J 224. številka. Ljubljana, nedeljo 2. oktobra. XIV. leto, 1881! SLOVENSKI NAROD. Iihaja vsak dan, izrzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske deželo za celo leto ltf gl., za pol leta S g\.t t.n četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto li* gld.. va četrt leta ii gld. 80 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom 86 računa 10 ki. za mesec, 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje d e/e I e toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in trn dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta '2 gld. f>0 kr., po poeti prejemati za četrt leta li gold. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, .r> kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat, ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frarikirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolumnovej hiši ^gledališka stolna". Oprav ništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, rekbtinaeije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v .Narodnej tiskarni" t Koltnanovej hiši. Nekoliko o narodnih in nravstvenih razmerah na slovenskem Koroškem. Težavno je pravemu rodoljubu pisati o narodnih razmerah tu pri nas na Koroškem, kajti srce mora boleti vsakega, kedor razmere naše natanko premišljuje ter vidi, ka narodna zavest od (ine do dne propada. Ako pojde tako dalje, ako ne pride kmalu srečen preobrat, ne izognemo se popolnemu narodnemu propadu. Nekateri se sicer tolažijo in pravijo, „sčasoma bode uže bolje", pa ven der delovati nečejo in puste narod osotli. To je prazna iluzija; nikdar ne bode bolje, ako se dela v resnici ne lotimo in prostega seljaka našega samega sebi prepustimo. Vsaj imamo dokazov uže dovolj. Poglejmo si nekdaj narodno Zilsko dolino. Še pred malo leti bila je Žila zdrava, narodno življenje in narodna zavest cvetela je, da je bilo veselje in vender iz mnozega cveta nij bilo sadu. In danes? Danes je Žila narodu slovenskemu izgubljena. Tedanjih buditeljev nij več, drugi so se poskrili ter držijo roki križema, novih buditeljev nij in tako je ljudstvo brez voditeljev, ter propada. Prijatelj duhovnik iz Zilske doline piše mi: V Žili se nij nihče naročil na „Slo-venskega Gospodarja" vkljub večkratnem pozivu v „Volkstirnme"; mili Bože! tužna nun majka tu na Žili! narodne razmere so tu kar grozne". Ravno taka osoda čaka prebivalce drugih dolin. Evo Iložnjo dolino! Leta 1870. kako smo biti takrat nuvduženo zbrani pri Janežičevej slovestnosti; danes zastonj iščemo iste navdušenosti, vse se je obrnilo — na slabše in ako pojde tako naprej, bode tudi Rožnja dolina izgubljena. O celovške} okolici pa kar molčimo, tu je uže davno vse izgubljeno in ne motimo se, ako trdimo, da se narejena škoda ne da več popraviti. Jedina Jurska dolina je še, v katerej je narodni živelj še ćvrst, a bati se je, da bode tudi njo jednaka osoda doletela, uko se z navdušenostjo dela ne lotimo. Kje pa tiče uzroki, da narod naš propada? — Prvi uzrok je naša ljudska Šola, v katerej se deca naša poneinčuje. „Slovenski Narod" v št. 298. leta 1880 in v novejšem času tudi „Slov. Gospodar" dokazala sta na kako-šen barbaričen način se germsnizuje v naših šolah in to z vladno pomočjo. Ko je zdanja Taaffejeva vlada prišla na krmilo, mislili smo, da bode tudi nam nekoliko drobtin padlo raz vladne mize, a varali smo se; danes se isto tako germanizuje kakor pod vlado Auersper govo in uže se Čuje, da bodo zdanji šolski nadzorniki v novic imenovani, evo dokaza, da nas hoče vlada še sanaprej ponemčevati, ter tla se žalostno naše stanje ne bode preobrnilo. — Drugi uzrok, da od dne do dne bolj propadamo, pa so tudi naši občinski