Kaj je novega? Učenec potegnil iz vode učitelja. Vroč popoldanski dan je izvabil g. Alojzija Puppisa, učitelja v Nedelici t Prekmurju, da se je šel s svojim razredom kopat. Podal se je v Lendavo, ki teče v bližini mimo vasi in je za kopanje prav primerna. Vse je bilo živo in veselo v vodi in na bregu in le to je bila nesreča, da g. učitelj ni znal plavati. Ko je slučajno zašel v globoko vodo, je bil izgubljen. Začel se je potapljati in je naenkrat popolnoma izginil pod vodo. Otroci so na bregu stali in gledali, kje da se učitelj zopet prikaže. Hudega ni nikdo slutil. Ko pa se utopljenec le ni hotel prikazati, se je polastil otrok nemir. Glave pa niso izgubili v tem kritičnem položaju. Zavedali so se, da je treba utopljenca rešiti. Brez obotavljanja je skočil učenec II. razreda Josip Gyorkoš v vodo in splaval na kraj, kjer je g. Puppis izginil pod vodo. Potopil se je in začel pod vodo iskati učitelja. Po kratkem iskanju ga je našel, zgrabil in ga privlekel že skoraj na pol mrtvega na površje. Brez pomoči bi našel g. učitelj v vodi smrt, za življenje se ima zahvaliti svojemu učencu. Junaški mladi rešitelj pa zasluži, da se mu izreče tudi javno priznanje. — Svinjska nadloga. V Jurkloštru so se pojavile zadnje dni divje svinje v celih krdelih. Divjačina se spušča v krompirjeve njive in je napravila že nepregledno veliko škode. Kmetje gledajo s strahom na njive, ki izgledajo, kakor bi bil kdo svežo krompirjevo cimo podoral. Poleg odraslih svinj pridirjajo na njive tudi mladiči, ki se lotevajo s posebno slastjo pšenice ter koruze. Lansko leto je uničila ta zverjad posestnikom v župniji Jurklošter dobro polovico vseh poljskih pridelkov. Oblast bo morala nekaj ukreniti, da zatre te škodljivce, ker navadni kmetski lovci jim nismo več kos. Obiskovalcem Ljubljanskega velesejma. Uprava Ljubrjanskega velesejma je letos izdala kakor druga leta permanente legitimacije, in sicer po 30 Din. Z njimi je združena udobnost polovične vožnje. Pri odhodni postaji je treba kupiti celo vozno karto, s katero se je mogoče brezplačno peljati potem iz Ljubljane do odhodne postaje. Zato opozarjamo vse, da pri odhodu v Ljubljano nikakor ne oddajo voznega listka. Legitimacije se dobe v vseh večjih krajih po celi državi, naroče se pa tudi lahko z dopisnico pri velesejmskem uradu, ki preskrbi tudi zdrava in po ceni stanovanja v hotelu ali privatno. Zrelostni izpiti na drž. gimnaziji v Mariboru, ki jim je predscdoval ravnatelj dr. Jos. Tominšek, so se v torek, 21. t. m. zaključili. Zrelost se je priznala sledečim 38 kandidatom: Beran Jaroslav, Bračko Bogomir, Cejan Branko, čokl Martin, Cop Gabrijel, Dolinšek Franc, Draš Stanko, Goll Hermina, Guzelj Leon, Juranovič Alojzij, Klasinc Anton, Kopič Rado, Kopriva Ernst, Kordež Zdravko, Košič Herman, Košir Zora, Kristan Alojzij, Laura Jakob, Lupše Martin, Pertl Emanuel, Petan Janez, Pleskovič Rasta, Prah Karel, Prelog Franc, Preskar Janez, Pungartnik Avgust, Rebula Ivan, Rojht Ivan, Stanek Leopold, Suhač Jožef, Šetinc Anton, gijanec Drago, Šorli Alda, Tominšek Viktor, Weiss Hugon, Wraber Jakob, Zinauer Milan. — Iz 1 predmeta ponavlja izpit v septembru 5 kandidatov, popolnoma zavrnjen ni bil nobeden. — Razlike v stopnji zrelosti izpitna pravila ne poznajo. Matora na drž. šmskem učiteljiščii v Marikoru. Na drž. žen skem učiteljiŠGu je <b«nčala