ceiOKupne cwopt^ 0 globljem smislu gigantskih bitk na vzhodni fronti — Legendarna hrabrost nemškega vojaka varuje nemško domovino in vso ostalo Evropo pred poplavo boljševizacije — Evroi a dolguje nemški vojski večno zahvalo PK-KriegSber. Tiemamn (Sch). Der General sorgt sich um seine Verwundeten. Trotz höchster Beanspruchung während der Abwehrschlacht, findet der General Zeit, sich nach dem Befinden der Verwundeten zu erkundigen und sich mit ihnen zu unterhalten. Diesem tapferen Offizier überreichte er später das Eiserne Kreuz I. Klasse. STROGA ZA TEMNITE V TL DI NA DEŽELI! Na vzhodni fronti butajo armade modernega Džing iskana od 5. julija t L skoraj neprestano oh zid nemške obrambe, toda vsa prizadevanja boljševikov, raztrgati nemško obrambno fronto in tako izsiliti odločitev, so se doslej razrušila ob legendami hrabrosti nemškega vojaka, ki ustvarja v bojevanju proti številčni premoči sovražnika prave čudeže. Nemško vodstvo je zapo-vedalo gibljivo strategijo in z njo povezane umi-kalne operacije po lastnih prevdarkih, nikakor pa pod pritiskom sovjetske ofenzive. Glavna misel pri tem je bilo skrajšanje frontne črte in prihranek rezerv za bodoče operacije. Sovražniku so nemške čete tam, kjer po zamisli nemškega vodstva zavojevani teren ni imel več nikakega strategičnega pomena, porušile vse možnosti Boljševiki so našli, kjerkoli so sledili nemškim četam, sama pogorišča in razvaline. Nemška četa se niso nikjer umikale v neredu, kakor ga je opažati pri tipičnih porazih, temveč v popolnem reda in disciplini. Kakor je izguba velikih področij na vzhodu na eni strani bolestna, tako je no drugi strani tem ponosnejša zavest, da sovražnik ni nikjer dosegel svojih namenov. Cette, ki so se v takem redu umikale na svoje nove pozicije, so Der Feind wird nicht aus dem Auge gelassen. Der Bordschütze eines Nahaufklärers vom Typ FW 189 hält ständig Ausschau nach dem Feind, und wenn er sich zeigt, wird ihm Geschoßgarbe auf Geschoßgarbe entgegenge- feuert sposobne za zavojevanje novih' lastnih operativnih ciljev. Na tem mestu smo omenili vojaško stran obrambe na vzhodu samo radi tega, ker nam lebdi p ed očmi višji in splošni «misel te gigantske obla.ribe, ki je z vidika vojne znanosti trenutno še ni možno oceniti v vsem njenem obsegu. Ko motrimo v duhu sedanjo dramatično epizodo nemške obrambe na vzhodu, se šele prav zavedamo nevarnosti, ki jo tvori azijatsko-židovski bo e-vizem ne samo za Nemčijo, nego za vso ostalo Evropo. Nemški vojak brani na vzhodu ne samo svojo domovino, način našega življenja, zaca-dno kulturo in vse tisto, kar odlikuje nemškega človeka, njegova borba ščiti tudi vse druge evropske narode pred eventualno strašno pop, v« boljševizacije. Milijoni nenemških evropskih delavcev, ki ustvarjajo po tovarnah pod nemšVim vodstvom orožje in oskrbovalna sredstva za r: roškega vojaka na vzhodu, so v tej splošni borbi Evrope pravilno vpostavljeni, kajti s tvojimi žu-ljavimi rokami pomagajo braniti Nemčijo In s tem tudi svojo lastno domovino. Mnogi ljudje se ne zavedajo nevarnosti, ki je pretila Evropi in ki še ni odstranjena v toku sedanjega vojnega dogajanja. Tisti, ki nočejo verjeti, kaj pomeni tudi samo začasna boljševizacije vsega življenja, bi storili dobro, ako bi poslušali glasove iz baltiških dežel, iz Bukoviia, vzhodne Galicije in Besarabije. Ljudje se v !ek deželah s strahom spominjajo tistih časov, ko so odločali o njih usodi židovsko-boljševiškl organi zloglasne GPU. Zadostovalo je par mesecev bolj-ševiške strahovlade, da so uničili in poklali vse nacionalno mislečo inteligenco, obenem pa r,ia-rušili poleg gospodarstva na podlagi lastninska pravice še zadnje glasove kulturnega udejstvova-nja, kakor ga poznajo vsi prosvitljeni evropski narodi. Nemška vojska je na vzhodu leta 1941. s hitrim zamahom osvobodila omenjene dežele, ki še danes kažejo globoko zasekane rane na vseh področjih nacionalnega življenja. Ker boljševizem ni nlkak političen nauk v smislu ohranitve človeškega dostojanstva, imamo opravka ■ takozvanim kolektivnim zločinom. Boljševiki so kolektivni zločinci ne samo v svoji lastni Sov jetiji, temveč tudi povsod drugod, kjer nastopajo bodisi posamično ali v skupinah. Ali ni morda zločin, ako takozvani »jugoslovenski partizani«, oboževalci Moskve, ubijajo po Bosni, Cmi gori, Macedoniji itd., kmetskega človeka lastne krvi, ropajoč njegovo imetje, zažigajoč njegova naselja? Ubijanje, ropanje, ustrahovanje in nasilstvo so prave zapovedi boljševiškega udejstvovania. Kjer koli se je boljše viška armada leta 1940. po vojni na Poljskem pojavila v »novih pokrajinah«, so bili pokolji ljudstva na dnevnem rer'u. Temu nasproti pa je nemška vojska v vseh zasedenih pokrajinah uvedla red, ki je zajam^l vsem evropsko mislečim in za obnovo delujočim Nr.44 - ISL Jahrgang Marburg a. *<3 galtig. Ausfall der Lieferung des Blattes bei höherer Gewalt oder Betriebsstörung gibt keinen Anspruch auf RückzabJMg de* Bezugsgeldes Pferdebunker. ' ~ — : " ' ~ Ia den vorderen Stellungen muß auch für die sichere Unterbringung der Pferde gesorgt werden. Hier sind je zwei Pferde in einem Bunker untergebracht. PK-Kriegsber. Heuberger (Sch). vojaki iz začasnega vojnega ujetništva S oomočjo nemškega letalstva so v drznem naskoku zavzeli dodekaneški otok Levita. 22 oktobra pa so se izkrcali na otoku Stampalia, ki so ga imeli zasedenega Angleži in Badoglijevci. Razbili so sovražni odpor in zasedli ves otok. V noči na 24. oktober so Nemci uspešno bombardirali luko Great Yarmouth ter posamične cilje v južni Angliji. V noči na 23. oktober je prišlo v Kanalu do spopada med nemškimi torpedovkami in brodovjem sovražnih križark. Tu so Nemci dosegli lep uspeh. Potopili so namreč eno angleško križarko, obenem pa torpedirali dvoje rušilcev. Lastne škode in izgub ni bilo. Po poročilu z dne 25 oktobra so močni nemški letalski odredi bombardirali Napuij. V noči na 22. oktober je nemško letalstvo v vzhodnem Sredozemskem morju potopilo sovražnega rušilca in poškodovalo nekega drugega rušilca. — Nemška bojna letala so z-uspehom bombardirala cilje v Londonu. Iz poročila, izdanega 26. t. m., je razvidno, da je bil severno od Drontheima na Norveškem potopljen nek angleški hitri čoln. Nemški hitri čolni so pred angleško obalo potopili sovražno stražno ladjo in poškodovali več sovražnih artilerijskih hitrih čolnov. Pri tem so izgubili dvoje lastnih hitrih čolnov. Del posadke je rešen. Nad zasedenim zapadnim ozemljem in nad Sredozemskim prostorom so Nemci zbili 20 sovražnih letal. 27. oktobra je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da so se odigrali za Nemce uspešni boji ob reki Volturno, severno od Capue. Medtem je nemško letalstvo uspešno bombardiralo pristaniške naprave in baterije na otoku Leros, v vzhodnem Sredozemskem morju. Pri tem je bilo uničenih več malih oskrbovalnih sovražnih vozil. okupacije pulili za upliv. Amerikancem je uspelo iztisniti Angleže iz Irana, tako da imajo edino le boljševiki v severni pokrajini Azerbeidšan področje svojega upliva. Iranska vlada je napovedala Nemčiji v septembru 1941 vojno ter je mislila, da bo s tem pridobila nekako enakopravnost v koncertu zavezniških narodov Ameriški zunanji minister Cordel Hull je sicer pozdravi! Iran kot enakopravno članico zavezniških narodov, to pa ameriške vlade ni niti najmanj motilo pri izro-panju Irana. Najprej" so spravili Amerikanci pod svoj upliv iransko gospodarstvo in trgovinsko ministrstvo, nato pa je moral požreti iranski parlament grenko pilulo v obliki nekega zelo značilnega zakonskega predloga. Iran se je moral obvezati, da bo sprejel osem ameriških strokovnjakov za organizacijo iranske žandarmerije. V6ak izmed teh strokovnjakov dobi letno- 8000 dolarjev plače, in sicer iz davčnih virov iranskega ljudstva. Tako si bo moralo iransko ljudstvo iz lastnih sredstev plačevati svoje biriče. V iranskih ministrstvih pa sedi še 60 ameriških »svetovalcev«, od katerih prejema vsak 12 tisoč dolarjev. Ameriški generalni direktor iranskih financ pa ima še kakih deset sodelavcev, ki preje-| majo po 12.500 dolarjev na leto. Iranci morajo plačati 70 Amerikancem letno 700 tisoč dolarjev, ako vzamemo povprečno plačo z deset tisoč dolarji, Iranski primer je zelo značilen in služi vsemu svetu v dokaz, da čaka vse narode, ki bi prišli pod bič Rooseveltove plutokracije, samo izže-manje Na Siciliji in v Južni Italiji že žanjejo plodove plutokratskega vladnega sistema. Roo-sevelt je v par primerih pokazal, kako si predstavlja svojo »ureditev sveta« z biriči, ki jih morajo plačevati podjarmljeni narodi. Uspela prireditev OHsgruppentaga v iran»H Minulo soboto in nedeljo je v Franzu, Kri s Cilli, bil Ortsgruppentag. Ze dan poprej so prišli funkcionarji boterskih Ortsgrupp iz Trieben-a iti Gaishorn-a, da poglobijo tovarištvo ter spoznajo naše prebivalstvo. Točno ob določeni uri je Fiihrer Sturmbann-a, Pg. Oskar Mejak, javil zastopniku Kreisfiihrer-ia, Fiihrungsamtsleiter-ju Flaser-ju, število postavljenega Wehrmaimschaft-a in mladine, nakar se is vršilo zborovanje 140 funkcionarjev. Poročal je Ortsgruppenfiihrer Pg. Wagner. Lepo delo sta opravila urada Ortsgruppe I ia II v organizatornem in propagandističnem oziru. Omenavredne so tudi storitve upravnega in delovnega političnega urada. Pa tudi urad Volke-wohlfahrt je imel lepe uspehe, ki so vidni v zbirkah za WHW. Tudi kmetijstvo se le dvignilo. Oddaja predpisanih oddelkov je celo prekorači na. Urad Volkbildung ie skrbel za jezikovne tečaje, uredil je pa tudi ljudsko knjižnico. Tovariš 'Kothmayer je izvežbal tri šturme Wehrmann-schaft-a. Mladina je pokazala lepe uspehe. Razstava o storitvah je v celoti potrdila poročila o istih. Urad Landvolk je razstavil poljske pridelke in sadje. V od so padli tudi Izdelki rokodelcev in