Z9. Stranim.
urnim, t pita
ftknvja
»IX. IBIO.
.Slovenski Narod" vetja v Lfubtfanl
celo !clc
pol leta četrt leta m na mesec m
.na dom dostavljen; napraj   •   •  • •
K 24—
m 2*—
▼ opravnijtvn prejemati: celo leto aaprej   *   9   •   •   K 22*—
pol leta . .....
četrt leta » . . . . s 5-50 na mesce   „     . • • •   • 1*90
Doptef naf se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo« CrednUtro: Snsllova ulica it. 5 (v pritličju levo,) telefon *t 34.
Izhafa vuk «Um awac— tsvsaaail ae4c4Je ia pre*nfke.
Inserati veljajo:  peterostopna  petlt vrsta za enkrat  po  16 vin., za dvakrat po U vin., za trikrat aH ve'krat po 12 vin. Pa rte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih tnsercijah po dogovoru.
Upiavništvu naj ac pošiljaj« naročnine, reklamacije, inserati i. t d* 10 je administrativne stvari
■ Po same— a številka velta 10 vinarje*. ————
Na pismena naročila brez istodobne vposlarve naročnine se ne ozira. „Narodna :isLarnaM telefon et 85.
.Slovenski Narod* velja po posli:
za Avstro-Ogrsko;
celo 'eta skupaj naprej .
po! leta       M        „     . .
četrt leta    m . .
na mesec   - . .
K 25*— . -3— . 6-50 • 230
za Nemčijo-: celo leto naprej      4 « • K 30"— za Ameriko in vse druge dežele z celo leto naprej • • • • X 35.-»
Vprašanjem glede fnserafov se naj priloži za odgovor dr>resnica al! znamka* Ppravnistvo (spodaj, dvorišče levo), Enatiova ulica ŠL 5, telefon sL83*
Dogodki na Balkanu.
SOBOTNO AVSTRIJSKO POROČILO.
Dunaj, 5. februarja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Na vseh treh bojiščih nikakih posebnih dogodkov.
Namestnik   načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fml.
• *
*
NEMŠKO   URADNO POROČILO.
BeroHn, 6. februarja. (Kot. ur.) VVoIrfov urad poroča:
Veliki glavni stan dne 6. februarja.
Balkansko bojišče.
Nobenih  pomembnih dogodkov
Vrhovno armadno vodstvo.
SOBOTNO NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berolin, 5. februarja. (Kor. ur.) WofffOY urad poroča:
Veliki glavni stan dne 5. februarja.
Balkansko bojišče.
Ničesar novega.
Vrhovno armadno vodstvo.
Pred večjimi dogodki v Albaniji.
Iz vojnega časnikarskega stana poročajo: Na fronti Kruja - reka ismi stoječe čete Kovessove armade se pripravljajo na prodiranje proti sovražniku, ki koncentrira svoje sile. sestoječe iz srbskih, italijanskih in Esad pašinih čet, v srednji Albaniji. Od vzhoda sem se bližajo sovražniku naši zavezniki. V albanski akciji je nastopil akuten stadij.
Italijanski listi poročajo, da pri-0 v Drač še vedno ostanki srbin črnogorskih   čet,   ki so se aknile iz Črne gore.
Miroma pogajanja s Črno goro.
S   podučene strani se poroča: Mirovna r        nja s Črno goro se niso pričela.    To pa vslcd tega, ker se v Črni gori zaostali ministri
ne morejo izkazati s potrebnimi pooblastili.
Francozi na Krfu.
Iz Aten poročajo: Francozi so zaprli morsko ožino med otokom Krfom in epirskim obrežjem z minami.
Iz Soluna poročajo, da so Francozi grad Ahilejon zapečatili in da se nahaja le v postranskih poslopjih bolnišnica za srbske vojake.
Napad francoskih leta!cev na bolgarsko taborišče.
»Az Est« poroča preko Rotter-dama: V odgovor na napad nemških Zeppelinov na Solun so bombardirali francoski avijatiki bolgarsko taborišče v Petriču s 1S1 bombami. Francoski letalci so se baje nepoškodovani vrnili.
Črnogorska kraljevska rodbina.
Iz Lvona poročajo: Črnogorska kraljevska rodbina se najbrž stalno naseli v neki vili pri Lvonn. Na črnogorskem dvoru akreditirani diplomati so prispeli v Lyon.
Prestolonaslednik Danilo in soproga sta se nastanila v svoji vili Are tu za pri Kap Martinu.
»Az Est« poroča: Kralj Nikita je bolan. S kapitulacijo črnogorske armade so soglašali tudi poslaniki če-tverozveze na črnogorskem dvoru, zahtevali pa so, da izda kralj Nikita svojim generalom pismeno dovoljenje, da smejo navzlic kapitulaciji nadaljevali vemo. To zahtevo pa je krali odklonil.
Avdijenca   srbs^esa   poslanika pri papežu.
»Pester LIovd« javb'a: »Fxhan-rre Telegf gph« poroča iz R'ma. 5, februarja: Panež ie snrejel danes srb-skeea ministra Oavriloviča, ki ie pojrlavarju kato!Tške cerkve pripovedoval, da vlada v Srbiji s* išna beda, ter ga prosfl za interven: -'"o na Dunaju.
Kralj Pofer in Nikita v Rirr ?
Preko Švice javljajo: Pr >dnji teden se vršijo v Rimu važna ; svetovanja,   katerih se udeležita tudi
LISTEK.
Zločin v Ornata.
Francoski   spisal   E. G a b o r i a n.
(Daija.)
Xo, kaj mislite zdaj?« je vpra-' Lecoq očeta Plantata, ko se se oiia vrata zaprla za slugo. -Da imate vi prav*« Detektiv se je lotil novega ogie-a   steklenic   in   kozarcev in ~no rekel:
»Zopet dokaz, da sem prav mislil.«
:Takšen dokaz?«
Kar je videti v teh kozarcih, to sploh ni vino. Med praznimi steklenicami je morala stati tudi steklenica kisa in morilci so ga vlili v kozarce nekaj kapel]. Prepričajte se, gospod.«
Lecoq je podal Plantatu kozarec, v katerem je bilo nekaj sledu
tekočine.
Kako diši?« Kis je!«
^Morilci, ki so divjali v tej hiši, >o res prekanjene kanalje, a manjka :rn izkušenj.«
-Saj pa m tudi niso mogli misliti, da jim bo za petami tako čudo-
kralj Peter in kralj Nikola črnogorski.
Srbska skupština se zbere v Nizzi?
»Corricre della sera« poroča, da se zbere srbska skupština v kratkem v Nizzi k rednemu zasedanju.
Nemško-grška pogajanja.
Preko Carigrada poročajo: Med grško in nemško vlado so se vršila pogajania, ki bi naj omogočila določitev nekake meje, preko katere bi centralne armade pri napadu na Solun ne prodrle. Podajanja so bila v dobrem teku, vendar jih je četvero-zveza prekrižala.
Vesli  o   romunskih   vojaških pripravah.
Berolin, 5. februarja. (Kor. ur.) VVoiffov urad javlja: Po informacijah na merodajnem mestu   je vest, da je poklican v Romuniji letnik 1896. pod orožje, neresnična.
Rusi ob romunski meji.
»Pester Llovd« javlja iz Bukarešte: Rusi utrjujejo svoje pozicije v iužni Besarabiji ob romunski meji. Posebno utrjena so ruska donavska pristanišča. Pristanišče Reni je operacijsko oporišče ruske donavske flotilje.
Vojna z Italijo.
vito umen  detektiv,  kakor ste vi, gospod Lecoo,«
Lecoq se le hvaležno nasmeh-ijal in se očetu Planiatu globoko priklonil.
»Sicer pa niste še vsega pogle- I dali. kar je treba videti,«  je menil | Plantat ter je popeljal detektiva najprej na vrt, kjer so bili  prej našli robec in brezpetnik, in   potem na obrežje.
»Mislim,« je rekel Plantat, »da se je grofici posrečilo, pobegniti pred motitd do semkaj in da ji je bil šele tukaj prizadet smrtni udarec«
Lecoq ni mogel uganit!, če je to res Plantatovo naziranje, ali zopet zvijača. Odgovoril je kratko in odločno:
»Po tem. kar smo v hiši videli, ie izključeno, da bi bila grofica mogla bežati. Morilci so jo že mrtvo prinesli semkaj. A oglejmo si vse, da bomo videli, pri čem da smo.«
Pokleknil je previdno na tla in z največjo pozornostjo pregledal vodo. obrežje, vse sledove, travo in grmičevje. To je trajalo precej časa.
»Vse se vjema,« je končno izjavil, »grofica je bila že mrtva, ko so jo prinesli semkaj.«
»Ali smatrate to res za popolnoma zanesljivo?*«
»Nobenega dvoma ni. A ker se zdi, da niste mojega mnenja, vas prosim, da mi posvetite nekaj tre*
MIR NA BOJIŠČFK.
Dunaj, 6. februarja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Včerajšnji dan je potekel na vseh boj!i čiri brez posebnih dogodkov.
Namestnik   načelnika generalnega štaba pl. H o f e r, fml.
ITALIJANSKO URADNO POROČILO.
4. februar j a,V noči na 2. februarja je sovražnik, potem ko je s Številnimi ročnimi bombami poškodoval naše pozicije na Col di Lana (gorenja dolina Cordevole), ljuto napadel te pozicije. Bil je odbit. Zjutraj so vgotovili naši poizvedovalni oddelki, ki so obsuli naše črte, ne da bi se bil sovražnik upal, jih nadlegovati, težke izgube, katere je imel sovražnik tekem nočnega napada. V tofan^kem odseka (gorenja dolina Br>ite) je razpršil učinek ognja naše artiljerije sovražne čete in jim prizadejal velike izgube. Ob Sočf živahen sovražili artiljerijski ogenj, zlasti na razne kraje. Naša artiljerija je odgovarjala na streljanje z zatvor-mm ognjem na umik al no črto. Dva sovražna letalca Sta metala bombe na kraj Giorgio v gradeški i^uni. Skoda je neznatna.
Popis   boja   na Co! di Lana nr
odgovarja dejstvom.   Dogodki so se
notkov pozornosti in mi potem pojeste svoje misli. Torej! Po mojem prepričanju ni grofica semkaj pribe-žala in bila šele tukaj umorjena. Če bi jo bili morilci tukaj zabodli ali pobili, bi bilo njeno telo tako padlo v vodo, da bi bila voda pljusnila čez breg in vsenaokrog zmočila.«
»A pomislite, saj vendar sije solnce že ves dan.«
»Da, da: solnce bi bilo posušilo kaplje, toda ta voda ni čista, nego je na obrežju jako blatna. Z vodo bi bilo priletelo tudi blato, a blata tudi solnce ne odpravi Poglejte — niti najmanjšega sledu blata ni nikjer. Grofica torej ni tu padla na obrežje in v vodo, nego je bilo njeno truplo sem prineseno in previdno semkaj položeno.*
»Toda — sledovi boja v pesku,« te rekel Plantat. ki še vedno ni bil prepričan, da ima detektiv prav.
»Spoštovani gospod — se - H mar šalite? Ti sledovi še detektivskega začetnika ne spravilo v zmoto. Vse te stopinje, kar jih tu vidite, so od ene in iste noge. To je jasno, da bolj ne more biti.«
»Saj je res!«
»Če bi se bil tukaj vršil kak bol, bi se morali videti sledovi vsaj dvoje različnih čevljev.«
»To je resnično.«
»A jaz še nisem pri kraju. Povem vam Se, da morilec ni grofice
odigrali na nastopni način: V noči na 2. februarja je majhen detažma napadel neko novo italijansko sapersko pozicijo na pobočju Col di Lana, napad se je posrečil. Približanje se je izvršilo nemoteno in brez strela. Sovražni poveljnik, podporočnik, je padel, r0 do 60 Italijanov je bilo ubitih ali ranjenih, 16 mož je bilo vjetih neranjenih, samo nekateri so mogli zbežati. Kakor pravijo vjetniki, je bila italijanska posadka popolnoma presenečena. V krvavem spopadu, v7 katerem so vrgli naši nad 200 ročnih granat, je bila pozicija vzeta. 19 naših podloženih min je italijansko pozicijo popolnoma uničilo. Ker so prihajale nove znatne sovražne čete in je bila prava naloga dovršena, se je detažma umaknil zopet v našo bojno pozicijo. Lastne izgube so: dva mrtva, med tema eden, ki se je najbrže ponesrečil na skalovju, dva moža lahko ranjena. Dne 3. februarja so začeh* Italijani zopet popravljati razbita kritja.
Ogroženfe italijanske vzhodne obali.
Težkoče, o katerih je tožil Sa-landra v svojih govorih, ker zavezniki ne podpira:o Italije, kakor bi ona želela, in zbog katerih težkoč Salandra skoro pripoznava neuspeh cele vojne, dobro vidimo. Gospodarski položaj Italije radi vtesnjenega uvoza premoga in visoke prevozni-ne je slabši od dne do dne. Pa Al-
banija! Brez uspeha je dosedanji trud Italijanov za Albanijo. Kolikor bolj pa naša ofenziva v Albaniji prodira proti jugu, toliko bližji in nevarnejši sosedje smo Ttaliii, vzdolž italijanske vzhodne o di, ki je tako vedno bolj izpostavljena našim napadom. Pri takem razmišljevanju bi se italijansko armadno vodstvo morda odločilo za novo ofenzivo na soški fronti, da bi se tako odvrnila pozornost od albanskega podjetja. Novih napadov pričakujemo lahko prav mirno.
Nadvojvoda
Leopold Salvator med Hrvati.
Profesor Lovrić poroča z ita-Iijansk. bojišča med drugim: In zopet priznanje junaški deci hrvatske majke! Došel je Nj. c. in kr. Visokost prejasni gospod nadvojvoda Leopold Salvator. ljubimec našega Zagreba, da se divi svojim Hrvatom iz Banovine in Dalmacije. Prav zanosno je govoril o njih, obsul jih s pohvalo, koval jih v zvezde, ni se mogel nadiviti njihovemu držanju in junaštvu. Ko je godba zasvirala ličko koračnico, jo je prejasni gospod sam spremljal s petjem. Pred odhodom je pristopil k bataljonu našega Turudije, z lovorom ovenčanemu. Zanosno je čestital našemu Turudiji na njegovih junaških delih. Na to ie vsakega našega odlikovanega moža nagovoril hrvatski. Naši junaki so napravili na Nj. V. v vsakem pogledu prediven vtisk.
Notranja kriza v Italiji.
