177. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 3. avgusta 1903.
XXXVI. leto.
izhaja vsak dan svsčerf izunsi ; nedelje in praznik*, i«i p* po*t> ,u*u^   a» avstro-      *•     m».c sa vae|ieto Vb K, ss pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K DO h, aa eden mesec 2 K 30 h.   Za LJubljano s pošiljanjem
na dom sa vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 k sa edei roeoec 2 k    Kdor Sod)    -d      qj, velja sa celo leto 82 k, aa pol leta 11 k; aa četrt leta 5 k 60 h, aa eden mesec 1 k 90 k - Za tuj* dežele toliko več,  kolikor znaša poštnina. — Na caročbo brez istodobne vposUjatve naročnine se ne ozira.      Za   cnsnlla plačuje se od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, čs *e trikrat ali večkrat tiska, — Dopisi naj se izvole* frankovati. - Rokopisi s« ne vračajo — ur»oM«n»o m *pravnlitvo je na Kongresnem trga St. 12. — UpravniStva naj se blagovolijo   pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila
t. j. administrativne stvari       Vbod v aredmstvo le * Vegove ulice st. 2, vhod v opravnifitvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon St. 34. Pos*m«*oe Številke po IO h. „Narodna tiskarna'1 telefon št. 85.
Slovenski odborniki v goriškem deželnem odboru.
Že pred leti, ko so se izvršile volitve v novi deželni odbor goriški smo izrazili odkrito našo bojazen, da ne bodo v to korporacijo poslani slovenski zastopniki na svojem me stu, kakor bi to težavni položaj goriških Slovencev v očigled laski pre-potenci nujno zahteval. Naš strah se je izkazal kot opravičen, kar se je posebno pokazalo pri zadnji seji minulo sredo.
Kakor je znano, se je pred kratkim kreiral za Goriško poseben deželni hipotečni zavod. Uradniška mesta so bila že razpisana in treba je bilo pred vsem imenovati zavodu ravnatelja. Za to mesto je prosilo več sposobnih meči, Lahov in Slovencev, razen njih pa še neki Nemec dr. Staudinger. Deželni glavar se je takoj sprva krepko zavzemal za tega Nemca, kar se je zdelo vsakomur čudno No, pa stvar se je pojasnila, ko se je izvedelo, da je ta Svaudin-ger Pajerjev — sorodnik. Torej ta Nemec je bil glavarjev kandidat, dasi ni niti goriški deželan. Tej kan didaturi so se Slovenci upirali z motivacijo, da mora na to mesto biti imenovan vsekakor kak goriški rojak, naj si bo že Slovenec ali Italijan* Dasi sta torej slovenska odbornika načelno nasprotovala temu imenovanju, vendar ju je premeteni Pajer speljal na led. V sredo teden je namreč sklical glavar seje, pri kateri se je imelo definitivno sklepati o imenovanju ravnatelja dež. hipo-tečnemu zavodu. Ta točka je bila sicer že preje na dnevnem redu, a vedno sta slovenska odbornika definitivno sklepanje preprečila s tem, da sta se redno odstranila. Pri zadnji seji pa ju je Pajer le vjel! Otvorivši sejo je namreč kratko konšt&tova), da je odbor polnoštevilen, ter hitro predlagal imenovanje Staudingerja ravnateljem. Slovenska odbornika Berbuč in Klan-čič, ta je nadomestoval dr. Gregorčiča, sta bila seve konsternirana docela, da sta v svoji zmedenosti obsedela in
Renegat.
Povest iz tržaškega življenja.
(Po resničnih dogodkih spisal I. B) I.
Bilo je spomladi leta 1884. Na velikem trgu pred magistratom je svirala vojaška godba. Okrog nje se je gnetlo vse polno ljudstva, med tem ko je pred kavarno Specchi sedela gospoda, srebala sladoled in različne hladilne tekočine ter živahno razpravljala o kupčijah, o politiki in o vsakdanjih dogodkih ali pa opravljala in čez zobe vlekla svoje znance in svoje znanke.
Prav na koncu dolge vrste miz, stoječih v ospredju, je sedel kakih 40 let star, elegantno oblečen gospod popolnoma sam in je z očitno nestrpnostjo nekoga pričakoval. Neprestano se je oziral doli proti »rumeni hiši«, kjer je pred vratmi stala vojaška straža, proti poslopju tržaškega namestništva.
Iz tega poslopja je prihitel, koje ravno nehala godba svirati in se je
pozabila zapustiti dvorano. Na ta način je bil Staudinger z italijanskimi glasovi imenovan ravnateljem hipo-tečne banke. Ne glede na to, da je bil odbor z ozirom na deželni status protizakonito sestavljen, ker je bil navzoč Verzegnassi, ki je državni poslanec in ki kot tak, dokler traja državnozborsko zasedanje, ne more opravljati posle deželnega odbornika, vendar znači to velik vspeh deželnega glavarja Pajerja, to tembol , ker Slovenci proti nezakoniti sestavi odbora ne morejo ugovarjati, ker bi se tudi poslanec Klančič ne smel udeležiti seje, ker ne biva v Gorici, kakor to zahteva deželni opravilnik. Iz tega suhega dejstva je razvidno, da ima dr. Pajer klerikalce popolnoma na vrvici, in da doseže pri njih vse, karkoli hoče, ako ne na lep način, pa z zvijačo, kakor se je to tolikrat zgodilo. Če bi bilo klerikalnim odbornikom kaj več ležeče na stvari, bi ji pač posvetili več pažnje, potem bi jih pa tudi Pajer ne mogel tako speljati na led, kakor pretečeno sredo!
Kriza na Ogrskem.
Nad grofom Kliuenom-Hedervarv-jem visi Demokljejev meč. Nastala je naj resnejša kriza, dasi se oficijalno še taji. V ogrskih političnih krogih prevladuje splošno mnenje, da grof Khuen ne bo dočakal kot ministrski predsednik razsodbe parlamentarne komisije o zloglasni aferi Szaparv — Dienes.
V petek ponoči je tedaj prala to umazano perilo parlamentarna preiskovalna komisija. Pri tem so se vedli uekateri tožitelji, kakor posl. O 1 a y, pa tudi toženi grof Szaparv, skrajno smešno in strahopetno. Tako je izjavil poslanec 01ay, da ima dokaze za^to, da je ministrski predsednik bil v direktni zvezi z grofom Szaparv jem, in da so tudi še drugi poslanci bili podkupljeni.
Zagrozil je, da bo napravil proti ministrskemu predsedniku inkompatibili-tetno ovadbo, ako  ne  izgine  takoj z
ministrskega sedeža. Inkompatibilitet-nemu odseku bo naznanil svoje podatke ter vse brezobzirno razkril. Podatkov da ima dovolj. Na poziv predsednika in tovarišev, naj pove podatke, pa se je 01ay začel strahopetno zvijati ter je govoril le o svojem subjektivnem mnenju, da se je grof Khuen zvezal s socialnimi demokrati in da so se izvršila podkupljenja že poprej.
Posl. 01ay je opozicijo neusmiljeno blamiral; vse kaže celo na to, kakor da bi bil tako klaverno postopal z namenom, da spravi svojo stranko ob zadnji ugled. Kaj pa ko bi tudi tukaj igrakK_rme8 malo podkupljenja?
Posl. Papp je potem pripovedoval celo afero. Navajal je, da mu je Dienes rekel: rTisti, ki ima sedaj najvišjo moč v deželi, ima velike interese na tem, da se usodnega dne ne bo razpravljalo nobeno vojaško vprašanje v zbornici." Nadalje mu je Dienes zaupal, da se namerava cela vrsta opozicijskih poslancev razorožiti. Za vsakega poslanca bi dobil Papp primerno provizijo.
Najklavernejša prikazen je bil glavni obtoženec, grof S z a p a r y. Na zaslišanje je čakal 21/2 ure v predsobi. Komaj se je držal po koncu, bil je smrtno bled. Začel je takoj brati s papirja svojo izpoved stoje. Predsednik ga je povabil, naj sede, a grof je odgovoril: „Za obtoženca se ne spodobi, da bi sedel." Njegova izpoved se je glasila: „Spoštovana komisija! Dovolim si, komisiji naznaniti, da je denar, ki ga je Dienes izdal, od mene. Podrobnosti jedva poznam. Tudi nisem bil radoveden, jih poznati. Storil sem to, ker sem mislil, da mi bo s tem mogoče pospešiti odpravo ex lex stanja, ki grozi postati usodno. Deloma sem to storil tudi iz resnične privrženosti do osebe ministrskega predsednika, ne da bi vlada o tem najmanje kaj znala. O dogodkih 29. julija sem poročal še tisti večer ministrskemu predsedniku ter mu podal tudi svojo demisijo. Ob ednem si dovolim izreči svojo naglobokejše obžalovanje, da so po moji krivdi nastale v parlamentu neprijetnosti. Gospođa
moja! To sem imel javiti, druzega nimam nič povedati."
Na vsa nadaljna vprašanja je odgovarjal grof ali negativno ali pa sploh ni hotel odgovarjati. Tako ni hotel odgovoriti na vprašanja, ali je z Dienesom osebno občeval, s kom je sploh v tej zadevi občeval, ali s Singerjem, Szellesom (ki je izvršil znani atentat na Hentzijev spomenik), ali z mestnim poglavarjem Rudnavem. Tudi ni hotel vedeti, koliko denarja je izdal za podkupljenje, kdo je spremil Dienesa na Nemško. Posl. Polonyi mu je rekel. „Vi ste postali žrtva konzorcija hudodelcev. Iti bi nam morali na roke, da dobimo krivce ter operemo Čast parlamenta." Szapary je samo odgovoril: „ Jaz sam sem krivec." S tem je bilo zaslišanje končano, kije traialo Čez polnoči v soboto.'
Afera pa s tem še seveda ni poravnana. V prvi vrsti se bo vršila cela vrsta zasebnih procesov. Med drugim toži grof Khuen Dienesa zaradi njegove izjave, da je v zvezi z afero. Tudi bivši ministrski predsednik Banffy toži nekatere liste, ki so ga obdolžili, da je denar za podkupljenje od njega.
V neposredni zvezi z afero in s krizo je tudi odstop hrvaškega ministra Tomašića. Odstopiti je sicer moral zaradi inkompatibilitete, ker je kot minister prevzel mandat, v resnici pa bi do tega ne bilo prišlo ako bi ne bilo te afere. Vse zavore so tedaj popustile in Khuenov voz drvi v prepad.
Ruske razmere.