zastopi in krajni šolski sveti. Nekoliko, akoravno le malo občin in krajnih šolskih svetov, jo v narodnih rokah, a vender nič nečejo storiti za prospeh I narodne reči. Zakaj se ne pritožijo pri vladi, j zakaj ne protestirajo proti ponomčevanji svo-jjih otrok V Zakaj ne iščejo pomoči po držav-|nem zboru V Navadno odgovarjajo: „Saj itak j ue bode pomagalo". Tu pa velja: Pomagaj si 1 sam in Bog ti pomore! Tretji uzrok narodnega propada najdemo v inteligenciji našej. O učiteljih molčimo, saj so znani kot odločni sovražniki vsega, kar je slovenskega, saj je dokazano, da Be nekateri Še celo jezika svojega slovenskega sramujejo. Resnična je trditev, da moreš narodne učitelje koroške na prstih jedne roke sešteti. Narodnih uradnikov in doktorjev pa nemarno. Ostaja nam torej samo duhovščina. A žal! velika večina naših duhovnikov drži se starega koroškega „lei lossen". Nij še dovolj, ako si naročen na kak slovenski list in ako si ud Mohorjeve družbe, tu je treba delovati in sicer notrajno delovati, dan za dnevom poučevati našega politično popolnoma neizobraženega Beljaka ter mu dopovedovati, kdo mu je prijatelj in kdo sovražnik. Poučevati in to prav pogosto moramo ljudstvo o pravicah, katere sme terjati in katere so mu tudi postavno priznane. Dokler narodna naša duhovščina svojega nlei lossen" ne popusti, toliko časa ne bode bolje in ako si hočemo narodnost svojo ohraniti ter narodni propad odvrniti, mora Be to kmalu zgodit', da ne bode prepozno. UŽe večkrat smo brali, da naj Kranjci vplivajo na Korošce. To je nemogoče. Korošec, tudi izobražen Korošec, prezira Kranjca. Na Koroškem živeč Kranjec bode velikokrati pri najmnnjšej priložnosti slišal očitanje, da je — „Kranjec" itd. Neki učitelj, rodom Kranjec, pravil mi je, da je sedel v malej druščini v nekoj gostilni. Navzočen bil je tudi g. župnik. Mej pogovorom napeljal je župan pogovor na Kranjce, ter začel norca delati se iz njih ter tako žalil navzočnega učitelja. In g, župnik, Listi iz tujine. XV. (Dnevniških črtic št.. 2.) V Trstu, binkoštno nedetjo 1880. Obljuba, dana še iz Zagreba delavskemu podpornemu društvu v Trstu in pa okolnost, da sem radi nepričakovanih zadržkov mudil se nekaj dnij dalje v Zagrebu, bili sta uzrok, da sem le Štiri dni mogel se ustaviti doma v Ljubljani, kjer bi bil rad ostal vsaj čez praznike. Mu, koncert, priredjen od imenova nega društva včeraj v gledališči Fenice, pri katerem mi je bilo sodelovati v nekaterih toč kah, nij mi pripuščal daljšega ostanka. Sicer pa moram reči prav odkritosrčno, da ae Ljubljane človek kmalu „najeu in si sam Želi zopet naprej. Nekako filistersko je vse gibanje v dragem mojem rojstnem mestu, bodi si v narodnih krogih, bodi si sploh in le preveč vlada še nemškutarija, tako, da se člo- vek prišedši iz tujine in po daljšem bivanji v Zagrebu, skoraj ne čuti prav doma. V čitalnici naše! sem le malo znancev in še ti bo bili razdeljeni v dva tabora, demokratični v prvej sebi in v salonu, bolj nobel gospoda pa v drugej sobi okolo „dohtarske mize". Tožil ini je jeden „demokrat", da po zimi se gospoda celo zepre in na okna obesi zagrinjala, da bi do nje ne prodrlo kako nepoklicano oko. V gornjih skrčenih prostorih pa vlada mir, izvzemši par popoludanskih ur, ko je na dnevnem redu „domino" in pa „tarok". Skrajni čas pa bi bil, da se oživi tist odbor, ki se je uže pred nekaterimi leti osnoval za gradnjo nnarodnega doma", res toliko potrebnega za razvoj narodnega življenja v središči Slovenije. Včerajšnji koncert izpadel je prav sijajno v vsakem oziiu, in po koncertu radovali smo se še dolgo v krogu mnogih p rij atelje v-narod-njakov. Prav imponujoče moči postavilo je mlado društvo na