obrtnikov. Vaška knjiga le zelo ugajala radi svojih spodnještajerskih pripovedk i» pravljic. Med ogledovanjem razstave je bil alarm gasilstva v svrho velike gasilne vaje, ki je pokazala bliskovito ndamoat gasilcev iz Franz-a. Lepo obiskana jutranja proslava v gaju junakov je otvorila nedelfskl spored. Višek prireditve je predstavljalo velezborovanje, ki se ga le udeležilo 1200 o6eb. Govoril je Pg. Tuttor iz Osrednjega vodstva organizacije Steirischer HeimaV bund. Niegova izvalanja no bila ognjevito priznanje k Fuhrer-ju in Reich-u. Nato le Pg. Tu^ter v imenu Bundesifihrer-ja Izročil Ortsgruppenffih-rer-ju zastavo, katero je sprejel z zaobljubo ter jo nato izročil nekemu frontnemu bojevniku. Sledila je počastitev Fflhrer-ja. Še enkratno razvitje zastave iti OrtsgrimT>entag v Franz-u j« prešel v zgodovino te Ortsgruppe. ie držite konje za uzde, temveč za vajjetil Postopanje z živino povzroča veliko število nezgod, med katerimi ne manjka smrtnih slučajev. Kakor ugotavljajo kmetijske poklicne zadruge, se nezgode, ki jih v kmetijstvu povzročajo konji, v stalnem porastu. Vzrok bo najbrž v pomanjkanju ljudi, in skrbijo za konje pomožne moči, ki nise vešče postopanja s konji. Kmetje! Ne pozabita neprenehoma poučevati in opozarjati vaše konjarje, da ne smejo konjem nikdar kazati svoje razburjenosti, ker se prenese nervoza na konje. Preklinjanje in pretepanje konjev ne pomiri. Pomirjevalno vpliva na razburjenega konja le, če ga nežno pogladimo in pobožamo. Ako so konji boječi, dajajte avtomobilom znake, da naj vozijo počasi in da ne dajejo znakov s hupami. V takih primerih se mora konje vedno voditi na vajetih. Paziti je pa tudi na ostale nezgodno za-, ščitne predpise kmetijskih poklicnih zadrug, M so izdani za ohranitev vašega zdravja in delovne sile. Ainerikanci izženaajjo Iran * AiWezi nimajo v Iranu nikake besede več - Polirijo in žandarmerijjo so prevzeli Amerikanci Iz Erzeruna je javil Nemški dopisni urad kratko, a zelo značilno vest, da so prispeli v Teheran novi 6everoameriški »strokovnjaki« za organizacijo iranske žandarmerije in da jih je ameriški generaldirektor za iranske finance, Mills-paugh, predstavil ministrskemu predsedniku Su-heiliju. V zvezi s to vestjo bo gotovo zanimalo naše čitatelje, kaj se dogaja » Iranu (Perzija) pod rastočim uplivom Rooseveltovih biričev. Ko je Roosevelt lansko leto odposlal generala Hur-ley-a v Bližnji Orient, kot svojega osebnega zaupnika in svetovalca, je upliv Žedinjenih držav v Iranu naraščal od meseca do meseca vedno bolj in bolj. Kakor znano, so avgusta 1941 napadli Angleži in boljševiki Iran ter so v početim * Blagovne zamenjalnice v Beriin-u. Po.vzgledu raznih nemških mest nameravajo sedaj tudi v Berlin-u ustanoviti trideset zamenjalnic, kjer bo prebivalstvo lahko zamenjavalo obleke, pohištvo in sploh vse potrebščine, ki jih danes radi vojne ne izdeluje v zadostni meri. Na ta način bo tudi Berlinčanom omogočeno za stvari, ki jim ležijo doma brez koristi, dobiti predmete, ki jih na drugi strani pogrešajo. Klavirji, gramofoni itd. se bodo lahko zamenjata za zimske suknje in obratno, ter bo na ta način marsikomu pomagano. * Obrtnik z 99. križi. V Femitz-u pri Graz-u živi izdelovalec kmetijskega orodja Franz Fürbaß, ki je 24. t. m. obhajal 991etnico svojega rojstva. Kljub visoki starosti še danes krepko pomaga pri izdelovanju orodja. * Slednja gonilnih sil pospešuje vojno produkcijo. Nemška podjetja so v minulem letu s šted-ljlvo uporabo premoga, električnega toka in plina veliko doprinesla za dvig vojne produkcije. Očigledne velike zahteve, ki jih bodoča zima stavi oboroževalni industriji, «o povzročile, da je Relchsmdnister Speer ponovno apeliral na vsa podjetja, da bi se letos ta štednja še povečala. Računati je, da se bo uporabo vseh gonilnih sfl dalo znižati še za nadaljnjih 20 odstotkov. * Učilno delavnico za mlade lokomotivue pomočnike je otvorila uprava naših železnic v Sel»-talu. Pri otvoritvi Je vodja povdaril, da nudi železnica danes svojemu mlademu naraščaju na samo hrano in stanovanje, temveč celo vzgojne pripomoč, da se na ta način razbremeni roditelje. * Delo je nekaj častnega. V izdelovalnici kos v Windischgrazu sta bila oldikovana za 40 letno zvesto službovanje 80 letni Michael Juwan ter 74 letni Kaspar Pöltzgutter z zlato kolajno za zasluge, ki se ji pravi »Goldene Verdienstmedaille«. Oba odlikovanca sta še danes delavna in na svojih mestih ter služita lahko drugim v vzgled. * Lloyd George se ženL V soboto se bo poročil bivše angleški premijer David Lloyd George, ki stoji v 80. letu svoje staiosti, z Miss Francis K. Stevensonovo. Priletna nevesta je bila najprej vzgojiteljica njegovih hčera, naposled p se ia udejstvovala kot njegova privatna tajnica. SrcEiia obramba asa vzhodu Nadčloveški napori *emšEii!i rojaLov — Branik nemile vojske se kljub ■inikalniin poiezan nikjer ni nalomil Iz Berlina poročajo: Srditost bojev na vzhodni fronti pokazuje od časa do časa vedno nove viške. Nemški vojaki ustvarjajo zares prave čudeže. Po dnevu se morajo srdito boriti, ponoči sledi ob nezaslišanih naporih umik, naslednjega dne je treba z novih položajev korakati proti sovražniku, da se ga iznenadi in mu dodeli novih udarcev. Vse to se dogaja dam za dnevom, celo že po več tednov, moštvo skoraj nič ne spi in nima nikake prave prilike za počitek. To je bojevništvo, ii mu gre največje priznanje celo iz sovražnega tvbora. ceš, da je 06tala morala nemških vojakov kljub veem nevšečnostim nezlomljena. Edinstvena je v teh materij alnifa bitkai, koncentracija na malem prostoru. To dokazu je j c dnevne številke zb-itih sovjetskih tankov in letal. Odigravajo se artilerijski dvoboji, ki spreminjajo več kilometrov dolgo področje v pravi pekel ognja in deročega jekla. Kar se je nekoč smatralo nenadkriljivim, se je v teh bojih n^ težiščih že vse nadkrililo. Zgodi se sicer, da vdere sovražnik na tem ali onem težišču v nemške vrste, toda pravega prodora nemške obrambne fronte ne more nikjer doseči. Pri tem je opazovati rastočo spretnost v dirigiranju sovjetskih napadov. Nobenega dvoma ni, da je dolgo trajanje vojne omogočilo našim sovražnikom odstranitev raznih pomanjkljivosti v vodstvu in v moštvu, zlasti pa v njihovem zadr-lanju v bojih. Sovjeti so se potrudili zlasti pri ponarejanju nemških metod zabijanja oklopniških klinov in nato sledečega obkoljevanja. Z nemške strani se kaj hitro opaža te poskuse in se jih tudi primerno pričakuje ter odbija. Mimo tega zasleduje nemško vodstvo svoje neomajno načelo: kjerkoli je le možno, se mora itediti ljudi in kri. To velja zlasti za odseke, v katerih dovoljuje zemljepisni položaj tako zadržanje. V danih slučajih se je pa tudi treba boriti do zadnjega naboja. V naravi obrambne bitke je ležeče, da nastanejo tu in tam kritične situacije, toda sovražnik svojih vdorov že nikjer ni tako razširil, da bi mu bil uspel velik strategičen prodor. Vsi dosedanji sovjetski napori v tej smeri so bili zaman. Nemško vodstvo skrbi za to, da sta obramba in umikalna operacija v trdno sklenjeni zvezi in harmoniji. Nikjer in v nobeni uri niso nemške čete v neredu izvrševale svojih umikov. Sovjetom se tudi ni posrečila vsled tega niti ena sama obkolitev. Branik nemške obrambe se pač vdaja mestoma pritisku sovjetske povodnji, toda nikjer se ne ruši. Z drugimi besedami: branik stoji trdno in neomajno. To je tudi odločilno. Velika razlika je med umikom poraženih čet. in med prepuščanjem terena in pozicij v strategični igri in protiigri. To velja zlasti za slučaj, da se sovražniku stalno preprečuje cilj uničevanja. Taka vojna sicer ne ugaja kavarniškim strategom, ki zatikajo zastavice v svoje zemljefvide in po tem merijo uspehe ali neuspehe. Tu gre za vojno, ki jo vodi hladnokrvno in trezno vodstvo, ki ne gleda na sedanjost, temveč na bodočnost in ki ne vidi samo del, temveč celoto. RAZNE VESTI * Doklada za bivše afriške bojevnike. V zadnjem času so nekateri bivši afriški bojevniki pisali svojcem neposredno iz vojnega ujetništva. V interesu vseh svojcev afriških bojevnikov je, da e takih poročilih iz vojnega ujetništva nemudoma obvestijo svoje najbližnje vojaškoprijavne urade (Wehrmachtsmeldeamt). Take prij-ave so važne, ker se samo na ta način osigura pravice na afriško doklado in ostale pristojbine. Pri sporočilih je navesti tudi staro številko vojne pošte (Feldpostnummer). " Mussolini je zvišal porcijo kruha. Radio-od-dajnica v Rimu je objavila vest, da so v italijanskih pokrajinah, ki so pod nemško zasedbo, zvi-tali dnevno porcijo kruha od 150 na 200 gramov Poročilo naglaša, da znaša porcija kruha v itali janskih pokrajinah, ki so jih zasedli Anglosasi, samo 100 gramov dnevno. * Smrt Mussolinijevega državnega tajnika za mornarico. Italijanski državni tajnik za vojno mornarico, admiral Antonio Legnani, se je med vožnjo z avtomobilom iz Benetk smrtno ponesrečil. Legnani je bil znan fašist ter je ostal zvest Mussoliniju tudi v času njegovega ujetništva. Po osvoboditvi se mu je stavil takoj na razpolago ter postal državni podtajnik. * Koper v Istrljl osvobojen izpod komunističnega jarma. Mesto Koper v Istriji so dne 27. septembra 1943 zasedle komunistične tolpe. Najprej so odprle vrata kaznilnice ter oborožile vse kaznjence, medtem ko so kaznUniškega ravnatelja vtaknile za zapahe. Nato so Izpuščeni kaznjenci začeli izvajati svojo komunistično oblast. Najprej so pokradli vse, kar ni bilo prikovano. Z ročnimi granatami so razstrelili blagajne ter jih izropali. Okrog 200 prebivalcev «o na tovorih na avtomobile ter jih odpeljali v notranjost dežele. Tam so jih zaprli v neko šupo ter jih na grozovit način mučili z zasliševanjem po svojih voditeljih. Udarci in bičanje je bilo na dnevnem redu. Hrana je bila suh, plesnjiv kruh ter fižolova juha. Bil je to pravi pekel po vzoru pravih sovjetskih čekistov. Izpuščeni kaznjenci so se izkazali kot odlični banditi. Znani Tito je zločinca postavil za šefa propagande pri »komunistični vladi«. Ko so končno prišli Nemci, so te revne jetnike iz Kopra našli pol-mrtve ter jih spravili na njihove domove. Mnogo jih je že okrevalo ter se prijavilo v vrste prostovoljcev za boj zoper komuniste v Istriji. * Star papir za cigarete. V Zagrebu dobi vsak, ki odda 1 kilogram starega papirja v suhem stanju, dobropis ali nakaznico za 4 cigarete druge najboljše hrvatske vrste. * Francoski ukrepi proti zločincem. Kakor poročajo iz Vichy-ja, je francoska policija v zadnjem času izvedla celo vrsto ukrepov proti zločincem, ki so terorizirali prebivalstvo. Aretiranih je bilo 200 teroristov. 