matura, ki se je vršila pod predsedstvom vseučiliškega. profesorja dr. K. Ozvalda. Prijavilo se jc vseh 31 gpjettk IV. Aetnika. S slovenskim učnun jezikom so po ložile izpit: Aleksič Mena (z odliko), Antonac Ada, Čonč Ela, Ccnč Frančiška (z odliko), Golobič Marta (z odliko), Gorup Marija, Gruden Danica (z odliko), Jančar Kristina (z odliko), Jerše Danica, Kajč Vera, Ke.včič Jadviga (z odliko), Kiačič Marija, Klun Karolina, *IwačFrančiška (z odliko), Krašovic Mihaela (z odliko), Knrbus Milena (z odliko), Ozvatič Lea, Prelog Cecilija, Puppis Zora, Rajh Malilda, Regoršek Avrelija (z odliko), Rojnik Marija, Roškar Nsža, Urbajs Alojzija, Urbas Antonija, ViseBjak Marija. S sloveBskim in nemškiim učnim jezikom: Borko Elvira, Lochert :Bexrna, Monari-Neufeld Silvija, Venbek Nežica (z odMko). Eni kandfdatinji. je dovoljen izpit v jesenskem roku. Samoumor. V sredo zjutraj se je obesil v Maribora na Koroški cesti 104 železničar Anton Koban. Celo noč je lovil v Dravi ribe, ko sc je vrnil zgodaj zjutraj v svoje stanovanje, je izvršil iz dosedaj nepojasnjenega vzroka samoumor. Pri n jem je bila' bčerka, ki je zapazila prepozKO katastrofo., Žena Kobanova se mudi že dalje časa v Dalmadji. Policijska komisija je napravila takoj pregled in ugotovila, da gre za samoumor. Škofijska zveza društva »Krščanska šola« ima svoj redni l&tai <Msii zbor v Mariboru dne 21. julija 1927 6b 2. uri p<?poldne. Pozivamo vse podružnice, ki še doslej niso imele svojih občnih eboFOV.za leto 1927, da čimprej zados.tijo tozsadevni doloobi društvenih pravil ter nemudoma javijo v Maribor na odbor skofijske zveze imeaa in naslove odbornikov, .zlasti dopisovalca. Obenem z občnim žkorom se vrši dne 21. julija v Marltooru zelo važno posvetovanje o velikih nalogah krščansike šole, ki jih mora vMižnji bodocnosti izipeljsii. Odbor škofijske zveze. Izletniški vlaki v Dravsko doMno. Direkcija državnih železraic v Ljubljati je določila potniška vlaka št. 1712 >.z odhodom iz Maribora gl. kol. ob 5.38 uri zjutraj ter št. 1715 s prikodom v Matibor gl. kol ob 21.04 uri zvečer kot izlefaiška vlatka za Eedelje in praznike do vštevši 30. septembra 1927. Za te vlake je izletnikom dovoljen 50 odstotni popust v II. ali III. razredu na ta način, da se pri odhodu kupi izletniška povratna vozna karta za polovično ceno odnormalnih v&znih cen.Te izktniškeJiarte se izdajajo za nedelie in praznike ter veljajo en dan za vožnjo tja in nazaj. Na razdalje preko 60 km, torej iz Maribora gl. kol. do Dravograda, Guštanja in Pre^alj se izdajajc izletniške karte tudi za sobote in dneve pred prazniki za dcločene vlake ter veljajo dva dni za včžnjo tja in nazajj. Ako je bila izdana iiletniška karta na .tako razdMijo za nedeljt, oz. za praznik, velja za povratek iudi v pondeljek.oziroma na dan po prazniku. Te določbe sttapijo ˇ veljavo s 25. ozircma 26. junijem. Metniške povratne vozne karte izdaja v predprodaji biljetarna »Patnika« v Maribora, Aleksat drova- cesta 36. »Jutrov« dopisfiik dr. ATguštin Eeisman obsojen. Pod gornjha naslo/om je poročal »Slovenski Gospodar« v štev. 23, da je bil tir. Reiyman v tožbi pošianca Žebota obsojen in da mora piačati feidi vse pravdne «troške. To ne odgovarja iresii>ici. V tej tožbi dokaza radi nemškatarskih mesarskih pomočaikov ©ploh nisem nastopil, pač pa za vse druge očitke pi'oti poslancu Žebotu, glede