Sloveči švedski pisatelj Bjorn stjerne Bjornson je priobčil v pariškem listu *L' Europeena pod naslovom »Solidarnost narodov« temeljit članek o ruskih razmerah. Članek je seveda pisan s stališča simpatij z i Fince in Žide. B:ornson dolži inozemstvo krivde za preganjanje Židov v Kišenevu in za rusko samovlado sploh. V svojem članku navaja, da je imela Rusija leta 1902. javnih dolgov 171 f% miljard rubljev, in sicer 8677 milijonov v deželi in 4333 milijonov v inozemstvu. Največ
so baje posodili Rusiji francoski židje Bjornson pravi: »Brez francoskega zlata bi bila ruska samovlada že davno primorana kapitulirati. Nobena centralna mogočnost, niti najboljša, ni vstanu tako mnogobrojne in raznovrstne narode vladati. Brez pomoči inozemstva bi vse to samo ob sebi vzelo konec, bodisi potom revolucije, ali pa potom lastnega zanemarjenja. Najbolj naravno bi bilo, da bi se velikanske mase Rusije decentralizirale v federativno organizacijo. Ako ne bo vojna iztresla goriva na sosede, se bo tam užgalo in sledile bodo dolga leta eksplozije in potresi. Toda vojna bo izbruhnila; ako vsemogočna ruska birokracija ni odnehala pred nobenim sredstvom, da bi svojo vlado podaljšala, zakaj bi se vstrašila tega sredstva? Kakšni bodo tudi nasledki vojne, eno je gotovo: plačevanje obresti bo prenehalo, Rusija se bo za pomoč zahvalila z državnim ban-kerotoma. — Seveda so vse to le pobožne želje idealnega protektorja Fincev. Prorokovanja se pa gotovo nikdar, ali vsaj v doglednem času ne izpolne.
Politične vesti.
— Konference pri cesarju v Išlu, ki so se vršile v soboto glede sladkornega   vprašanja, so do-
\ segle popolen vspeh. O tem je bil izdan posebni komunike. Avstrijski individualni zakon o kontigetiranju se odpravi z 10. avgustom.
— Vojaški nabori na Ogrskem. Nekateri opozicijski listi pišejo, da je brambovski minister izdal na vse velike župane tajno obvestilo, naj imajo vse pripravljeno za vojaške nabore, ki se začnejo 27. avgusta, najsi se razmere kakorkoli razvijejo. Mesto dosedanjih dveh komisij bodo štiri ali celo šest, da delo hitro izvrše. Z druge strani pa se ta vest odločno oporeka.
— Verski fanatizem v Perziji. Vsied ščuvanja mohnmedanske duhovščine se nadaljuje klanje babi-stov. Položaj je zelo kritičen. V In^du
občinstvo začelo razhajati, pravi vzor tržaškega »gigerla« srednje starosti in je naravnost veslal proti kavarni Specchi ter proti mizi, kjer je sedel omenjeni samotar.
— Torej vendar! je zaklical ča-kalec.
— Da, vendar in z važnim sporočilom! Dvorni svetnik Rinaldini mi je naročil, naj ti povem, da je tvoja stvar ugodno rešena. Jako ugodno, je pristavil. In potem mi je naročil, naj ti povem, da pridi jutri točno ob devetih k ekscelenci.
Ogovorjenec ni izustil besedice. Plačal je in zapustil s svojim znancem, vladnim tajnikom Marinijem kavarno. Šele ko sta bila sama je iz • dihnil:
— Daleč sem prišel!
— Ali, prosim te, je hitel Marini. Saj to vendar ni nič slabega. Zaupnik boš njegove ekscelence gospoda namestnika, kakor smo uradniki. Razloček je samo ta, da za naše razmerje z vlado vsakdo ve, za tvoje pa ne bo nihče vedel. [Ti si lahko pridobiš za vlado, za državo velikih zaslug ...
— Ej, prijatelj, nikari ne klati
takih fraz. Jaz sem si popolnoma na jasnem, kakšen zaupnik da bom. Ali — kar je, to je. Sila kola lomi.
Šla sta proti korza. Gredoč mimo magistrata, nista zapazila, da je kakih 50 let star mož, uvelih lic in rumenkaste brade, kar ostrmel, ko ju je zagledal, se obrnil za njima in jima potem počasi sledil do stare borze, kjer sta se ločila. »GigerU je krenil na korzo, njegov spremljevalec pa je stopil v Dreherjevo pivovarno, kamor je  pohitel tudi njegov zasledovalec.
— Kaj si res ti? je strme" vprašal zasledovalec.
Ogovorjenec se je glasno zasmejal in podavši došlecu roko je rekel: Da, jaz sem res pravi, če iščeš Viktorja Sancina, sina c. kr. uradnega sluge z zlatim križcem za zasluge odlikovanega, a sedaj že v gospodu počivajočega Antona Sancina. In če me oči ne varajo in me ni zapustil spomin, si ti dobri prijatelj mojega očeta, sedaj narodni delavec brez plačila Ivan Dolinar.
Govoril je nekako mehko in trde poteze njegovega lica so se pri tem nekam ublažile, kakor da ga res veseli,  videti  starega ljubega znanca.
Sedla sta za mizo in bila kmalu zapletena v živahen razgovor.
— Kako pa to, je vprašal Dolinar, da si v civilni obleki? Si-li na dopustu ?
— Da, je odgovoril Sancin, na dopustu, ki pa bo precej časa trajal, namreč do moje smrti, katere pa še dolgo ne pričakujem.
— Torej nisi več oficir? Moj Bog, kaj pa se je zgodilo?
— Spodili so me!
— Kako? Tebe — stotnika! Zakaj vendar?
— Zakaj? Zaradi nesposobnosti gotovo ne, to mi lahko veruješ. Zaradi nesposobnosti sploh še niso nikdar nikogar spodili od vojakov, pač pa je že marsikak nesposobneš postal general.
— Torej — si — Dolinar kar ni mogel nadaljevati začetega stavka.
— Vidiš, ljubi Dolinar, je sedaj popolnoma mirno in z vidno ironijo nadaljeval Sancin — jaz sem imel vedno posebno nagnenje za to, da bi dobro živel pa malo delal. In povrh sem imel še vedno posebno nagnenje, da sem ostro kritikoval, kar se je zgodilo. To mi je zlomilo vrat. Sicer
imajo drugi oficirji še več dolga, kakor sem ga imel jaz, a njim se prizanaša, ker so pohlevni in ponižni, meni pa se ni prizaneslo, ker nisem niti pohleven, niti ponižen.
— In kaj delaš sedaj, je vprašal Dolinar.
— čakam primerne neveste, med tem pa sem agent, agent za vse. Če želiš kož kupiti ali kaj lesa prodati, če hočeš dobiti kako stanovanje ali v najem dati kako gostilno — jaz ti vse preskrbim in ker sva stara prijatelja, še za malo ceno.
— To vendar ni nič zate — je pripomnil Dolinar in ves začuden zmajeval z glavo. Prej oficir, stotnik, — sedaj pa nekak senzal brez patenta. Poišči si raje kako stalno službo, če je tudi skromna, vendar imaš gotov kruh.
— Služba je res lepa reč, je dejal Sancin, a za financarja, ali za pisarja jaz nisem; jaz hočem biti svoboden mož. Kaj je odvisnost, sem spoznal kot oficir. Ljubši mi je kos suhega kruha, ki si ga zaslužim kot agent, kakor pa pečenka, ki bi si jo morda lahko privoščil kot odvisen človek.
■o poklali 120 babistov. Privezovali so jih pred topove ter jih izstreljali v zrak.
— Rusija in Kitajska. Kon ference, ki so se vršile v Porth-Ar-thurju pod predsedstvom ruskega vojnega ministra  Kuropatkina, so sprejele sledeče točke: Rusija je pripravljena, odpoklicati svoje čete iz Mand žurije, razun iz ob železnicah ležečih pokrajin. Kitajska sme dovoliti nase Jjevanje tujcem v vseh pokrajinah, razun ob železnicah, toda si Rusija pridrži pravico dovoljevanja. Te pred loge sta odobrili Japonska in Zjedi-njene  države,  le   Angleška  se jim upira.
— Za odpravo splošne volilne pravice vpruski državni zbor deluje posebna tajna organizacija, ki so jo sedaj razkrili socialni demokratje. Prva naloga organizacije je, upeljati diete za državne poslance, s čemer se baje tudi vlada strinj >.
Dopisi.
Iz Litije, 2. avgusta. Na vabilih in lepakih, ki oznanjajo veliko skupščino Ciril-Metodove družbe, je naznanjen le vlak, ki nam pripelje mile goste od Ljubljane sem. Naj bo tukaj povedano, da pride drugi vlak s skupščinarji od Zidanega mostu sem ob S. uri 52 minut do-poludne. (Ta vlak pa odhaja zvečer ob 7. uri 44 minut.) Ker bo glavni vhod v trg šele po tem vlaku, je podružnični odbor sklenil, da se bo tega vlaka čakalo v gostilni g. V. pl. \Vurzbach a »na posti«, kjer bo ljubezniva gospa pl. \Vurzbach-ova pripravila okusen zajutrk in potem bo skupen vhod v trg in še en skupen pozdrav in sprejem konec mostu pri slavoloku, katerega postavlja g. Slane (Šegač) na lastne stroške. Prijetno je gledati in videti, ko se vse vrši in veseli vzajemno tega lepega narodnega praznika. Ljubi Bog nam daj le še lepo vreme! Popoludne je sprevod v Šmartno, katerega bi pa to ne veselilo, si lahko ogleda litijsko predilnico, ki je narejena po najnovejšem sistemu. Torej na svidenje 6. avgusta.
25 - letnica „Citalnice" v Siski.
Šiška je praznovala včeraj znamenit dan; preteklo je namreč četrt stoletja, odkar so navdušeni rodoljubi na čelu jim nepozabni Anton Knez, ustanovili »Čitalnico« v Šiški, ki je bila in je še danes središče vsega tamošnjega narodnega delovanja. Siavnost se je vršila na prostranem Koslerjevem vrtu, ki je bil prazniku primerno okrašen z zastavami in iampijoni.
In kakor da bi se nebo samo radovalo tega dne, smehljalo se nam le doli z oboka v ažurni modrini Že dolgo pred početkom slavnosti se je zbrala na vrtu nepregledna množica gostov. Točno ob določeni uri so prikorakala ljubljanske, društva na čelu jim »Sokol«, katera je občinstvo burno pozdravljalo, zlasti pa je bil »Sokol«   predmet navduše
nih klicev in ni dvoma, da je občinstvo vrlim Sokolom hotelo v očigled podlih napadov z gotove strani pokazati demonstrativno svoje posebne simpatije.
Siavnost se je uvedla z veličastno narodno himno »Lepa naša domovina«. Se so trepetali ubrani akordi navduševalne te pesmi po vzdubu, ko je stopil slavnostni govornik g Ivan Resman na govorniški oder. Mahoma je nastala globoka tišina in z napeto pozornostjo je občinstvo obkolilo g. govornika. V vznesenih, z gorkim rodoljubjem prepo jenih besedah je slikal na to gosp. govornik početek in marljivo delovanje šišenske »Čitalnice«.