157 oseb so zaprli radi pro-tidržavnega delovanja, 512 nadaljnjih oseb pa radi ropa in vlomilstva. * Uničujte podganel Število v Nemčiji živečih podgan cenijo na 80 do 90 milijonov. Ker le ta golazen izredno požrešna, požro podgane 100.000 ton živil ln knnil letno, kar predstavlja za gospodarstvo precejšnjo škodo. Urad delovne skupnosti za preprečevanje škode, se radi tega na vse kriplje trudi, da bi se podgansko zalego v čim večji meri pokončavalo. « Zader in Reka v hrvatskih rokah. Glavni ravnatelj hrvatske propagande, Kovačič, je preko zagrebškega radia pozval hrvatsko prebivalstvo, da javlja nemškim in hrvatskim četam vsak pojav oboroženih tolp ter je temu dodal, da sta mesti Zader in Reka sedaj že v hrvatski upravi, kar velja tudi za otoke v Jadranskem morju. * Ječa za neresnične govorice. Kot zlobnega blebetača je kaznovalo izredno sodišče v Graz-u 441etnega kmetovalca Leopolda Haring-a iz Gos-sendorf-a pri Fernitz-u v Kreis-u Graz-Land, in sicer z ječo desetih mesecev. Obtoženec je razširjal neresnične izjave, ki so bile na zahrbten način usmerjene proti vodilnim osebnostim stranke in Reich-a. * Dr. Bulata so rešile nemške in hrvatske čete Iz ujetništva. Hrvatska minister za osvobojene pokrajine, dr. Bulat, je bil v Splitu 16 dni zaprt kot jetnik tolp. Svojo rešitev zahvaljuje nemškim in hrvatskim četam, ki so ga osvobodile, ko so očistile mesto ter uničile upornike. * Split ima zopet redno upravo. Tako poročajo iz Zagreba ter navajajo, da so po očiščenju mesta ter vpostavitvi miru in reda vpostavili zopet redno upravo, ki v redu funkcionira. Hrvatske oblasti so dovolile zopetno izhajanje dnevnika »Novo doba«, ki je bil v času italijanske zasedbe prepovedan in ustavljen ter izhaja ta list sedaj že redno * Oskrunila je čast nemške žene. Pred izrednim sodiščem v Graz-u se je zagovarjala 31 letna kmetijska delavka Josefina Tanschek iz Anderburg-a, Kreis Cilli, radi nedovoljenega pohajanja z nekim vojnim ujetnikom. Obtoženka je v Mureck-u vzdrževala od januarja do avgusta tekočega leta razmerje z nekim vojnim ujetnikom, ki ni ostalo brez posledic. S tem svojim zadržanjem je oskrunila čast nemške žene in zdrav čut ljudstva. Sodišče jo je obsodilo na leto dni ječe. Kritičen konec oktobra leta 1926 Zadnje navedeni podatki so posneti iz časopisnega arhiva. Med tem pa se je našel tudi lastnoročno pisani meteorološki dnevnik iz L 1926. Tudi ti (pisani in v Marburg-u opazovani) zapiski govorijo o terednosti vremena skozi ves mesec oktober 1. 1926. Ze prvi dnevi so bili kritični, oziroma zaznamujejo kritične vremenske pojave. Pojavljala se je nenavadna gosta megla, in sicer najpreje vodena megla, ki je prehajala v suho dimasto aH plinsko meglo. Temperatura se menja nepričakovano tudi v enem dnevu. Zapisnik od 7. oktobra že omenja napoved velikih elementarnih katastrof z reakcijo (vplivom) tudi v naših krajih. Meteorološki značaj v celoti stoji v znamenju izrednega delovanja ognjenikov, zlasti onih na jugu in zapadu. Na ljudeh se pojavlja občutek močne depresije (zračnega pritiska). Na nebu 6o se pojavljale čudovito lepe z jutranje in večerne zarje, a tudi čez dan je bilo nebo zelo slikovito. 18. oktober zaznamuje: Vremenska sprememba, dež, hladno, zjutraj še toplo, vulkanski pepel od jugovzhoda leži nad celo dolino, pogled raz Kal-varijo strašen — divji, kot da se nekaj izrednega pripravlja tudi pod nami. Zvečer občutek, da se pisalna miza maje. — 19. oktobra: prvi sneg vrh Pohorja. — 20. oktobra: izredno velik lunin kolobar. — 21. oktobra: izraziti znaki bližanja izrednih elementarnih katastrof tudi od juga, od koder «e že pojavlja viharno vreme, ki je prišlo do prvega izbruha 24. oktobra, ki je zaznamovan kot izredno kritičen dem z vetrovi tudi od nasprotne strani. Tako sino prišli do zadnjih kritičnih dni oktobra 1926. 25. oktober zaznamuje »krvavo« zarjo zjutraj in zvečer, opoldne pa velikanski sončni kolobar (najbolj siguren oznanjevalec elementarnih katastrof). — 26. oktober: prvi sneg tudi v dolinah. Sneženje skozi ves dan, in sicer južno (mokro) sneženje. — 27. oktober: prvi snežni mraz, zopet zjutraj in zvečer »krvava« zarja. — 28. oktober: splošno kritičen dan z naglo vremensko in toplotno spremembo. Znaki kažejo na prihod izrednih elementarnih katastrof. In ta prihod se je pojavil že drugi dan, ki je zaznamovan ltot izreden meteorološki dan s temperaturo 28« .C na soncu, 21" C polsenca, 16® C v popolni senci. 2e zjutraj vrvijo od juga gosti, čmi oblaki, pod njimi tako gosta megla, da je bila še ob 7. uri zjutraj tema na Kal-variji. Popoldne južni veter popolnoma obvlada zapadnega. Nočno, situacijsko poročilo nekemu vuanjemu listu med drugim omenja pravo meteorološko čudo: ponoči nastopajočo temperaturo; ob 20. uri kaže toplomer 28» C. Pojavi odmeva strahovitega ciklona od smeri Italije. Ob 21. uri na potu skozi mestni park: tam ob potu levo treščita dva drevesa, malo naprej (pri vili Berg) trešči velika vrba. V zgornjem delu parka tam vrišči in hromi med smrekami, da je groza poslušati. Ob 23. uri se dotlej ja6no nebo naenkrat zatemni in vlije se ploha, strahovito se bliska, treska in grmi, izgleda kot da prihaja nad nas vse sodni dan. — 30. oktober: spremenljivo še vedno k nevihti nagnjeno. Nočni izbruhi niso skoro nič ohladili ozračja. Proti večeru ponočni izbruhi silnih neviht. — 31. oktobra (kakšna sprernembal): Krasno, vroče do 27® C, sicer položaj neizpremenjen. Drava narasla do 3.50 m. Po mestu in okolici sledovi nočnega orkana. Časopisje o Vseh «vetih prinaša Iz raznih krajev sveta, zlasti pa iz Kranjske, velika poročila o vremenskih grozotah izza zadnjih dni oktobra leta 1926. P. Velika Vzhodna Azija za vzhodne Aziiaie Velik govor japonskega ministrskega predsedniLa pred (ifiavnim zborom — Zmaga sii ?ro|nega pakta je gotova stvar ' Pretekli torek so v Toki ju slovesno otvorili zasedanje državnega zbora. Prisoten je bil sam cesar Hirohito v uniformi Velikega maršala. Pri tej priliki so tudi prečitali poslanico cesarja. Ministrski predsednik Tojo je v odgovoru na cesarsko poslanico podčrtal, d« bo vlada pomnožila svoje napore za dvig vojnega potencijala. Hrbtenica notranje moči Japonske je v pospešenem povečanju oboroževalne industrije .in zlasti v velikopoteznem ojačenju letalstva. Japonska bo še bolj razširila mobilizacijo vseh narodnih sil, kar se je deloma že zgodilo z omejitvijo uradniškega aparata. Obenem se bo ojačila notranja obrambna struktura Japonske. Badoglijevo izdajstvo — tako je dejal Tojo — »ni niti najmanj skalilo izgledov sil Trojnega pakta na zmago. Modrim Fiihrer-jevim ukrepom se je zahvaliti da lahko Duce nadaljuje svojo borbo proti svojim sovražnikom. Nemčija lahko po utrditvi svojih pozicij v Evropi svobodno in neovirano izvrši svoje načrte. Japonska je prepričana, da bo nemški zaveznik imel pri novih operacijah v danem ča6u zaželjene uspehe in da bo kmalu napočil LETALSKA ZAŠČITA Angleška paličastfa zažigaSna bomba Angleško letalstvo najbolj uporablja paličasto zažigalno bombo. Mečejo jo v taki množini, da lahko pride na eno hišo do 25 takih zažigalnih bomb. Vsako .posamezno bombo je treba uničiti. Lahko je ostala na podstrešju, morebiti ga je prebila in povzročila v gornjih nadstropjih ogenj, lahko pa pade tudi naravnost skozi okno v stanovanje. Uničenje zahteva spretnosti, previdnosti in srčnosti Pogasiti je treba vse zažigalne bombe še predno so zanetile večji ogenj. Ena sama pa-ličasta zažigalna bomba, katera ni bila pravočasno odkrita in pogašena (morda se je zasidrala na strešnem lemežu), lahko zažge celo hišo, zato je treba, da hišno gasilstvo zopet in zopet, tudi med napadom, preišče podstrešje in stanovanjske prostore, če ni kje kaka zažigalna bomba. Zažigalne palice so nad pol metra dolge, daljša spodnja polovica v temni železni barvi, zgornja vodilna naprava iz svetle lahke kovine. So različni tipi, med njimi taki z razstrelilnim nabojem, da se otežkoči približanje k zažigalni bombi. Zažigalna bomba se užge pri udarcu. Nad sredino šviga sikajooi plamen iz male odprtine. Zažigalna snov, rjav stisnjen kovinski prah (termit), zgori z visoko vročino (ca. 2000 stopinj). Ovojni materija] (elektron) se pri tem stopi in tudi gori. Goreča paličasta zažigalna bomba se ne more pogasiti direktno z vodo ali popolnoma udušiti s peskom. Najbolje je, da se okolica zažigalne bombe in tla močno namočita z vodo, da ne začneta goreti. V gorečo maso ne smemo brizgati z ostrim curkom vode, ker se sicer nazleti in ogroža bolj oddaljena mesta. Druga možnost uničenja je ta, da se pokrije zažigalna snov z mokrim peskom in vse. skupaj dene v posodo ali če-ber, ki sta napolnjena z vodo in peskom in ki naj bosta, če možno, vedno pripravljena. Vsebina ie-bra se lahko nato s potrebno previdnostjo iztrese skozi okno na ulico, ali vrže v veliko kad, napolnjeno z vodo. Pri, uničevanju paličastih zažigalnih bomb bo važno, da po možnosti uporabimo kritje (lesen ščit ca. 1 cm debel, polomljeno mizo, zidni na-pušč, ev. vrečo s peskom), da se zavarujemo pred naokoli vrženim zažigata im delom, odnosno pred železno glavo, ki bi morebiti eksplodirala. Do pred kratkim je bilo odrejeno, da se-počaka po udarcu palične zažigalne bombe najprej pet minut za kritjem, če bi morebiti bomba eksplodirala, Pri veliki množini zažigalnih palic pa je potrebno, da se lotimo takojšnjega uničenja zažigalnih bomb na opisani način, ker bi sicer ne mogli preprečiti, da se ne bi požar zelo razširil. Ce padejo zažirjalne palice n. pr. na tovarne itd., blizu vojnovažnih zalog, nevarnih zaradi ognja, mora takoj nastopiti požarna straža in lastnoročno odstraniti zažigalne palice In jih napraviti neškodliive. dan, ko bo Nemčija v popolnem sodelovanju z Japonsko prisilila Ameriko in Anglijo na kolena. Kar se tiče notranjega položaja Vzhodne Azije, je omenil ministrski predsednik Tojo, da je Japonska s konstituiranjem burmanske in filipinske neodvisnosti ter s sodelovanjem z nacionalno Kitajsko položila trden fundament vojskovanja. Geslo »Kitajska Kitajcem!