Milanska poročila poudarjajo vedno bolj deprimirajoč vtisk Salan-drovega govora v Turinu. Govori se o diferencah med vlado in generalnim štabom radi preteče narodne nesreče. Salandra je baje hotel pritisniti na Francijo s tem, da je pokazal na naglo premeno razpoloženja. — »Baseler Anzeiger« piše: Notranji položaj Italije je postal nevaren mnogo hitrejše, kakor so to mislili največji pesimisti. Javna tajnost je, da vlada ne ve več, od kod bo jemala denar za nadaljevanje vojne navzlic nazdevnemu uspehu vojnega posojila. Industrija je v največji nevarnosti zbog pomanjkanju premoga. — V Turinu je Salandra obiskal Giolittija.
sem prinesel, nego jo privlekel. Do-( kaz za to trditev vam lahko podam. Če kdo človeka vleče tako, da ga drži za glavo ali za roke, nastanejo sledovi obeh nog; če ga vleče na noge. napravi glava široko sled. Ko sem ogledoval trato, sem videl sledove nog, videl sem pa tudi, da ?e trava precej na široko nekoliko potlačena, pač ker je imela grofica na sebi dolgo in težko krilo.«
Plantat je molčal in gledal. Začelo se je mračiti in na Seini so vstajale prve megle.
»Pojdiva gledat, če je zdravnik že končal pregledovanje trupla,« je dejal čez nekaj trenotkov Plantat in detektiv je njegovemu pozivu takoj sledil.
Pred grajščino je stal z zadovoljnim usmevom na ustnih preiskovalni sodnik, pripravljen za odhod.
»Prosim vas, gospod,« je rekel preiskovalni sodnik Plantatu, »blagovolite- kot policijski funkcijonar ostati tukaj, dokler ne bosta zdravnik in detektiv končala svojega dela. Doktor Geudron bo kmalu gotov In mi predloži jutri svoje poročilo.« Potem se je preiskovalni sodnik obrnil do Lecoqa in ga vprašal nekoliko posmehljivo:
»Torej, gospod detektiv, ali ste našli kaj novega? Za detektiva Je vedno sitno, če ne najde nič 00-vega.«
»Izsledil sem pač nekaj zanimivosti, a treba je, da si pri belem dnevu še enkrat vse pregledam. Če dovolite, vam pridem jutri popoldne poročat. Sicer pa moram reči, da je slučaj jako zamotan . . .
»Zamotanega vendar ni nič več v tem slučaju,« je preiskovalni sodnik prekinil detektiva. »Nasprotno, vse je popolnoma jasno!«
»Menim . . <«
»Obžalujem, da sem tako hitel klicat za pomoč. Napravil sem vam nepotrebno delo. Dokazi proti areti-rancema so popolnoma prepričevalni.«
»Ali se vam je mar posrečilo, dobiti nove indicije?«
»Še več nego indicije. La Ripail-lea sem še enkrat zaslišal. Vsako vprašanje ga je spravilo v zadrego. Nehal je biti predrzen, postal mehak in krotek ter je končno priznal, da je na svoje oči videl morilce.«
»Morilce?« je vzkliknil Plantat. »Ali je rekel, da je videl morilce, to je, več morilcev?«
»Vsaj enega izmed njih je videl. Seveda pravi, da ga ni spoznal. Toda nekaj je le izdal in tema v ječi bo že pomagala, da se bo še kake druge stvari spomnil. Zc jutri bo vedel kaj več povedati.«
»Ste li tudi Guespina novic zaslišali?« je nekako plaho vprašal Plantat.
fDaUe prihodnjič.)
Stran 2.
.SLUVCNSKI NAKOO-, dnt 7. februarja lf 16.
29. Štev.
Bližnji   odstop   Salandrovega kabineta.
Položaj SalaiKlrovega kabineta Je jako kritičen. Nevolja italijanskega ljudstva radi samih neuspehov pa se obrača tudi proti kroni, tudi krono dolži ljudstvo krivde na neuspehih. To je vzrok, da je Salandra t svojem senzacionelnem govoru t Turinu poudarjal potrebo skupnega postopanja in enotnosti na strani mo-narhičnih elementov. Republikanska smer, ki je stala nasproti vladi v opoziciji od početka vojne, narašča. Sodi se, da so dnevi Salandrovega kabineta šteti. Da vlada še ne odstopi tako hitro, jo vzrok težko jrprašanje, kdo bi prevzel Salandro-po dedščino. V Milanu kakor tudi drugodi je napravil Salandrov go-£or, ki pripravlja javnost na odstop njegovega kabineta, najgloblji vtisk. .Vse je razburjeno do skrajnosti. »Se-eolo« očita Salandri, da se ni držal discipline in rezerviranosti, ki mu je predpisuje stališče ministrskega predsednika. Hvalil je liberalno stranko, rekoč, da ona je ustvarite-ljica Združene Italije in vlada v sedanjem trenotku Čaka na liberalno-monarhične elemente* da skončajo započeto veliko dela Salandra je a temi besedami kruto razžalil radi-kalce in demokrate in omajal si je svoje stališče mnogo bolj kakor on misli. Berolin. informirani krogi pravijo, da ako je Salandra tako očitao napovedal odstop kabineta, morajo biti za to tehtni vzroki, brez-npnost položaja Italije se je razvila tako, da se tudi oficijelno ne da več prikrivati. Ne more pa se reči nič konkretnega, marveč treba mirno prepustiti Času, ali se dobijo požrtvovalni možje, ki bi imeli pogum, prevzeti Saiandrovo dedščino.
Posvetovanj v Rimu.
V Rimu se vršijo ministrska posvetovanja dan na dan. Minister za javna dela in žclrzniški ravnatelj študirata v pristanišču v Genovi, cake odredbe bi bilo treba nkremti
v svrho rešitve transportnih težkoč. Predlogi se izročijo ministrstva v pretres.
Italijanske stapati?« n Četvero« vez o
gSnejo,
V oficijoznern »Giornale d* Ita-
ha« toži neki angleški časnikar, kako da narašča v Italiji Nemcem prijazno razpoloženje. Obsoja dejstvo, da se udeležujejo tega gibanja italijanski uradniki, večji del armade in *koro vsi družabni sloji. Simpatije za četverozvezo ginejo. Anglež poziva italijansko vlado na boj proti tem nevarnim simptomom. Angl. časnikarju je odgovoril v istem listu neki italijanski poslanec, da ne dvomi, da obstoji Nemcem prijazno gibanje v Italiji ali temu more odpo-moči samo belica solidarnost v če-tvcTozvezi.
Ki u CsIaHe i lliaitfi M.
Luigi Barzini, znani itafljanski rojnj poročevalec, opisuje v »Cor-;!a sera« boje za Oslavje:
»Nikdo si ne more predstavljati, kakšen je bil ta košček zemlje pred vojno. Vsi okoli je opustošeno, zdrobljeno, poteptan*, premešano. Nobene hiše ni več, nobenega drevesa, nobene ceste. Zemlja sama s svojimi koreninami je gola in nerodovitna kakor v davni pradobi. Neredno in čudovito se vleče čez njo sled bitk. kakor črta morskega va-iovja na bregu z raibitkT po viharnih i očeh. Držati tc pozicije je težje nego zavojevaii jih. Nihče obeh na-sprt tnlkov se ne mora veseliti dolgo časa njihove pojesti. Tekom nekolikih ur je bilo Oshvje sedaj v roki &neg&, sedaj drugega, nekoč tako štirikrat zaporedoma. In vendar je ta fronta mičkana, fronta treh kilometrov, ali trije peklenski kilometri so to, na katerih se izstreli več municije kakor jc drugače porabi ena cela armada. — Ko sem prišel prvič v pOZtcUe pred Oslavjeni, mi je legel težek kamen na Drsi, katerega so na morem več iznebiti. Zdelo se mi je. kakor da stonani v kako bajeslovno žrelo smrti. Bilo je megleno, neprijetno bojno jutro, vse je izgledalo divje. Strašne luknje, ki so jih nali avstrijski 30*5 cm topovi, so ikrile zemljo, postala so jezera, v katerih se zrcalijo nenavadne krive silhuete vojakov, ki gredo okoli njih težko obloženi, skrivljeni mož za možem, da se izognejo teh izdajalskih lukenj. Strmo pobočje se pokaže pred njimi in hitro nato Je, kakor da je globočina požrla te ljudi. Polzijo nizdol skozi sluzasto blato, skoro se potope v njem. spodrsne se jim, padajo in si podajajo od blata umazane roke. da si pomagajo zopet kvišku. Nihče ne spregovori besede. Ti? se nahajajo že v območju sovražnega ognja. Puste globine se odkrijejo, is mrgjr ^topijo hjadnp sro-
či gorski vrhovi, gole skalno steno ustavljajo pogled, čisto brezbarvna in žalostna gorska pokrajina se poraja s svojimi globinami in razpokli-nami, toliko manj razveseljivo, kolikor bolj se umika megla. Nepravilnost v sestavi, neredno nazobčano pogorje se nahaja tukaj pred Oslav-jem, kakor da bi bilo to sedlo med Sabotinom in Podgoro samo ena razvalina porušenih gorskih orjakov. Kakor morski valovi kipe v globo-Čini mali hribčki Oslavja ob ostri čeri gladko dvigajočega se Sabotina. Oslavje je bilo treba zopet vzeti, katero je bilo osvojeno pred osmimi dnevi ali po 24. urah ljutega odpora pod uničujočo ognjeno točo zoret izgubljeno. Tukaj se bile boj v še ne-krščeni pokrajini. Nihče ne pozna imen številnih vrhov. Zemljevidi jih ne imenujejo in kdor jih je poznal, je morda že zdavnaj mrtev.
Pokrajino imenujemo s pravim vojnim imenom »nom de guerre<, za vrhove zadostuje metrsko število višin. Levo od nas se nahaja pozicija »pri beli plahti«, ki je dobila svoje ime po apneno - beli razvalini, ki se dviga ven iz puste monotonije svoje okolice. Vojaki »pri beli plahti« imajo vzeti danes kopo loo, ki se naslanja na »nerodnega Bošnjaka«. Na oni skali je stal v novembru neki bosanski vojak na stra?i. Neko jiuro, kdove zakaj, se je dvignil v vsej svoji vebkosti na rob Jarka. Videti je bil v obrisu pravi velikan. Zadela ga je krogla, po svoji dolgosti je obležal in od takrat dalje se imenuje kraj po njem. Zraven kraljuje Oslavje na nizkem gorskem grebenu. Granate tukaj niso porušHe «amo hiš. srrp-k razkrile so tla remlj'šča tako da bele razvaTine v rdečkasti zemlfl izgledajo kakor odlomljeno poškodovano ozob!e. s knterega je strgano meso. Na desni je Podgora. ki stoji tu oguljena in se kadi kakor vulkan. Vrednost tega ko?čka remije obstoji v tem. da nudi   možnost obvladanja
Oorice od tu. Ali vročo tla so to, na katera se dospe le z največjimi težavami, ostati tam pa je nekaj groznega. Avstrijci imajo v svoji posesti vsako gubo, vsako usod, morejo obstreljevati Oslavje od spredaj, od strani, celo od zadaj s svojimi baterijami, katerih ni mogoče izslediti, katere pa so izkopali nekje pri Pla-veh, na Sv. Gori, na Sabotmu, Kuku, na Sv. Gabrijelu. Kolikor je bolj svetlo, toliko številnejše se prikazujejo obrambne črte Avstrijcev. Po-gostoma je osem vrst jarkov z žičnimi ovirami, ki tečeio drug čez drugega kakor umetno nasajeni vino-rradi. Kako naj se tu posreči napad? Treba Je bilo čakati dolgo, napetost mi je stisnila srcr, jemala sapo. Vsako minuto je bil pritisk hujši, ne-rnosnejši. Za Oslavjem so se svetile bele hiše Gorice, tako blizu, da bi jih kar prijel, in vendar tako daleč. Vzklik: Pobočje zavojujejo, navzgor prodirajo. Vsi blatni, pri vsakem koraku v nevarnosti, da padejo, s puškami, katerih se drži zemlja, rinejo vojaki v rojih skozi žične ovire. Sunkoma prodirajo, z odmori, ki trajajo minute. Poin muke pa tako vzvišen je bil ta prizor. Pokanje pušk je grmelo omamljajoče, strašneiie je bilo pokanje strojnih pušk. Od časa do časa je veter zagrabil kak p?ašč, ki je potem padel na t!»; kskor ptrč z razprostrtimi krili. Napad se ;e ustavil. >7a božjo voljo, umikajo se!« Ali niso se umaknili, opogumili so se in preplezal: jarek za jarkom, kakor bi Hi po nebeški lestvi Tako je bilo Oslavje zopet osvobojeno. Ali re smemo se varati, ći je morda s tem l ■|ifr?lhanl usoda Oslavja, Ljetejle kakor kdaj se je razvnel boj za Oslavje.«
Barzini je z zadnjim stavkom spojim italijanskim čitateljem pokvari ves vtisk svojega lenega članka. Vedel je pač Barzini. da Italuani rudi tokrat ne bodo imeli dolgo ča**a Oslavja v svojih rokah.
Vojna z
NOEENIH VA??ni DOGODKOV.
Berolin, 6. februarja, (Kor. ur.)
VVolffov i rad ^oroča:
Veiikl glarn! st&n d*e 6. februarja.
V z n o d n o bojišče.
Nobenih pomembnih dogodkov.
Vrhovno srmadr.o vodstvo.
SOBOTNO    NTZM?KO URADNO POROČILO.
Berolin, 5. februarja. (Kor. ur.) Uradno se razglasa:
Veliki giaTni stan dne S. februarja.
Vzhodno bojišče.
Na fronti nič posebnih docod-kov. Ena naših zračnih ladij je napadla utrdbe Dvisska,
Vrhovno armadno v Islvo.
RUSKO    URADNO POTOClLO.
4. februarja. V ok d Pla-kanena, vzhodno od ceste v VI!tavo, so razpršili deli naših poizv edoval-cev z ročnimi granatami Nemce ter se vrnili brea izgub. Južno od Ikski-la je poskusil sovražnik tekom noči izvršiti dela na Dvini, nač ogenj pa ga je razpršil. Na poizvedovalnem poletu aeverno od Naroskega jezera so metala naša letala, ki so i:h silno obstreljevali s artiljerijo, bombe na sovražne črte in tren na poti v Vid-sij. Vrnila so se srečno iz o^nja teških in lahkih topov. Južno cd Dub-na so vporabljali Avstrijci aparate, ki so 30 do 40 m daleč metali ogenj, da tako odbijejo napad. Na fronti ob srednji Stripi je metalo neko naše letalo bombe na kolodvor v Jazjerni (28 km severozapadno od Tarnopo-la) in na tam se nahajajoče ielezni-£ke vozove. Ob Dnjestra je nadaljeval sovražnik silno obstreljevanje naših jarkov * težko in lahko artiljerijo. Naša artiljerija, kojo so podpirala letala s svojimi opazovanji, je obstreljevala sovražne baterije v okolici vasi Toporovc in Raran£e (15 in 10 km severovzhodno oxl črnovic). Severozapadno od Bojana so dospeli naši poizvedovala do neke vdrtine. zasedene od sovražnika, jo obmetavali z ročnim! granatami, prepodili Avstrijce, razstrelili dva krita minska rova. ki sta šla pod naše jarke, ter zasuli vdrtino.