»Čitalnica« v Šiški, je rekel, nt bila ustanovljena za parado in v zabavo, ampak kot ognjišče narodnega delovanja v proapeh splošnemu napredku ; poklical jo je v življenje vzor plemenitega rodoljuba, nepozabni Anton Knez, ki ni bil t »ko za narod, kakor tudi za »Čitalnico« — le knez po imenu, ampak tuii po duši in po dejanju. Kakor je nekdaj slavni (šišenski ri jak) Vodnik navdušeno zapel »Ilirija vstan'«, tako je tudi Knez, ko je še narodna zavest snivala nevzbujena v veliki ljudski masi. odločno zaklical: »Šiška vstan'«. In Šiška je vstala h krepkemu na-r d it (i u življenju, ki je pulsiralo po največ samo iz »Čitalnic*«. V njej so se zbrali vsi rodoljubi in iz nje so izšle tudi vse osnove, na podlagi katerih so se pozneje rodila druga društva.
V čitalnici seje v prvi vrsti gojila narodna zavest, netila sa je ljubav do rodne zemlje, zato je tudi kot drugo narodno društvo vzklila iz čitalnice podružnica »Družbe sv. Cirila in Metoda«. In ker so rodoljub , zbrani v čitalnici, o ili vneti za občni narodni blagor, osno vali so tudi Š ški »Gasilno društvo« — Bogu na čast, bližnjemu pa v pomoč; iz kroga Čitalničarjev je izšla tudi misel, da se je ustanovila tudi podružnica »Kmetijske družbe«, ki še danes marljivo deluje z t prospeh in blagor kmetskih svojih članov.
Govornik je nadalje povdarjal, da so baš narodnjaki, ki so si ustanovili čitalnico, v veliki meri pripo mogli, da je vzletel v Ljubljani »Šoki l«; in ko je v navdušenih besedah si'kal veliki pomen in vel ke zasluge »Sokola« za prebujo naroda, za razširjenje narodne zavesti, mu je ob čmstvo burno ploskalo in priredilo »Sokolom« prisrčne ovacije, ki so dosegle višek, ko je govornik »S3 kola« poživljal, naj pogumno vstraja na svoji poti kličoč mu: »Le pogumno naprej v častni rdeči srajci!« Da je Šiška v narodnem oziru toli pro-bujena, da vlada v njej živahno narodno življenje, to je v prvi vrsti zasluga čitalnice, ki je dala prva krepak impuiz za to in ka or pred 25 leti veljbjo tudi še danes dr Valentin Zarniko ve besede, da je Ljubljana središče, glava Slovenije, Š'ška pa je šopek — Ljubljane. In Če se ozira sedaj »Čitalnica« nazaj na svoje Četrtstolttno plodovito delovanje, lahko je ponosna, to tem boi j, ker ni omejila svoje delovanje samo v ozkem domačem krogu, ampak je svoja načela zastopala tudi širom Slovenije. Častita njena zastava je vihrala že na zelenem Šta-jarskem, plapolala je na tužnem, tep-tanem Koroškem; v zlati Pragi je g<oneK na slovanskih prsih bratov Čehov in doli v krajih onstran Sjtle so podnjokrvni bratje navdušeno pope vali visoko pes^m, da domovina, dasi zatirana in kruto teptana, še ni propala  Pa tudi Š'ška,   ta trdnjava slo-
venskega imena, ne bode propadla, dasi ategajo sedaj po njeni slovenski deoi svoje grabežljive rake — moderni Herodeži. Da se pa to ne bode zgodilo, so nam porok navdušeni rodoljubi in rodoljub iiinje v narodni Šiški, ki naj nikdar ne pozabijo, da so ponosni sinovi majke Slave. S pozivom, da naj čitalnica vztraja na začrtani si poti tudi v bodoča, kličoč ji bodreč »naprej« — je končal g. Resman svoj navduse-valen govor. Občinstvo, ki je sledilo govornikovim izvajanjem z velikim zanimanjem in ki je zlasti burno odobravalo oni del govora, ki je meril na poskuse, vstanoviti v Šiški nemško šolo, je izrazilo gospodu go vorniku z gromovitim ploskanjem svoje priznanje in zahvalo.
Nato je izročila blagorodna gospa Juvančičeva čitalnični zastavi drago cen trak. kojega so darovale rodoljubne šišenske gospe in goapioe, kličoč »čitalnici«, da bi i v naprej cvetela in rasla. Takisto so se izročili društvom »Sokolu«. »Ljubljani«, »Slavcu« in »Tesarskemu in zidarskemu društvu« prekrasni venci s trakovi v narodnih barvah kot da rilo narodnih šišenskih dana. S tem je bil glavni del sporeda končan.
Pevske toČfce Bo «», kakor je itak umevno, proizvaiale vseskozi dovršeno, da smo zares v zadregi, katerim pevcem bi naj prisodili lovor ko. 111 ko se je pričela prosia zabava, to je bilo življenje in vrvenje. Vse pa se je koncentriralo okoli »Sokolske barake«, ki je nu dila vsakomur, karkoli si je želel. Poleg pristnega domaČega cvička penil se )e francoski š*mpaneo in kdo b i se čudil, ako je v obližiu te zgradbe skoro zavladalo živahno vrvenje in da so zadonele navdušene pesmi? In te poredne prod* jalke. kako prepričevalno so znale govoriti na srce, da se je moralo zares omehčati srce vsakemu tr-io-vratnežu. Ob večeru se je prižigal u netalni ogenj, pokale so rakete, padale so korijandole, skratka razvila se je povsodi najživahnejSa zabava.
»Č t iln c « v Šiški je svoj jubilej proslavila na najdostojnejšt način, prepričala pa se je udi na veliki vdelezbi, da vživa v vsen sloiih naj večje simpatije, kar ji naj bode v bodrilo, da krepko vztraia na jocu, katerega ji je začrtal njen ustano t-nik Anton Knez, na potu, p> katerem jo je dosedaj vsoešno vodil njen že 23 let ni predsednik vele-zaslužem g. Fran D r e n i k. Čitalnica v S ški cvrti in rasi!
Trgovsko  bolnško in podporno   društvo v Ljubljani.
V   mestni    dvorani   vršil   se je včeraj   dopoludne   65    r<-dni občni zbor trgovskega boin š«ega  in pod pornega  društva   v  LiuOljam Ude iežba članov je bila  izredno velika, kar je z ozirom na ag tacijo nekaterih nemških članov pač umevno; kakor se je   pri   glasovanjih  pokazalo, bili so Slovenci   v   veliki   večini Predsedoval je društveni ravnatelj E nenk Maver, kot zastopnik politične oblasti pa   je   bil   navzoč   magistratni kon ceptni pristav dr. M   Z a r n i k.
Poročilu ravnateljstva o poslovanju in stanju društva za leto 1902 ki je sestavljeno v slovenskem in nemškem jeziku posnamemo, da je imelo društvo koncem lanskega leta 574 članov. Za bolne člane se je lam izplačalo 12 736 K 48 v, izrednih
podpor pa 5870 K. Vsled odloka deželne vlade se je skupno premoženje obeh društvenih oddelkov sorazumn o razdelilo in znašalo konoem lanskega leta: premoženje bolniškega zaklada 89 451 K 46 v, premoženje oodpor nega  oddelka   pa   143 910 K 88 v. Kranjska hranilnica je tudi lani društvu  naklonila  podp »ro 600  K, pokojna gospa Ludovika  SchafiSr pa je volila društvu 1000 K. Oočnt zbor vzel  je   porodilo   brez   ugovor.*   n a znanje ter podelil ravnateljstvu ab solutorij.
Po nasvetu ravnateljstva podelil je potem občni zbor za leto 1903 nekaterim za delo nezmožnim siromašnim članom izredne podpore, in sicer trem članom po 50 kron me sečno, peterim članom po 40 kron in trem članom po 30 kron mesečno. Glede bivšega trgovca K*rola Karin-tzerja ki je bil mnogo let društveni čl in. predlagalo je ravnateljstvo 30 kron podpore mesečno, gg. TrČek, Hleb 4 in Petrič pa so naglašalt, da mora pri odmeri podpore biti merodajna le potreba. Tem nazorom pritrdil je tudi občni zbor ter je dovolil g. Karingerju za sedaj le 30 kron mesečne podpore.
Še živahnejša pa je bila razprava pri naslednji točki dnevnega reda: samostojni predlogi članov. Predsednik je lziavil, da je društveni član g Stanko Vrtni k ravnateljstvu sicer p smeno naznanil, da bode v občnem zboru stavil samostojni predlog, da pa predloga ni preciziral, kakor to zahteva § 43. društvenih pravil. Izjemoma da bode sicer do pustil razpravo o naznanjenem samostojnem prediogu, glasovanja in sklepanja pa da ne more pripustiti. Gosp. Vrt nik omenjal je potem Čudnega in razžaljivega postopanja društvenega ura 1 ni na g. Vizjaka nasproti društvenikom ter ziasti proti predlagatelju ter je stavil nasvet, naj se imenovani uradnik iz službe odpusti. Govornik omenial je nadalje slučaj urainikov tukajšnje kreditne banke, katerih ravnateljstvo ni hotelo spre jeti za člane, čeravno je še nedavno brez ugovora sprejelo nekega bančnega uradnika tvrdke I. C. Maver. Gospod Vrtnik domneva, da se je to zgodilo z ozirom na narodnost dotičnih uradnikov in predlaga torej, ni) se ne meri z dvojno mero in naj občni zbor izreče, da se dotični uradniki kreditne banke sprejmo za čiane.
Društveni ravnatelj g. E. Maver izjavi opetovano, d* teh predlogov ne m ire dati na glasovanje iz razloga, ker nista bila pravilno ravnateljstvu naznanjena vsaj osem dni pr??d občnim zborom in ker posegata tudi v delokrog ravnateljstva. Predloga na| bi se izročila ravnateljstvu, ki bode vedelo, kaj mu je storiti. Glede opazke, da je bil uradnik njegove menjaln<ce brez ugovora sprejet kot član društva, opozarja g. M*yer, da njegova menjalnica ni banka v pravem pomenu besede in je torej pač bitna razlika med njegovim zavodom in kreditno banko, ki itak stalno namešča svoje uradnike. Gospod Josip Petrič zastopal je mnenje, da nočni zbor lahko sklepa takoj o predlogih, dočim je g. Josip L u k m a n n opozarjal na določilo § 43. društvenih pravil, ki pravi, da ima občni zbor pravico — ako tretjina navzočih temu pritrdi — določiti, je li in kdaj se ima sklepati o takih predlogih; vsekako pa da je treba sklicati po pravilih izreden občni zbor za rešitev te zadeve. Ko sta se v tem zmislu izjavila tudi gg. J. Baumgariner in zastopnik politične oblasti dr. M Zarnik, stavil je g. Ivetič predlog, naj se zadeva
izroči novemu odboru v primerno rešitev. Ta predlog bil je z veliko večino sprejet.