« je našlo na Japonskem veliko razumevanja. Obžalovati pa je, da maršal Chngkajšek nadaljuje bratamorilno vojno in da se noče udeležiti boja vzhodnoazijskih narodov. Japonska bo v zahvalo za držanje Tajlanda podpirala tajlandsko blagostanje. Na t« način je nastala velika vzhodna Azija za vse Azijate vzhoda. Japonska ne bo več mirno gledala umiranja in nemirov v Indiji. V tem smislu bo podpirala svobodno indijsko vlado Tojo Je končal svoja izvajanja z izjavo, da trdno veruje v zmago Japonske ln njenih zaveznikov. junašivo KoneMenkapHäna Wollgang Leuib-a Nedavno je zaključil Korvettenkapitän Leuth, ki ga z njegovo posadko vred lahko štejemo med največje junake in najuspešnejše pomorske voj-ščake slavne nemške vojne mornarice, svojo pod-morniško akcijo. Leuth, ki ga je Führer odlikoval z najvišjim odlikovanjem, ki ga za hrabrost more dobiti nemški vojak, to so briljaiiti, je napravil rekord med vsemi nemškimi poveljniki podmornic, kar se tiče neprestanega bivanja in operira-nja po širnih oceanih, ne da bi bil stopil s svojim moštvom na kopno. 600 dni je s svojo podmornico križaril po svetovnih morjih ter uspešno izvršil 15 voženj v sovražne vode, dobojeval 47 zmag ter v celoti potopil 264 tisoč brutoregisterskih ton sovražnega ladjevja. S podelitvijo briljantoy je Führer slavnega mornariškega častnika postavil v iste vrste naših največjih vojaških velikanov kakor so n pr. Generalfeldmarschall Rommel ter Jagdflieger-ja Mölders in Marseille. Povratek Leuth-ove podmornice v domačo luko j je bil nad vse slavnosten. Pričakovali so ga postavljeni oddelki vojne mornarice in armade, manjkalo pa tudi ni civilnega prebivalstva obojega spola. Moški, ženske, fantje in dekleta, ki so hrabrega poveljnika, rojenega na Baltiku, ter j z njim vred vse njegove člane posadke slavno-' stno pričakali, so predstavljali izraz zahvale vse-, ga nemškega ljudstva za junaštva ln požrtvovalnost, s katerimi so stali ti vrli možje v stalni življenjski nevarnosti v boju z našimi sovražniki ter I dosegli skoraj neverjetne vojaške uspehe. Leta 1940. je Leuth kot komaj 271etnt poveljnik I malega 250tonskeg>a podmorskega čolna v prvih šestih mesecih potopil 87.000 brt. ter francosko podmornico »Doris«. Potem je med svoja dejanja uvrščal zmago za zmago. Njegova bojevanja so tako bogata in pestra po vsebini in dogajanjih, da" bo šele povojna doba, ko ne bo več treba skrivati gotove vojne tajnosti, obelodanila vse, kar zmogel ta najboljši nemški poveljnik pod- POLITIOJ m®wi ifosliva prilislta na CburcbiSla Komunistična stranka Velike Britanije Je objavila v londonskem listu »Daily Worker« manifest pod naslovom »Pospešite borbo za dokončno zmago!« Misel — tako pravi manifest —, da imamo zmago že takorekoč v žepu, je naravnost blazna. Zmago lahko prinese samo drug« fronta istočasno z mogočno sovjetsko ofenzivo. Komunistična strank^svari angleško vlado ter jo opozarja, da že izgublja zaupanje velikega dela britanske javnosti, ker se noče poslužiti ponujene ji prilike. Situacija se ne sme več gledati v oči v brezdelju Kdor je v napotje uspešnemu vojskovanju, mora izginiti iz vlade. Grigg, Anderson, Amery, Simon in Halifax naj izginejo, na njihova mesta pa naj stopijo pravi antifašisti iz delavske stranke. Delavska stranka (Labour Party) mora takoj zahtevati otvoritev druge fronte. Za tem manifestom se brez dvoma skriva Stalin, ki pritiska potom angleških komunistov na Churchilla, da bi z drugo fronto čimprej razbremenil boljševike. Ö Židovski hlapci. Znani francoski izdajalec De Gaulle je obnovil veljavnost zakona, ki daje vsem Židom v Severni Afriki francosko državljanstvo. Kakor znano, je maršal Petain ta zakon razveljavil 1. 1941. • □ Značilen »protest« grške emigracije. V znak »protesta«, da so »zavezniki« proglasili Badoglijevo Italijo kot »sovojskujočo se deželo«, ja vlada grške emigracije po poročilu lista »Evening Standard« iz Kaire podala svojo »ostavko« □ Komunistični vplivni uspeh na Švedskem. Za razvoj strankarskih razmer na Švedskem je značilno, da so pri nedeljskih občinskih volitvah v mestu Borlaage komunisti zvišali število svojih mandatov od 2 na 5. V Linkoepingu pa so komunisti povzročili tako silne nemire, da je morala policija omenjenega mesta zaprositi za ojačenje njenega moštva. D Ameriški finančni minister Morgenthau je prispel v ponedesljek iz Alžirja v Kairo. □ Požrtvovalnost finskega naroda. Po znanem miru, ki ga je morala skleniti mala Finska s Sov-jetijo leta 1940., so bile finske državne finance izčrpane in vojaška uprava nI imela sredstev za obnovitev in oborožitev armade, ki jo je za obrambo svoje domovine nujno potrebovala. Kakor vedno v zgodovini pogumnega finskeqa naroda, se je tudi tokrat zbralo ljudstvo ter si pomagalo samo. Začelo je zbirati dragocenosti, ki so predstavljale vrednost, ki bi mu pa ne koristile, če bi vdrl sovražnik v deželo. Od aprila 1940 do februarja 1941 so Finci oddali v to svojo zbirko 315 tisoč zlatih prstanov, 2500 zlatih ur, 8100 zlatih urnih verižic, 1500 zlatih igel za sa-moveznice, 1100 zlatih zapestnic in 5900 komadov raznih drugih komadov iz zlata. Tako postopa narod, ki ljubi svojo svobodo in ki se zaveda, kaj pomeni imeti boljševike za soseda. d Trst in Gorico zahtevajo. Kakor poroča gra-ška »Tagespost« iz Sofije, sta jugoslovanska in grška emigrantska vladna odbora po tamkajšnjih informacijah zaprosili preko Moskve v Londonu in v Washmgtonu za sprejem njunih zastopnikov v Sredozemski zavezniški odbor. Isto željo sta Chiyrchill in Roosevelt odklonila že pred dvema tednoma z motivacijo, da bi tako razširjenje odbora kompliciralo njegovo delo. Imenovani emigrantski vladi sta s posredovanjem Sovjetije prijavili tudi 6voje teritorij alne zahteve. Tako zahtevata jugoslovanski emigrantski odbor priključitev Trsta, Istre in Gorice novo zamišljeni jugoslovanski državi, Grki pa zahtevajo povojno priključitev Cipra ter Dodekaneških otokov Grčiji Ker je bila Sovjetija takoj pripravljena, podpreti te zahteve v Londonu in Washinqtonu, se domneva, da ima Moskva z omenjenima vladnima odboroma že obvezen dogovor □ Bolgarska regenta pri Führer-Jn. Führer j« sprejel te dni člana regentskega sveta Bolgarije, kneza Kirila in profesorja Filova. Razgovori so ne nanašali na splošni položaj in na vprašanj« skupnih interesov. Z nemške strani so se sestanka udeležili Reichsminister za zunanje zadeve von Ribbentrop, Generalfeldmarschall Keitel in General Jodl. Razgovori so potekali v duhu prisrčnega razumevanja in tradicionalnega prijateljstva, ki veže Bolgarijo z Reich-om. Naslednjega dne sta obiskala regenta tudi zunanjega ministra von Ribben tropa. n Svetovna zgodovina bi Izgubila svoj smisel. Bivši finski prezident Svinhufvud je izjavil zastopniku neke nemške agencije, da finski narod v svojem prijateljstvu do nemškega naroda niti najmanj ne dvomi o nemški zmagi. Svetovna zgodovina bi po njegovem mnenju izgubila svoj smisel, tako je dejal Svinhufvud, ako bi dobili bolj-ševiki Evropo v svoie roke. Sramota zqod^yine je, da se je boljševiški sistem zamogel v Evropi držati' dvajset let, sramota za Evropo pa je tudi podpiranje boliševizma petom drugih sil. Ako bi boliševikl zmagali, bi bila to smrt Finske. C Člani tolp hujskajo na Švedskem. Nacionalni švedski list »Dagsposten« protestira proti temu» da člani jugoslovanskih tolp na švedskih tleh pod krinko beguncev hujskajo proti Nemčiji in se zavzemajo za boljševizacijo Evrope. Dvanajst teh hujskačev je hujskalo na nekem socialdemo- -kratskem mladinskem sestanku v stockholmski koncertni hiši. Obenem so odlagali svoje hujska-rije v stockholmskem komunističnem listu »Ny Dag«. List »Dagsposten« zahteva energičnih ukrepov vlade, ki naj tem kričačem zamaši ust«. Mrtvim v spomirt Narava določa zakon«, ki Jih doslej ml in jih tudi poslej ne bo ovrgla tU veliko spremenila nobena sila. Od vseh naravnih zakonov se najbolj dosledno izvajajo naravna določila o nastanku in koncu ljudi, živali, rastlin itd. Vsaka •tvar ima svoj izvor aH začetek in «eveda tudi svoj zaključek ali konec. Organizacija naravnih zakonov deluje kot umni univerzalni regulator iivljenja na svetu. Kakor odpade v jeseni zrelo sadje iz drevjat da bo a tem dana na spomlad možnost za razvoj novega cvetja in tvorbo novega sadu, tako je pisano tudi v zakonih narave, da mora zapustiti življenje vse, kar ima svoj naravni razvoj, svojo življenjsko dobo in svoje storitve za seboj in je svoje, po naravi mu določen« življenjske naloge, izvršilo Istemu naravnemu procesu je podvržen tudi človek, ki je danes najpopolnejše bitje narave ali stvarstva. Ko se otrok porodi, sledi razmeroma najbolj dolgotrajen in težaven razvoj človeka. Ko otroci dorastejo, zahteva narava od njih ljubezenskega izživljanja z vsemi pojavi in