noge in začuden sem bil, v Trstu najti toliko izurjenih in delujočih faktorjev. To je najjasnejši dokaz, koliko zmore neumorna delavnost nekaterih za napredek navdušenih rojakov. B in kost ni ponedeljek 1880. Tudi včerajšnji dan preživel sem prav veselo v družbi dragih mi prijateljev. Rili smo v bližnjej okolici, zvečer pa smo se zbrali pri „bella donna", na kapljico terana pevci in mej veselim popevanjem in napitnicami, brez katerih se vesela družba niti misliti ne da, minul nun je prav prijeten večer. Reči se mora, da se prav veselo giblje slovanski živelj tukaj, le zalibog, da ima veliko premalo podpore od tam, kjer bi ga bilo treba uvažiti na prvem mestu. Javne slovenske predstave gledališke v Trstu, kdo bi bil pred par leti to imel za mogoče? Se ve, da je bilo premagati mnogo javnih in tajnih intrig, a hvala Rogu, premagane so bile, in zdaj le pogumno: Naprej! O odnošajih tržaških in primorskih sploh dalo bi se marsikaj omeniti, a to je nekako kočljiv tema — za javnost, naj tedaj rajši \ da bi bil možu povedal, ka kristjanska ljubezen ne pripušča takih zabavljic, se je sam porogljivo smijal, meneč: „je pač špasl" Pri ob-činskej volitvi v nekej alovenskej občini, rekel je priprost mož „g. J. J. tudi volimo !u, a župnik odrezal se je kratko: tO Kranjca pa uže ne!" Razvidno je torej, da Kranjec težko vpliva Korošca. A. ne le narodni, tudi moralni propad preti slovenakej Koroškej. Žganje, ta strupena pijača, razširja se čedalje bolj mej ljudstvom. Nij je hiše, v katerej ne doboš žganja; vse ga pije, staro in mlado. Videl sem očeta, kateri je jednoletnemu otroku ponujal žganja in ko sem se temu začudil, odgovori mi mož, da ga dete kaj rado pije, ter da je tudi zdravo „za gliste". „Le poskusite pri svojih otrocih", pravi mi, „bodete videli, kako radi ga bodo pilil" Ali nij to žalostno? In stariši ne izprevi-dijo, da s takim ravnanjem zamore zdravi duh nedolžnega otroka, da bode iz takega otroka pozneje ubošček na duhu in pijanec. Drugi celo redno dajo otrokom za južino žganje; kratko rečeno: pije ga staro in mlado. Pokojni vladika knezoškof Martin Slomšek poučeval in rotil je ljudstve pogostoma, ka naj se ne privadi pijače žganja; naj bi naša duhovščina posnemala izgled vrlega moža, ter ljudstvo svarila in mu predstavljala nasledke pi jančevanja. A žal, tudi tukaj se marsikateri župnik drži starega nlei lossen". „Divjih" zakonov je od dne do dne več, število nezakonskih otrok narasta silno, in če pojde tako naprej, doživeli bodemo v kratkem času strašansk proletarijat; kmet in obrtnik trudila se bosta samo za tuje, nezakonske otroke in reveže. Sicer je izdala vlada uže pred nekaterimi leti ukaz na županstva in župnije, glede odprave konkubinata, a menda niti prvi niti drugi urad se dosti ne zmenita za on ukaz, kajti denes nij nič bolje nego je bilo prej, temveč še veliko slabše je, in nekdo vpraša v tukajšnjem listu „Volksstimme" govoreč o konkubinatu: „Wo mag der Fehler sein? beim Gemeinde- oder Pfarramte?" Tako nam grozi torej z narodnim tudi nravstveni propad. Tožna nam majka! Možje, katerim je čuvati nad narodnimi svetinjami, rodoljubi vseh stanov, zberite vse svoje sile in storite, kar je v vaših močeb, da obvarujete narod pred skrajno nesrečo! p. Politični ra&gled. Motratnte . V Ljubljani 1. oktobra. Pod naslovom ..Hiovi deželni i(l;uar na Kranjskem** piše češki nPokroku : Ko je deželni predsednik g. Wiukler naznanil grofu Thurnu, da ga je vlada izvolila kranjskim de želnim glavarjem in da naj v osmih dneh odgovori, ali hoče sprejeti to mesto, sklical je grof Thura poslance nekdanje ustavoverne stranke in jih vprašal, ali se oni skladajo z njegovim imenovanjem. Umeje