Novf ruski kabinet Stfrraer.
Po kodanjskih poročilih, stoji novi ruski ministrski predsednik Stirmer v notranjepolitičnih vprašanjih na istem konservativnem stališču, kakor Ooremvkm. Vendar bo izprememva občutna* ker je Stirmer
bolj energičen. Zdi se. da je pričakovati izpremembe tudi v finančnem mhvstrstvu, za kar bo povod njegova ostra krit'ka delovanja ministra Sazooova in Barksa.
Zatrjuje se,   da se bo sklicanja
dume pospešilo. O bodoCem delovanju dume se ministrski pred*edm'k dogovarja s predsednikom dume in parlamentarci.
Kako se piše novi ruski ministrski
predsednik?
»Vossische Zeltung« poroča, cfa se novi ruski ministrski predsednik pravzaprav ne piše Stirmer, temveč P & n i n. Stirmer ie bilo njegovo staro nemško ime. ki ga je po izbruhu vojne odložil ter se dal prekrstiti za Panina.
Rusija te Japonska.
Ravnatelj departementa za daljnji Vztok v ruskem zunanjem ministrstvu in veliki knez Juri Mihajlo-v C sta dospela dne 2. februarja v Tokio. Gre najbrže za dobavo municije. Pri tej priliki pravi »Progres«, da se je že enkrat pokazalo nasprot-stvo med Japonsko in entento. Ker ententa ni odobravala japonske politike, je Japonska ustavila dobavo municije Rusiji ter provzročlla, da se je morala Rusija umakniti te Karpatov.
Med Rusijo in Japonsko se vrSe tudi pogajanja zaradi najetja posojila 5 milijon, jenov. To posojilo naj olajša plačevanje ruskih naročil na Japonskem, obenem pa naj razbremeni Anglijo.
Ritsifo tn Švedska.
Iz Stockholma poročajo: Naj-večjo pozornost vzbuja tu poročilo resnega lista »Amtstidende« o velikem zbiranju ruskih čet ob švedski me'L Iz najboljših virov se izve, da so Rusi ob švedski meji isvriili obsežne vojaške operacije, izkopali mnogo strelskih jarkov, postavili nešteto žičnih ovir ter posekali 15 km širok paa gozda ob meji. Tam so postavili tudi topove. Kakih 100.000 mož pehote stoji od švedski meji. Te dni Je bilo rusko prebivalstvo v Sakmijervih mobilizirano. Vsi moški od 15. do 50. leta so bili poklicani.
V crnom morin.
Petrograd, 6. februarja, (K. tr.) Z merodajnega vira poročajo, da sta bili dve ruski torpedovki, ki sta pregledovali južno obal Črnega morja, pri Zunguldaku, obstreljevani od obrežnih baterij, obenem pa napadeni od nekega podmorskega čolna. S spretnim manevrom pa sta z lahkoto odbili napad ter ušli popolnoma nepoškodovani iz območja baterij.
Zapadno bojišče.
MANJŠI BOJI NA ZAPADNI FRONTI.
Berolin, 6. februarja. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča:
Veliki davni stan dne 6. februarja.
Zapadno bojišče.
Manilo angleške oddelke, ki so skušali prodreti jugo - zapadno od Medslmesa In južno kanala La Bas-see, smo zavrnili. Francoske raz-strelbo pri Borrv au Bacu, na višini Combres in v Pretrskem gozdu, so potekle brez posebnih dogodkov. Pri Baumeju smo prisilili neki francoski dvokrovnik, da se je spustil na tla. Letalce smo vjeli.
Vrhovno armadno vodstvo.
SOBOTNO    NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berolin, 5. februarja. (Kor. ur.) WolrTov urad poroča:
Veliki gfavnl stan dne 5. fa-bruaria.
Zapadao bojišče.
Majaofi aasleški suaek južao kanale La Bassoo, je bil odbit. Z osnlom navalnih min pr'prav2je*i francoski ne pod z ročnimi granatami iužno Sera me se ie v ut&mm artiljerijskom ognju poaesrečH. V Ckamoagni <a na om dftl saie srgoaske fronte j* sovražiš art?l>erij€ popoldne močno streljale. Francoske razstrolbe na vissvi Vccoiz (vzkodao Araon) so mm m?Mm sopok m&crzrllm aoznatno tfcod®. Nas* artlirsrfia Je izdatno ebčtvs&ievaia sovražne pozic!ie na f/rr:ti. Vocez, med DSedsJskocseaoca in Suic^riom.
Vrhovno armadno vodstvo.
Nsarški   zvakoetovski    napad na Anglijo.
Angiefiri vojni urad r*rročm*. da ie bila škoda zadnjega napada Zep-pelinov tale: Resno poškodovane so bile tri pivovarne, 8 železniška skladišča. 1 tupa za lokomotive, 1 tovarna za eevi. 1 tovarna za svetilke in I kovaška delavnica, okna in vrata so bila razbita pri eni municij-ski tovarni in pri dveh železarnah, v eni tovarni za dvigala, v eni tovarni sa jermena, v enem železniškem skladišču za žito ter pri nekem rudniku. Kakih 15 delavskih h* je bilo razdeia*lh in mnogo mtnjših trgovin in hiš poškodovani*. Ubitih je bilo 2f\ moških 23 žensk ii 7 otrok, ranjenih 48 moških. 46 žensk in sedem otrok. Doslej je bilo pri 29 zra-kop'ovskih nanad'h od početka vojne nbitih 133 moških, I žensk ki 43 otrok.
»Kolnische Zt*\« no. poroča, da je bila zadeta tudi mala angleška križarka »Caroline« ia da se ie potopila.
Uničen! »L. 19.«.
Preko Potterdama poročaj da so Zeopelin »L 1°.< v sredo v Hollu-mu obstreljevali in zadeli. Očividno je zračna lada izgubila orijentacijo. Vozila se je samo sto metrov visoko. Tna sama straža je oddala na zrakoplov nad CO strelov.
Angleška brambna dolžnost.
Angleška *rambna dolžnost stopi v ve.;avo 10. februarja^
Nabori na Angleškem.
»Manchester Guardian« irve 1« Londona, da angleški vojni urad ise pripoznava nobene omejkve za. svoje zahteve na novincih m da se že izdelujejo načrtu da se brambna dolžnost raztegne »a oženjene In starostni letniki povišajo. V kabinetu zastopata Mac Kenna in Runciman posebno pob'tikn, da bi gospodarstvo preveč ne trpelo.
Francosko posoflo.
Morgan se je odpeljal v EvTopo, da sklene s Francosko posojilo v znesku 250 milijonov dolarjev, ki naj se porabijo za plačila v Ameriki.
Boji na morju,
VOJNA PODMORSKIH ČOLNOV.
WIlsonov naotop proti Nemčiji mrrvnroča nevtralnim državam velike skrbi. Njgova politika gre za tem, da bi onemogočil nemško vojno podmorskih čolnov proti AngliJL
Dne 4. februarja je poteklo eno leto, odkar je razglasila Nemčija, da bo pričela vojno s svojimi podmor-skrrni čolni. Najboljši dokaz, kaj so podmorski čolni dosegli, je, da se Anglija na vse mogoče načine trudi, vzeti Nemčiji to orožje. Vse, kar stori Amerika^ Je tudi naperjeno proti tej vojni. Danes pa se nam obljublja v tem oziru še veliko novih prese-oeteoj.
»Appam«.
Iz New Yorka poročajo, da jo rmela »Appam« za kakih 40.000 funtov šterlingov (1 milijon kron) zlata na krovu. »Times« pa cenijo vrednost tovora pa na 150.000 funtov (skupaj 6 milijonov kron). Vrednost potopljenega pairrika »Cambridge« cenijo na 100.000 funtov, vrednost drugih potopljenih ladij pa na 1 milijon 450.000 funtov. Vsega skupaj so torej Angleži izgubili v par dneh vrednosti v znesku nad 43 milijonov kron.
Iz Ncu- Yorka poročajo, da so dospeli pasažirji in posadka parnika »Appam« v New York.
Splošno se sedaj zatrjuje, da parnika »Appam« ni vplenila »M6-we«, marveč neka druga ladja. Me-rc\vether, angleški gubernator v Sierri Leone, pravi, da Je bila ladja, ki je »Appam« vplenila, najbrže prej trgovska ladja za sadje. Nastopala je prav premeteno. Najprej je dajala signale, da je v stiskah.ko so ce ji pa približali, je naenkrat izpremenila svoj gornji del ter ustrelila. 21 mož nemške posadke s križarke ie nato osvobodilo 22 mož nemških vojnih vjetnikov, ki so nato nadzorovali vjeto moštvo ladje »Appam«.
Ko se je prikazala na obzorju ladja »Član Mactavish«, se je »Appam« peljala naprej, nemška križar-ka. sedaj zopet po zunanjosti navad-aa trgovska ladja, pa se ji je peljala nasproti. »Član Mactavish« pa je bila najbrže že posvarjena. Naenkrat je nstreiila. Sedaj se je začel boj, ki je trajal pol ure. Nemški topovi so neprenehoma bruhali ogenj na »Član Mactavish«, angleški kapitan pa se m' hotel vdati niti ko se je ladja že nagnila. Vedno zopet je streljala »Član Mactavlch« iz svojega edinega topa. Končno je lancirala nemška ladja dva torpeda, ki sta oba zadela.
Zatrjuje se, da ]e imela »Appam« ■a krovu 20O.000 šterlingov zlata.
Tudi drugi potniki pravijo, da nemška ladja ni bila »Mowe«. Kapitan potopljenega parnika »Corbrid-ge« pravo, da je bila to ladja »Pon-ga«. Nemci pa trde, da je prišla ladja ia Vzhodnjega morja in da je bilo ograjenih vač ladij tega tipa, od katerih plove že nekaj V Atlantskem oceana,
V Londonn vlada velika jeza, ker nameravajo Zedinjene države »Appam« internirati. Angleška vlada je zahtevala, da se ji parnik izroči na podlagi čiena XXI. haaške konvencije. Lansing bo upošteval tudi to zahtevo angleške vlade.
Nemško ladjo v Atlantskem oceana.
»Eclalr«.« »L' Oeure« in »Radića!« izražajo bojazen, da se nahaja v Atlantskem oceanu še cela flotilja nemških korrarskih ladij, ki so predrle angleško blokado. Afera »Ad-pam« je samo začetek. Te ladje lahko silno kompliciralo vprašanje preskrbe živil za entento.
Zaradi napada na izliv Themse.
Iz Londona poročajo: Zaradi scadnjih dogodkov ob izlivu Themse, je odredila angleška vlada takojšnji odpokiie pristaniškega poveljnika in uvedbo stroge preiskave. Ladje, ki so hotele zapustiti London, so odložile svoj odhod za 4 dni.
Potopljeni pomiki.
V Plvmouth so dospeli kapitan in 15 mož posadke angleškega parnika AVoodfield«. ki ie bil 3. novembra 40 mili od Gibraltara torpediran od nekega nemškega podmorskega čolna.
Na poti v Odeso je bil v Cmem
morju potopljen od nekega nemškega podmorskega čolna grški pamik »Tcošlpaskij«, ki so ga bili Rusi kupili.
BtvB nernJki parnik »Franz FI-scher«. ki so ga bfJi Angleži vplenill, je bil v torek na poti iz Hatlepoola v London od nekega »Zeppelina« potopljen. Pamik Je Imel 370 ton; 13 moi posadke je ntonilo, 3 so se re* šili.
Vzhodno od Nove Fundlandije je zadel japonski parnik »Fakata Mam« ob angleški parnik »Siver-shefl«. Prvi se je potopil, drugi je težko poškodovan.
Pamik »Huronlan« je bil baje 39. decembra 1915 v bližini irske obali torpediran ter so ga močno poškodovanega privlekli v pristanišče.
Turška vojna.
TURŠKO   URADNO POROČILO.
5. februarja. Fronta v Iraku. Pri Felahiju se je vršil manjši boj artiljerije in infanterije. Pri Kut el Amari nobene izpremembe. — Dardaaelska fronta. Dne 3. februarja sta izstrelila neka sovražna križarka in neka sovražna topeKlovka z odprtega morja pred vhodom v morsko ožino nekaj granat na Teke Burnu in Sedilbar. nakar
29. Stev.
^SLOVENSKI NAROD-, dne T. februarje i**6
Stran 3.
5ta odpluli. Na ostalih frontah ničesar bistvenega.
Arabci iz Sirije.
Bivši francoski minister Baudin izjavlja/v »Figaru«: Francoska se ne sme strašiti nobene žrtve ter mora v Siriji nabrati Arabce. Nabore bodo vodili častniki ajgerskih polkov. Gotovo se bo na ta načm francoska armada porrmožila za 300.000 mož.
Iz Egipta.
Iz Kaira poročajo, da je egiptovski vojni minister vpoklical redile vseh letnikov pod zastave, kar se že ni zgodilo od leta 1696., ko se je lord Kitchener bojeval v Sudanu. — Vpoklic zadene kakih 17.000 mož, ki jih bodo baje porabili za službo za angleško vojsko. Drug dekret vojaških oblasti poostruje predpise glede potovanja k Sueškemu prekopu. Priprave za obrambo prekopa se v velikanski meri nadaljujejo.
Perzija proti Rusiji in Angliji.
»Kolnische Zeitung« poroča po »Novem Vremenu«, da se je novi perzijski kabinet, ki se je sestavil s sodelovanjem angleškega in ruskega poslanika v Teheranu, izkazal zelo nezanesljiv za interese Rusije in Anglije v sedanji vojni. Zato zahtevata Rusfja in Anglija sedaj odstop mini-5trskega predsednika in vojnega ministra, ki sta baje delala zelo dvoumno politiko. Pomnožila sta namreč v prvi vrsti švedsko orožništvo.
Budimpeštanski »A Vilag« poroča iz Carigrada: Zanesljiva privatna poročila pravijo, da se je perzijska vlada postavila na stran centralnih držav.
Um Npeissf nssfl
fironRo In Nemi j&
;aj »lusitanije« pred končno odločitvijo.
Vvashinstfon, 4. februarja. (Kor.
urad.) Nemški veleposlanik grofBernstorff je izročil državnemu tajniku Zedi-ii j enih držav Lansingu zadnje sporočilo Nemčije o slučaju »L u s i t a n i j e«.