posledicami, ki jih poznamo. To je naravno m v redu, ker bi drugače zmanjkalo naraščaja in bi človeštvo izumrlo. Dogajanja med rojstvom, v času ljubezenskega in roditeljskega isiivljanja, staranjem hi smrtjo ne kaže naštevati, ker predstavljajo neke vrste sospremljevalne nujnosti, ki jih povzroča in sahteva človeško življenje. Človeško življenje je najdražja, največja in nenadomestljiva dobrina na svetu. Ker je človek umno najbolj razvito bitje ter voditelj in gospodar vseh ostalih bitij na svetu, se tudt»najbolje zaveda pomena smrti. Zato se ni čuditi, da se vsak normalen človek brani in do neke meje boji smrti. Človeka pa tudi boli in žalosti smrt njemu sorodnih in dragih ljudi. Otroci, ki so meso in kri svojih pokojnih staršev ki so do neke meje, lahko M se reklo, sestavni del očeta in matere, najtežje prebolijo izgubo svojih nenadomestljivih najbližjih sorodnikov-roditeljev. Nič manj kruta In grenka ni za roditelje smrt otroka, ki jim pokopljejo z istim navadno vse upe, vso srečo in tolažbo v težkih življenjskih urah. t Človeško življenje je večkrat trdo in povzroča marsikatero nesoglasje. S «norijo je vsega tega konec. Zato so že naši davni predniki od nekdaj gojili spomin rajnih. Iz zgodovine vemo, da so ljudstva, ki živijo na vzhodu, že v 4. stoletju uvedla dan, ki je bil namenjen čaščenju umrlih, medtem ko so na zahodu v 9. stoletju po našem štetju, določili prvi dan v mesecu novembru za posvetni dan spominu umrlih. Spominjati se umrlih, je lepa navada. Rajni, ki počivajo v temni, hladni zemlji, kjer bo nekoč tudi naše zadnje bivališče, so vredni, da se jih ljudje vsaj enkrat v letu, in to najbolj pripravno na dan ki je od naših, že davno mrtvih prednikov določen kot dan za počastitev mrtvihr na dostojen način spominjajo. V jeseni, 1. novembra, ko je narava v naših krajih tudi že po gozdovih, njivah, travnikih in vrtovih začela s svojo smrtno koso pripravljati življenje rastlin na zimo in sneg, hitijo ljudje na tiste žalostne vrtove, kjer počivajo in spijo večno spanje naši pokojniki. Otro-čički krasijo grobove svojih prerano izgubljenih mamic in atekov, starši se solzijo ob grobu svojega edinega otroka, vdova tuguje za možem, ki ga je vzela prerana smrt, vnuk polaga venec na zemljo, kjer počiva dedek, s katerim se je nekoč ljubko igral. Po stari navadi obiščejo ljudje ta dan grobove svojih nekdanjih dragih, da jih okrasijo z venci in lučkami ter v mislih in v molitvi osvežijo čase, ko so še živeli. Ker se iz pietete do pokojnih z nastopom smrti pozabi vse morebitne spore in vsa nesoglasja, so ti.pomenki na vseh mrtvih dan z rajnimi, lepi in dobri. Ko smo pred letom na ta dan stali ob grobovih ter razmišljali o življenju in smrti ter o minljivosti vsega, si marsikateri obiskovalec pokopališča ni mislil, da bomo letos s cvetjem in venci krasili in častili tudi že njegov qrob. Pregovor našega naroda, ki pravi, da človek ne ve ne ure in ne dneva, kedaj ga dohiti smrt, pač najbolje drži, prav posebno pa v vojnih časih. Mnogo mož, žena in otrok spravlja vojna v prerani qrob. Žrtve junaške smrti legajo v grobove, ki ležijo daleč tam v tujih deželah, kjer jih svojci za enkrat ne bodo mogli obiskati. Dolžnost nas, ki smo doma, v zaledju front je, da se letos na dan mrtvih, ko bomo mislili na naše, nam nekdaj drage pokojne, spomnimo dostojanstveno in častno tudi vseh tistih, ki so za nas in našo domovino Junaško žrtvovali svoja življenja in jim radi oddaljenosti svojci ne morejo okrasiti grobov. Pokojniki v grobovih imajo mir, rešeni so vseh posvetnih brig. Za nas žive bo pa lepo in na mestu, da jih na dan vseh mrtvih — vsaj v duhu, Der Truppenarzt. Bis in -die vorderste Linie folqt der Feldarzt von heute der kämpfenden Truppe und läßt den Verwundeten mitten im heftigsten Feuer seine Hilfe angedeihen. PK-Kriegsber. Hoda (Sch). č« ne gre osebno — obiščemo v tistih mirnih vrtovih, kjer bodo danes ali jutri pokopali tudi nas ter nas pokrili s črno zemljo, ki nam sedaj v življenju daje vse, kar potrebujemo za naš življenjski obstoj. * Zatemnit v velja tudi za pokopališča. Letalsko zaščitni predpisi zahtevajo točno zatemnitev. Ker se bliža dan vseh mrtvih, ko se ljudje s prižiganjem svečk na grobovih spominjajo svojih pokojnih svojcev, se tem potom razglaša, da veljajo določila, ki določajo zatemnitev stanovanj itd tudi za pokopališča. Kakor hitro se zmrači, je v interesu živih, da na grobovih ugasnejo sveče in luči, kar je izvedljivo, ker se prižiganje lahko opravi že po dnevu. □ Milijoni italijanskega razkralja. Ko se je Viktor Emanuel pripravljal na beg, je imel največjo skrb za svoje premoženje. Zato je velik del svojih delnic, ki jih je imel pri tovarnah »Fiat« ter pri združenih ladjedelnicah v Trstu, naložil v švicarskih frankih in v severoameriškem petroleju. Pozneje je njegov finančnik spravil njegove vrednosti v Argentinijo. Neka banka v Buenos Airesu je prevzela 14 milijonov lir njegovega premoženja. Poizkus, da bi pred begom vnovčil še svoja posestva v Piemontu, Lombardiji in Rimu, mu ni več uspel Uspelo mu je pa spraviti na varno zbirko kovancev. Vse njegovo premoženje cenijo na 300 do 400 milijonov lir. O Vlada »Svobodna Indija« ustanovljena. Znani vodja gibanja za svobodo Indije, Subhas Chandra Bose, ki je predsednik indijske lige za neodvisnost v Vzhodni Aziji ter hkrati vodja indijske nacionalne armade, je minuli četriek objavil vest. da je sestavil začasno vlado pod imenom »Azad Hind«, to je »Svobodna Indija«. O Bolgarsko sobranje ae je sestalo dne 26.' t. m. k svojemu rednemu zasedanju. □ General Gambara šel itaba italijanske armade. Minister za narodno obrambo je imenoval generala Gambara za šefa itaba armade. Gambara je star 53 let ter se je v «besinski vojni odlikoval kot šef generalnega štaba prve divizije trnih srajc. Udeležil se Je todi španske meščanske vojne, kjer je bil ranjen ter na podlagi svojih zaslug imenovan brigadnim in divizijskim generalom. Ldta 1939. je zavzemal mesto italijanskega poslanika v Madridu, nakar je leta 1940. na lastno željo dobil nek poveljniški položaj na vzhodni fronti. □ Bolgarski notranji minister o Macedoniji. Pred župani iz Macedonije je bolgarski notranji minister Kristov v Skoplju izjavil sledeče: »Nikdar ne pozabite, da je ljudstvo Macedonije bolgarsko ter da se je dolgo časa borilo za zopetno združitev z materno deželo. Smatrati se morata za nosilce posebnih nalog, ki so pooblaščeni, obdajati ta narod z ljubeznijo in skrbjo«. Kristov je nato govoril še o prizadevanju bolgarske vlade za izboljšanje materialnega položaja Macedofiije. □ Svobodna Indija je napovedala Angliji in Ameriki vojno. V nedeljo je sporočila japonska poročevalska agencija Domei, da je začasna vlada svobodne Indije, ki ji predseduje znani borec Subhas Kandra Bose, napovedala Angliji in Ze-dinjenim državam vojno. ♦ Normalno življenje v Belgradu. Od letošnje spomladi nadalje je mesto Belgrad svoj izgled vedno bolj normaliziralo. Kupi razvalin, ki so ležali povsod okrog, so odstranjeni in le malo poškodb je še vidnih izza časa vojne aprila 1941. Povsod so vidni znaki napredka v ozdravljenju razmer. To velja tudi ia gospodSfctvo. Prebivalstvo lahko kupuje živila na karte po zmogljivih cenah. Cena kruhu je padla od 400 na 140 dinarjev za kilogram. □ 65 tisoč japonskih dijakov Je stopilo prostovoljno med vojake. V Tokiu so imeli parado nedavno vpoklicanih 65 tisoč dijakov, ki so se vsi prostovoljno javili za vojaško službo. V stadionu, ki je zajel to ogromno število ljudi, je govoril ministrski predsednik Tojo ter izrazil upanje, da bodo ti mladi Japonci po svojem bojevniškem duhu brezdvomno nadkrilili Amerikance in Angleže. □ Nemčija je trdnjava in obramba zahoda. »Hvala Bogu, da so hrabre armade Velike Nemčije v velikanskem boju rešile Evropo in zahodno civilizacijo.« Tako piše portugilski časopis »Es-fera« ter nadaljuje: »Ce bi boljševikom uspel prodor obrambe, bi vpadli v Evropo Ker ne bi trčili nikjer več na kakšne ovire, bi svojo pot označevali z oqnjem in krvjo. Nikdar več ne bi cerkve mogle odpirati svojih vrat Družine, ki tvorijo podlago človeške družbe, bi bile zrušene. Boljševiki bi vdrli v našo domovino, onečaščali pri tem naše žene ter do smrti trpinčili naše može. Od dela več stoletij bi ne ostalo nikakšnih znakov več Tisti pa, ki te nevarnosti ne vidijo, bi potem opazili, da prihaja njihov konec. To se pa seveda ne bo zgodilo, ker nemške armade ne branijo samo svojo domovino, temveč rešujejo tudi Evropo.