se, da so usta voverci takoj zaupanje izrekli svojemu tovarišu in v kratkem imenovan je bil novi deželni glavar. Časopisi ustavoverne stranke se ve da so zadovoljni in hvalijo princip, da ima deželnega zbora predsednik vselej izbranim biti iz večine. Vsled posebnih okolnostij je namreč kranjskega deželnega zbora večina, kakor znano, ustavoverna. A privrženci te stranke so se pač malo ozirali na lepi ta princip pri prvej in druge j volitvi predsednika državnega zbora v Beči, kajti bili so za ustavovernega Coroni nija, akoravno je bil ud manjšine in tudi takrat, ko se je Coronini predsedništvu odpovedal in dr. Smolka, člen večine kandidiran bil, zatajili so ustavoverci zopet svoj „principu in potegovali so se za dr. Weebra po — drugem svojem „principu". Tem besedam rPokrokovim" bi mi dodali še to, da se ustavoverci dosle niti na Kranjskem nijso brigali za načelo, da mora deželni glavar vzet biti iz večine. Ustavoverne vlade glavarja še nikdar nijso vzeli iz večine, ki je bila — narodna. Mi pa se popolnem ujemamo z omenjenim načelom in bodemo „liberalno" gospodo spominali nanj, kadar bodemo zopet mi imeli večino. Hrvatski sabor se je otvoril v 27. dan m. m. jako svečano. „Pozor" pozdravlja skupščino, in pravi, da bode, če bodo poslanci ne glede na strankarsko sUlišče z modrostjo in previdnostjo, močno značaj nostjo in domovinsko ljubeznijo vstrajno delovali, gledala na nje vsa Grvatska s ponosom. Kraljevi reskript je govoril o vtelovljenji Vojne Krajine, reško vprašanje se nij omenilo. Viinnj«' flržttve. Razmere v Irskej se še vedno ne zboljšajo. „Times" tožijo: Do zdaj še n\j znamenja, da bi se kaj zbolj.šalo. Deželna liga je, ki v nemirnih okrajih v Irskej daje zakone. Vsem drugim zakonom se nihče ne uklanja. Kako dolgo naj se še trpe zdanje razmere v Irskej,! Naloga vlade je, da da na to vprašanje odgovor. Ona jedina ima moč, da zopet naredi mir v Irskej in njena dolžnost je, da se dolgo ne obotavlja to storiti. Deželna liga je sklenila, da bode nasprotovala posestnikom pri lovu na lisice. Paruell je ta ukrep popolnem odobraval. ostane v predalih dnevniških, do katerih ne sega roka državnega pravdnika.*) V Benetkah 18. maja 1880. To je bila buijia in viharna, a ravno radi tega meni ugodna in nepozabljiva noč, katero smo preživeli na parobrodu „Milano". Ko sem se sinoči proti 10. uri ukreal na ladijo, poslo-vivši se od prijateljev svojih, brila je huda burja z dežjem pomešana in bil je prav neprijeten večer, a prijatelji dejali so, da zunaj na morji se soviažna burja ne bode čutila tako hudo. Samo jeden majal je z ramami, ter poznavši burke jadranskega morja rekel, da ne bodemo imeli prijetne noči. No skusiti sem hotel jedenkrat tudi malo viharja na morji, upajoč, da ne bode tako hudo. Od kraja bil je še dosti pošten ta morski vihar. Visoko gori in doli so vzdigavali razburkani valovi ladijo, a šlo je nekako vse *; Zadnji čas malo preveč radi obdržujeto „Narod" za se, čestiti gospod! Ko bi vedeli, kako težko na tujem pričakuje človek novic domačib, no bili bi tako — Btrogi! Sedanja opazka pisatelja o preteklosti. „v tempo" tako, da smo brez- skrbi legli na postelje v kabinah. Nepopisen in nepozabljen mi je pogled, ki sem ga užival skozi malo okroglo okence, hermetično zaprto z debelim steklom. Pri slabej mesečini gledal sem, kako so se od daleč drvili visoki valovi veuno bliže in bliže, in vselej ko je najvišji val plusknil ob ladijo, zagrnil je okno tako popolnoma, da dolgo časa nij bilo videti ničesa nego voda, ko je ladija potopljena. Meni, ki sem bil morske vožnje uže nekoliko vajen, je ta prizor ugajal, kajti želel sem si vedno, voziti se jedenkrat po viharnem