Pri tej priliki omenjamo, da je govor g. B a um ga r t n e r ja provzro čil pri Slovencih opravičeno nevoljo in to tem bolj, ker je naglašal, da ne kaže, da bi turbulentni elementi pri občnem zboru sklepali o zadevi ki spada v delokrog društvenega ravnateljstva.   Slišali so se glasni klici nevolje.   Predno se je  prešlo k naslednji točki glavnega reda, spregovoril je  se ravnateljev namestnik g. Treun  ter izjavil,  da  se sprejem uradnikov kreditne banke ni zavrnil morebiti radi aake animoznosti, ampak zgolj zaradi te      ker jih ravnateljstvo po določilih društvenih pravil ni moglo sprejeti.  Skoraj gotovo pa je, da bo treba dotična določila pre meniti   ter   prilagoditi trgovskemu zakonu.
Potem se je prešlo k volitvi novega ravnateljstva. Glasovanje se je vršilo po listkih, kateri so se oddajah skrutinatorjem. Ker pa so se čuli ugovori proti takemu glasovanju, izjavil je zastopnik politične oblasti, g. dr. Zarnik, da pri tem načinu volitve ni garancije za pravilnost volilnega akti in da smatra volitev vsled te-ra za neveljavno. Volitev naj se izvrši na podlagi društvenega imenika v izredui seji, katera naj se skliče v ta namen.
Slovenski društveniki, ki so bili, kakor že omenjeno, v veliki večini, protestevali so burno proti odložitvi volitve, vendar je predstojnik izjavil, da zaključuje občni zbor in da se bode d-ustvenikom dan izrednega občnega zbor* naznanil v tukajšnjih časopisih.
Dnevne vesti.
V Ljubljani. 3 avgusta.
— Slovenci! Vabimo Va* k XVIII. veliki skupščini družbo sv. Cirila in Metoda, ki bo v četrtek, 6 avgusta t. 1., v Litiji. Odhod iz Ljubljane ob 6. uri 14 min. zjutraj. Začetek božje službe tb polu 10 uri; začetek zborovanju v salonu gosp. Oblaka ob polu 11. uri. Po zbo rovanju skupni obed, z* kateri naj se udeleženci do 4. avgusta t. 1. zglase pri odboru podružnice sv. Cirila in Metoda v Litiji. Kuvert brez vina 3 K.
— Božji mlini mel jejo počasi ... Dvorni svetnik Šuklje je kandidat klerikalne stranke za državni zbor. »Slovenec« je to kandidaturo pozdravil s posebnim člankom, v katerem je hotel katoliškim duhovnikom, eliti katoliško narodne armade, dopovedati, da je šuklje najboljši vseh kandidatov, kar jih je mogla stranka dobiti in da zahteva blagor naroda (•'-). da duhovniki vse pozabijo, kar je bilo, ziasti Šuk-ljejevo liberalno preteklost. In da bi pomiril duhovnike, ki morda niso zadovoljni s kandidaturo moža, ki jih je svoj čas z bičem svoje satire tako krvavo bičal, razglaša »Slovenec«, da je Šukije že dlje časa njegov visoko čislani sotrudnik in da je že formalno vstopil v tabor katoliške stranke. To bi naposled moglo zadostovati, toda »Slovencu« se je zdelo še premalo. In zato je še povedal,   »da   je   nekdanji liberalec
— Lej, Viktor, je nakrat vzkliknil Dolinar — ravno zdaj mi je prišla dobra misel. Ali nimaš nič veselja za politiko in za časnikarstvu? Doati se ne da zaslužiti, a skromen človek bi že za silo izhajal. Gospod Dolenc išče že dlje Časa sotrudnika, ki bi mu pomagal pri »Edinosti«. Ti bi bil kakor nalašč zato. Seveda, Dolenc je revež, dosti bi ne mogel plačati, ali za toliko časa, da dobiš boljšo službo, bi že nekako šlo.
Sancin pa je skrbnega Dolinarj* smehljaje zavrnil, rekši:
— Ne, ljubi prijatelj, to ni nič zame. Sicer pa se mi ne godi tako slabo, kakor morda misliš. Pridobil sem si nekaj zvez in upam, da si kot agent že pomorem naprej, bolje kakor kot sotrudnik »Edinosti«. In jaz nisem zadovoljen samo s tem, da se preživim, jaz hočem postati bogat, sicer mi pa slovenska politika nič kaj ne ugaja in zato me tudi nič ne mika, da bi se ji posvetil.
— Naša politika ti ne ugaja? Kako si jo pa ti misliš? Saj vendar delamo za slovenski narod z vsemi močmi in z velikimi žrtvami.
— Da, 10 je res! Posebno ti si nenadomestljiv agitator. Sploh ste pa vsi pošteni, navdušeni molje, Če tudi nič — več. Ali vendar ti odkrito rečem: vsa slovenska politika je zavožena. Tako ne pridemo nikamor na prej. Že dvajset let imamo ustavo ali še vedno smo tam, kjer smo bili pred dvajsetimi leti, ko so Nabrgoj in nje govi tovariši začeli orati ledino.
— Tega vendar nismo mi krivi, da ne pridemo naprej, je ogorčeno protestiral Dolinar, saj storimo vse, kar je mogoče.
— Da, da — ali kaj pomaga ves trud — ko pa ste mehki, popustljivi in se ne upate nastopiti brezobzirno. Povej mi na primer, Čemu se vedno vezete z Burgstailerjern in laškimi konservativci? Da branite avstrijsko misel? Če gori moja hiša, ne pojdem gasit županovoga kozolca in re evat njegovih snopov! Roka roko umiva! Ce hoče država, da jo Slovenci branimo, mora tudi ona za nas storiti, kar zahtevamo, sicer se zanjo ne bri-gajmo in naj dobi kjer hoče ljudi, ki pojdejo zanjo po kostanj v ogenj.
— Sij v drugi državi bi se Slovencem še slabše godilo.
— Na tebi, ljubi bratec, vidim, da tržaški S ovenci se dolgo ne pridemo iz puščave suhih fraz na svetle višave novih političnih misli, če pojde z nami tako naprej, kakor sedaj, po tem v sto letih sploh ne bo v Trstu Slovencev in tedaj bo pač vse eno, pod čegavo obiastjo da bodo naši zanamci   Sicer pa pustiva politiko.
— Ali tak talent, kakor si ti, se je jezil Dolinar, vendar ne more ostati agent.  Saj bi  te bilo  stokrat škoda!
— Beži, beži, se je posmehoval Sancin. Talent gor ali dol — to je v življenju brez pomena — vse je slučaj! Koliko Rafaelov, Napoleonov in Kantov je že klavrno poginilo v starem mestu na slami, pravi žemji, ki pa se niso mogli izkopati iz nižav, ki niso imeli sreče. Ne — jaz ostanem agent in upam, da mi pojdeš kot staremu znancu na roko, če bi te kdaj prosil za tvojo podporo.
— Od srca rad, je rekel Dolinar, in podal prijatelju roko.
Sedela sta še dolgo skupaj v pri-
jateljskem pogovoru in se ločila šele pozno zvečer.
Sancin je počasi korakal proti svojemu domu. Zamišljeno je zrl v tla in zdaj in zdaj obstal, kakor bi mu nekaj prav posebnega rojilo po glavi.
Stanoval je v stari visoki hiši tik za magistratom. Ko je prišel do-j mov je našel na mizi pisemce, udobno, duhtečn pisemce, kakor jih pišejo ženske. Naglo je raztrgal za vitek in prečital pisemce. Bilo je kratko, a tehtno. Glasilo se je tako - le:
»Ljubi Viktor! Oprosti mi — ali najino znanje mora nehati. Jaz sem te resnično ljubila, ljubim te pravzaprav še danes — a jaz sem revna, kakor ti, v revščini pa ne morem živeti. Pozabi me, saj tudi nisem vredna, da bi se me spominjal, kajti jaz sem postala metresa bogatega gospoda, ki mi poskrbi tisti sijaj in tiste udobnosti, po katerih je vedno hrepenelo moje srce. L Bogom!
Angiolina. Ko je Sancin prečital to pismo, je nekaj časa nemo zrl predse. Po tem pa se je hripavo zasmejal, zmeč-
kal pisemce, je vrgel zaničljivo v kot in glasno vskliknil:
— Kakšen slučaj! Tisti dan, ko sem se jaz prodal vladi, ko sem se izneveril svojemu narodu in postal vladni špijon — tisti dan se je moje dekle prodalo bogatemu grešniku. Pa reci kdo, da ni vse laž, vse življenje je ena sama laž. Zrak resnice je tako čist da ga ljudje sploh ne prenašajo in zato lažejo in bodo vedno lagali, a največja vseh laži je vendar ljubezen.
Hodil je dolgo po sobi semintja in delal svoje načrte, a vedno mu je prišlo v spomin dekle, ki ga je zapustilo tako nenadoma. Kdo jo je vjel v svoje zanjke — to mu je naj bolj rojilo po glavi, a odgovora ni vedel Končno je utrujen legel na posteljo, a zaspati ni mogel. Šele ko se je jelo daniti, je zatisnil oči, a še V polu snu so mrmrale njegove ustne: Svojo čast sem prodal! — Kdor za denar proda svojo čast, a dobi v plačilo ponarejene bankovce, je osel. — Jaz pa ne bom osel.
Bogat bom. Denar, denar — to je vse.
^]je nm trnjevi poti skušenj živ-nja priboril si trdno katoliško pro-i&«nje.« E, božji mlini počasi mejo; četrt stoletja so potrebovali edno so zmleli Šukljejev liberaii-« Trnjeva pot — od skromnega »dnjesolskega učitelj« do dvor-^ra svetnika in oentralnega ravna-;a — je dobro povedano, se boljše trdno katoliško prepričanje, naj ljše pa je »Slovenčeva« izjava, da narodno napredna stranka vsled kljejeve kandidature — konsterni-Ra Raca na vodi, če to konsterni-r.je ne bo vleklo, potem ima sam :Jej svoje kremplje vmes, kajti če narodno napredna stranka konster-rana, je to zanesljiv doka*, da so erikalci na pravi poti. N»j torej si ta katoliškon&rodne armade le do-glja, da smo liberalci »konsterni-ni* vsled Šukljejeve kandidature. I j lahko čakamo, da s t resničijo besede, ki jih izustil vpliven član k 1 e-galne stranke: Če volimo ikljeja — denemo sami »bistrik okrog vrata. Seda, božji mlini meljejo počasi, a r.esljivo, to se vidi pri klerikalcih, so prišli že na Šukljeja in po-iviiajo svojo stranko na njegovo rdno katoliško prepričanje.«
— Glas za slovensko solo
Trstu. V zadnji seji mestnega eta tržaškega je bil sprejet pred -, da *se pri Sv. Ivanu na ondotni idski šoli ustanove italijanske pa-leike. V imenu slovenskih članov ?*tnega sveta je dr. Gregorin se rekel proti temu predlogu, ker te ralelke niso potrebne in ker ta tanovitev pomeni krivico v mestu ?apčim Slovencem.   Že leta 1884
14*29 očetov vložilo prošnjo za tanovljenje slovenskih ljudskih iol okrožju mesta, leta 1894. pa je o dokazano število 854 učencev )venake narodnosti v istem okrožju, lžnih pohajati ljudsko šolo, ne da
se hžaška občina do danes, to je skoraj 20 letnem neprestanem dedovanju in zabtevanju, čutila lino ustanoviti slovenske šole v :8tu, utemeljuje" ponovno odkloni-7 dotičnih zahtevanj s priprosto [itvijo, da slovenski mestni otroci iko pohajajo ljudske šole v Ro-:u, na Verdeli, v Skednju, v Bat vijah in celo — na Katinari, kara poslednja šola je oddaljena od ista celih 3 90 kilom. Ako se noče Unoviti slovenske šole v okrožju Mta za 854 učencev iz ravno na-denega razloga, bi pomenjalo brez-omno krivico ustanovljenje itali-iskih paralelk za število, še nedo-lano, 200—300 učencev, kateri ni-ijo niti 1 kilometer poti od »vera hana do bližnje šole v ulici tndler.   Treba je pa opomniti, da
200 učencev, kateri, kakor se li. pohajajo otroški vrt na Verdeli, pada velik del slovenski narod-sti. Omeniti je še, da glasom šol-ih izvestij c. kr. ljudskih sol in ivatne šole pri sv. Jakobu, število i^ens^ih učencev v okrožju mesta asa v šolskem letu 1902/3 blizu X), kateremu številu je še dodati vilo slovenskih učencev, ki so uljeni pohajati italijanske ljudske S. Ako glasom opetovanih skle-* tega mestnega sveta ni potrebna aska šola za več nego 1000 slo-iskih učencev ter se počiJja iste tole, oddaljene skoro 4 kilometre,
ne more trditi, da je potrebna k za 200—300 učencev, kateri *jo na rezpolaganje dobro urejeno
0 oddaljeno komaj 1 kilometer.