« □ Razkralj Albanije Ahmed Zogu, ki živi kot emigrant v Londonu, je zaprosil, da bi se preselil v Alžir v Afriki, toda alžirske oblasti so odklonil« njegovo prošnjo. □ Japonski državni zbor se je sestal v ponedeljek k svojemu 83. izrednemu, trodnevnemi zasedanju. Vlada je predložila nič manj kot 14 zakonskih predlogov. □ Japonska in začasna Indijska vlada. Ustanovitev indijske začasne vlade, ki ji načeluje Subhas Kandra Bose, je po poročilih govornika japonskega informacijskega urada smatrati kot ne-kak uvod velikih dogodkov. Sedež vlade, ki bo za enkrat preložen v Burmo, bo baje kmalu v Indiji Japonska bo v kratkem dokazala, da zamo-' re ladostiti danim obljubam ter nuditi indijski vladi vso pomoč. Kako bo izvedena nova jezikovna @kcifa? jezikorai lelaji se iflčenj«(« 1. m^embra — lov učni materija! s pem«{jo liSimar — KAor zagrabi prs'oioosi, pospešuje saene^a jeite Odkar obstaja organizacija Steirischer Heimat-temd, si je ta organizacija prizadevala v kar največji meri, omogočiti spodnještajerskemu prebivalstvu s pomočjo nemških jezikovnih tečajev znanja jezika njegove skupnosti Na ta način hoče organizacija Steirischer Heimatbund ljudem te vrnjene dežele omogočiti vstop v nemško skupnost, s katero je itak od pamtiv®ka povezano s krvne strani. Uspehi dosedanjih jezikovnih tečajev so izven dvoma. Spodnještajerskd možje, žene, fantje in dekleta so v teh tečajih dokazali, da hočejo polog svoje volje do sodelovanja na vseh možnih področja z obvladovanjem in uporabo nemščine izražati tudi svoje mišljenje. Iz različnih vzrokov pa niso mogli vsi prebivalci obiskovati dosedanjih tečajev ali pa v davoljni meri sprejeti učno tvarino. Organizacija Steirischer Heimatbund bo tedaj tudi v bodoči delovni perijodi izvedla veleofen-zivo na področju jezikovnih tečajev, da bi tako po dveh letih priprave in študija popolnoma izvedla akcijo jezikovnih tečajev na Spodnjem Štajerskem. V delovni perijodi 1944/45 se bo obdelovalo samo ša zadnje ostanke in lepotične po-greške. Spodnještajerci se bodo morali tedaj v tej zimi z vso Marljivostjo oprijeti uka nemščine. Podlago z« to obsežno in sistematsko delo bo tvoril popis ljudstva z dne 29, novembra 1942 skupno i vpost^vaim načrtom, ki ga je izdelal nacional-politični referent Pg. dr. Carstanjen. Za izveJbj akcije jezikovnih tečajev organizacije Steirischer Heimatbund odgovarja edinole pristojni urad Volkbildung. Pri tem mu bodo pomagali vsi uradi Heimatfeunda, šeia civilne uprave, končno pa tudi člani stranke. V tej akciji so po seznamih zapopa^eni v smishi ljudskega popisa vsi tisti Spodnještajerci v starosti od 14. do 50. leta, ki «a dobili v jezikovnem oziru označbo c, d te e. (Označba c velja za vse tiste, ki govorijo akoro docela nemščino, toda ne v pisavi) d obsega tiste, ki obvladajo nemščino zelo pomanjkljivo, e pa tiste, ki nemščine sploh ne obvladujejo.) S pomočjo omenjenih seznamov, ki tvorijo podlago za razpredelitev posameznih tečajev, se bo sistematski zaielo vse tiste, čijih znanje nemščine je še pomanjkljivo. Radi večje preglednosti je imenovan v vsaki Ortsgmppi Einsatzleiter, ki bo vodil jezikovne tečaje. Einsatzleiter je skoro v vseh slučajih pristojni nadučitelj, ki kontrolira Jezikovne tečaje. Einsatzleiter pregleduje sezname ter uvršča tiste, ki imajo d in e v 1. ali 2. tečaj, tiste pa. ki imajo c, v 3. tečaj. Einsatzleiter določa nadalje, ali se bodo sonarodnjaki iz raz- sipanji krajev zajeli v učnem, jezikovnem ah \ visdniikem krožku. Z.a tiste, ki se jezikovnih in I učnih tečajev iz važnih razlogov ne morejo udeležiti, določi Einsatzleiter domač uk s pomočjo učnega zvezka, ki ga je spisal Pg. dr. Lukas. Hrb- j tenlco celokupne akcije pa tvorijo jetzikovni te- 1 čaji. Jezikovni večeri in domači uk šo zamišljeni samo. kot zasilna pomoč. Nemški jezikovni tečaji ' ae delijo v tem letu v tri skupine: 1 Splošne jessikovne tečaje, Z obratne In 3 j mladinske jezikovne tečaje. Splošne tečaje bodo j obiskovali vsi tisti, ki niso zajeti v sklenjenem mladinskem ali obratnem jezikovnem tečaju. Pri j tem se polaga važnost na to, da se znajde v sploš- : nejn jezikovnem tečaju po možnosti oela rodbin« V obratnih jezikovnih tečajih se uči delavec poleg praktičnega občevalnega jezika še strokovnih izrazov. Mladinski jezikovni tečaji so služba v organizaciji Deutsche Jugend in se bodo dodatno k tedenskemu tečaju vršili tedensko po dve uri. Spodnježtajerskemu prebivalstvu se bo priložnost uka nemščine v velikem obsegu sporočila i lepaki, Id bodo naznanili čas In kraj tečajev, ob-eneoi pa tudi z letaki v obliki pisem. Lepaki in letaki so dvojezični, da bo stremljenje organizacije ' Steirischer Heimatbund vsakomur jasno. Spodnještajerci ■■ 1. novembra bodo otvor-jeni jezikovni tečaji, ki nudijo vsestransko možnost priučen j a nemšči-nejemka naše skupnosti EÜ učni tečaji nemšcm^ V zadnji številki »Štajerskega Gospodarja« sme priobčiL oklic Bundesfuh/er-ja organizacije Siet-i rischer Heimatbund, v katerem poziva vse Spod-Uvod jeeikovne akcije je tvoril oklic Bundea- ; n]«wtajerce od 14. do 50. leta, ki še ne «bvlaoUjO * fOhrer-ja v obeh listih »Marburger Zeitung« in »Štajerski Gospodar«. Tudi v zborovanjih, ki se borfo v kratkem vršila po vsem Spodnjem Štajerskim, se bo podčrtalo važnost jezikovnih tečajev. Udeležencem jezikovnih tečajev se bo stavilo na razpolago obsežna učila, predvsem dve nazorni sliki, ki predstavljata pojme dnevnega doživljanja, prav tako pa tudi table za sestavljanje stavkov. Izdan je bil tudi iz življenja posnet učbenik z bogatim jezikovnim materijalom za vsakdanje jezikovne potrebe. Tečaje bodo oživeli tudi bogati flhnl Jezikovni tečaji prično v polnem obsegu 1. novembra 1943 in 6e bodo vršili tedensko po dvakra* po 90 minut skozi šest tednov. Letos se polaga velika važnost na to, da se bo vsak udeleženec zares praktično in hitro priučil nemščine, da jo bo uporabljal doma in pri delu, pri oblastih, v trgovinah ter v medsebojnem in pismenem občevanju. Organizacija Steirischer Hetmattmnd nudi torej vsem Spodnještajercem, ki še ne obvladujejo jezika svoje skupnosti, še enkrat priliko, da nadoknadijo, kar so zamudili. Kdor bo zagrabil za to priliko, ne bc koristil samo sebi, temveč bo s tem tudi označil svoje mišljenje. □ P.egentskl svet v Albaniji. Albanska vlada je položila eksekutivno državno oblast v roka štiričlanskega regentskega sveta, ki ie bil soglasno Izvoljen. Ta regentski svet tvorijo nasledile štiri osebnosti: Mehdi Frasher Fuad Dibra, Pater Anton Harapi in Lef Nosi. d Spoznanje generala Elsenhower-Ja. Ameriški general Eisenhower je te dni sporočil svojim vojakom na italijanski fronti sledeče: »To je trda, grenka in krvava vojna. Pot, ki je pred nami-, je le zelo dolga« 0 Grški general Pangalos je imel te dni v atenskem radiu oster govor proti emigrantski kliki, ki ji načeluje ubežni kralj Jurij. Najostreje je obsodil kralja, ki je izdal svojo deželo, izropal grški narod ter deponiral ukradeni denar v kleteh angleških bank. General Pangalos je bil svoje-časno vrhovni poveljnik -grške voj6ke in prezi-dent republike □ Občina Budrie, blizu R!mav je preklicala častno občanstvo, ki ga je bila podelila leta 1923. bivšemu italijanskemu zunanjemu ministru in londonskemu veleposlaniku Dino Graredi-ju. Dino Grand i je 25 julija vodil opozicijo proti Musso-Ilni-ju v velikem svetu fašistov Občina Budrio Je podkrepila svoj sklep z utemeljitvijo, da je Grandi izdal domovino ter pahnil narod v tragičen položaj O GoneraI Alexander o vojnem položaju v Italiji. Preteklo nedeljo je Izjavil angleški general Alexander, poveljnik 8. angleške armade, pred zastopniki tiska sledeče: »Naš pohod v Italili se razvija le počasi in ne tako, kakor smo si želeli. Pregovor sicer pravi, da peljelo vse ceste v Rim, toda te ceste so danes žal vse podminirane«. O Benetke — sedež italijanske faštstiške republika. Vlada italijanske fašistiške republike je izbrala Benetke kot svoje glavno mesto. Preselitev vlade se je v glavnem že izvršila. □ Ztdje in framasoni v Alžlru zopet na svojih uradnih položajih. V Alžiru so v teku priprave po katerih bo vladni odbor postavil vse svoje-časno odpuščene židovske in framasonske uradnike na svoje stare položaje, □ Avstralija noče biti židovska kolonija. Avstralska vlada je dementirala neko vest lista »Daily News« iz Njujorka, češ, da je že pristala predlogu za ustanovitev židovske kolonije v Avstraliji po tej vojni. Predsednik židovske koloni-zacljske družbe »Freilandliga« se že sedem let brezuspešno pogaja z avstralsko vlado glede prepustitve sedem milijonov akrov zemlje za na selitev židovskih beguncev. O Izdajstvo na vse strani. Kakor poroča Italijanski radio, se nahaja v pogodbi o premirju, sklenjenem 3. septembra med Anglo- Amerikanci in Badoglijem, tudi neka tajna klavzula. V smislu te klavzule sta razkralj Viktor Emanuel in njegov maršal pritrdila sovražniku, da se bo Sicilija po vojni odcepila od Italije, obenem pa bo dobila svoj posebni »avtonomni statut«. Badoglio in Viktor Emanuel sta torej izdajala na vse strani, kolikor sta le mogla. Izdala sta italijanski narod v njegovi borbi za obstanek, Izdala «ta Mussoli-nija, ki je vrnil Italiji v dvajsetletnem delu nekdanji ugled med narodi Izdala sta nemškega zaveznika in prav tako tudi Anglo-Amerikance v času, ko sta se z njimi pogajala. Končno sta izdala tudi Sicilijo, ki je prišla v sovražne roke vsled njunega izdajalskega početja. nemščine, ali pa je» obvladajo samo dete9 ia pomanjkljivo, da se prijavijo v tečaje za uk »afriškega jezika, ki jih ba v zimskem času sirom Spodnje Štajerske prirejala organizacija Steirischer Heimatbund. Pozivu, ki je našim ljudem gotovo dobrodošel, ' se bodo gotovo tudi letos edzvali mnogoštevilni Spodnještajerci, kar uvidevajo, da jim je znanja nemščine ne samo potrebno, temveč tudi koristno. Tečaji, ki se otvorijo čisto v kratkem času, nudijo na najsodobnejši, najlažji in najcenejši način uk nemščine, ki je sedaj naš državni, občevalni, evropski, in sploh v širnem svetu važen jezik. Nemški jezik govori danes 90 milijonov Nemcev, in nič bolj naravnega ni, kakor da se Spodnještajerci, ki so narod nemške krvi in nemške kulture ter nemški državljani, izpopolnijo v znanju nemščine, v kolikor so še to doslej ni zgodilo. Spodnještajerci so nekoč mnogo odhajali s trebuhom za kruhom v inozemstvo, da so tam z delom svojih rok in z umom svojih možganov zaslužili za preživljanje sebe in svojih družin, ki sc navadno- ostale v domovini, ali pa pozneje sledile svojim družinskim poglavarjem. Na ta način jih je mnogo odšlo v Nemčijo, Francijo, Belgijo, Severno in Južno Amerika itd., in povsod, kamor so prišli, so se čisto v kratkem času in brez truda naučili jezika dežele, ki jim ji dajala zaslužek in kruh. Pri tem se je vedno in povsod uveljavilo staro in neovrgljivo dejstvo, da je naš narod nadarjen za uk drugih jezikov. Spodnještajerci so v Ameriki in v Nemčiji ter seveda tudi drugod veliko preje obvladali angleščino-in nemščino, kakor drugi, iz Evrope do-šli naseljenci. Saj ne povemo nič novega, če ponovimo, kar smo v našem listu že večkrat podčrtali, da je pred vojno našlo mnogo Spodnješta-jercev v inozemstvu nove eksistence na podlaqi jezikovnih zmožnosti, in sicer službe, ki so kile povezane z znanjem več jezikov. Danes, ko tvorimo z našo lepo Štajersko sestavni del Velike Nemčije in smo nemški državljani, živimo torej v Nemčiji in Je to naša domovina, Je nekaj popolnoma naravnega in logičnega, da moramo obvladati nemščino. Prirojen nam dar za uk jezikov, nam to olajša, ne da bi imeH pri tem težave. Če se Spodnještajerc v Ameriki uči angleščine, španščine aH portugalščine, n« da bi mu bilo to težavno, mu pri nas doma v Nemčiji, mora biti veliko lažje naučiti in izpopolniti se v nemščini, ki mu gotovo nI tako truja in oddaljena, kakor jeziki, ki Jih govorijo narodi onstran oceanov. Spodnještajercu je znanje nemščina življenjska potreba, ker je jasno kakor beli dan, da se ne bodo milijoni Nemcev, ki v naši državi govorijo nemščino, radi malega števila Spodnještajercev učili naše govorice, pač pa se mora naše ljudstvo naučiti nemščine. Zato se bodo vsi, ki še niso popolnoma vešči nemškega jezika, takoj prijavili v učne tečaje za nk nemščine, ln eicer Einsatzleiter-jem pri svojih Ortsgrup-pach v organizaciji Steirischer Heimatbund, Landser unterm Ifesser Von Kriegsberichter Johannes Matthiesen. PK. Kaum hat mau Platz genommen, als es auch schon losgeht. »Hvordan skal det klippes?