»Kolnische Zeitung« poroča: Nemški veleposlanik je izročil ameriški vladi nove predloge nemške vlade, ki dajo upati, da se bo afera vendarle   mirno   končala. Nemška
a je torej pričela z novimi poga-janii. Treba počakati, kaj bodo v ngtonn odgovorili. Treba se je torej na eni strani bati, da do sporazuma ne pride, na drugi strani pa je treba upati, da se to vendarle zgodi. Stvar se nahaja torej v še zelo težavnem položaju. Toda ako vlada dobra volja na obeh straneh, bo mogoče vse težave premagati.
vvilson,  —  anglija in nemčija.
Predsednik Wilson je v nekem govora v Kansasu izjavil, da potrebuje svet žita iz Kansasa in drugih poljedelskih distriktov Zedinjenih držav. Amerikanci imajo pravico paš iti mirnemu prebivalstvu živila, kjer in kadar to zadovoljujejo okolnosti. Tudi imamo pravico pre-skrbUevati svet z bombažem, da se lahko obleče.
»Times« pravijo, da se glase te besede prav resno z ozirom na spor z Anglijo, vendar govora ni smatrati kot predhodnika krize, kakor na drugi strani senzacionalnih opazk o možnem razmerju mednarodnega položaja še ni smatrati za oznanje-valke krize z Nemčijo.
V St. Louisu je predsednik Vvilson v nekem govoru izjavil, da žele Zedinjene države miru in prijateljstva z vsem svetom, kar lahko pokažejo prej z mirom kakor z vmešavanjem v vojno. Nevarnost, da bi se morale vmešavati v vojno, prihaja od zunaj. Poveljniki podmorskih čolnov delujejo po zakonih svoje države, eno samo dejanje pa lahko zaneti požar na vsem svetu. Pšenica, bombaž, manufakturno blago, ki je na morju, lahko zaneti ta požar. Amerika je ostala pri svojih prvotnih načelih in pri besedilu mednarodnih pogodb ter Je vedno ščitila pravico, dasrravno se ji to vedno ne priznava. Onim, ki so vsled vojne prišli iz duševnega ravnotežja, hoče prezreti vse, samo če ne ogrožajo življenskih interesov Amerike. To velja za obe strani. Ena skupina bojujočih se držav je odrezana od sveta, tako da ce ni mogoče popornoma razgovori. Vendar je mnenja, da je Ameriko v resnici nevtralna. Svetovni mir — rudi mir Amerike, je odvisen od DStategS sveta, ne od Amerike.
Bazne polPične vc-ti.
= Naši ministri v Budimpešti.
Ministrski predsednik grof Stiirgkh se ie podal z ministri: Forsterjem, Zejikerjem, Lethom in Spitzniuiler-
Jem zopet v Budimpešto, kjer ae nadaljujejo   pogajanja o raznih važnih
gospodarskih zadevah. Zatrjuje se, da so budimpeštanske konference tudi v zvezi s predstoječimi pogajanji za obnovitev avstro - ogrske na*-godbe, ki bi se naj v bodoče sklepala ne za 10, temveč za 25 let.
= Vprašanje malega grba rešeno. V skupni seji hrvatske in ogrske regnikolarne deputacije je bilo sklenjeno, spremeniti § 62. ogrsko-hrvat-ske nagodbe tako-le: V malem skupnem grbu se more izjemno vporab-ljati tak združeni grb svete ogrske krone, na katerem se nahaja grb Ogrske In samo oni del grba Hrvatske, Slavonije in Dalmacije, ki kaže srebrno in rdeče kockasto polje ter v tem slučaju edinstveno označuje kraljevino Dalmacijo, Slavonijo in Hrvatsko. — Tekst tega novega zakona bo predložen sedaj najpreje hrvatskemu, potem pa ogrskemu parlamentu, nakar bo dobil Najvišjo sankcijo. — Vprašanje malega skupnega grba je s tem definitivno urejeno in na »ogrski polovici <c bo v bodoče označena tudi državnopravna individualnost hrvatske kraljevine s karakterističnimi hrvatskimi srebrno-rdečimi kockami.
= Uprava srbske generalne gu-bemije. C. in kr. srbska generalna gubernija je pod vodstvom generalnega gubernatorja fml. grofa Salisa Seevisa organizirana v šestih vojaških okrajih in sicer: Belgrad. Žabac. Srrederevo, Valjevo. Arangielo-vac Gornji Milanovac. Mesto Belgrad tvori posebni poveljniku mostišča podrejeni okraj. Kot uradno glasilo izhaja v Belgradu posebni na-redbeni list v nemškem ter srbo-hrvatskem jeziku.
— Kanadski parlament zgorel. Iz Ottave poročajo, da je izbruhni v čitalnici kanadskega parlamenta med sejo požar. Poljedelski mhvster je hudo opečen, ministrski predsednik se je komaj rešil. Zgorelo je celo poslopje razen knj;žnice. Zgoreli sta tudi dve ženski. Baje }e b;lo zažgano.
Festi iz primorskih Mi.
Namestnik baron Fries-Skene v Gorici. V spremstvu prezidijalnega predstojnika okrajnega glavarja Fa-bianija je dospel tržaški namestnik baron Fries-Skene 4. t. m. zjutraj v Gorico, si ogledal dopoldne po mestu v zadnjem času nastale poškodbe, tudi z namenom, da se kaj ukrene v svrho preprečenja novega poškodovanja posameznih že poškodovanih objektov vsled vremenskih vplivov. Namestnik je obiskal vrhovnega poveljnika, popoldne sprejel okrajnega glavarja barona Bau-ma in vladnega komisarja grofa Dandinija, ki sta poročala o delovanju upravnih oblasti in splošnem položaju. Namestnik se je mogel prepričati, da je preskrbovanje z živili se vrši na zadovoljiv način kljub težkočam vsled neposredne bližine vojnih dogodkov, da je za potrebe prebivalstva poskrbljeno v vsakem oziru in da so tudi zdravstvene razmere v mestu stalna dobre. Prebivalstvo je prevzeto opravičenega upanja v končni uspe' našega orožja, od katerega pric kuje za mesto novo dobo plodonoc^ega dela in gospodarske povzdige. Zvečer se je namestnik vrnil v Trst.
Da so naše čete pri Gorici izgubile več letalcev in letal, ta neresnica se čuje večkrat iz ust naš;h sovražnikov. Kakor se poroča iz voj-noporočevalskega stana, je priobčil »Corriere della sera« članek kore-spondenta Civininija, v katerem pravi, da ie neki avstrijski letalec, poslan kot inštruktor v Sofijo, pobegnil v Romunijo in tam pravil, da so imele c. kr. čete pri Gorici velike izgube na letalih in 'e'alcih. Poročilo je neresnično. Nikak avstro - ogrski letalec ni dezertira!. IstotaVo se Italijanom doslej še ni posrečilo, da hi bili vjeli kako letalo našm letalskih čet na fronti pri Goi ici, ali da bi bili ubili kakega letalca teh čet. — O letališču pri Ajševici je Cadorna že zdavnaj poročal, da je vse uničeno, ali nato smo kmalo zopet čuli poročilo o novem italijanskem napadu na Ajševico in zopet je bilo ->vse uničeno«. Italijanska poročila o Gorici so polna laži, za temi poročili pa se skriva vroča želja, da bi vendar enkrat padla Gorica v italijanske roke.
»Ruslč«. — K uredniški opombi v 28." številki »Slovenskega Naroda« od 5. februarja glede »Rusiča«, ki ga Je laška artiljerija obstreljevala, navajam, da je vas Ružič (Russiz) res v Furlaniji, toda »Russiz« se nahaja tudi v Solkanu, kar je pa znano le tistemu, ki je kdaj brskal po starih zemljiškoknjižnih mapah, odkoder je prišla ta stara označba nekega dela solleanskega polja tudi v general-štabno karto. Ljudstvo ne pozna tega oznamenila. Kar je v starih mapah in m generalštabu karti
označeno za »Russiz«, imenuje narod »Žabji kraj« in ta je bil ree (kakor
Že večkrat) obstreljevan. Je mnogo označb, ki se ne zlagajo z ljudskim nazvanjem. Tako bo le malokateri vedel, da se velika vas Grgar imenuje v generalštabu! karti »Britof«; kje je »Na Mokrim«, ti navaden kmetic ne bo znal povedati. Taka nesoglasja so že rodila neprilike; baš glede »Rusiča« sem sam doživel takšno. Bilo je krasnega pomladnega jutra, teden pred Binkoštmi 1915, ko sem se sprehajaj po »Žabjem kraju« proti Kromberku. Nasproti ml prijezdi konjeniška patrulja, na Čelu nadporoč-nik, študirajoč karto. Na njivi je delal star kmetic. Nadporočnik se ustavi in ga vpraša, če je daleč v Solkan; kmetic mu odgovori, da je tu Solkan. Prerekovanje. Kmet debelo gleda in ne razume, kaj hoče oficir z »Russizem«. Nesporazumljenju naredim konec, pristopivši in pojasnivši nadporočniku, kako je z Russizem«. Manjkalo ni veliko, da kmetic ni imel sitnosti radi netočnih podatkov. — Pri tej misli mi pride na misel famozni »Daslebi«. Sto kron tistemu, ki ugane, kaj je to! Na karti ljubljanske okolice čitaš to ime in si ubijaš glavo. Rajnki profesor Simon Rutar jo je iztuhtal. ker mu je bil dobro znan gostilničar »Ta slepi (Janez)«. — Dr. A. F.
Povratek istrskih evakuirancev. Po odredbi pristojnih oblasti se povrnejo domov prebivalci krajev: Barbana, Karnica, Sanvinčent in Rovinjsko selo; v občino Vale se vrnejo samo v frakciji Karmedo in Mon-kaldo, v občino Kanfanar tudi samo v eno frakcijo. Transport se prične dne 15. februarja. V omenjene kraje se povrne 6900 evakuirancev, glede 13.000 evakuirancev se določi, kam pridejo; namenjeni so za obdelovanje polja, zato jih pošiljalo tja, kjer bo obdelovanje polja najbolj potrebno in manjka delavcev.
V Italijanskem vjetništvu te umrl Avgust Jerič iz Lukavca v Štanjel-ski občini na Krasu.
Iz ruskega vjetni^tva se ie oglasil goriški učitelj Vekoslav B e n k o. Njegova dopisnica je bila cenzurirana v Jekaterinoslavu, kraj, kjer se nahaia. ni naveden.
Kdor vć, kje se sedaj nahaja gosp. Alojzij V e r č, nadučitelj - voditelj v Kanalu, naj blagovoli javiti to Josipu V a 1 e s u, sedaj v Kranjski gori 116.
Irredentistom se v Italiji nikakor ne godi tako dobro, kakor so mislili takrat, ko so bežali mimo črno-žoltih mejnikov v »blaženo domovino«. Preko Curiha se poroča sedaj, da je ljudsko razpoloženje proti irredenti-stom iz Primorja in Tirolske jako napeto, in sicer toliko bolj, kolikor hujši so vojni neuspehi.
Dnevne vesti.
— Ministrski svet je imel 5. t. m.
pod predsedstvom grofa Stiirgkha dolgo sejo, katere so se udeležili vsi
ministri.
— Vojno odlikovanje. Major Hadrian Napoleon, domobranskega po'ka št. 27, in stotnik Rudolf Maister, domobranskega polka št. 26. sta bila odlikovana z izrazom Najvišjega pohvalnega priznanja.
— Padel Je na italijanskem bo-iišču posestnik Karol G e r g i č.
— V srbskem vjetništvu nahajajoči se poročnik Jakob M i k o 1 i č , iz Novega mesta, se je te dni oglasil z otoka Asinaro in poroča svojim dragim, da je popolnoma zdrav.
— C. kr. avstrijski vojaški vdovski Jn sirotinski zaklad. Predstojni-štvo c. kr. avstrijskega vojaškega, vdovskega in sirotinskega zaklada žaluje po svojem nepozabnem predsedniku generalu infanterije Ivanu baronu Schonaichu. Da ostane v okviru c. kr. avstrijskega vojaškega vdovskega in sirotinskega zaklada ohranjen spomin na pokojnika v obliki voiaške humanitarne ustanove, je predstojništvo soglasno sklenilo ustanoviti »Schonaichov zaklad«. Iz kroga pokojnikovih prijateljev nam je došla že znatna svota za Schonaichov zaklad in pričakujemo znatni materijalni uspeh od apela na širšo javnost. Vsi zneski, darovani za ta zaklad, se bodo porabili za podporo bolnih ali slabotnih otrok vojakov, najprej v dobi dojenja, kateremu more le oskrba v bolnicah ali v uvodih ohraniti življenje in zdravje. Naša prošnja velja torej najrevnejšim med revnimi. In če se materi, žalujoči po možu, ki Je padel za domovino, ohrani v tolažbo s pomočjo Schonaicho-vega zaklada le en otrok, bo s tem počaščen pokojnikov spomin. Predstojništvo c. kr. avstrijskega vojaškega vdovskega in sirotinskega zaklada: Fcm. Hugon plem. Holf-mann. — Darila se nai pošiljajo z izrecno pripombo: Zt »Schonaichov zaklad«, na osrednjo pisarno c. kr. avstrijskega volalkcca vdovskcaa
m sirotinskega zaklada na Dunaju, III-, Anenbruggase 2 (Rennweg 5), konto poštne hranilnice   št. 149.617.
— Zdravniki za vojno službo. Izšla Je odredba vojnega ministrstva, ki se glasi: Dolgotrajna vojna stavi tudi do sanitetne službe največje zahteve. Tem Je mogoče ugoditi samo. Če se pritegnejo v službo vse za to razpoložljive sile. To velja v prvi vrsti za zdravnike. Naloge zdravnikov na bojišču in v službi v zaledju so vedno bolj nujne. Zato je potrebno, da se pripravijo vsi za službovanje na bojnem polju zmožni zdravniki za armado, za službo v zaledju pa se uporabljajo samo za službo na bojnem polju nezmožni. Večino zdravnikov, ki se vrnejo bolni z bojišča, je mogoče prav kmalu pritegniti k službi v zaledju. Pri subarbi-tracijah je tozadevno postopati bolj rigorozno. Vsled razširjenja črnovoj-niške dolžnosti je na razpolago tudi večje število izkušenih zdravnikov. To mora omogočiti, da stopijo tudi mlajši, doklej v zaledju nastavljeni strokovnjaki, v službo pri armadi na bojnem polju. Izmena oddelm*1 zdravnikov - Šefov in izvežbanih se-kundarijev ne «me biti ovira.da bi se za službo na bojišču zmožni zdravniki ne poslali k armadi. Veliko število medicincev, ki so se vrnili z bojišč in niso več zmožni za službo na bojišču ter samo za pomožne službe klasificirani enoletni prostovoljci me-dicinci višjih semestrov, ie mogoče pri primernem poduku in nadzorstvu uporabljati za pomožne službe ter lahko izvršujejo zlasti kemične in mikroskopične preiskave; na ta način se bo dalo doseči bistveno zmanjšanje števila sekundarijev v stabilnih sanitetnih zavodih. Opozarja se, da ni dovoljeno, oproščati od službe v bolnišnici enoletnih prostovoljcev-medicincev, da končajo svoje visokošolske študije, ali pa da napravijo prvi rigoroz, niti jim dovoljevati olajšav v službi. Vojaški interes je edino merodajen.