— Novo nemško društvo. Ljubljani so Nemci ustanovili mško delavsko društvo kot
vaenemške delavske organizacije.
— Učiteljska vest. Učite-k v Polhovem Gradcu, g*pč. Roza fkoviČ,   pride   v   Ljubečno na
ijersko
— Poročil  se je  v Ljubljani
1 29  m. m. c. in kr. računski pod tnik I. razreda g. Josip Močan z 'podično   Marijo Hočevarjevo
— Prvo predavanje za ademike je v sredo 5. t. m. čer ob 9. uri v gornjih prostorih ^ejeve restavracije. Ker so k tnu vabljeni akademiki in abitu-ntje najrazličnejših političnih na
ziranj, utegne  postati  debata jako živahna in zanimiva.   Na dnevnem redu je edina točka:   Razprava — uvod in debata — o »internaeijona licmu«.
— K slavnostl gasilcev v
Pragi gredo v imenu zveze kranjskih gasilnih društev gg tajnik Fran Ks. Trošt in odbornik Pran Papler, za ljubljansko gasilno društvo gg načelnik A. Širictdj in blagajnika Fran Barle in A. Leutgeb. Tej deputaciji pridružijo se tudi Hrvati dne 12. t. m.,  t. j   na dan od potovanj*.
— Ob   petindvajseti etnici okupacije Bosne in Hercegovine. Dne 15. t. m.  se  bo v Ljubljani na slovesen način praznovala pet-indvajsetnica okupacije Bosne in Hercegovine. Ni dvorna,  da bo udeležba pri tej slavnosti velika. Priprave vsaj kažejo, da računa slavnostni odbor na mnogobrojni poset. Mnogo jih živi še danes, ki so se udeležili okupacije in mnogo, ki so bili priče burnih Časov vojaške sile. Zlasti v nas Slovencih jih je veliko, ki  so leta  1878 sodelovali pri  pacifikaciji  dveh  dežel, kojih usoda je bila več sto let  izročena nemilemu tujemu gospodstvu.  Ko je 28. junija 1878 mandat za okupacijo Bosne in Hercegovine kongres v Berolinu izročil Avstro-Ogrski,   tedaj je   armadno po-poveljstvo takoj mislilo  na  to,   da se pošljejo preko Save in Une in čez her-cegovinsko mejo tisti oddelki Avstrijske vojske, ki jih vsaj po veliki večini tvorijo vojaki slovanskega rodu. In res se je koj s početka mobilizoval   XIII. ar-madni voj, ki je  bil  takrat sestavljen skoro izključno iz samih slovenskih vojaških čet. Udeleženi   so   bili 7., 17., 22.   in   47.   pehotni   polk, (Korošci, Kranjci, Primorci ozir. goriški Slovenci in Štajerci,) potem 7.  lovski bataljon. Ostali so ti oddelki ves čas v Bosni in Hercegovini, dokler nista bili deželi popolnoma pomirjeni in niso bile vojaške operacije do cela končane. Slovenci torej niso bili pri okupaciji samo v častnem številu zastopani, ampak so v primeri z drugimi sobojevniki tudi največ trpeli. Znano je, s kakimi težavami se je avstrijska vojska borila pri posedanju dežel. Pred seboj močna kardela fana-tiziranega sovražnika — krvoločnih potomcev nekdanjega krutega napadalca slovenskih  pokrajin  za   časa turških vojska, okolu sebe pa vse polno ustaških vohunov, brez cest, a v svesti si s svojih dolžnosti in zvesto udani najvišjemu   vojnemu  poveljniku   odbili so naši vojaki vse sovražne napade v ne-številnih praskah in bitkah, premagali vse ovire in končno   pomirili tamošnje prebivalstvo.   V Bosni  in Hercegovini pa se je tudi prvič v resni borbi merila s sovražnikom naša po novem brambe-nem zakonu, ki sloni na splošni vojaški dolžnosti,  organizovana   vojska. Vsled tega  zakona  je   dobila   naša armada mnogo več inteligence nego jo je imela v prejšnjih časih, na   drugi   strani pa je bilo število uvrščenih rezervistov pri mobilizaciji okupacije Bosne  in Hercegovine primeroma  veliko   večje, kakor v prejšuih vojnah. Tudi so  pri okupaciji Bosne in Hercegovine  prvikrat sodelovali rezervni častniki.   Prizadeti so bili torej vsi sloji prebivalstva, in vsled tega se pa tudi jubilantje dandanes dokaj razlikujejo po svojih mestih, katera zavzemajo   v   socijalni   družbi. Slavlje petindvajsetletnice okupacije  Bosne in Hercegovine je torej nekako epohalnega pomena, kajti   zastopani   bodo, kakor se nadejamo, pri njem v  mnogem številu nekdanji udeleženci  vojne   iz priprostih pa tudi iz odličnih krogov, kar se v jednaki meri od slavelj vojnih dogodkov iz prejšnje dobe ravno ne more trditi.
— Dija&ka ustanova. Leta 1875 v Črnučah umrli župnik, go^p. Josip Supin, je testamentančno volil več|o svoto za napravo dijaške ustanove. Ta ustanova se je sedaj aktivirala in znaša glavnica 10.600 K.
— Zahtevajte povsod slovenskih  časopisov in  C i ril-Metodovih užigalic.   Poroča se nam iz Celovca: Ko sem prišel pred dvemi   leti   v   Celuvec,   moral sem hoditi v Žibertovo kavarno, ako sem hotel  čitati   kak  slovenski časopis, ker drugje  ni bilo nobenega dobiti. S**daj  sa  dobe   s?ov.   časopisi   ž« v različnih kavarnah in gostilnah, a še vedno je dosti  kavarn in gostiln, ki nimajo nobenega slov časopisa, dasi jih obiskujejo največ Slovenci. Tako se na pr. v kantini kranjskega prš polka št  17 dobe samo nemški Ča sopisi  in po  mizah   so razpoložene samo nemške užigalice. Moštvo eg* slovenskega polka se seveda ne zanima za nemške liste, vs*k bi le rad kaj izvedel iz domačih krajev. Da v kantini ni slov. lista, tega so pa Slovenci sami krivi.   Ako bi Slovenci zahtevali   slov.   časopisov   in C«ril Metodovih  užigalic,  bi jih kantiner g  T. km*lu naroči.
— Strela je udarila na Veliki Loki due 31. julija ob polu deveti uri dopoldne v zvonik podružne cerkve sv. Jakoba. Na srečo je bil posestnik Franc Kozlevčar ravno pred osodepolno uro tri fantiče v starosti 2 do 8 let odpravil izpod zvonika,
kjer bo se igrali s vrvmi avonov. Ko so te odstranili — eden je prišel do bližnje hiše 10 korakov od zvonika
proč, drugi do 15 korakov, tretji je bil Šel domov — je treščilo v zvonik. Omenjeni posestnik je bil pač reditelj teh fantičev in rešil jih je gotove smrti; kajti strela je Šinila nad kazalom v zvonik, Šla po notranjščini zvonika do kora in potem zvonik v treh krajih predrla in znatno poškodovala. Škode je napravila do šestdeset kron.
— Umor in samomor. V soboto zjutraj se je zgodil v Mariboru strašen slučaj. 551etni Jakob Živko, ki je prej skupno s svojo ženo imel kupčijo s perutnino v Mariboru je sedaj živel ločeno od svoje žene. V soboto zjutraj je srečal svojo ženo, katero sta spremljala njen zet in njen lOletni unu«, in se začel ž njo prepirati. Nakrat je p »tegnil revolver iz žepa in na cesti ustrelil svojo ženo, zadel jo je t -ko nesrečno, da je bila takoj mrtva. Živko je potem ustreli? tudi na svojega zeta, na kar je ta z lOletnim dečkom zbežal in naznanil žalostni dogodek prvemu redarju, ki ga je srečal. Med tem je bil Živko tudi sam nase ustrelil, a ae ni dobro zadel. Kroglja ga je le malo oplazila na čelu in predrla njegov klobuk. Ko je videl redarja, ki je v spremstvu žtvkovega zeta in dwb zidarjev hitel proti njemu, je Živko tudi ustrelil na redarja ne da bi ga zadel in je potem zbežal. Na bregu Drave ie na to sam sebe ustrelil v prsi. Postavil se je tako na breg, da j* moral pasti v vodo. Ko je redar pri bitel do brega, je videl, kako je Živko izginil pod vodo.
— RajhenburNki dijaki priredijo v n«-deljO, 9. avgusta t 1., ob polu 8 uri zvečer v restavraciji »Un-schuld« veselico. Igra s*: 1) »Pra vica se je izkazala«. 2) »Eno uro doktora Po igri prosta zabava, ples, šaljivi prizori itd.
— Tržaško namestnistvo je prepovedalo mestni občini v Trstu uieležiti se razstave v furlanskem Vidma, ker je na razstavi avstrijskemu Primorju namenjeni oddeiek ki se imenuje »Venezia Giuliaa, in ima torej iredentistični značaj. Isto tako je namestnistvo prepovedalo tržaškemu laškemu društvu novi društveni grb, ker je sestavljen v italijanskih barvah.
