo   na   brzovlak iz   Berlina,   Draždan,
Prage,   Dunaja,    Linča,   Celovca,    Kolna,
Monakovega, Solnograda, Inomosta, Fran-
zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd-
Opatija-Reka). 8-JS zvečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorice
Trbiža, Jesenic,  Dunaja,  Linča,   Celovca
Beijaka, Tržiča, Kranja. 9-13 po noći.   Osebni vlak iz  Straže-To-
plic,  Rudolfovega,   ŠL  Janža, Trebnjega
Ko čevja, Grosupljega. 11.33 po noći. Osebni vlak iz Trsta, Go-
rice,Trbiža,Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja
Postafa; Ljubljana dri. kolodvor. Odhod   na Kamnik:   7-27,   11-50, 3-12,
7-15, (11«co ob nedeljah in praznikih). Prihod iz Kamnika:  6-42,  11-00,  2-41,
6-J5, (10-30 ob nedeljah in praznikih).
G.kr. đržavnc-železi&iško ravnateljstvo v Trstu.
priporoča sledeče bnjlge:
I Aleš iz Razora. tzftJS?1
Cena broš. 1 K 50 v., vez. 2 K 50 vin., s pošto 20 vin. več.
Atila rr Fmrifii   Romanca. NaDisai
iiUld  V  JjIUUIU.   Ant Aškerc. Cena bro5.   I  K 40 vin.,  vez.  2 K 40 vin.,  s
pošto 10 vin. več.
i Erodkovski ođv etnik. f?/fn.
Češki spisal V. Beneš-Šumavsky. Cena broš. 1 K 50 v., vez. 2 K 50 v., s pošto 20 vin. več.
Cez trnje do sreče. Ršp"a.
F. Senčar. Cena broš. 1 K 20 vin., vez. 2 K 20 vin., s pošto 20 v več.
ftroh    in    cmpll    Zabeljene in oso-CrrcU    III    ^lilUa.   ijene    kratkočas-
nice. Zbral Tinček Hudaklin. Cena 1 K,
s pošto 10 v več.
flftCflflfi ^oh!ll» Humoristično-sa-; LruSpUU Adi)dl. tirične in resne i        sličice iz sedanjosti. Spisal Luigi Calco.
i        Cena bro5.  80 v    s pošto   10 vin.  več.
flnennH  Pnfifilr     Humoristično-sa-brOSpOa  DUCeK.   tirične   in   resne
sličice iz secianiosti. Spisal Luigi Calco.
Cena broš. 70 vin., s pošto 10 vin. več.
ITroli    MqHo5   Zgodovinski roman,
HrdlJ    i£ldljd£. spisal Fran Remec.
Cena broš. 2 K, vez. 3K,s pošto 20 v več.
Lepi striček.  (Bel-ami).
Roman. Francoski spisal Guy de Mau-passant, prevel Oton Župančič. Cena broš 3 K 50 v., vez. 4 K 70 v., s pošto 20 vin. več.
Ljabe^en in junaštva stra-bopefnega praporščaka.
Zgodovinska povest. Cena broš. 80 vin., vez.  1  K 60 v, s pošto 10 v več.
Ljnbezen Končanove   .'.
HT1qi*O Zgodovinski roman. Spisal IMdlC« Fr. Remec. Cena broš. 1 K 50 v, vez.  2 K 50 v, s pošto 20 v več.
Libera nos a malo. ^Iv
roman. Spisal Vladimir Vesel. Cena broš.
1   K 40 v, vez. 2 K 20 v, s pošto 20 v. več.
Wq1i    Invifl   Roman za mladino in od-
aiail    lUiil. rasle.   Angleški  spisal  F.
H. Burnett.   Cena   broš.   1 K 60 v,   vez.
2  K 60 v, s pošto 20 v več.
Mina   Socijalen  roman  iz ljubljanskega
ULlUđ. življenja. Spisal A. P. Rušič. Cena
broš.  !  K20v, vez. 2 K, s pošto 20 v več.
Najhujši sovražniki. i^dsoal
Murnik. Cena 60 vin., s pošto 70 vin.
Narodni   kataster   Ko-
Ttrtčfeo Spisal Ante Beg. Cena 60 v, AU9A.C* s pošto 70 v.
0 dostojnosU. gEVIft^ito
80 vin.
0 službeni pogodbi Xls™
kov in drugih delojemalcev v podobnih službah. Cena 50 v., s pošto 10 v. več.
f|hl*fni   1*Ofi   dr2-   zakonika   št   85   z
UDrUU reU dne   16.   avgusfa   1907. Cena 1 K-, s pošto 20 vin. več.