morji. A drugače bilo je to mojim sopotuikom, večinoma prvikrat nahajo-čim se na morji. Plašne so begale ženske ven iz svojih kabin v veliki splošni salon in tudi moški delali so nekako čudne obraze prihajajoči jeden za drugim. Kdor je to uže kdaj skusil, ve, kaj se pravi „morska bolezen". Bledi prepali obrazi in pa vedno tekanje „ca-merierov" kazali so dosti jasno, da večina pot-kov Be je začela priporočati sv. Urhu ter ga klicati na pomoč. To je pri takej priliki na ladijah tako neizogibna stvar, da se nobeden Dopisi. ■k Trsta 25. septembra. [Izviren dop.] (Deželni zbor tržaški. Reka in Trst. Bodoča razstava.) Včeraj točno opoludne se je odprl tudi naS deželni zbor (za mesto in okolico). Uže začetek je kazal, kako malo se državi nasprotna laška stranka meni z*nj: na galeriji je bilo razmerno kaj malo poslušalce? in gledalcev, a tudi mestni očetje, ki so o tej dobi deželni poslanci, so le počasi kapali sku-paj; in dolgo časa, mislim, so se z menoj vred bali vsi navzočni, da ne bode doSlo toliko poslancev, da bi se postavno mogel otvoriti zbor. Sešlo se jih je bilo komaj 32, ko vender zbor šteje 56 zastopnikov. Od zbranih 32 je bilo 23 konservativnih, vladnih in slovenskih zastopnikov in komaj 9 od nasprotne laške stranke. Ta števila pač očitno govore, kako nespametno postopa vlada, da v Trstu in njega okolici podpira tuji italijanski (ali pa nemški jezik, popolnem nezadostni) žive^. Obžalovati tudi moramo, da ima slovenska okolica v zboru zdaj le 4 zastopnike. Postavno bi jih morala imeti 6, a izmej teh je jeden mi-noli teden umrl, namreč dr. Strudthoff, ki je pred dvema letoma kot novinar Italijan in bogatin znal preslepiti volilce pri sv. Jakobu in v Skednji, da so njega mestu poštenega slovenskega narodnjaka in posestnika Kr. izvolili v mestni, oziroma deželni zastop. Smrt je okoličane dotičnega okraja osvobodila tujega lakonskoga zastopnika in nadejamo se, da se našinci pri bodočej volitvi ne bodo več cepili, ampak jednoglasno volili vrlega rodoljuba iz Žavelj, o katerem pričakujemo, da se tudi takrat ne bode branil zastopniškega bremena. Sposobnejšega in na vae strani popolnem samostalnega kandidata bi slovenska stranka ne mogla postaviti. Dalje okolici zdaj v zboru manjka še jednega po-lanca. Petemu volilnemu okraju zastopnik se je po drugej izvolitvi odpovedal poslanstvu, kakor je bilo dogovorjeuo. Čuda nij, da se ogromno število poslancev Lahov nij udeležilo slovesnega otvorjenja deželnega zbora, saj je prejšnji dan „Osserva-tore Triestino", uradni organ našega namest-ništva, sam obširno razpravljal, kako neznaten in nepomenljiv je delokrog deželnih zborov! Prav naravno. Ustavoverci in — njihovi prijatelji bi najrajši odpravili vse deželue zbore, ne zmeni dosti- Jaz bil sem še dosti trden in nikakor me nij še prijela bolezen, mej tem pa je vihar postajal Vedno hujši. Proti jutru, ko smo iz daleka uže začenjali gledati iz morja se dvigajoče stolpe Beneških cerkev, razvezal je divji Neptun vse svoje mehove, kot da nam neče dopustiti, da dospemo še kdaj na suho. Kakor slabotno lu-pinjo drvili so razburkani valovi naš brod, da je začel stokati in škripati, kot da se hoče prelomiti na dvoje. Zdaj nas je vzdignil ino-gočeu val kvišku, kakor gora visoko, a v sled-njem trenutku požrlo je brezdno prednji del broda čez in čez s penečo vodo oblivši celo površje. Ali najhuje nas je Še Čakalo. Do zdaj bil nam je vihar tako rekoč za petami, kajti sila njegova podila nas je naprej opirajoča se samo ob dolžino ladij e. Naj cd enkrat pa, ko da nas hoče kar potopiti, udari vihar ob strani na ladijo, strašansk val pluskne na površje, ladija se povesi na jedno stran, in vse, kar nas