« — Tres court, Monsieur?« — Kölnivesi, olkaa hy-vää?« In sämtlichen europäischen Sprachen mit Ausnahme von Türkisch, Spanisch, Portugiesisch, Andorrisch und Schwedisch geht es über den globetrottenden Landser her. Vor dem Kriege — in der Heimat — hatte wohl jeder von uns seinen »Leibfriseur«, der im Laufe »gezählter Sitzungen all die besonderen Wunichs auswendig gelernt hatte, die der Mensch nun einmal auf den Teil seiner Erscheinung hat, der dem Himmel am nächsten ist. Er fragte nicht mehr lange ob viel oder wenig herunterzuholen und mit »Eau Portugal« oder Birkenwasser zu waschen sei. Er wußte das alles und man konnte getrost in einen geruhsamen, wohligen Halbschlaf verfallen, um erst dann wieder ganz da zu sein, wenn die Doppelsiegelung des Hinterkopfes in Zusammenwirken mit einem erfolgsicheren Lachein des Figaros den Punkt hinter die Prozedur S6tzt6> Aber inzwischen sind die meisten von uns Soldaten geworden. Mit dem geruhsamen Halbschlaf Ist es aus. Man muß im Gegenteil höllisch aufpassen, daß man im Laufe der Haarverkürzung rechtzeitig seine Regieanweisungea gibt, seit man sich mit den Figaros aller Herren Länder herumschlagen muß. Und hat man diesen oder jenen 'durch mehrfache, sich wiederholende Übungen soweit gedrillt, daß sie ihre Arbeit einigermassen selbständig verrichten — ja, dann zieht der Landser weiter, um anderswo Vorlesungen über den fai der Wehrmacht üblichen Haarschnitt zu hallen. Natürlich hat man in jeder Kompanie gelernte oder ungelernte Friseure. Aber wenn es die Umstände erlauben, läßt man diese »Friaseure im Nebenberuf« gern ausruhen und geht in einen richtigen »Sali»« mit beguemen Stühlen, großen Spiegeln und diversen, mit roten Gummibällen versehenen Spritzapparaten. Wer einmal bei den Sowjets zu verdrecken gezwungen war, empfindet as als besondere Wohltat, werm er auf diesem speziellen Sektor der Zivilisation wieder Gelegenheit hat, alles auszukosten. übrigens Zivilisation! So unglaublich es klingen mag: die Friseurkultur steht nirgends im Ausland ta so hoher Blüte, wie ausgerechnet in Fin-■isch-Lappland, nördlich des Polarkreises und ganz oben am Eismeer, Es blitzt und glitzert von Spiegeln, verchromten Instrumenten und Sauberkeit. Wenn man auf Befehl für einige Stunden in 4en nächsten größeren Ort, einige Hundert Kilometer hinter der Urwaldfront in Lappland kam, stand auf dem Privatprogramm obenan der Besuch in einem der vielen Frieseurgeschäfte, um rieh »mit allen Schikanen« vertraut machen zu lassen, als das waren: Rasieren, Ha arschneiden, Kopfbürsten, Schamponieren, Gesichtsmassage, Maniküre. Daß man sich nicht auch noch pediküren ließ, lag wohl daran, daß man den Stielelknecht vergessen hatte. Wenn man alles Überständern hatte, fühlte man sich wie neugeboren. Nachträglich haben wir diesen hochmodernen Figaros hinter dem Polarkreis noch einen ExtraRespekt gewidmet, nämlich, als wir auf dem Erdball 25 Breitengrade nach Süden gerutscht waren «nd uns am Mittelmeer in Frankreichs zweitgrößter Stadt wiederfanden. Man durfte annehmen, daß die Friseure der großen französischen Städte uns besonders imponieren würden, denn in Sachen Lippenstift, Parfüm und dergleichen besaß dieses Land doch von jeher einen »guten, Ruf«. Wir haben schwer umlernen müssen. Daß man in Lappland an der Grenze für Menschen und Bäume elektrische Haarschneidemaschinen hat. hier aber nicht, sagt alles , Aber auch ohne diesen Faktor haben alle Landser, die einmal in Lappland waren, die dortigen Friseure in besonders angenehmer Erinnerung. Warum? Nun, der Mann ist wo»! noch nicht gekoren, der sich nicht lieber — wie das in Finnland überall üblich ist — von zarter M&dchen-hand einseifen, den Bart abnehmen und den Kopf kraulen Faßt, statt sich von grießqrämigen Mannsbildern behandeln zu lassen, die einen obendrein mit geistlosen Bemerkungen über das Wetter langweilen. Da macht es viel mehr Spaß, bei den weiblichen Figaros in Finnland während der Verschönerungskur Finnisch zu lernen und sich über Bilder aus dem Kriegsgeschehen den dabei aufkommenden unfreiwilligen Humor köstlich zu amüsieren. Sogar der berühmte Barbier von Sevilla würde hier nicht konkurrieren können. Unerbitterlicher Kamp« las Osten. __ Den Masseneineatz von Menschen und Material .tesen ^ Grena- diere härteste Kampfentschlossenheit und Ausdauer «^«setzen. - ^ M ei Sowjetbürger, dessen In«*sen In zähem Nohkempf niedergemacht wvdeo. PK-Krlegsber WtsnievrsM (Att—Sch). Der Cbti fo W«to- m acbtssariHiiwes en s Prot. Ca—«Itberstab.v arzt Dr. Hudlov der für Mim Verdienste .1 and Einsatz des jptttavrsggri* der Wstotcfc' Führer das flitterkreuz des Kriegsvtfenstkreu-mtt dee Schwertern »«hielt : (Scher 11. Hitze, Sonne und Staub — besonders viel Staubt er knirscht auf den Zähneo und brennt in den Augen. Aber marschiert wird dock. — Eine deutsche Fallschirmjägereinheit auf dem Marsch zum Einsatz an der süditalien tschem Front. PK-Kriegsber. Baitz (Sch). üazzia in der PolefwifiSnis Von Kriegsberichtes Rudolf Jacobs. Auch die unwirtlichen Einöden abseits der Küste in Norwegen stehen ständig unter der Kontrolle deutscher Waffe®. Jagdkommandos sorgen für Ruhe und Ordnung in den weglosen Gebieten. Unter unsagbaren Strapazen kämpfen sich Gruppen berggewohnter Männer über Gletscher und Felsgrate und erleben oft Dinge, wie sie für gewöhnlich nur Polarforschern vorbehalten sind PK. Der Nebel schleicht noch üef über die Berge, als in der Frühe des Morgens das Jagdkommando die Rucksäcke schultert. Karabiner, Maschinenpistole, Eispickel und Gletscherseil vervollständigen die Ausrüstung. Der Oberjäger hat noch bis tief in die Nacht über der Karte gesessen. Jetzt hat er die Wegrichtung und das Gelände genau im Kopf. Die weiße Watte, die übe* der steinigen Hochfläche lagert, mag sich zur ichönsten Milchsuppe verdichten, den Oberjägor stört das nicht. Mit dem Marschkompaß m der Hand wird er seine Männer sicher an das Tagesziel bringen. Aui dem Dache des norwegischen Hochlands. Eine helle Scheibe bohrt sich in die feuchten Nebelschwaden und bald darauf glänzt die Son-» ne in unbestrittener Herrschaft über der taufrischen Landschaft. Es ist fürwahr eine merkwürdige Gegend! Bis an den Horizont erstreckt sich eine Wildnis unbezwungener Felsgiganten. Weit oberhalb der zerklüfteten Fjorde klettern die Männer auf dem »Dach« des norwegischen Hochlandes herum. Ein mächtiges Firnfeld leuchtet wie der glänzende Panzer einer riesigen Schildkröte aus der glasklaren Weite herüber. Irgendwo muß der Polarkreis die Eismassen schneiden. Ewiger Schnee deckt die Kuppen vieler Berge uad aus der grauen Einsamkeit der nackten Tundra blinken tausend kleine Beigseen und Tümpel wie lebhafte Augen die Wanderer an. Nirgends ist ein Anzeichen menschlicher Gegenwart zu entd?k-ken. Die nagelbewehrten Schuhe der Soldaten hacken steh in hartes Granitgestein, in das die strömenden Gletscher der Eiszeit phantastische* Spuren gehobelt haben. Kein Weg führt durch diese gottverlassene Einsamkeit, es fällt den- Männern nicht leicht, die «rwelthafte Landschaft zu bezwingen Aber deshalb sind sie unterwegs, Autostraßen und sauber ausgetretene Fußwege interessieren sie nicht. Sie suchen die ungangbare Wildnis mit allen ihren Härten. Denn auch diese unbeachtete Felsöde birgt Geheimnisse und mitunter Gefahren, die es zu beseitigen gilt. Die unwegsamen Schluchten und Steinwüsten könnten für manchen verlockend sein, der die Nähe der Menschen zu scheuen hat. Der Krieg hat auch hier eine Wandlung geschaffen. Aber die Unwegsamkeit des Geländes bietet keinen sicheren Unterschlupf mehr, seitdem erfahrene Jagdkommandos systematisch die Gegend durchkämmen. Auch dieses eisgebundene Hinterland der norwegischen Küsts steht unter Kontrolle deutscher Waffen Sensation auf dem Einfidhof. Der Einödbauer In dem abgelegenen Gebirg»' ial fährt erschrocken von seinem Lager hoch. Eben hat es an der Tür gepocht Der Bauer lebt von Jugend auf in der Gleichförmigkeit der Hochgebirgswelt und seine Gedanken sind schwerfällig geworden. Er glaubt zu träumen und zieht sich die buntkarierte Decke über den Kopf. Da pocht es energischer. Zitternd greift seine Hand nach den Streichhölzern, denn die Morgendämmerung ist zu schwach um den niedrigen Raum zu erhellen. Ein Hund schläqt an, eine Stimme ruft ihm etwas zu. Eine fremde Stimme. Vorsichtig öffnet deT Bauer die