— Oficirski sluge. Vojno ministrstvo je ukazalo, da je Dozvati vse v bolnicah nahajoče se oficirje in ga-žiste ter vse. ki so v lokalnih službah, naj se odpovedo svojim slugam, če so ti Dorabni za službo z orožjem.
— Bivši hrvatski minister grof Teodor Pejacsevich, ki se je nahajal od izbruha vojne v francoskem vjetništvu, je bil 1. februarja izpuščen ter se vrača čez Švico v domovino.
— Za deželno pomožno akcijo za hotele je Deželna zveza za tujski promet za Kranjsko v zmislu razglasa c. kr. deželne vlade za Kranjsko imenovala sledeče gospode kot zaupnike, ki bodo dajali strankam informacije o namenu, načelih in omejitvah te akcije. Pri zaupnikih stranke lahko vpogledajo navodila Deželne zveze. Zaupniki pismenih pojasnil strankam ne bodo dajali. Pojasnila dobe strake brezplačno, verrdar morajo prošnje in vse ostalo preskrbeti na lastne stroške. — V Ljubljanf sta zaupnika gg. Anton G a 11 e, c. kr. notar, Gjuro Rašica, ravnatelj Deželne banke; za Gorenjsko: posojil-niški ravnatelj Vinko Hudover-n i k. notar Alfred R u d e s c h. oziroma njegov substitut g. G1 o -bočni k, vsi v Radovljici; za Notranjsko: jamski tajnik Ivan Perko in mestni katehet Andrej Ažman; za Kamnik: dekan in kanonik Lav-r e n č i č. — Prošnje je treba vložiti čimnreje pri deželni komisiji za hotelsko pomožno akcijo pri deželni vladi v Ljubljani najkasneje do 1. marca.
— Pri ravnateljstvu c. kr. državnih železnic na Dunaju hranijo celo vrsto z južnozapadnega bojnega ozemlja poslanih pošiljatev. Izkaz teh pošiliatev je na vpogled tudi pri oosredovalnici za goriške begunce v Ljubljani.
—Usnje. Trgovinsko ministrstvo le izdalo dve naredbi, s katerima so neke vrste usnja pridržane edino za porabo vojaštva, izdelovanje drugih vrst pa Je omejeno ali prepovedano. Tisto usnje, ki je pridržano za vojaštvo, se sme od 15. t. m. prodajati in kupovati le, če kupec dokaže, da rabi to usnje za izvršitev naročila vojne uprave tekom prihodnjih 30 dni. Druga naredba prepoveduje minera-HČno strojenje in omejuje izdelovanje jermen za stroje.
— Dolžnost naznanila. Jutri, dne 8. februarja* poteče rok dolžnosti naznanila za usnje, kože, kožice in strojila. Naznanilo je podati po stanju z dne 5. februarja, t. j. od sobote, In sicer v dveh Izvodih. Eno Je poslati mestnemu nagistratu, drugo trgovinskemu ministrstvu na Dunaju (k. k. Handelsminlsterium, han-delsstatisthcher Dienst, I. Biber-strasse 16, Wien). Tozadevne tiskovine se dobe brezplačno pri obrtnem oddelku mestnega magistrata (za Ljubljano).
—t Nam krušne karte |bodo izdane, kakor porocaK)anTraJski listi, dne J2Q» trn. Dnevni kontingent mo-
ke m kruha za osebo ne bo reduciran, pač pa se bo smelo na eno nakaznico kupiti v 14 dneh le 1000 g make, ostala množina se bo morala porabiti s kruhom. Na eno nakaznico se bo tore dobilo v 14 dneh največ 1 kg moker ter 2520 g kruha. Istočasno bo odrejen popis privatnih zalog moke. Stranke, ki imajo več kakor 3 kg in n e v e č kakor 7 kg zaloge za osebo, bodo dobivale nekaj časa reducirane nakaznice, pri strankah, ki imajo več kakor 7 kg moke za osebo, bodo smele oblasti presežek tudi rekvirirati. Za samce, ki nimajo lastnega gospodarstva, se bodo izdajale posebne nakaznice, na katere se bo dobil le kruh, ne pa tudi moka. Osebe, ki opravljajo težka dela, bodo dobile posebne nakaznice, na katere bodo mogle kupiti v 14 dneh z 1900 g kruha, oziroma 1000 g moke več, kakor druge stranke. Posebni predpisi bodo uveljavljeni tudi za konzum na deželi in pa za one, ki si kruh sami pečejo.
— Oddaja moke iz mestne za. loge. Pekom se bo nakazovala moka jutri, v torek, 8. t. ra., trgovcem v sredo, 9. t. m., obakrat ob pol 9. dopoldne na magistratu.
— Srebrno poroko bi praznovala jutri g. Josip in gospa Marija S e k u 1 a, roj. Vernik. Soprog pa je odšel že 21. januarja t. 1. k vojakom. Čislana obitelj ima že dva sina pri vojakih. Najstarejši sin, me-dicinec. Josip Sekula, je sedaj kot sanitetni praporščak ob soški fronti ter je že odlikovan z malo srebrno medaljo, najmlajši sin Vilko pa odrine sedaj v fronto. Obče spoštovani rodbini želimo vso srečo!
— Poostren pasji kontumac. C.
kr. okr. glavarstvo v Ljubljani je z razglasom z dne 30. januarja 1916, št. 2S35. odredilo za cel sodni okraj Ljubljana poostreni pasji kontumac. Vsi psi morajo biti ali na varnem priklenjeni ali se pa morajo zavarovani z nagobčniki voditi na vrvicah.
— Obrtno gibanje meseca januarja v Ljubljani. Minuli mesec je pri mestnem magistratu priglasilo svojo obrt 7, odglasilo pa 13 strank. Priglasili so- Josip Ciglič, Spodnja Šiška 94, prodaja slaščic; Josip Ipavic, Sv. Petra nasip 45, trgovina s sadjem; Jakob Pogačnik, Marije Terezije cesta 13, trgovina z lesom; Ivan Grobelnik, Mestni trg 22, trgovina z manufakturnim blagom; Elizabeta Kutiaro, Cesta na Južno železnico, Drodaja kuhane kave; Fran Seunig, Marijin trg, trgovska agentura, ter Albina Kremžar, Spodnja Šiška 2, žensko krojaštvo. — Odglasili so: Marija Grobelnik, Mestni trg 22, trgovina z manufakturnim blagom; Albert \Villitzer, Poljanska cesta 12, trgovina z manufakturnim blagom in prodata narejene obleke; Uršula Zakotnik, Mestni trg, prodaja zele-njadi; N. Rella in nečak, Šelenbur-gova ulica 1, obrti stavb, mojstrov; »Slovenska straža«, Dunajska cesta 38. trgovina s papirjem in pisarniškimi potrebščinami; Štefan Ser-bačič. Spodnja Šiška 4. brivski in frizerski obrt: Ivan Brodar, Hranil-nična cesta 13, kleparski obrt; Frančiška Kramar, Pogačarjev trg, prodaja sadja, slaščičarskega in medi-čarskega blaga; Marija Mrhar, Vodnikov trg, prodaia sadja; Marija Boben, Spodnja Šiška 198, prodaja mleka in sodavice: Helena Strupi, Radeckega cesta 14. trgovina s premogom in drvmi: Anton Škerjanec, Snodnja Š'ška 117. trgovina z usnjem ter Ivan Anžič sen.. Sv. Flori-jana ulica 11. mesarski obrt.
— Krasen dan je bila včerajšnja nedelja. Dasiravno je letošnja zima pravzaprav' le jesen in pomlad, vendar še take nedelje letos ni bilo. Solnce je grelo, pota posušena, čisto nebo, vse to je zvabilo iz mesta vsakogar, komur je bilo le mogoče si par ur iti okrepčat svoje živce. Kdor Je pa hotel tudi potolažiti nekoliko želodec, je moral seči v žep do dna, končno je pa odšel praznin žepov in skoraj praznega želodca nazaj. To bode svoj čas nekaterim ljudem dolgočas po vojski!
Velike poštne tatvine na pošti in železnici v Pragerskem.    Te dni so
odkrili na Pragerskem vsled pazljivosti nekega stojevodje velike tatvine. Organizirana družba postnih in železniških uslužbencev je sistematično kradla iz vagonov poštne pakete in manjše tovorne pošiljatve. Hišne preiskave so dognale, da je vrednost ukradenih predmetov precej velika. Mnogo uslužbencev je bilo že aretiranih. Preiskava se nadaljuje.
Čin zdivjane mačke. Iz Celovca poročajo: Pri Sv. Martinu na Koroškem je odšk kmetica .Wpllerex a
.SLOVENSICT NAROD-, dne>. fcbruarja I9ie.
doma.   V sobi ie pustila triletnega
dečka Franca in štiri mesece staro deklico Marijo. Otroka sta se igrala z domačo mačko, ki je naenkrat zbesnela ter dečka strahovito raz-mesarila. Izpraskala mu je oči ter iztrgala iz telesa cele kose mesa. Tudi deklico je mačka poškodovala, pa le lahko. Proti brezskrbni materi je uvedena sodna preiskava.
Hrvatski ali pa nič. Na korist turškega polumeseca je bil na Reki koncert, pri katerem je sodeloval Marko Nuškovič iz Zagreba. Pri tem koncertu se je p r v i č v mestnem gledališču pelo tudi hrvatski. Zgodilo se je to. ker je rečeni pevec zagrozil, da sploh ne nastopi, če mu ne dovolijo peti tudi hrvatski.
Strašna nesreča se je zgodila v petek v Šestinah pri Zagrebu. Kmetica Capak, katere mož se nahaja na severnem bojišču, je nesla zjutraj mleko v Zagreb. Doma je pustila dveletnega sinčka Ivana v zibelki, 41etnemu Josipu pa je naročila, naj pazi na bratca. Dečka v zibelki je začelo zebsti in Josip ga je hotel zagreti. Vzel je cunjo, da jo pogreje pri peči. Cunja se je vnela, ne da bi bil deček zapazil« in s to tlečo odejo je fant pokril svojega brata. Kmalu se je zibelka vnela in dveletni Ivo je zgorel popolnoma. Josip ga je hotel rešiti, pri tem pa je dobil tako strašne opekline, da je še zvečer v hudih mukah umrl. Sosednje so prihitele še le na pomoč, ko so zapazile dim, ki je uhajal skozi okno. Nesrečna mati je obupana zblaznela. Očeta-voja-ka so brzojavno obvestil.
»Eremit,« živijenska usoda v štirih dejanjih, sestavil Franc Hofer, v »Kino Ideal«. Kdo ne pozna znano sliko, ki nam v samotni gozdni koči sivobradatega eremita kaže, kako on pred svojim lesenim oltarjem kleči in na svoje stare gosli igra. Bila ie originalna ideja Franc Hoferja. C cz to stvar pomisliti, kaj je tega pobožnega naseljenca prignalo v to zapuščeno gozdno hočo, to vse je poveJano v tej filmski sliki. In ta zgodba je ena izmed najlepših filmskih del znamenitega režiserja Fran Hoferja. Kar se je temu umetniku posrečilo v besednem slikanju, se ne bo kmalu kakemu genijalnemu režiserju posrečilo. Vrsta krasnih slik razočara oči gledalca, kajti vsi pripomočki do moderne fotografije in električne razsvetljave so mojstrsko v najvišji stopinji filma izdelani. Vprizoritev v tem lepem filmskem delu odgovarja umetnosti režiserja. Aurd Nowotny kot eremit in Rita Clermont kot hčerka kantorja sta dve krasni postavi. — Razen tega se bode še ena druga učinkovitost predvajala in sicer »Kopališčna miška«, humorja polna burka iz kopališča v treh dejanjih, katera bo gotovo zbudila veliko smeha. — Torej ne zamudite si ta učinkovit spored, kateri se bode predvajal od jutri 8. do petka 11. februarja, ogledati v Kino Idealu.
Izgubljena ie bila 5. t. m. črna denarnica s svoto 20 K 35 v od 6. do pol 7. ure zvečer od kolinske tovarne po Martinovi cesti skozi Radecke-ga in Sv. Petra cesti, Jubilejni most in Kopitarjevo ulico do Starega trga. Pcšten najditelj naj jo odda na uoravništvo »Slov. Naroda«.
Mil
* Umrl ie v Pragi urednik »Na-Mch Listu«, Jaromlr Hruby, v
65. letu svoje starosti. Hrub^ ]e preživel mnogo let na Ruskem ter je bil na Češkem znan kot prevajatelj Tolstega in Dostojevskega. /
* Umrl je v Pragi češki pisatelj Alojzij Tuček, v starosti 40. let. Po-
lčTTa^^ro'manov' ki so P05^ *a~ ko popularni, je izdajal Tuček številne prevode iz francoščine in nemščine. Znana je bila tudi njegova zbirka starih umetnin.
* Znani slovensko-hrvatski dirkač Franc Gresl, ki je bil lani na severnem bojišču težko ranjen, opravlja zopet vojaško službo in sicer kot pilot pri nekem letalskem oddelku.
* Moldavski princ Dimitrij Mor-zaj umrl. Iz Bukarešte poročajo, da je umrl moldavski princ Dimitrij Morzui, ki je bil čislan član Take Joneskove stranke, za časa vojne z Bolgarijo je bil policijski prefekt.
* Milijonska zapuščina. V Budimpešti je te dni umrla baronica Kahlendorf, rojena Irma Kralj. Svoje deset miliionov znašajoče premoženje je zapustila za ljudskovzgoje-valne namene.
* Mlad roparski morilec. Sele VS in pol leta stari Ivan Maumann, doma pri Saarbriickenu na Nemškem, je v gozdu ubil 131etnega Rudolfa Lauferja. Naumann je bil obsojen na 12 let ječe.
* Mohamedanc! za katoliško cerkev. Na Hrvatskem je odbor, ki zbira darila za zgradbo nove cerkve
»PresvJete Kraljice brez grieha začete«. Ta cerkev se zgradi za spomin padlim vojakom. Zanjo so darovali zdaj neko svoto tudi mohame-Oan&ki vojaki.
* Pegasti legar. Od 23. do 29. januarja je bilo konstatiranih v Galiciji 345 in v Bukovuii 1 slučaj pegastega legarja. Drugod se je pripetilo v istem času 8 slučajev pegastega legarja, in sicer na Dunaju 4 slučaji.