— „Slovenčeva" coper-nica.   »SI »venec«   ima   nekje na Tržaški ceiti copernico v o*ebi Neže S-aut, za keje čast se je krepko po tegnii.    M viid -   je   mislil priskrbeti svojim   naročnikona   v   pasjih dneh post-bno zabavo,   ker je to neznatno sodno ZRdevico  s svojim   suhim hu morjem zasolil. Smejal pa se ni nihče, ker vsakdo ve,   kako nastanejo take tožbe klepetavih babur, pač pa si je odvrnil za vselej enega somišljenika, ki je dosedaj verno čital šenklavško glasilo.    Da bi   bila   dvttčna ženska res copernic     tega seveda   tudi toženi Štcf-n Kozjek ni   mislil, ravno tako, kakor  ne   misli   tisti,   ki reče komu »osel«, da ima pred s^boj res dolgouhl jača.    A   razžaljivo   je vse, kakor tudi tako   primerjanje   po našem kazenskem zakonu ter se mora kaznovati, dasi iz   človeka ni postal osel, iz N<rže ne copernica. Kozjefcu pa, ki je prileten,  in   dosedaj popolnoma neomadeževau mož, je do take prispodobe dala   »Nežika«   sama po vod,  ker  bi   bila  rada   stanovala v njegovi hiši, a ker je Kozjek ni maral, zagrozila je,   da   ne   bo srečen, kdor bo bival v tisti sobi. In potem se je pokazal »prst božji«,  ki menda toliko imponira »Slovencu« ter se je res strop podrl. In mož,   ki   je čital vedno    »Slovenčeva«    razodetja, je prišel vsled   njegovih   inspiracij   do j usodne s >dbe   ter  jo   tudi izrekel Sedaj pa ko ga je preverilo, da ga je. »Slovenčevo«   hipnotiziranje   o »slučaju, ki ni slučaj« pripravilo na stare dni v prvo kazen,   se  je odpovedal »Slovencu« in njegovim  naukom o copernic^h   in   drugih    vražah za vedno. |
— Samomor na veselici.
Včeraj   zvečer  se je  v  Vrbnem pri Št. Jurju ob južni železnici na veselici,   kat ro je   priredila podružnica sv. Cirila in Metoda, ustrelil zavaroval i   uradnik   pri   »Jan us« Franc Kavčič, star 23 let, iz Zgornje Pri* I stave, občina Št. Vid  pri Ptuju, sta- I nujoč v Ljubljani na Starem trgu I št. 32. Vzrok samomoru je nesrečna ljubezen. |
— Električni voz je podrl I na tla v soboto popoludne na Po 1 Ijanski cesti kuharico Marijo Hrastar- I jevo, stanujočo na Kunovi cesti št. 21. f Imenovana je šla po hodniku in je I naenkrat stopila s hodnika na progo, I ko je ravno privozil električni voz. I Voznik je sicer zvonil, a Hrastarjeva I ni slišala zvonenja. Voz jo je podrl I na tla in se je ona na čelu in na levi roki poškodovala. j
— Tatvine. Včeraj med 4 in 7. uro popoludne je bilo uradniku g. I A S. iz njegovega stanovanja v Kiju-carskih ulicah štev. 3, II. nadstropje, I
ukradenih 20 K denarja is saprte ] omare. — Petru Černetu, hlapcu v ] zalogi za pumtižamsko pivo, na M* j rije Terezije cesti Št. 16, je bila iz I sobe ukradena denarnica s 30 K. I       — Samomor vojaka. Včeraj
I ob 4  uri popoludne   ustrelil se je v I cukrarni na Poljanskem   nasipu pro I stak  brambovskega  peŠpolka  št. 27 I Anton Fijavs iz Loč.   Zaklenil se je I v sobo, si nastavil puško pod brado I in se ustrelil. Krogla mu je Šla skozi j fjflavo. Bil je takoj mrtev. I        — wMa voza padel.   V soboto i popoludne  se  je  na Poljanski cesti I posestniku   Francu Brezovarju z Bi I zovika vstrasil vol električnega voza. I Vol je zdirjal po Poljanski cesti in j ga Brezovar ni mogel obdržati. Padel I je z voza in se na čelu in na levi I roki poškodoval
;      — Tatvina pred 26 leti.
i Včeraj popoiudne je prinesel neki I moški slaščičarici Heleni Nemec na I Marijin trg 1 K 20 vin , češ, da ji je I to svoto pred 26 ieti na Tržaški cesti I ukradel.
I — Tujci V Ljubljani. Meseca
j julija t. 1. je došlo v Lur>ljano 2325 I tujcev,   torej  45   več   nego prejšnji I mesec.   O i teh se s h je nastanilo v I hotelu »pri slonu« 702 tujca, pri »Ma-I liču« 460, pri »Llovdu« 288, v hotelu I »Južni kolodvor« 200, pri »Štruklju« j 145;  pri »Avstrijskem  cesarju« 103, I pri »bavarskem dvoru 50, pri »Graj i žarju« 37   in v ostalih gostilnah in I prenočiščih 340 tujcev. !        — II Ameriko.   Dne  1. t. m 1 se je odpeljalo z  južnega kolodvora I 99 Hrvatov in  11  Slovencev, dne 2. I t. m. pa 27 Hrvatov in 27 Slovencev I v Ameriko.
— Izgubljene reči. Jera Ro-I geL posestmea v Spodnjem Berniku I št. 39. je izgubila včeraj dopoludne I na poti od frančiškanske cerkve po I Frančiškanskih ulicah, Miklošičevi I cesti> Predilnih ulic*h in po Dunaj-I ski cesti do topničarske vojašnice j denarnico v kateri i>s imela dva ban-I kovca po 20 K in nekaj drobiža. — j Trgovčeva soproga Josipina Ćudnova
je izgub.la na poti od Mestnega trga. j po špitalskih in Prešernovih ulicah I do Dunajske ceste bnUnt. — U rad-nikova soproga Terezija« Sahnabei, stanujoča na D ivozni cesti št. 2. je izgubil« nek;e v mestu zlato verižico s priveskom.
— Društvena godba kon certuje danes, to je 3. t m., v restavraciji g. Petiesa.   Začetek ob 8 uri zvečer, vstopnina 40 vin.
J — Koncert. Godba na lok, pod vodstvom kapelnika gosp. Fordo Majcena, vrši se danes ob 8 uri zvečer na vrtu restavracije »pri Fan-tmiju«. Vstop prost.
* Najnovejše novice. Most seje podrl v Portlandu   v Ameriki, ko je bilo na njemu več sto ljudi, ki so gledali plavalce. Nad 50 osebje izginilo v reki. Desedaj so našli le 5 mrtvih. — Kuga  na   Llovdovem parniku. Parnik „Melpomenea tržaškega Llovda je vzel vHongkongu 260   Kitajcev na krov. Med potoma je obolelo šest Kitajcev za kugo. Štirje so umrli, ostale Kitajce  so   izkrcali   v   Singaporu. V Trstu je zdravniška preiskava našla vse na parniku zdrave. —   Zaradi motenja   vere   po  13 letih zaprt. Poštni   uradnik   v    Nimburgu, Josip Rumunel je imel pred  13   leti predavanje nBog in narava^ drž. pravdništvo je   zasledilo   v  njegovem predavanju hudodelstvo   motenja   vere   ter začelo proti njemu preiskavo. Bummel je zbežal v Ameriko   ter   si   pridobil precej premoženja. Ko je prišel te dni obiskat domovino,   ga je  državno pravdništvo dalo aretirati  ter ga niti proti visoki kavciji noče izpustiti. — Srbski kralj proti   darovom.   Srbski uradni list razglaša kraljevo naredbo, da kralj ne sprejme več nobenih daril hodisi iz tu-ali inozemstva.
* Nazori Petra Roseg-gerja. Ob 60 letnici rojstva štajerskega domorodnega pisatelja Roseg gerja prinašajo listi o njem razna izreke in rogove nazore. Tako ie p;sal Rosegger nekemu delavskemu l?stu o narodnosti: »Narodnost je po mojem mnenju velika nesreča za človeštvo. Toda ista je enkrat tu in mora se ž njo računati. Proklet bodi narod, ki napada! Gorje narodu, ki se nebrani!« — Glede cenzure in državnega pravd-raka je pisal: »Ko bi le mogli že enkrat rešiti ljubega Boga iz rok po-heje; preveč ga že smeši.« I
* V pasjih dnevih zmrznil. V torek je prišel odvetnik dr. Bensoher iz Lipskega v Sohladming
z namenom,  da gre  na znano goro I Dach^tem. Najeti vodnik mu je sicer odsvetoval,   napraviti    to    turo, a dr.   B^nsoher   ni   odnehal.   Šla   sta j torej na Dachstein.   Na  potu  pa se 1 je vreme sprevrglo, začelo je snežiti I in dr. Benscher je  tako omagal, da ni mogel naprej. Ostal je z vodnikom vso   noč   v   snegu   in   —   zcr.rznil. I Vodnik je komaj utekel smrti.
* značilna dogodba se poroča iz Monte Carla: V Monaku se je I
. te dni slavil rojstni dan kneza Alberta. Na slavnostnem vzporedn je b la med dragim tudi predstava v gledališča, pri kateri je bil navzoč tudi knez. Določeno je bilo, da se ima med prvim in drugim dejanjem zapeti narodna himna. To nalogo je prevzelo monaško pevsko društvo pod vodstvom svojega kapelnika, ki je bil sicer dober glasbenik, a je imel to napako, da je bil vselej — kakor vsi umetniki sploh — zelo zamišljen in raztresen. Narodna himna se pričenja z besedami: „To je naš predragi knez, naš vladar Albert." Slavnostna predstava se je začela. Z zadovoljstvom je zrl knez doli iz vladarske lože na svoje mu vdane podanike ter jih priiazno smehljajoč pozdravljal. Zastor se je dvignil in na oder je stopil najboljši igralec monaškega gledišča, da bi deklamoval slavnosti primeren monolog iz neke italjanske drame priznanega umetnika, ki se končuje z globokoumnim vprašanjem: „Vse plemenito mora propasti, zakaj svet rodeva sedaj samo še roparje in morilce! In kdo je največji vseh roparjev?" Igralec Gvido Contanelli je z umetniškim ognjem recitiral ta monolog in s posebnim pa-tosom in povzdigneno završil svojo deklamacijo, ki se končuje z besedami :
i „Kdo je največji vseh roparjev?" In kakor se spodobi, je zrl igralec nekoliko Časa molče, zamišljen in tužen na tla, da bi napravil tem večji vtis na poslušalce. V tem hipu pa je vzdignil pevovodja pevskega društva, ki je mislil, da je Čas, da se zapoje narodna himna, svojo palčico in iz štirideset grl je zadonela pesem, da je odmevalo po gledišču „To je naž predragi knez, naš vladar Albert!" — Kaj se je nato zgodilo, o tem viri molče!
Telefonska in brzojavna poročila.
I Dunaj 3. avgusta. Ogrski ministrski predseđaik gro f Khuen* Hedervary pojde v sr?io ali v četrtek v Ischl, da izroči cesarju demisijo.
Budimpešta 3. avgusta. Splošno prepričanje je, da mora grof Khuen -Hedervarv odsto-I piti. Cuje se, da sta grof Štefan Tisza in dr. We-kerle brzojavno poklicana k  cesarju v Ischl.