je stalo ali sedelo na površji, pomete po tleh. Bil je to grozen trenutek! Mnogo žensk, mej njimi tudi moja soproga, omedlele so oi ter jednotni in jed in zastop ustanovili v usta. voverskej zbornici na Dunaji. Po druzib deželah ne udeležujejo c. kr. namestniki slovesnega otvorjenja deželnih zborov, a pri nas je zdaj drugače: poleg nij bilo ni namestnika niti njegovega namestnika dvornega svetovalca Rinal-dinija., ampak poslal je le g. namestnik najmlajšega namestniškega svetovalca pl. Krek'cia. Kedo se bode torej izpodtikal nad poslanci Lahi, da jih celih 20 nij prišlo k zborovanju! Deželni glavar dr. Bazzoni je s kaj primernim in jedrnatim govorom otvoril deželni zbor. Pozval je poslance, naj bi napeli vse svoje moči, da ustavijo osodo, ki zdaj tira Trst proti propadu. „Žalibože, pravi dalje, je le predobro znano, zakaj neprestano pojema kup-Čijska važnost našega pristanišča, zakaj so prazne naše zak'adnice, zakaj naši kapitali plesne po shrambah in zakaj vsi naši mornarski obrti vedno razpadajo. Jednako znano je, da je mej pogubnimi temi uzroki najpogubiejši, da se ne zidajo nove neodvisne železnice, ki bi nagloma in po nizkej ceni sosedne severne de žele, zlasti bogate, rodovitne in obrtne pokra jine našega cesarstva vezale z njegovim jedinim pristaniščem — in to pristanišče je za vse najvažnejše, ker jo v najnotranjejšej zarezi morja, ki drži skoro v srce evropsko". Drugih besed spoštovanega deželnege glavarja mi pač nij treba tukaj sloveuiti, kajti navedene so razkrile res hude rane našega tržišča. Zadnjič sem z ozirom na prekop Sueški (po poročilih Amici-Beya, načelnika statističnega bureaue egiptovskega) s številkami pokazal, kako močno pojema naša prekomorska kupčija v daljne kraje. In včeraj je deželni glavar svečano iz rekel, kar toliko teži srce vsakemu Tržačauu Res je v petek uradni list „Osservatore Tri estino" pel isto peseu o „decadence" našega tržišča ter mu obečal boljšo bodočnost, kakor hitro bode Trst bolje poznal notranje dežele našega cesarstva, notranje dežele pa bolje spoznavale Trst, svoje iedino primorsko skladišče To mejsebojno boljše spoznavanje si pa uradni krogi obetajo po nameravanej razstavi v bodočem letu. Človek se tako rad udaja praznim nadam, če prav je uže naprej prepričan, da se ne bodo uresničile in se ne morejo uresničiti. Taka je tudi z nameravano razstavo, ki ima proslavljati pred 500 leti izvršeno združenje Trsta in njega okolice z deželami presvitle habsburške vladarske rodo vine. Res zlobno bi bilo komu izpodbijati nade, ki jih stavi nanjo. Škoditi mestu razstava m kakor ne more, če prav mestu iz nje ne bol«' pognalo toliko koristi, kolikor se jih uradui krogi nadejajo. Še največji dobiček bi bil, ko bi ta svečana razstava mogla Lahom Tržača-nom probuditi živo čutstvo avstrijskega državljanstva. A taki čuti se ne dade z jedno raz stavo ucepiti, ampak se morajo le z dolgoletnim pametnim ravnanjem in vladanjem vzgojiti. A to nadaljno premišljevanje prepuščam drugim! Trstu pa po Reki preti še večja škoda v kupčiji, ki jo je doslej Trst posredoval mej Avstrijo in pomorskim svetom. Ogrska vlada vse stori, kar bi moglo povzdigniti veliko kupčijo na Reki. Mala Reka ima dve železnični zvezi z notranjimi deželami, veliki Trst le jedno. In ravnokar je ogrska vlada sklenila pogodbe z raznimi železnicami (mej temi tudi z južno železnico), ki glede vožnje in voznine posebno ugajajo velikej kupčiji na Reki. Clo vek bi mislil, da je naš namestnik g. baron Depretis, tako razvitljen državnik, ki se je nekdaj mej ustavoverci v vseh kupčijskih in finančnih zadevah toliko odlikoval, uže davno Trstu na korist sklenil z železnicami jednake