* Meso na Ruskem. »Times« javlja iz Petrograda: Poljedelski minister je razglasil, da je potrebno v celi Rusiji dva dni na teden opustiti uživanje mesa, da se število živine ne zmanjša preveč. Tudi racije za vojaštvo se bodo zmanjšale.
* Železniški tatovi. Na postaji Pragersko so izsledili celo družbo tatov, ki so kradli na kolodvoru iz poštnih in drugih vozov. Vršile so se hišne preiskave, pri katerih se je dobilo vse polno ukradenih stvar. Tatvine so se godile že od leta 1913. Ukradli so celo živega prašiča. Več oseb so že zaprli.
* Mati   in   trije otroci utonili.
Blizu Konic v Sleziji sta se dva dečka, stara 13 in 15 let, drsala na za-mrzlemu ribniku, a led se je vdrl in dečka sta zginila v vodi. Mati jima je hotela pomagati, a je tudi zginila v vodi. Materi je hotela pomagati 16 let stara hčer, pa tudi ta je ponesrečila.
* Avstrija in Nemčija. Trgovska in obrtna zbornica v Pragi je dne 3. februarja razpravljala o gospodarskem združenju Avstrije z Nemčijo. V nasprotju z drugimi merodaj-nimi zbornicami se je praška zbornica izrekla proti združenju in so za ta predlog glasovali češki in nemški člani. »Bohemia« pravi, da je ta sklep toliko pomembnejši, ker je Češka in-dustrijalno in agrokulturno najbolj razvita dežela in je vsled gostega železniškega omrežja in plovbe na Lab' v najtesnejši zvezi z Nemčijo.
* »Rusa« so ubili. »Hrvatska« poroča: V hrvatskem selu Paviovcu stanuje neka češka rodbina, katere najstarejši sin je slaboumen, sicer pa nadvse priden in postrežljiv človek. V zadnjem času je pridno čita! liste, kako treba v teh težkih časih, da sosed sosedu pomaga. Slaboumen mladenič je začel hoditi po vaseh ter je pri kmetih opravljal razna dela; po-vsodi so ga radi videli. Nekega dne je prišel tudi v vas Ladislav, kjer ga ljudje niso poznali. Videl ie pri nekem kmetu v hlevu zanemarjeno živino in takoj se je spravil na delo, da jo lepo očedi, veseleč se. kako bodo domači presenečeni, ko zagledajo očiščene vole in krave. Toda prišlo je drugače. Domači so bili ravno zbrani pri zajterku. ko zaslišijo iz hleva sumljiv šum. Kmet gre pogledat in preplašen zapazi v hlevu zaraščenega človeka, ki se suče okro? živine. Tiho zapre hlev in potrti k sosedom, nekemu Madžaru in nekemu sosedu. »Pri meni so Rusi, pobrati mi hočejo živino.« Ni trajalo dolgo in cela vas je bila nokonci. »Rusi so vdrli v Ladislav!« 7 vilami in sekirami so vdrli kmetje v hlev svojega soseda, da navale no sovražnike. Slaboumni mladenič. 1 je baš dogotovil svoje delo. se jih s silno prestraši! in ie zbe?nl ven i a noi'e. Tam se je pričel divji lov. N vaci je zavladala panika. Zene so kričale pomagajte, moški so AVfatl: »Rusi so tu!« m s klici »Pohi;te Ruse?« co nri-čeli loviti nh^e^n mTadeui<*a. Km-H so ea dob^eli. Nikdo <r?> ni vprršnl, kdo ie, kaj hoče ... pobili so gi s sekirami na tla ter r"1 r— ^1rnii na kose! Potem pa so šli na so^i*<xe v Relovar ter naznamli. da so vdrli Rusi v Lad'slav, da nn *o ffk nre-jrnali in tudi en^ga ubili. Sodišče je dalo morilce znnreti.
* Nova e?3ktfffBi ze^a ročna svetfliVa. Inženirju dr. Drerer se je posrečilo iznniti novo električno žepno svetilko brez baterije. Nova iznajdba je vzbudika snlošno zanmn-nje. Bistvo novn iznajdbe je sledeče: Dr. Dre<rerieva električna ženua svetilka rabi le majhen dni fizične človeške moč* da oroizvaia obilo električne luči. Za proizvajo električne luči v množini 2V2 sveče zadostuje pritisk na prožni zvod in ta pritisk odgovarja približno moč?, ki se jo rabi, če se hoče predjati utež, težak 100 gramov, iz ene sk!ed;ce na tehtnici na drusro skledico. Delovanje kolesju ure-budifke podobnega notranjega ustroja m kolesja novo iznajdene električne žepne svetilke je približno takšno, kakor še pritisneš z nogo na pedal bicikla. Razloček le samo ta. da električno moč vzbujajoči zavod, ki Je prožljiv, skoči po pritisku zopet nazal v svojo prvotno lego. da more pričeti rnnvn svoje delo. V razmerju do približno 1:10 na blcikel prenesena moč zadostuje za proizvajanje električnega toka. ki povzroči močno električno luč. Ta luč ne ugasne, če nehaš prl-na zvod. arnoak sveti ie tako 1
dolgo, dokler se suče kolesce, ki proizvaja električno moč. Velikost no* vo iznajdene električne žepne svetilke je približno taka, kakor je ona seda] v trgovinah se nahajajočih običajnih električnih žepnih svetilk, ki so opremljene z električnimi baterijami. Dr. Dregerjeva nadaljnja izumitev je takozvana ročna električna svetilka brez električnih baterij, ki je približno štirikrat večja kakor so dosedanje običajne električne svetilke na baterije. Za proizvajanje električne luči zadostuje, če stisneš skupaj oba ročaja, ki se nahajata na gornjem koncu te svetilke. Pripomni se, da ta dva ročaja nikakor ne ovirata vporabe te svetilke kot ročne svetilke. Ce se skupaj stisneta oba ročaja, se proizvaja električna luč, ki odgovarja svetlobi 8 Hoferje-vih sveč. Za proizvajanje te množine elektrike se rabi približno toliko človeške moči, kadar stisneš skupaj oba ročaja, kakor se je rabi, če vzdigneš utež, težak, 2 kg. Toda samo pri prvem pritisku se rabi toliko človeške moči, za vsak nadaljni pritisk se rabi že manj, ker je ustroj kolesja, zlasti kolesca, ki proizvaja elektriko, tak, da se kolesce suče venomer okrog svoje lastne osi. Pri desetkratnem pritisku bi se morda rabilo samo toliko človeške moči, kakor se je rabi, če se teža 5 do 6 kg razdeli na 10 dvigov, električne luči bi se pa proizvajalo za 2 in pol do 3 minute. Dr. Dreger je šel še dalje. Na podlagi izkušenj, ki jih je dobil pri svojih dosedanjih izumitvah, se mu bode baje posrečilo konstruirati pero v svetilki na ta način, da bo možno v tem peresu shraniti, oziroma založiti vso odvisno moč. tako, da bo svetilka svetila še tudi tedaj, če se ne bo pritiskalo na ročaja, ampak se bo vrtelilo samo kolesce. V tem peresu ročne svetilke bo založene tol*ko eneržiie, da more proizvajati toliko električne luči, da zadostuje za deset minut, dočim je to omogočeno pri žepni električni svetilki le za tri minute. Nadaljnja prednost teh nanovo iznajdenih svetilk je, da se more nakupičevati električna moč v dotičnem peresu tudi tedaj, kadar svetilka gori, tako, da se bo moglo to električno meč vporabljati tako dolgo za proizvajanje električne luči, dokle se jo bo rabilo.
O^filctai
Izkaz
božičnih zavitkov za vojake,   ki so do^li  nabiralnici  daril v naravi pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani.
(Dalje.)
Ljudska šola v Domžalah 10 komadov; ljud. šola v DobliČah 29 komadov; ljud. šola v Vrhpolji pri Moravčah 8U kom.; ljud. šola v Igavasi pri Ložu 123 kom.; ljud. šola v Radovljici 70 kom.; ljud. šola v Logu pri Brezovici 60 kom.; Marijanišče v Ljubljani 34 kom.;   ljud. šola v Bohinjski Beli 817 kom.; ljud. šola na Viču 377 kom.; ljud. šola v Velikem Podlogu 13 kom.; neimenovan 12 kom.; c. kr. državna gimnazija v Kranju 400 kom.;   ljud. šola v Litiji I4i kom.; ljud. šola v Stolcerjih 27 komadov; ljud. šola v Velikih Laščah 132 kom.; ljud. šola v Bevkah pri Vrhniki 34 kom.: nemška zasebna ljudska šola ljubljanskega šolskega kuratorija v Spodnji Šiški 78 komadov; ljud. šola v Češnici pri Ljubljani 27 kom.; ljud. šola v Kranju 202 komada: ljud. šola v Olševku pri Tu-paliču 50 kom.; ljud. šola v Zabnici pri Skofji Loki 55 kom.: ljud. šola v Velesovem 70 kom.:   ljud. šola v Razdrtem pri Postojni 13 komadov; I. mestna deška ljudska šola v Ljubljani 445 kom.; ljud. šola v Dolskem pri Ljubljani 42 kom.;   ljud. šola v Soteski 22 komadov;   ljudska šola v    Travi    15  komadov; ljudska šola   v   Brezovici   66 komadov; •ud'ke Šole: v Dolenji Nemški vasi ori Trebnjem 74 kom.; v Sv. Križu nri Tržiču 117 kom.; v Tržiču 152 kom.: v Zapotoku 34 kom.; v Planini pri Rnkeku 140 kom.; v Zgornji Šiški 40 kom.; na Črnučah 85 kom.; v Trnji 100 kom.; na Studencu 140 kom.; pri Sv. Petru v Ljubljani 55 kom.; v Premu 28 kom.; IV. mestna deška   ljudska šola v LJubljani 158 kom.; ljudske šole: v Studenem pri Postojni 32 kom.; v Prežganju pri Litiii 64 kom.; v Dobrepolju 60 kom.; v Šempetru na Krasu 100 kom.; v Brusnicah 70 kom.; v Stari Lipi 3 kom.:   v Matenji vasi 15 kom.; v Cemšeniku 5 kom.: v Bukovšid 26 kom.: na Gori pri Sodraiid 11 kom.; Goričanih 27 kom.; St. Rupertu 70 kom.; v Zagorju pri St. Petru na Krasu 50 kom.;  t Minri ne« 102 kom.; v St. Jurju pri Kranju 70 kom.; Smihelu pri Postojni 13 kom.: ▼ Ledinah pri Idriji 10 kom.: na Jesenicah 354 kom.; v »revnih šolskih sester* v Trnovem - Bistrtcl 159 kom.: ljudske šole: v Loškem Potoku 113 komadov: na Sv. Oori ori Litiii 16
komadov; v Sodraiici 186 kom.; v Cerkljah pri Kranju 50 kom.; na Turjaku 20 kom.;   v Malenskem vrhu pri Poljanah 50 kom.; v Dobravi pri Kropi 36 kom.; v Poljanah pri Škof ji Loki 87 kom.; dekliška ljudska šola v Ribnici 117 kom.; dekliška ljudska šola v Trnovem 106 kom.; Cesarja Frančiška Jožefa  jubilejna ljudska šola v Spodnji Idriji 120 kom.; ljudske šole: v Tuhinju 66 kom.; v Mov-nici pri Rakeku 56 kom.; v Smart-nem pri Litiji 48 kom.; v Svibnem 138 komadov; v Krškem 100 kom.; v Poljanah pri Toplicah 18 kom,; v Radečah pri Zidanem mostu 170 komadov;   v Vodicah na Gorenjskem 56 kom.; v Starem trgu pri Ložu 265 komadov; v Goricah 82 kom.; v Spodnjem   Nemškem logu 42 kom.; na Drenovem griču 100 kom.; v Su-horju pri Košani 49 kom.; v Zgornjih Pirničah 40 kom.;   dekliška ljudska šola v Novem mestu 42 kom.; ljudske šole:   v Naklem pri Kranju 45 komadov; na Studencu 23 kom.; v Št. Jurju pod Kumom   61 kom.; v Starem trgu pri Poljanah 41 kom.; v Drašgošah 50 kom.; v Erzelju pri Vipavi 40 kom.;   v Ribnem pri Bledu 40 kam.;   v Medvedjem brdu pri Rovtah 19 kom.; deška ljudska šola v Kočevju 164 kom.; ljudske šole: v Primskovem pri Litiji 14 kom.; v Beli Cerkvi 22 kom.;  v Čatežu ob Savi 30 kom.; v Orehovici 120 kom.; v Krašnji 28 kom.; v Zalem jogu f>0 komadov; čipkarski tečaj v Idriji 73 komadov; ljudske šole:   v Cirknici 39 kom.; v Škocijanu pri Turjaku 30 komadov; v Blokah 90 kom.; v Šent Vidu pri ZatiČini 97 kom.;   v Kolovratu pri Izlakih 24 kom.; v Lozicah pri Št. Vidu Vipava, 15 kom.; d-ljudska šola v Kočevju   120 kom.; ljudske šole:   v Kovorju pri Tržiču 18 kom.; pri Sv. Gregorju 30 kom.; v Leskovcu pri Krškem 70 kom.; v Podbrezju 44 kom.;   v Semiču na Dolenjskem 44 kom.; v Št. Vidu pri Lukovici 50 k-,m.; v Podzemlju 4 komade; v Št. Vidu nad Vipavo 43 komadov; v Zatični 10 kom.; v Čep-Ijah 8 kom.; v Godoviču pri Idriji 19 komadov; v Dolenji vasi pri Semiču 20 kom.; v Cerkljah 214 kom.; v Št. Lenartu 40 kom.;   v Koprivuiku pri Kočevju 40 korm: v Gornjem Logatcu 100 kom.; v Senturški gori 24 komadov;   v   Št. Janžu na Dolenjskem 100 kom.: v Rožni dolini 8 komadov;   g. Lipovšek v Krašnji pri Lukovici 5 kom;, ljudske šole: v Zagorju ob Savi 140 kom.; v Š*rek-lievcu pri Semiču 25 kom.; v Velikem   gabru pri Litiji 56 kom.; v Šmartnem pri Litiji 51 kom.; na Dobrovi pri Ljubljani 1 kom.; v Sorici 26 kom.; v Ovšišali 22 kom.: v Škof-ji Loki 20 kom.; v Šmartnem 13 komadov; v Peči pri Litiji 19 kom.; v Ljubnem pri Podnartu 52 kom.; v Pobci pri Višnji gori 70 kom.; Cesarja Frančiška Jožefa jubilejna ljudska "ola v Kamni gorici 16 kom.: ljudske šole: v Tržišču pri Mokronogu 70 komadov; v Zanlani pri Vrhniki 24 komadov: na Ostro^nem brdu 30 komadov; v Sv. Prižu pri Litiji 87 komadov: v Zagradu 30 kom.; v Postojni 74 kom.: v Mavčičah 24 kom.: v Rovtah 2 kom.;   v Motniku pri Kamniku 39 kom.: v Zatičini 89 komadov; v Blagovici pri Lukovicf 1°> komadov;   na Preloki pri Vinici 28 komadov:   dekliška ljudska šola v Kranlu 83 kom.: ljudske šole: v Pre-serjih pri Ljubljani 50 kom.:   v Kostanjevici 123 kom.;   v Mokronogu 104 kom.:   dekliška   ljudska šola v smihelu pri Novem mestu 362 kom.: /upni urad Srednia vas pri Kočevju 10 kom.: ljudske šole: v Ro^akovem pri Metliki 14 kom.: v Velikem Trnu pri Krškem 100 kom.: v TrebeJnem nri Mokronogu 100 kom.;   v Preddvoru pri Kramu 115 kom.: v Vačah 10 kom.;   v Črešnjevcu nri Semiču 15 kom.; v Voklem pri Šenčurju 24 komadov: v Zasipu 31 kom.: v Senožečah 39 kom.: v Pp^unirm na Gorenjskem 10 k^m.: v Harii^b ^ri Ilirski Bistrici 60 kom.;   v Podzemlju 103 kom.; v Nevljph pri Kamniku 45 komadov: pri Sv. Trojici 21 kom.: v Stari I .oki pri Kočevju 70 kom.: na Savi 34 kom.;   v Draeatušu pri Črnomlju 52 kom.;   v Nadanjem selu nri Št. Petru na Krasu 8 kom.: na Talcem vrhu nri Črnomlju 22 kom.; v Hotiču pri Litiji 20 kom.: v Spodnjem   Zemonu pri Tbrski Bistrici 49 komadov;   v Oslvnici 15 kom.: v Podlipi nri Vrhniki 20 kom.: na Vrhniki 173 kom.: v Bosljivi Loki 30 komadov; na Uhelskem pri Razdrtem 100 kom.; v Banji Loki 22 kom.: v Ložah pri Vipavi 53 kom.;   v Lipo-glavu pri šmarji 60 kom.: nemška zasebna   ljudska šola ljubljanskega šolskega kuratorUa v Tržiču RQ komadov; ljudske šole: v Zadlogu nri Črnem vrhu, Idrija. 