Budimpešta 3. avgusta. Neodvisna stranka uprizori večjo akcijo proti aristokratični kliki v narodnem kazinu in zahteva, da mora biti grof Ladislav Szaparv odstavljen kot tajni svetnik.
Budimpešta 3 avgusta. Komisija, ki preiskuje korupcij-sko afero zasliši danes ministrskega predsednika grofa Khuena-Hedervarvja
Budimpešta 3. avgusta. Bivši ministrski predsednik baron Da-zider Banffv je mnenja, da je Khuen-Hedervarv izgubljen in zastopa mnenje, da mora vlada proti grofu Szaparvju začeti disciplinarno preiskavo.
Budimpešta 3. avgusta. Dienes ni pobegnil v Hamburg, marveč v Švico, kjer je popolnoma varen.
Rim 3. avgusta. Papež še vedno ni izvoljen, s/. Duh še vedno ni razsvetlil kardinalov. V soboto sta bili dve volitvi — obe brezvspešni; včeraj so kardinali zopet dvakrat volili in obakrat brez vspeha. Ta negativni izid ie naznanil dim nad sikstin-sko kapelo; dopoldne se je zakadilo ob V* 12, popoldne ob 6 uri.
Rim 3. avgusta. Nad sikstin-sko kapelo se je danes ob 11. uri 16 minut pojavil beli dim v znak, da je tudi današnja dopoldanska volitev bila brez vspeha.
Berolin 3 avgusta. Na direktno vprašanje, če je rodbinski svet res sklenil, da naj se knez Ferdinand Koburžan odpove bolgarski kroni, je došel odgovor, da je vest neresnična.
Gospodarstvo.
— Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu juliju 1903 je 291 strank vložilo 156.844 K 81 h, 234 stranke vzdignili 70.280 K 94 h, torej več vložilo 86.563 K 87 h, 9 strankam se je izplačalo hipoteč ni h posojil 28.900 K, 95 menic se je eskomptovaio za 35.640 K, stanje vlog 2,345605 K 92 h, denarni promet 481.538 K 14 h. Vaeh strank bilo je 900.
Borzna poročila.
Ljubljanska
4"Sn/t majeva renta   .   . . <-20/o srebrna renta  .  . . i°'0 avstr. kronska renta . 4»/0      „     zlata „ §»0 ogrska kronska „ !•/,     „    zlata „ 4°/o posolilo dežele Kranjske posojilo mesta.Spljetr-A1'«0/!.      m         „ Zadra iViVi bos.-herc. žel. pos. 1902 4% češka dež. banka k. o.
4c/o     n      »       »      2- ?•
•*/«*/• zast. pis. gal. d.iu^. b. pe6t. kom. k. o. z 10% pr. .  • •
■r^/t*/i zast. pis. Innerst. hr.
*V.°/o » centr. deželee hranilnice
4l/«°/o zaat. pis. ogr. hip. b.
i4/i7o °bl- ogr- lokalne železnice d. dr.
češke ind. banko
4° 0 prior. Trst-Poreč lok. žel. I 4c/0    „   dolenjskih železnic i 3o,o    n   juž. žel. kup. Vi Vi !*/»•/• av- Pos- za 2el- p* °*
Srečke«
Srečke od leta 1864 .   . .
-  - - «£"'• ' *
■t      .«    «i     iona . . tipsko •   »   • •
eemlj.kred. I. emisijo n
ogrske hip. banse .
M    srbske a trs. 100'—
„ turške ..... Baeihka srečke    . .
Kreditne > ...
InomoSke «. ...
Krakovske „    .   . .
Ljubljanske „ . . . Avstr. rud. križa * ... Ogr. „ «... Rudolfove h    «   j .
Salcburske „ Dunajske kom. «
Južne železnice • • • Državne železnice .... Avstro-ogrske bančne del. Avstr. kreditne banke . . Ogrske , •% Zivnostenske „ Premogokop v Mostu ;,Brux) Alpinske montan .... Praške želez, ind. dr. . . nMma-Muranyi . . . . . Trboveljske prem. dražbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe . Valut*?«
C. fer. cekin ...
20 franki......,
SO marke .... Sovereigns
Marke ........
Laski bankovci. ...
Eublji........
Žitne cene v Budimpešti
dne 1. avgusta 1903.
I s ošca <?s oktober .
„ maj 1904 , oktober „ avgust . „ september ,; maj 1904 M oktober .
Eftoltftv. Stara pšenica 5 vinarjev vi§ji.
Ljubljani.	
avgusta 1903.	
DeDu	
10035	1 10075
1007U	i!  100 90
100l65	i 10085
120 85	1 121(5
99 1C	1    99 30
12O06	120 25
99 75	100 75
100 —	—•—
100 —	--
101-1(1	j 10210
99 60	: 100 —
99-60	iro 55
101 —	101-75
106 45	10745
101 —	102 —
101-	102 —
10010	101 —
100 —	101-—
100 —	101 —
98 50	
99.^0	9975
30440	306 40
100 60	10130
170-	179 —
183. 0	185 50
246 —	251 —
156 —	158 50
288 —	293-
278 —	282 —
259 —	263 —
86 6'	8960
122 50	123 50
18 90	1990
434 —	438 50
83 —	87 —
80-	82 —
72 —	7550
54 —	55 —
26 60	27 60
68-	72-—
81 —	82 —
453 —	457 50
80-75	8150
667 —	668*—
273 25	274 25
65^-25	659*25
727 —	728*—
251 —	252 —
640 -	650 —
363-50	36450
1610 —	1612 —
454'-	456 —
376 —	380-—
350 —	352 5J
149 —	152 —
11-33	11*38
19 051	19*08
23-48	2354
2392	24 —
117 4>	11760
95 20	85-40
253 —	253 50
Bž
EOIU3R
LV tJ
za	90	kg	K 728
	50	n	. 748
	50		6 13
ti	50	n	618
»i	50	i*	„ 6-20
*i	50	»i	„ 488
	50	■	5 27
*  Lekarnarja   Julija Seliau-
iiianiia moI si\ želo«iee je pridobila tekom več kakor 20 let najboljši glas kot dietetično sredstvo. Vpliva točno in zanesljivo pri različnih nerednoatih prebavijanja, pri želodčnih nadlogah, pri napravljanju kisline, pri riganju itd., tako da je kot izpričano domače zdravilo jako razširjena in čislana Da tako izborno vpliva, zato se ima zahvaliti racijonalnemu skladu, in nebrojna priznanja dokazujejo, kako priljubljenost si je pridobila Schaumannova sol za želodec.
Zdravilišče
K
Krasno in odlično letovišče. — Postaja južne   železnice : Poljćane. 8 ur od Dunaja.
Sezija od maja do septembra.
9ogaška 1 Slatina
iBiser zelene Št ajerske*
I9G2 =
je obiskalo zdravilišče 3100 oseb (najviije število odkar obstoji.
Vrelca „Tempel" in
G>
„Styriau dosegata najbližje vrelce v Karlovih in Marijinih varih. Zdravilišče za želodčne, črevesne, jetrne in ledvične bolezni, katare aopil , sladkorno bolezen , roltne  kamence,   bolezni v
mehurja.    Obsežni   nasadi z
^ drevoredi,   veliki gozdovi
^ listnatega drevja in silovja za terensko zdravljenje. — 3 velika kopališča za toplo,
mrzlo in mineralno kopanje.
Zdravljenje z mlekom, si-ratko in kenrjem. Izborna zdraviliška godba. — Tekmovalne športne igre. Razno-
lično društveno življenje« Brošure in prospekte poSilja
rarrrvntolj&tvo.
Meteorologično poročilo.
Vliina nad morjem 806*^.   Srednji aračni tlak 736-0 mm.
m Čas 5) opazo-^ vanja		Stanje barometra v mm.	S-l C O, > S 2 o a &Js	Vetrovi	Nebo
1.	9. zv.	7386	16*0	brezvetr.	jasno
2.	7.zj.	7403	116	si. jug	megla
■	2. pop.	7377	248	si. jzahod	jasno
n 3. 0	9. zv. 7. zj. 2. pop.	7363 734 8 732-1	173 14 0 256	brezvetr. si. sever ar. jzahod	jasne jasno pol. obla C
Srednja temperatura sobote in nedelje 1580 in 17 9°, — normaJe : 197° in 197«. — IMofcrina v 24 urah: 00 mm in 0 0 mm. —
Zahvala.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so povodom bolezni prerano mi umrle soproge, gospe
Karoline Franz
roj. Jutraš
isti z obiski in tolažili olajševali britko trpljonie izrekam tem potom najsrčnejo zahvalo
Obiednem se zahvaljujem za darovane vence in za spremstvo k zadnjemu počitku ranjkinem vsem udeležnikom, zlasti pa čč damam gg uradnikom, meščanom, c kr. orožnikom, c. kr. nn. straži, si. požarni brambi in si. mestni godbi.
Metlika, dne 30. julija 1903
1994) Jakob Franc.
(Mesto vsake druge zahvale.)
Učenec
se sprejme takoj (1965—3
v tovarni za kruh in pecivo J. J. Kantz-a
v Ljubljani, Rimska cesta št. 16.
Iščem službe
hišnega oskrbaika
v Ljubljani. aX7>
Več pove upravništvo .SI. Nar.1.
BI
Lepo stanovanje
s tremi sebami
Povpraša se pri J. J. Naglasu, Turjaški trg.
197U 3)
Samo za 60 kr
'|2 kile gosjega perja.
To gosje perje je sivo, popolnoma novo z robo Bkubljeno, gotovo za porabo, V* kile stane samo 60 kr., boljše kakovosti samo 70 kr. Pošiljatve na poskušnjo s petimi kilogr. se razpošiljajo po poštnem povzetju. mM m Ki*asa9 trgovina z posteljnim perjem, Nmirliot pri Fragi (»iO>.
Zamena dovoljena. (19S8)
z 2 ali 3 sobami in pritiklinami, se odda takoj pozneje na Tržaški cesti st. 33.
Vpraša se tam. (1991—1)
G. PICCOLI
lekarnar v Ljubljani
dvorni dobavitelj Nj. Svetosti papeža
priporoča naslednje izdelke, svojega kenično-farmacevtičnega laboratorija, ki se izgotavljajo kot  sicer  vsi   drugi   medikamenti z
največjo skrbnostjo in snainostjo. PifroliJ«-> n   /.♦*!odbila tinl«lur» krepi   želodec,   vzbuja   veselje do jedi, pospešuje prebavo  in odprtje ter je posebno učinkujoča pri zaprtju. 1 steklenica 20 vin. (1H72-21) 1*1«*«*«»Iij*"* 4»   #.ele7.na(o  vino se uporablja pri malokrvnih, nervoznih in  slabotnih   osebah   z najboljšim vspehom.   Poiliterska steklenica  2 K Pic*c*o lijevi **£a*ti|»i   i a   iiiairn ali laiiiHrinde dajo z vodo pomešani izvrstno in zdravo pijačo. Kilogramska steklenica, pasteurizuvana K 1E0.