Osnovni nanki 0 narod-nem gospodarstvu. fepr„2vua„
Cena 3 K, s pošto 3 K 20 v.
Opatov praporščak. zv^^r
roman. Spisal Fr. Remec. Cena broš. 1 K 80 v, vez. 2 K 70 v, s pošto 20 v več.
Pravljice  za mladino s
clliromi (Prevodi Čeških in hr-OllXk<tllII. vaških pravljic.) Cena vez. 5 K., s pošto 30 vin. več.
Prava ia neprava ljube-
nQn Povest. Spisal Blaž Pohlin. Cena ACU« broš. 1 K 60 v, vez. 2 K50 vin., s pošto 20 v več.
PromananPl    Novela. Spisal   Franc
riUiildydl£bl.  Remec.    Cena    broš.
60 v , vez. 1  K 60 v. s pošto 10 v. več.
Uli a^i    Cm ah   Rusk«   spisal  Leoniđ nilGUl    blliClI. Andrejev,preložil Vladimir   Levstik.  Cena broš.  1 K 40 vin., vez. 2 K 40 vin., s pošto 20 v več.
Rienzi  zadnji   tribunov.
Zgodovinski roman v dveh delih. Spisal Edward Lytton-Bulwer. Cena broš. 4 K., vez. 5 K 20 v., s pošto 30 vin. več.
Q SITI Ti n    S'tke    iz    partškega    življenja. OdpilU    Francoski spisal Alphonse Dau
det, prevel   Oton Župančič.  Cena broš.
2 K-, vez. 3 K , s pošto 20 vin. več.
Skri?nost hiše št, 47. mRa°„
Angleški spisal I. Storer-Clousten. Cena broš. 1 K 50 v., vez. 2 K 50 v., s pošto 20 vin. več.
Skušnjave   Tomaža  Kr-
itlPPliairplrsi   sPisal   šepetavec,  2 IUCZilJdVUJka. zvezka.Cenabroš.2K
40 vf vez. 3 K   20 v, s pošto  30 v več.
Strahovalci  dveh  kron
Zgodovinski roman v dveh delih. Spisal Fr. Lipič. Cena broš. 2 K, vez. 4 K, s pošto 30 v več.
Oldid    UCVILd. Oblak. Cena broš. 60 v, vez. 1 K 60 v, s pošto 10 v več.
Slovensko - nemška meja
na Koroškem.Bffca!nanbroS
1  K 40 v, vez. 2 K 40 v, s pošto 20 v več.
Stiri riicVa clifra (Ciovek, Pevka
Oliri rUbl&t? bll&C Hudoumik in Rendezvous.) Cena broš. 60 v, vez. 1 K 60 v, s pošto 10 v več.
TThn    in    clnh    p°Uudno znanstveni
UHU   IU   bi Uli. razprava.   Spisal dr.
dr. Jos. Rakež. Cena 20 v, s pošto 30 v.
TTnrHn?)    Povest. Francoski spisal Andre UIlUlUa. Theuriet. Cena 90 v. s pošto 1 K.
Ustoličenje koroških voj-
IFHli Spisal Ante Beg. Cena 30 vin., TU U- s pošto 40 v.
V dblkd JkrilUIJkd. lenjske pretek-losti. Spisal Ivan Lah. Cena broš. 1 K 70 v, vez.  2 K 70 v, s pošto  20 v več.
Vit «11* auri Izbrani spisi Frana Erjavca, UctletVI. uredil dr. G. Sajovic. Cena
1  K 20 v, vez. 1 K 70 v, s poSto 10 v več.
V  štuđentovskih nlicah.
Spisal Fr. Remec. Cena bro5. 1 K 50 v, vez. 2 K 50 v, s pošto 20 v več.
Zadnji rodovine Benalja.
Roman iz kranjske preteklosti. Spisal Fr. Remec. Cena broš. 1 K 50 vin., vez.
2  K 50 v, s pošto 20 v več.
Zbrani spisi Josipa Jnr-
^1f*O ll zvezkov. Cena vsakemu UlUd. zvezku broS> 1 k 20 v, vez. 2 K s pošto 20 v več. (Zvezki HL, VIII. in XI. so razprodani.)
Marodna knjigama ima v zalogi tuđi vse druge slovenske knjige ter posije na zahtevo najnovejši ■      n                oenik ćele zaloge.                u      a