48 kom.; v Košani 80 vin.: na Colu nad Vipavo 38 komadov; v Mengšu 230 kom.; pri Mariji Devici v Polju  196 kom.; v Dobu 76 kom;   v Dolenji vasi pri Ribnici (58 kom.: v Prečni 93 kom.: v Vrabčah pri Vipavi 60 kom.: v Mofaiahjri Radovljici 40.kom.; y J
Čermošnjicah 60 kom.; v Bohinjski Beli 75 kom.; g. Klofutar v Tržiču 3 kom.; mestna slovenska dekliška šola v Ljubljani 19 kom.; ljudske šole: v Trati na Gorenjskem 78 kom.; v Studencu-Igu 50 kom.; v Št. Lam-bertu ob južni železnici 40 kom.; v Stranjah 40 kom.; v Podgradu pri Novem mestu 34 kom.; v Marien-heimu, Kočevju, 103 kom.; v Fari Vasi 50 kom.; v Črnem vrhu nad Idrijo 80 kon.; v Stopicati pri Novem mestu 47 kom.; dekliška ljudska šola v Kamniku 140 kom.; ljudska šola v Borovnici 180 kom.; c. kr. državna realka v Idriji 127 kom.; c. kr. državna gimnazija v Kočevju 166 kom.; deška ljudska šola v Kamniku 85 kom.; ljudske šole: v Slapu pri Vipavi 15 kom.; v Šent Vidu pri Cirknici 15 kom.; v Gorjah 90 kom.; v Toplicah pri Zagorju 270 kom.; v Budan ji pri Vipavi 31 kom.; v Bo-štanju pri Radni 54 kom.; v Šent Lovrencu na Dolenjskem 20 kom.; v Trzinu 70 kom.; v Zalogu 53 kom.; v Bučki, Dolenjsko, 30 kom.; v Šent Petru pri Novem mestu 28 kom.; v Dolih pri Litiji 29 kom.; v Slavini 100 komadov; v Izlakih 40 kom.; v Borovcu pri Kočevju 24 kom.; v Velikem gabru pri Litiji 12 kom.; v Robu pri Velikih Laščah 36 kom.: v Beli Peči 90 kom.; v Kočevski Reki 19 komadov; v Ihanu 9 kom.; v Moravčah 130 kom.; v Dragi pri Kočevju 16 kom.; v Dolenjem Karteljevcu pri Novem mestu 22 kom.; v Lescah na Gorenjskem 32 kom.; v Bušeči vasi pri Kcstanjevci 100 kom.; v Strugah 20 kom.; v Lagojni 44 kom.; v Smledniku 26 kom.; na Skaručni 23 komadov; v Šmarjeti 34 kom.; v Ajdovcu pri 2užemperku 50 kom.; v Bohinjski Bistrici 173 kom.; v Kresnicah 30 kom.; v Dolu pri Ljubljani 79 kom.; pri Raki 88 kom.; v Ko-stelu 17 kom.; v Begunjah nad Cerknico 61 kom.; v Žireh 178 kom.; na Dovjem 27 kom.: v Sori pri Medvodah 59 kom.; v Dobovcu pri Trbov-Ijcm 40 kom.; na Krki 60 kom.; v Kcmendi pri Kamniku 48 kom.; župni urad Strti?e pri Dcbrepolji 24 komadov; c. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici 31 kom.; ljudske šole: v Notranji Gorici pri Ljubljani 20 kom.; v Ambrusu pri Novem mestu 16 komadov; v Št. Runertu 70 kom.; v Raki 34 kom.; v Prestraneku 13 komadov; v Črnomlju 50 kom.; gospod Standinger v Tržiču 2 kom.: ljudska šola na Brdu pri Lukovici 58 kom.; srospa grofica Schonborn 10 kom.; ljudske šole: v Vrhpolju pri Vipavi 70 kom.: v Rojancih pri Vinici 10 kc-maeov; v Št. Jerneju 14 kom.; v ikovji pri Postojni 40 kon.; županski urad v Postoini 3 komade. — Šole na Kraniskem so darovale sku-paj 33.304 božičnih zavitkov za vo-iake.
Umrii so v Uubliani:
Dne 3. februarja: Marija Papež, gostja, 85 let, Pred škofijo 15. — Marija Zerovnik, zasebnica, 18 let, Breg 20. — Marija Presetnik, delavka v tobačni tovarni v pok.. 70 let, Pred škofijo 14. — Pavla Bedina, hči vpokojeneera železniškega kurja-ča, 6 let, Šv. Jerneja cesta 58.
Dne 4. februarja: Katarina Za-plotnik. zasebnica, 76 let, Lepo-dvorska ulica 157. —^Istvan Matijas, pešec, v rezervni vojaški bolnišnici v Marijanišču. — Katarina Jakopič, šivilja. 49 let, Dunajska cesta 17. — Pozalija Gregorin, bivša kuharica, 75 let. Sv. Florijana ulica 7.
Dzmn) tfst obsega 6 strani.
Izdajal :i in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne
Pred prehiajenjem žrela in vratu nas varujejo izplakovanja s Feller-jevim antiseptičnim, bolečine tolažečim rastlinskim esenčnim fluidom z znamko »Elzafluid«. 12 steklenic franko stane samo šest kron od lekarnarja E. V. Feller, Stubica, Elza-trg št. 238 (Hrvatsko). Čez 100.000 zahvalnih pisem. Od mnogih zdravnikov priporočen. (ee)
Svojim pošiljatvam na bojno polje pridenite škatljico Fayevih pristnih »odenskih mineralnih pastilj. S tem izkažete našim hrabrim voj-
niko
m
dvojno uslugo.
Predvsem ao „Fayeve pristne*4 izborno sredstvo proti vaem prehiajenjem in učinkujejo tudi žejo tolažeče. Zahtevajte pa izrecno „Fayeve pristne44, ker se dobe tuđi
. manj vredne ponaredbe.
BO. ftt*.
Stran 5.
Vi
.A
Globoko potrti naznanjamo prttuiao vest da te naš iskrenoljuMJeai, edini trat, stric in svak, gospod
Karel Jfigrin
podfaktor .Narodne tiskarne* t LJubljani
dne 4. febr. t 1. po kratki mučni bolezni v 51. letu svoje starosti preminul, V Sv. Mihaelu na gor. Štajerskem, kamor je bolan odšel v vojaško službovanje.
Maša posmrtnica se bode darovala v trnovski lupni cerkvi.
Vsem, ki to ga poznali, priporočamo pokojnika v blag spomin!
V LJUBLJANI, dne 7. februarja 1916.
Marija Teka-člč roj. Nigrio, Matilda Brzobobatv roj. Nlgrin, Oizela Plore roj.
ftigrlo, sestre. 454
Deček
v 14 l«tu9 • L fiiea., seks eaeepnl v trejo-vino kot učenec v mestu tli na delali. — Naslov na 45*
Vaclav Primožič,
Dob fttev 3e. pri L|abljausl.
fet aiaat oo Celja je na prodaj
hiša
pripravna r* pekarijo ia krenjarijo. Cena 11.000 K. 4«
Več nove Frane Iferat, stav« kani podjetnik, Oakerje 3 pri Celja. 4«8
LJUBLJANSKI
■
Potrti neizmerne taloeti naznanam* vsem sorodnikom, prijateljem n znancem tužno vest, da it naša iskreno ljubljena, dobra hčerka ezir. sestra, teta, svakinja in nečakinja, gospa
Slava Brile| roj. Lap
dne 5. t. m. po kratki, mučni bolezni, previđena s tolažil! sv. vere v Vodicah nad L'ubliano preminula.
Trurlo nepozabne poki jnice se bo v torek, dne 8, svečana rrepelialo iz Vodic v Ljubljano ter se vrši rocreb ob 2. uri popoldne od Kolizeja na Marije Terezije cesti, na pokopališče k Sv. Krilu, kjtr se polole samski ostanki Rili nam raiaice v rodbinska rakev k večnemu paćitku.
Sv. maSe zadušnice se bodo dat ovale v več cerkvah.
Ljubljana, dne 7. svečana 1915»
Ivan Lap, posestnik v Litiii. oče. — Stanko Lap, brat. — Miroslava Sveti roj Lap, sestra. — Starija ILepcsr, teta. Pran Svetla, c. ia kr, oroJniski stralmojster, svak. — j&arsia-a StetieV nečakinja.
Mertal BBCaaOaa' cstoC t L|oM^«m
?4
Jtftsetnik za tajiitmst hi prešteta.
Letnik X2LXV. (ISIS).
womwAjaaa:i vvesr asnso v aaaSMl r* aaSsea mm
aeaeae mm mimmm mm s«to 9 K «0 h, mmi  \mim 4 i N k mmm* teta Z K Se h, m wmm .ei^triu*. mm ti K aa m mm tata.
aeaaeaaeal aeaeai •• Kob^o p« aa a.
„Bare dna tiskara a" ¥ LnbljanL
Potrti neizmerne Žalosti naznanimo nem sorodnikom, prijateljem in znancem \ fetnlao vc*t, da je aai iskreaoljubljeai soprog, ezir. ©Ce, brat, svak in «-:.c. gospod
gostilničar, lavoieok in posestnik
dne I. febr. t 1. po dalj$i mučni bolezni, previden a »v. zakrameat! za umirajoče, mimo v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika ee jc izvrlil v četrtek dne 3 februarja 1916 ob polu 3. uri popoldne iz hiie žalosti Kolodvorska alica it 27., na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. male zadušnice se bodo darovale v več cerkvah.
Ob enem se zahvaljujemo za vse obile dokaze iskrenega sočntja, k! so nam do?H v tera težkem trer Posebno pa se zahvaljujemo si. go-
stilničarski zadrugi, si zadrugi ljubljanskih iz>r>§čkov, aarovateljeai krasnih vencev in sploh vsem, Iri so spremili nepozabnega pokojnika k večnem* počitku.
V LJUBLJANI, dne 5. februarja 1916.
IrojBi prve m\z
Lfubliana, *"
I 7 hotela ,pri palica4
(I. nadstropja)
(nasproti glavno nošte)
u so priporoča, u
u\m Tite Iga.
Jerica Kevai roj. Sitar, soproga. — Rudolf, Fraat, Vikter, sinovi.
hčerka.
Mestni pogrebni zavod.
Frsaeka 46T
S?'
I
I
Proti
■err-
Za vse eocatje in Ijubezajivo spremstva k zadnjemu veclftcu nase preljube matere in stare matere, gospe
Jere žjor
zasebnica
izrekamo tem potom vsem dragim sorodnikom, prijateljem ta znanec« nase
iskreno zahvalo.
Sp. Šilka. 7. februarja 1916.
išMi io liiSi i
Uborn* đelcie dobro zmasta
antiseptifina
Melusine ustna in zobna voda
ki h trdi dleamo im oatotram|o|o ■•pHfatao saa« ia, eust. f atakiaaifaa z  aiavodilean n 1*1*.
Po pošt? se pošilja aaimanj 2 steklenici.
Deželn? lekarna Milana l.ensteka
v I.]vlsl^auai. %oai|ova eosrta ateir. 1 pale* Praec Jetafesega jaeilejatga aieata. V tej lekare* 4»h\w*m ttfravflt tatff čfaai Soriških i!a?s!a Jal. f efezafce, c. kr. tobačne to^arat *■ okr. kol. »faraioe ▼ Liak^aaL n\tLrix*m-*i-rtmu Ia aobsta roetau
Junja,  Hrvaško.   2S.   tehniarja 190^. flag rosped lekarnar Prosim vljudno, pošljite avi »onet ♦rt steklenice Vaše izborno delujoče anMaeptićve saeltsadate-suetaie sobae vado, katera «e neprekosljivo sredstvo zoper  fobohol, atrja dleaao ia od-straaja  neprijetna   sapo  iz  uat Za •hranjenje zob ia osveženje uel jo bom akooiur kar na hoiie priporoćaL
cnoS»ovan.em Mato ICai riaović, kr p»if« metrar
KtarMoa§TM trfOTiM no lito sanosllivoga
hlapca
s teMaal ImprleovUL
NetaiaSsiejo  se poisve FranČOTO
nonrotjo S. 467
500 Kron!
Vam plačam, afe* Vata kurja očeva, bradavice, obtieća»ei v * dneh brez bolečin
ae izginejo s korenino vred z R!a bal* aaaaoae« Lonček z garancijskim pismom 1 H, S lončki S 8-50, A lončkov K 4 89. Komonj, SCoeioa HCaasa) I Poatlaeh 12 22, Ogreke. *42
(siToa) Bsecsostimiiol
4 letna, 16 p^sti visoka, brez vsako napaka in krotka za elegantno pa tudi ra tovorno vprego. BO prođastsu Kje, pote opravniitvo »Slov. Naroda«. 460
Krepkega
vajenca
sa krznarsko obrt, polteni* staršev, SO  Sprojmo*  Hrano in stanovanje .a v kiši. 464
J. Wacek, Lfablfana.
Iv. Petra cesta. SOF** Uso so zmožna ^34
gospodična
sa glavno in znala tonakarno ▼
nekom mosta bo Štajerskem. Znanje slovenščino ia nemščine, tor primarna praksa ae zahteva. 461
V obek jetikfh pisano ponodbe jo nasloviti pod fcslorn ,|4obra Clttika 4(1M na spravmitvo »Slov, ^Jroda« do 15. februarja 19IG.