pogodbe, a do denes o takem delovanji nij duha ni sluha. Še več, ogrska vlada boae z lastnimi stroški na Reki ustanovila stalno razstavo domačih, ogrsko-hrvatskih pridelkov in izdelkov, ki bode gotovo kupčijo ž njimi močno pospeševala. Zopet kaj praktična misel! In ista ogrska vlada je baje pregovorila bogatega fabri-kanta Abelesa v Beči, da bode na Reki napravil veliko predilnico in tkalnico za pavolnik. Zopet kaj praktična misel, ki se žalibože neče poroditi nobenemu milijonarju v Trstu! cerkvi na cesarjevega godu dan prihodnji to rek. Poslanec dr. vitez Bleiweis je zaradi očesne bolezni prosil za 14, poslanec Do 11-h o f z nova za teden dnij dopusta. Poslanec Potočnik je izvrstno utemeljeval svoj nasvet zaradi železnice Trst-Loka. Voljen je bil za ta nasvet opredeljen poseben odsek; razen tega so se vršile še volitve za druge odseke, o katerih, kakor sploh o vsej seji, bodemo v prihodnjej številki poročali na drobno. Prihodnja seja deželnega zbora bode še le prihodnjo sredo. — (Na ljubljanskem gimnaziji) se je dovolil., delitev prvega razreda slovenskega oddelka v dve paralelki. V slovenski oddelek je bilo namreč sprejetih 98 učeucev. — (Delavsko izobraževalno društvo) bode imelo danes dne 2, oktobra ob 2. uri popoludne javno prosto zborovanje v gostilni „pri zvezdi" na Frana Josipa trgu. Dunajska borza l. oktobra i Izvirno telegraličnn poročilo. Bnotnl dri. dolg v bankovcih . . 7(5 ^ld. 90 kr. Enotni dri. dolg v ■rebru ... 77 Zlata renta......... 94 1HHO dr*, posojilo..... Kil Akcij« narodno banke..... M.'JO Kreditne akcije....... 370 I.. .ii.ii p j , ,........ 1(7 Srebro .......... — Domače stvari. — (Kranjski deželni zbor.) Včerajšnja seja kranjskega deželnega zbora je trajala do Va 3. ure popoludne. O začetku seje je g. deželni predsednik Winkler naznanil de želnemu zboru, da je Nj. ces. in kralj, veličanstvo blagovolilo sprejeti odstop dozdanjega deželnemu glavarju namestnika, gospoda po Blanca dr. Jan. Bleivveisa viteza Trsteni škega, in ob jednem poslanca gospoda Petra Grassellija imenovalo kranjskega deželnega glavarja namestnikom. G. deželni glavar je raz glasil pismo s katerim so deželni poslanci povab Ijeni k velikej maši, ki se bode darovala v stolnej N»pol. . . . C. kr. cekini Driavne unuku ii 6 r>7 7r> 65 50 76 33'/, 66 ozdravlja pismeno specijalni zdravnik li.illi.Mfli v l»i;i/«• in po coni klobuke in kakor tudi prodaja Anion lirrjci. Ljubljani, na kongresnem trgu rm oglu gledalskih (506 -5) ulic. Popolno vinoznanstvo. Obzirna knjiga o čuvanji, gojenji, poznavanji in narejanji vin vseli dežel, v zvezi h poukom o žganji, varenji, o škrobu, drožib, siru, timetalncm mašiti, uinetalnem tabaku in druzib liranilnib rečeh s Btro-tfim o/.irom na zdravje in OBDOSt, daljo več stotin kupcijskih reći izključliivo specijalnih receptov, vpo-rabni za vsacoga, pridobitni, lehko izvrAilni, malo glavnice zahtevajoči in donosno poslovanje; neob-liodno potrebna za sto tisoči. Posamne receptu se ceno računa. Pojasnila daje proti rctounnarki F. NclilOMHer, v Trntu. (419 4) !!! Zavarovanje!!! proti is^uhi na »orzi dad6 (492—5) le premije in stelage. Take, kakor tudi vsa borzna naročila, oskrbuje pri pokritji gld. 100.— zaćenfti, pri katerem se lehko na tedon dobi gld. 10—20. Fran Friedlander. U.cIis.MiiIm. U i«-u. \\ oIIa.II« 5. Na narocilua pisma se takoj odgovori Iranko. 