Tür. Draußen stehen die Soldaten des Jagdkommandos, abgespannt und durchnäßt vom Durchwaten der Ge-birgsbäche. Besuch ist selten in dieser Wildnis, dem Bauer verschlägt es die Sprache. Aber da klopft ihm jemand begütigend auf die Schulter und spricht norwegisch auf ihn ein. Da beginnt der Mann zu verstehen. Ausweisen soll er sich. Er kramt aus der dicken Filzjacke am Nagel seine Kennkarte hervor. Ja, ja, das da auf dem Bild ist er selbst. War ein langer Weg zum Fotographen; noch nie habe er vor dem Knipskasten gesessen ... Der Bauer lacht und wird ganz gesprächig. Ob er Radio hat? Neida, er liebt das Teufelszeug nicht. Einmal im Monat geht er zum Nachbarn. Der liest eine Zeitung. Das genügt ihin vollauf. Inzwischen, ist auch die Bäuerin herbeigeschlürft. Sie überblickte die Sachlage im Nu und hat erst mal den Kaffsekessel aufs Feuer gestellt. Ihre Gedanken kreisen schneller. Sie kann sich denken, was üe Soldaten wollen und erleichtert ihnen ihre Aufgabe. Mit einladender Bewegung hebt sie den Decker einer schweren eicheaaüi Truhe eanpor. Außer sauberen Linnen ist nichts Verdächtiges darkiaen. Bald haben sich dia Landser überzeugt, «laß es mit diesem abgelegenen Einödhof »ichts Besonderes auf sich hat. Man scheidet als die besten Freunde. Der Bauer hat eine Priese Tabak ia der abgekauften Pfeife und die Bäuerin steckt dem Oberjäger schnell noch einen pflasterhart&n Ziegenkäse zu Eskimohütten als Schlafstätten. Weiter geht der einsame Marsch bis zum nächsten bewohnten Tal. Unterweg« muß ein Gletscher überschritten werden. Splitternd fährt der Pickel in die blaue Eiswaad und in mühevoller Arbeit entsteht eine gläserne Treppe. Das laage Seil wird umgelegt und sichernd geht der Oberjäger voran. Immer wieder sticht er mit dem Pickel in den Schnee, um nach verborgenen Spalten zu such»«. Es ist kein wildes Drauflosstürmen in ausgelasse-. nem Abentauerdrang. Der Ober jäger ist sich sei-nei Verantwortung bewußt, und auch seine Männer kennen die Tücken der Hochgebirgswelt. Noch deutlicht steht ihnen jener schwarze Tag in Erinnerung, da sie einen Kameraden zu Tal trugen. Strapazen und Schicksalsschläge haken die Männer mit der Bergwelt vertraut gemacht. Sie kennen sich besser in der Wildnis aus, als die Topographen, die hier vor vielen Jahrzehnten ein unzureichendes Kartenwerk schufen Sie vermögen auch ehne Karte ihr Ziel zu finden. Selbst als die Sicht auf dem Gletscher schlechter wird und ein Vorbote winterlicher Schneestürme ihre Gesichter beißt, verlieren sie nicht den Mut. Da nimmt der Oberjäger den Kompaß in die Hand und stellt die Marschzahl ein. Die tanzende Nadel weist ihnen sicher den Weg durch das Schneetreiben. Ein Spaziergang ist dieser Marsch gegen die winterlichen Jagdkommandos, die man auf sausenden Skiern unternimmt. Wenn dama das Nordlicht kalt und geisterhaft am Himmel flackert, sind sie kaum noch von richtigen Polarfahrern zu unterscheiden. Dann schlafen sie unterwegs in Schneehäusern, in richtigen Igloos, die sie wie die Eskimos bauen. Als nach anstrengendem Gletschermarsch die ersten grünen Moostupfen auftauchen, nimmt der Oberjäger das Glas an die Augen. »Kruzitürken«, ruft er erfreut, »lauter Renntiere! Und so brav stehn's beieinander. Da muß wohl der Aslak in der Näh' sein!« Und richtig, es ist die Herde des Renntierlappen Aslak. Die Landser kennen ihn seit langem. Wegen einer Pfeife Tabak war er oft tagelang zu ihnen übers Gebirge gewandert. Ein buntscheckiger Gnom mit krummen Beinen. Nicht weit von der ruhig weidenden Herde, die von einem zottigen Köter umkreist wird, erhebt sich ein spitzes Zelt Au« der Öffnung an der Spitze steigt der Rauch kerzengrade in den Himmel. Und nun löst sich ein buntes Wollknäuel aus dem Eingang und kommt auf die Soldaten zu. Bald steht der Aslak grinsend vor ihnen. Ein buntscheckiger Gnom mit krummen Beinen und verschlagenen Schlitzautgen. »Ich habe Euch schon seit zwei Tagen gesehen!« überrascht sie der Lappe. Seine kleinen entzündeten Äuglein sind doch besser als der Feldstecher des Oberjäger«. Zufrieden lassen sich die Landser am Nomadenzelt nieder. Sie wissen, daß eine gute Mahlzeit auf sie wartet. Zuweilen blicken sie auf das Stein-mal in der Ferne. Dort verläuft die Grenze. Der Oberjäger streckt sich behaglich auf ein Renntierfell. Bald wird er seinem Kompaniechef melden können daß in dieser weiten Wildnis alles in schönster Ordnung ist. QOSPDBmSJW üci se iBesnscaBie iesaso g*sp«!aki 321etna zasebnica Maria Kandusj lesni trgovec Pg. Trinkler; 66letna zasebnica Rosa Posnig, roj Bratsdhitsch; 291etni Gottfried Gradt In 481etnl Johann Koss. — Nadalje so Se umrli: v visoki starosti 86 let zasebnica Josefa Maizen iz Großsonntag-at hišni posetnik Valentin Ecker iz Rohitsch-Saueibruim-ai 721etni Franz Tau-sel iz Trjfail-a, zasebnica Paula Gomansky iz Pet-tau-a; 61 letni zasebnik Stefan Tkaletz iz Pettau-«; idiavnik dr. Martin Oogoreutz lz Gonobitz-a; 79-letna zasebnica Julian« Kautschitsch. roj. VVretzl h Stodenitz pri Pöltsebach-u; pose-stnica Theresia Wabitsch iz Ober-Kunigund-a; v Pattau-u 681etni zasebnik Geza AHert v Egidiju 581etna Johanna TtociiSsr to v Wollan-u 681etni železničar v pok. Pranz Wirth * Izredna dodelitev živil za božične praznike. Na podlagi uspehov, ki jih je doseglo nemško kmetijstvo s svojimi pridelki, je tudi letos mogoče poleg redne dodelitve, nemškemu narodu za božične praznike dovoliti nakup izrednih živil. Tako dobijo vsi potrošniki s samooskrbovanci vred 500 g p&ečne moke in 250 g sladkorja. Nadalje se bo Izdalo V6em opravičencem na oskrbo in nekmetijskim samooskrbovaiicem 125 g masla. Razen tega dobijo vsi nad 18 let stari potrošniki in samooskrbovanci še 125 g sladkarij ali 100 g sladkorja, 50 g zrnate kave ter pol steklenice špirituoz. Otroci in mladoletniki do 18 let vključno samo-oekrbovoncev iste starosti dobijo 250 g sladkarij ali pc 200 g sladkorja. Izdaja sledi na posebne živilske karte, ki se jih bo izdalo skupno s kartami za 57. dodelilno perijodo. Kavo in špirituoze morajo potrošniki nad 18 let naročiti do 3. novembra 1943 z oddajo odrezka- N 29, oziroma N 30 Nihnnittelkarte 55. perijode. * Prispevek za živež v letalsko zaščitni službi. V letalsko zaščitni službi se izplačuje prispevek za prelirano, ki je za službo na delovnem mestti določen v razredih in doseže 3 RM, če je dotični bil nad 24 ur neprestano odsoten od svojega stanovanja. Po najnovejšem določilu' Reichsministra za letalstvo in vrhovnega poveljnika letalstva, 6e s 15. septembrom t. 1. ta prispevek zviša na 3 RM za vpostavo pri vsakem stvarnem pomaganju pobijanja ali prepreče^nja škode pri letalskih napadih. Isto velja za službovanje v letalski zaščiti od sobote na nedeljo, po nedeljah in praznikih in pripomaganju v letalski zaščiti, ki se pripeti večkrat kakor v vsakih desetih dneh. Z novo-odredbo je izrecno povedano, da je prepovedano plačevati višje prispevke za prehrano kakor je s povedanim razloženo. * Obisk v Skoplju. Pretekli petek si je bolgarski notranji minister Kristov ogledal mesto Skop-lje, ki je bilo dvakrat predmet anglo-ameriškega terorističnega bombardiranja. * Angleži streljajo Iial!jane v Kalabrlji. Kakor poročajo iz Milana, je angleško vojno sodišče v nekem južnoitalijanskem mestu obsodilo na smrt 32 Italijanov, češ, da so »ogrožali« nek angleški vojaški transport. Med obsojenci iz Kalabrije se nahajajo tudi ženske. » Karte za dopustnike podaljšane. Nedavno izdane Urlauberkarte, ki nosijo zelen tisk na rumenem papirju in napis, da veljajo do 14. novembra 1944, so podaljšane do 30. aprila 1944. * Prodaja konj na Spodnjem Štajerskem. V 29. številki lista Verordnunqs- und Amtsblatt des Chefs der Zivilverwaltunq in der Untersteiermark, z dne 14. oktobra 1943; je objavljeno določilo o Izvedbi odredbe šefa civilne uprave o prodaji konj, ki je izšla 9. aprila 1943. Določilo pravi, Meni je padlo nekaj v oko, kaj naj storim? Ne manite, potegnite gornjo veko čez spodnjo, potem bo kmalu zunaj. Grlo me boli, težko požiram. Grgrajte z vodikovim 6uperoksidom (preki6om). Vi naj toliko ne kadite! Vi že ravno tako kašljate, kakor pravi kadilci. Vi ste se duševno pretegnili in radi tega ste Jako nervozni, irpočijte se vendar malo. Zblaznel je. Blazno zaljubljen je. Pamet je zgubil. Wörter. Ader (w) — žila ausführen (eine Arbeit) — izvršiti (neko delo) beinahe (fast) — skoraj beneiden — zavidati ebenfalls (auch) — tudi, enako ebensoviel — ravno toliko ebensowenig — ravno tako malo einigermaßen — nekako eisern — železen, -a, -o Fleiß (m) — pridnost geniigen — zadostovati . geradezu — naravnost gleichfalls — prav tako hauptsächlich — posebno, zlasti hinlänglich — dovolj, zadosti höchsten« — največ, kvečjemu impfen — cepiti, koze postaviti Lid (s) — veka Menge (w) — množina nicht einmal — niti ne niedergeschmettert — pobit, -a, -o; potrt, -a, -o platzen — razleteti (se), razpočiti (se) reiben, ich rieb, ich habe gerieben — meti, treti schlampig — malomaren, -a, -o schlucken — požirati Schlußfolgerung (w) — sklep, sklepanje schreien, ich schrie, ich habe geschrien — kričati vpiti teilweise — deloma, nekoliko überanstrengt — pretegnjen übergeben (Magen!) — bljuvati Vergleich (m) — primer, prispodoba Verstand (m) — pamet vollenden — dokončati vollends (völlig) — popolnoma wiederum — zopet, znova wunderschön — čudovito lep Redewendungen, am meisten — največ ganz besonders — prav posebno er hat nichts damit zu tun — nima s tem prav nit opravka sich beklagen über — pritoževati se o čem was sagen Sie dazu? — kaj pravite vi k temu? bed weitem — daleč, daleko mehr oder weniger — več ali manj recht haben — prav imeti um so mehr — desto weniger — toliko bolj — toliko manj ein ausgesprochener Raucherhusten — kašelj, kakor ga imajo pravi kadilci. Zaiemniiev o J19.