Znnanfa i ti« p«>
|»«»•->«ti*a4^mmn povzet|n..
P. n. odjemalci  si  labko ogledajo naš znameniti laboratorij.
O
O) O
r^
.Zaje" se je preselil iz Rimske ceste štev. na Rimsko cesto št. 24.
ca
>00 -t—i O)
o
(D tO
s
tO tO
o (D
Preselitev restavracije.
Slavnemu občinstvu
usojam si naznaniti, da se preselim s 5. avgustom t. I. iz dosedanje gostilne pri    Zajcu" na Rimski cesti št. 4
na Rimsko cesto št. 24
to je na vogalu Rimske-Bie!weisove in Tržaške ceste,
nekdaj JfPri jagru".
Ob tej priliki se najpr.srčneje zahvaljujem vsem čast;tim svojim gostom in odjemalcem posebno stalnim, blagim gostom, kakor častitemu omizju na „Kliniki41, „Glasbenej Matici', ,So kolu\ >Merkurjua. _Slavcuu itd. ter jih uljudno prosim še za nadaljni obisk, oziroma odjemanje in se splošno priporočam slavnemu občinstvu za blagohotno naklonjenost, ker se bodem po vsej zmožnosti potrudil v moji popolnoma na novo opremljeni restavraciji z najboljšo postrežbo kakor tudi z najboljšim pristnim vinom razne vrste, rzbornim pivom, gorkimi in mrzlimi jedili ob vsakem času in po najnižji ceni. poslužiti. Na razpolago bodem imel več pripr ivnih sob za klubove, društvene seje itd., v zabavo tudi biljard ter vse druge dovoljene igre. Na razpolago je tudi prijeten senčh > t vrt,
Točilo se bode nledeče vino:
Istrijansko rumeno..... liter po 32 kr.
Bizeljsko rudeče...... •■ » 36
Dolenjski cviček...... n   44 „
Goriška rebulja....... ■- n   48 ?j
Refoško.......... 9? 48 „
Zavriško.......... » •■   48 „
Jeruzalemsko iz leta 1895 „ 60 n
Ljutomersko iz leta 1887 ... „ 80 „
Klosterneuburško-štiftsko belo „ 80 „
Vsa ista vina oddajam tudi v sodcih po najnižji ceni. Na razpolago imam tudi naslednja vina v butiljkah:
Kahlenberško iz I. 1868, Gewurztraminer iz I. 1882, Franzhauser iz I. 1885, Klosterneuburško in kon-vetno vino, vse iz samostanske kleti Štift v Kloster-
neuburgu.
Nadalje imam:
Ljutomerski biser iz I. 1887, Jeruzalemsko iz I. 1895, Vipavski „Zelen", Voslavsko. Gumpoldkirch&ko Lissa-belo,   grško  črno iz sušenega grozdja, pelinkoveo,
šampanjec i. t. d.
Vsa navedena vina so na razpolago v malih in velikih steklenicah.
Z vsem spoštovanjem
(1092)    AvgUŠtin ZajeC, restavrater.
CD CD
M
3
o
,,Zajcu se je preselil iz Rimske ceste št. 4 na Rimsko cesto št. 24.
Dobro vpeljana restavracija
„pri Čonžku"
se radi rodbinskih razmer
takoj proda.
VVč fle izvH irttotam. (1993)
V pivovarniški restavraciji
3nrij Pncr-jcuib dedičeu
v Ljubljani, VMove ulice št. 12
SO sprejme zdrav, krepak, ne ćez
20 irt strtr mladenič, kot
mr toča j
|Scliajakl>iii*sclfte)« 3
V novi hiši v Kolodvorski ulici v bližini državnega kolodvora v Spodnji Šiški
se oddajo poceni s I. novembrom 1.1.
lepa, prijazna
5temot>anjei
z vporabo kopalne sobe in vrta. Poi»HniSa   Haj«   lastnik Karoi Gregonč v Celju ali pa ravnateljstvo  kranjske stavbene družbe v Ljubljani. (1957—4)
učenec
z dobrimi šolskimi spričevali v L cerijsko trurovino v Lubljani.
Ponudbe  pod    trgovina 15 poste restante Ljubljana. (i9o>
Al     v i ■v v
Službe iščem,
V vseh pisarniških delih sem poj noma izurjen, slovenščine in nemšC ne govoru in pisavi popolroma zmožen Vs^ pim, bodisi v posojilnico, občinsko ( sarno, pri odvetniku, notarju ali so nljl; imam od vseh teh večletna izvrst spričevala. Lahko tudi nastopim kot so citator. Znam na pisalni stroj pisati urnem nemško stenografilo.
P. nudbe prosim na l)rtt*;ofin 4.1 B i»ee, obCin«ki in posojilniški tajnik v šli helu pri Pllborku, Koroško. (19So 1 j
Muhe so zopet sitne
Ktlina, vsaki zahtevi zadostna j prava  za uničenje  teh škodljivcev 11 amerikanski IJ
„Tanglefoof
En sam list jih vjame"in obdr do 2000. Dobi se v vseh trgovini po IO vinarjev list. (11—r
Glavna zaloga za Kranjsko
Edmund Kavčič
v Ljubljani.
užba kuharice in gospodinje
P( dpis^ro vodstvo i£Če žensko, kater*- bi bila spf sobn« za UČent in posle kuhati, kruh peči, v mlečni kleti in svinjakih gosp< dinjit'. Oiib morit znati dobro slovenski pisati lit mor zuutl tmll  ilobto rhi'imati.
N?> ^on»oe sta jej dve dekh: kuhinjska in hlevska.
PUča znata 40 K na mrsrc. Služb > je nastopiti s 1. septembronn t Dotične prošnje pošljejo naj se podpisanemu vodstvu do 15. avgusta t
Vodstvo kranjske kmetijske šole na Grmu pri Kudolfovem
(1990) dne 27. julija 1903.
Prodaja iz konkurznega sklada!
Iz kc.r kurzneera sklada bivštg-a trgovca pr. LIatije Menic iz Št. Jal lieja na Dolenjskem se pro-^ celotno eskUdišče trgovinski g* bUg*. J stoječe iz špecerijskega, galanterijskega in manufakturne ga blagi •a brez jamstva konkurzne mase.
Z*ilocra  cenjena je  sodno   na   8970 K 64 vin.   in se prod;* > n bk tistemu, kateri bode največ ponudi!, toda ne pod cenilno vrednostji
Kupci naj bli govolijo  podaU   s^oj^ ponudbe  cSo 8- avgusia 190 dop« ludne ob 10. un. pismeno vmx roiii dr. Josipa Kusarja, odvetnik v I»jubijani, Vegove ulice št. 6t kot sodno izkaz   v   > za a t pnika. " belja konkur^net?:^. skUdfc.
S ponudbo je položiti varščino 900 K. — Konkurzno     r:wa. Pstvo pr drži [r^vico, ponudbe v 8 dnrh ndobriti aii odkloniti.
Inventarni zapisnik je na ogiea pri c kr. okrajnem sodišču v K ^tanjevici, oziroma pri podpisanem v Ljubljani, Vegove ulice št. i
vi995—d Dr. Josip Kučar
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo di£. železnice v Beljaku.
veljaven od dne 1. maja 1903. leta. Odhod. Is Ljubljane juž. koi. Pragu čez Trčiš. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vi v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensteste, Inomost, Monakovo, Ljubno, Cez Selzthal v A Solnograd, čez Klein-Reifting v Steyr, v Line na Dunaj via AiH8teLten. — Ob b] uri z j 1.*.^ s vlak v Trbiž od 1. julija do 15. septembra ob nedeljab in praznikih. — Ob 7. uri 5 1 zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensteste, Ljubiu, Dunaj, d Selzthal v Solnograd, Inomost, Cea Klein-Reitiing v Šteyr, Line, Budjevice Plzen, Man.: vare, Heb, Francove vare, Prago, L^psko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11 'uri 51 dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal Dunaj -1. uri 40 min. popoldne osobni vlak v Lesce-,Bled, samo ob nedeljah in praznikih T 31. maja. — Ob b. un 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, FranzensfesJ Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost W gene, Curih, Genevo, Pari-s. čez Klein-Reinmg v Steyr, Line, Budejevice, Plzen Marijin vare, Heb, Francove vare, Karlove vare. Prago (direktni voz I in II razr ) Lipako " Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, FranzenslesL Inomost, Monakovo. (Direktni vozovi 1. m II. razreda.) — Pro^a v Novo mesto in v Socer Osobni vlaki: Ob 7. un 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. i b m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Liafcij jaž. kol. Prosa i* Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Ainstettea, J— nakovo, Inomost (.direktni vozovi L in II. razreda), Franzen&feste, Solnu^rad Lmc Steji Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11 U 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja Cez Amstetten, Prago ^direktni VOZOVI I in razr), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budijevice, Solnograd, Line Stevr Fa Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec Št Mok--Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljak Celovca, Monakovega. Inomost*, Franzenslesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osoo« viak z Dunaja, Lgubna, Beljaka. Celovca, Pontabla črez Selzthal iz Inomosta čez Klen Reilling iz Steyr, Linca, Budjevic, Plzua, Marijinih varov, Heba, Francuvih varov Vrtf Lipskega — Ob 8. un 38 m zvečer osobni vlak iz Lesce-Bled samo ob nedeljah in i>r* nikih od 31. maja. — Ob 10. uri 43 m ponoči osebni vlak iz Trbiža od 1. julija do 15 septeuur ob nedeljah in praznikih. — Proga u Novega megta in Sočevja. Osobni vlaki • Ob 8' un 44 ml iz Novega mesca m Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mttf'J-Kočevja in ob 8. un 36 m zvečer istotako. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Sam^ Me&ani vlaki : Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne ob 7 uri 10 m in i 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, — Prihod v LJubljano drž kjl Kaanka. MeSani vlaki : Ob b. uri 4b m zjutraj, ob 11. uri 6 m douoludno, ob H iri 10 i in ob y. uri 55 m zvečer samo ob nedeijah in praznikih. (171
		
i Sprejema zavarovanja človeškega živ-1 ljenja po   najraznovrstnejsih kombi-1 nacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko 1 nobena droga zavarovalnica.    Zlasti | Ije ugodno zavarovanje na doživetje lin smrt (z zmanjsujočimi se vplačili. 1 Vsak član ima po preteku petih let '            pravico do dividende. 1	Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica  naše države z  lieukozl   Mlovan8ko - narodno  upravo.                           (g§_87)' Vsa pojasnila daje: Generalni zastop IT Ljubljani, čegar pisarno so v lastnej banenei hiši w  €>iONpo«lNkilt  ulicah ■	Zavaruje poslopja in premičnine prot požarnim škodam po najnižjih cenab Škode cenjuje takoj in najkuiantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatna podpore v narodne in občnokoristne namene.
Izdajatelj in odgovorni aratUnk t Dr. Ivin Ta^ia
Lastniiia io tisk „Narodne tis k aru g ~
16