8581 Tržne c«»ise v Ljubljani 1. oktobra t. 1. PSenica hektoliter 9 gld. 10 kr. j — rež 5 gld. 85 kr.; — ječmen 4 gld. 40 kr.; — oves 8 gld. 09 Dr. Sprangerjeve kapljice za želodec, priporočane od zdravniških avtoritet, pomagajo takoj, čc ima človek krč v želodci, mign-nu, feber, ščipanje po trebuhu, zaslinjenje, slabosti, čfl n glava boli. Če ima krč v pr ih, mastno zg-go. Telo se hitro HČisti. V bramorjih razpusti bolezensko tva-rino, odvajajoč črve in kislino. Davici in tifusu vzamejo vso zlobnoHt in vročino, če M zavživajo po '/■ žličke vsako uro, ter varujejo nalezljiv/sti. Človeku diši zopet jed, če jo imel bel jezik. Naj se poskusi z majhenitn ter se prepriča, kako hitro pomaga to zdravilo, katero prodaja lekarnar g. .1. Nvobotla v Lju-bljani, a flacon 80 in .r)() kr. av. vel j.___(247—37) L). It. P. Št. 14.120. je Jedini putentiranl prepisovalni aparat s pomočjo tiskarske barve. Ta izdeluje po suhem potu brez tiskalnice skoro neomejeno število jednako ostrih, globoko črnih (tudi pisanih), nespremenljivih posnetkov, ki tudi jedini v celem svetovnem poštnem gl. 50 kr.; — fižol hektoliter 7 gld. — kr.; masla kilogram —gld. 90 kr.; mast — gld. 84 kr - — špeh friŠen — gld. 74 kr.; Jpeh povojen — gld. 78 kr.; — jajce po 2*!t kr.; — mleka liter 8 kr.: — govedine kilogram 56 kr.; — teletnine 52 kr.; — svinjsko meso 58 kr.; — sena 100 kilogramov 2 gld. 14 kr.; — slame 1 gld. H9 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 6 gld. 20 kr.; — mehka 4 gld. 50 kr. Slabotnega starčka in mladega moža slednja življenja pomoč. Moj 80'etni mož in jaz, ki sem zdaj 74 let stara, midva oba sva prišla ob vse moči in davno bi uže ne bila živela več, da nijsva Iv. Hoff'ovo sladnega izlečka zdravstveno pivo, ki so ga nama priporočili, rabila in ga šo rabiva. Nama obema je dalo le to sladno pivo moč in življenje in midva izrekava fabrikantu najglobokejšo zahvalo. Najina želja je, da se ta izjava v interesu starih in telesno slabotnih osob priobči in pripravljena sva tudi na ustna vprašanja odgovarjati. Cbarlotte f0wale3slevi (567—8) v L j u b 1 j a n i. XXXXXXKX*XXXXXXX******* Kavarna „Merkur", V I^j-o-Toljstri-I, 2s^Eestrxi trg--Uljudno podpisani se zahvaljuje svojim čestitim gostom za dozdanji mnogobrojni obisk in naznanja si. občinstvu da je kavarna j_ popolnem novo opravljena in Bta se postavila dva nova biljarja, jeden XX za keglje, drugi za karambol. Slovenskih in nemških časnikov je 3C mnogo, kava jo okusna in vsak dan po gledališči dobi se lin te in mrzla jedila. JJ Za mnogobrojni obisk bo priporoča s spoštovanjem S (561) Gruden. ^ xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx rf H- x n H X X X X X Zahvala. Dne 8. avgusta t. 1. pogorelo je mojo tovarniono poslopje v Domžalah pri Viru. Vso moie zidine so bile pri v. kr. priv. ,,.\/.i-enda Assieuratriee** v Trstu zavarovane proti ognju. Omenjena zavarovalnica je prav hnmanno z menoj postopala in me v nesreei po pregledu Škode s točnim izplačanjeni odškodovalnega /.noska 2290 gld. krepko podpirala, za kar slavnej c. kr. priv. Azienda Assicuratrice $ oziroma njenemu glavnemu agentu za Kranjsko, gospodu lekarju ^ Viljemu' Nayra v Ijiibljitnl, izrekam javno najprisrenojšo zahvalo in vsakemu priporočam, da proti požaru zavaruje svoje posestvo pri gori imenovanej zavarovalnici, oziroma pri glavnomu agentu v Ljubljani. Domžale, dne 25. septembra 1881. (5G0) Fran Riedl, lastnik tovarne za slamnike. it I IHirl i •<» v IJulilluni : 28. septembra: Uršula Močnik, dekla, 45 1., za vodenico. 29. septembra: Jarnej Mokoren, 58 I., za pljučnic >._ Na svojem zadnjem poslovnem potovanji nakupil sem si znatno število zelo Širokih WW trakov, *"»ni opoluem ali na pol svilenih, osobito primernih za vence in zastave. Pri trakovih za vence in zastavo oskrbim tudi tisk in alate ali srebrne rese (franže) po nujni* jej eeui in točno. Obilo naročbe so nadejajoč se priporočam (499-o) J. S. Benedikt. Z*ZOOC*ZOCOC*ZOOOO*Z*ZC*! vvV ss^srnsr^ Čudovito c