Sprejmem ""1PB
ki jo zmoina  somoitojno voditi po*
družnio   ter 455
soHla is Dim
Sni EIsbacSiEP, Lašlii trg.
A VUI 115/14/56
Oklic.
Prostovoljna aodna drafbo zomlfl-
s^a Mož. M, 394 davčne občine bt. Vi * nad Ljubljano obstoječega iz hiše Št 78. v 51. Vidu z vrtom, kletjo in vodnjakom ao določa na dan
9. februarja 1916 ob 9. ari dop.
bo lien mesta v St. Vido, itav. 78.
Dralbeae lakup lo jo vplačati v roke sodnije.
LU. Bir. JožiileitiBliEBlotil
dn« 28. mnuarja 1916.
brez sredstev, teli somibe aa kakšni fra«
Sčini za oskrbnika ia lovca Zmožen trak deželnih jez kov : slovenskega, nemškefa in italijanskefa. — Prosim resnih ponudb na »zvestobe Ia značaj 445" na upr. »Slov. Nar.«
Trgovol In prektspovalol
: Vojni kroms - zrozlii :
(£rle£s>Zreme-8chfiitten)
Bcpokvarljivo fino pecivo, nndi lep snsltižek 1 karton 38  kosov K 4-—. Razpošilja najmanj 3 kartone po pošti. 3597
Bran d t v Ljubljani, pošta 7.
Sprejme so
450
s i v 11 j a
le prva aeoo, as blnie v trajao delo.
ffili3l!Lel'Ll38arjo!a tfn M l
«aea«eBtj
<2i
kontoristlnlo
^efovod^  in amb a večletno prakso Maf   5 al i mesta.
Ponudbo na npravništvo »Slovensketro. Naroda« pod Hluii!go¥OdkJn|a 491".
Enplm rabljen, pa io dober
i papir rezalni
(Papirschnoidemaschine). Kdor %r šest prodati, na] mi blagovoli sporočiti. —
Mihael Rsltnekar, Podbrdo ob Bati, Primorsko. 46*
Izprašan
Kur]sč-mo!inist
če možno lručen ključavničar aH kovaC, oženjen, vojaščine prost, trezen, se takoj s p rej akt
v tovarni za šoto,
Sobna Oortea,   posta ikoleljea.
Elegantno
S87
stanovanje
• 4 sobami m drngimi pritiklinami, jo oddati s L majom U 1. ▼ *i«o-
kem parterju vile na Erjavčevi OOStl
ČL 24. Natančneje se poizve ravnotam pri lastnika < prvem nadstropju.
Odvetnik išče
koncipljenta
466
446
sollcitatorfa.
Ponudbe pod nA, D*/466M na
npravništvo »Slov. Naroda*.
V penzifonn yvR!otildafls
Suiak pri Roki, je 411
m stgnouan] posameznih sob
na raaaoiaaje, posebno ugodno za izseljenec Iz Goriškega. Vse je jako lepo opremljeno, krasna veranda na morje, z lastnim morskim kopaliičem in to proU zelo zmernim cenam. Morebitna vprašanja se prosi direktno ali pa na o. a. s:*a a. Linklfnna, Poljanska cesta štev. 14, L nadstropje, vrata Stav. 10. Podnebje na Susaku je priznano zdravo.
Ž a in fo 61 otroci.
ter.
3
9
parfumerija, fotografična manufaktura itd.
10Slasii ena koacesiloairaia prodaja dnm.
Ustanovlj.M I.ta 1SS7.
9nton Kanc
L|ubl|aaa, Židovska alica 1.
Ceniki na rsssK>iaao. Cosiki no raanoiaga.
! Ne zamudite !
učinkoviti sporedi
Kopališko miško e remi t.
Heaaer> aelna aarke k kepaliice v I dej a Jatjai tnano t |t vlesS\    !   £vljenaaa aooda v d daj. v draleatno Kita Cleraissi v fUvni.vloal
kateri se bo predvajal
4 dni!
od torka dne 8. do petka dne 11. februarja.
4 dni!
eaaaaeaeaa
514
ED
3M6
00
Stran &
.SLOVENSKI HAJtOD*, One 7. febrmarja 1916.
29. šiev.
Hiša z vrtom
na prodaj ▼ okolici Celja.
p V njej je dobro  idoča trgovin* blizu tovarn. Cena 9500 K.
Poizve   ae   pri Sribar. Sp. Hndinfa 14. Celje. 422
Gospodično
želi spremei iti soosto blofojaičorke, gre tudi na doftelo. Zmotno je ptoor-
niikih del. 420
Ponndhe do 20. februarja pod •Zanesljiva 420" 00 upr. »Slov. Nor«
Gozdar :
Slovenec, z avstrijskim višjim driavnlm Ispitana ta sUljio prakso, se sprejme v slnžbo na samostalno apravo gosaao posesti 42^0 oralov na Kranjskom. Nastop slatko takoj.
Ponudbe s prepisi Izpričeval in x navedbo pogojov naj
se vpoiljejo ne
Hrvatsko eskomptno banko, Zagreb.
374
Ivan Jax & sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 15
priporoča svojo bogato zalogo
ue>znih> ^©!c$.
■a rodhlBO la ••rt.
Bizzp M M n vezenje t nBi.
Pisalni stroji ,,ADLER", Pletilni stroji
vseh velikosti
«•» •< (
s
L
Nafbolf zanimiv in napol!!' slov. Ilnstrovamt to**!*; soi
Ki priohčujcjo vsak teđe* aaaooo lavlmlvih slik k bo«*** :n « drnar"'- •-••*'•?■''• iV.ua-afli domačih in tujih dogodkih, ter obilo zanimivega ćtiva: pesmi, povesti, jako sanlnlv, lep detektivski roman, poučne članke 'n črtice iz gospodinjstva, adravstva, vegojestovja, tehnike
in sploh vseh strok poljudnega rnansrva. 113 ,,TEDENSKE SLIKE" so nepolitičen in nestrankarski flnsrrovan tednik, ki je nosvečei Ic
zabavi in pouku.
„TEDEN^KE SLIKE" bi naj '"mela naročena vsaka rodbina, vsaka gostilna, kava-na, hrlv-nica, vsako društvo itd. Zahtevajte »TEDENSKE SLIKE" povsod in pridobivajte naročnikov
»TEDENSKE SLIKE" stanejo četrt leta K V— pol leta K S.— fn'celo leto : 12—. NTaroČniki dobe kot nagrado velik ilus-rovan koledar, slike Prešerna, Jurčiča, dreračMi in Aškerca ter tudi lepe zanimive knjige. Naročite si „TEDENSKE SLIKE" takoj! Nov) močniki dobe še vse letošnje številke.
Pošlj te nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 šlevilko „TEDENSKE 5LIKErt nsatp ISSS ia poštnine prosto na o^led.
Upravništvo lista „TEDENSKE Si E"
Ljobrana. Frančiškanska nliea 19 F.
^saoo.
i
II pari prano in brezkalno
naprej
priporoča trgovino o pootoliaia porjoai Ia puhom
C. J. HAMANN
Ljubljana, Mestni trg štev. 8.
Ustanovljena 1866.
POZOai Iforoolna konkaronoa priaaia aa trn na nizbe cono napol ali nlo oolitono blage. Tona perja so strto pogosto ostanki mesa in nosnsfa, ki svita|e tete ter bistveno pripomore, in so razvijejo U tanko In snetji.
tmiliii
sa otmOe, dntStvs, tfsjovec itd
m Cene
&|mM|oaa,
Caaiki franko
graver ta f aoatavataij tavtafcavls ttaaapllij
va nlloaL
Caaiki franka.
za snežne^čepice,
moške nogavice, zapestnike i. t. d.
Toni Jager
LJUBLJANA
Židovska ulica št 5.
Teodor Kom
(popre; Monrfk Eorn)
pokrivalec M in klepar, vntljalet itrelsvsflov. ter instalater nimtoi
Mm. PolisnsHa resfa St. 8.
Priporoča se si nbčinstvu za izvtSedanje vsakrlnth kleparskih del ter pa krivanie z anv1e*kim, francoskim ir. toaamskim Ikniiem c
nles!-?8irniiisj ikrilini (Barviti p; a; Kttsckfi
z izbočno in ^ioSčna*o opeke, Icsna-ccmtntna m strešna opeko.
Vsa stavbinska i« galanterijska kleparska eJela v Brizaana solidni imSftvi.
film ti kisiijsh sum. Nstefcljen ttsttfs
Poprave točno io ceno.
Praračnai brezplačna in poŠt prost*.
f
lili
ni Me
: za gospode :
Lfablfana,
Franca Jožefa cesta 3.
Vojaške in uradniške s uniforme s
po meri
v najkrajšem časa.
L HIKUSCH
Ljabljana, Mestni trg 15
priporoča svojo veliko isbci
dsaHaaNksasf7 Iss ^sj^alflo^DvsMKsa^Vo
Ponravila sa izvrttiiano ra£im io solidno
Po Najfišjcni pooblaščenja Njeg. ^ ces. in kralj. Apost Veličanstva«
ra cifilne dobrodelne namene ¥ drž. zbora zastopanih kraljestev in dežel.
Ta denarna loterija fann 21146 dobitkov v gotovem stanarin v skupnom zneska «21.000 kron.
dobitek znaša  200.000 krOkl.
Žrebanje bo javno na Dunaju dne 10. februarja 1916. Srečka stane 4 krone.
SroOiO so OoMvsfo pri oddolku so dobrodalna loterij« na Dunaju, IH.f Vor-0000 Iollosaasovi aano S, prt kr. ogr. sroćk. dohod v. ravnatolflaim v Budimpešti, DJL, glava t oortask j poslopje, po loferilaa, trafikam, prt davčnih, poštnih, Orsiofovmin In talosalOkUi nradlk, pri saonlalnloak Itd. Igralni načrti za knpco anraOk *m*+%m\. — SroOke oo poJU|alo pootnlao prosto.
Od c. kr. generalnega ravnateljstva drž. loterif (oddelek za dobrodelne loterije).
L h. pri?, zzraravalna Ma. t. kr. prti. imvi dražba za življenje.
»Avstrijski Feniks" no Dunaju.
Vplačana delniška flavsica K 8,0*0.000,
Brotsa zarara e: a) trati siaSasi fsletf agnja, strele ia parne ati tliasvc razstrcibe, kaker tndi prati škodam vsled faScaja, podinaja poslati j in preti ik*dafli vsled •dna^anja piemićnih stvari, nadalje prati patarain Skadan zivme, zalofa vtakarrstnefa blaga, knetijsko orodje, pridelke itd.;
a) prati pataraiai Skodan poljske pridelke ia klaj« v p#sl»p],H ia kapicah;
e) prati Skadan vsled sločajaefa nbitja zrcalnega atckla;
J) rataavrstao blara prati škodam, aastalim pri prevalaajo pa subeti la po rodi;
e) prati ikadaai vsled tatinskera vloma ia vsled tatviae tz zaprtih ia adprtib prostorov;
f) prati vsskavrstnim telesain aezgodam, nadalje sprejema jamstvena zavarovanja obrtnih podjetij, občia. lekaraarjev, hišaih posestnikov, voznikov, lovcev itd.
Natančneje pojasn
Generalni
K 6,000 000. K 230,000.000
Delsiška glavnica . • ,
Stanje zavarovanih svot . Fremijske rezerve    .  .  . .   9 60.000.000 Letni dohodki na premijah    .   , 12,000.000
Dratba zavarnje aa človeško življenje po najrazaavrstnejiih kombinacijah, kakor:
«) za slečaj smrti; da je glavnica plačljiva takoj po zavarovančevi smrti aa njega zaostale ali kako drugo določeno osebo:
h) za slnčaj smrti in meSaaa zavaravanja z opra-stltvijo plačila zavarovalnine, oziroma s rri znaajem dosmrtne rente ob nastali onemoglosti aadalje sprejema
e) zavarovanja za doiivetje, preskrbljenje za starost; zavarovanja otroških dot plačljivo pri dosega določene starosti na zavarovanca samega;
d) zavarovanje dosmrtnih rent, za preskrbo vdov ia vzgojinskib rent po najnižjih premijah in pod aajngodnejiimi pogoji, kakor nezavrženost in nezapadlost police, jamstvo tudi a slnčaj vsjske brez posebne premijske doklade itd.
ila daje radevoljno
30
v Ljubljani
Sodnijska ulica štev. 1.
Svoje častite odjemalce
cljudno prosim, da se naj pri nakupu orožja in municije vsakdo izkaže s posebnim dovoljenjem od c. kr. okrajnega glavarstva ali od e. kr. državne policije v Ljubljani, da ima pravico do orožja in municije. Ne da bi se izkazal s tem dovoljenjem, ne smem prodati orožja ali municije, kakor tudi ne popravljati orožja.
Za časa vojne se ceniki ne razpošiljajo.
Fran Sevčik
puškar hi tnjovec z orožjem v Ljubljani.
134
Priporočamo najnovejše
zsmlleulđe nasledn]
Fr»eytagovos Turško •««••■•••
Sev. Francosko in Belgijsko Zapadno Ruska - . . - . Avstro-ogrskega Primorja Romunsko ■■■»»«»
Avstrijske« in Nemško Ruskih obmejnih pokrajin • • Srbsko
Perzijsko in Afganistansko Dardanelsko ......
»i Egipta, Palestine in Arabije
o«no po ooiti
1-10
»f
Si
PS
f» If
ff
1-—
1-20 1-20 1-20 1-20
1-30 1-30 1-30 1-30
1-20 1-30 1-50 1-60 --60 —-70 -■80 —-90 --80 — -90 1-20 1-30 1-80 1-90
HMzIovoi Splošno rusko bojišče Brndesovos Splošno evropsko bojišče
Pošilja so lo proti gotovini v nnprof ali pa po povzetja.
NARODNA KNJIGARNA V Ljubljani
Pptitnnova ulica št. 7.