katerih se mi je dokaz resnice popolnoma posrečil in fiognal, da je poslanec Žebci bil rts glavuii vunbaoitelj na shodu dr. Korošca, da je več ljudi % silo spravljal s shoda, surovo nastopal in nekega delavca neusmiljeno pretepel ter nekemu mlado-niču nastavil saaiokres na prsa. Glede >teh očitkov me je sodišče oprostilo. Izrek glede stroškov v sodbi pa se glasi, da imam nositi stroške po § 389 kpr., zvezane z obsodba in tozadevnkn pofctopanjem. Stroške, združene s postopanjem, nanašajočim se na oprostilen izrek po § 390 'kpr., to je za ddkaszsGvanje re&nice, ki je zavzelo največji fiel razprave, pa mc>ra no^iti tožitelj, poslanec Žebot .sam pri svo- jem in mojem odvetniku ter sodišču, — iEcr. Avg, Seisman, odvetnik v Mariboru. Železniški uradnik iz Pragerskega se nstrelil. V nedeljo proti pclnoči se je ustrelil v glav« h. samomorilnega namena mlad železniški uradnik iz Pragerskcga Stanko Bergant. Obiežal je pri priči mrtev. Ka| ga je gnalo v prostovoljno smrt, še ni znano. Umor v Slovenskih goricah. V šentlenariskem okraju v Smolmci^h se je doigral zadnje dni doslej še nepojasnjen umor, Koma-j 24 let stari posestnik Franc Puoko se je vračal proti domu od svoje sestre Jožefe, kjer je kosil. Na povratku ga je v noči nekdo ustrelil dz samokresa v trebuh tako, da se je zgrudil Franc nezavesten in tako tudi obležal. Mimoidoči so ga našli drugo jutro, ga naložili ter pcljali v bolnico v Ptuj. Pred prihodom v ptujsko mesto je Pučko podlegel strelu in so ga spravili mrtvega v mrtvašnioo na pokopališču v Rogoznici. Tukaj so fruplo raztelesili in nato pokopali. Kdo ga je in zakaj je bil Pučko ustreljen, še ni znano ter pojasnjeno. Pucko je bil znan kot zelo miroljuben in sploh ni imel osebnih sovražnikov. . Finaikčna Straža obstrelila. tibotapca. Na meji pri Gederovcih v Prekmurju je zalotila finančna straža znanega tihotapca Novalta iz dkolice Čakovca. Financar ga je ,pozval, naj postoji ter se uda, a tihotapec se je spustil v jbeg. Stražar je seve ustrelil za begimcem tii ga pogodil. Težko ranjenega Novaka so prepeljali v bolnico v Radgono. V smrt radi holezni hčerke. V Gomilah pri Ptuju in sicer v obcini Irsovci je izvršil samomor 65 let stari posest nik JosSp Kurbus. Obolela nra je namreč njegova druga hčerka, katero je najbolj ljubil izmed vseh otrok. Radi bolehanja hčerke se je oprijela sicer imovitega Kurbusa taka duševna potrtost, da si je vzel sam življenje. Kurbus je izvršil samomor v popolni duševni zmedenosti. Zrelostni izpiti na ptujski gimnaziji so se pričeli dne 13. junija ter so se končali pod predsedstvom ravnatelji g. dr. J. Komljanca dne 22. junija. Izpit je položilo 11 kandidatov in sicer: Budan Julij, Ferlan Tomaž, Horvat Stanko, Jamšek Stanko, Kavčič Skalko, Močiunik Matevž, Mtmda A., Abrain Angela, Orešnik Franc, Smodič Emilija, Sok F. Trije kandidati so bili zavrnjerii za jesenski rok, za celo leto ni padel nobeden. Otrok smrtno ponesrečil. Na Spodnjem Lanovžu v Celju so se v pondeljek dopoldne igrali na nekem dvorišču mali otreci. K zidu je bil prislonjen velik in težak zaboj. Starejši šin tesarja Borka je splezal nanj in ga je odrinil od !zida tako, da se je po nesreči prevrnil in podrl na tla mlajšega Stiriletnega brata Pepčka. Na vpitje prestrasenih otrok so pribiteli domacini in izvlakli smrtno ponesrečenega otroka izpod zaboja. Odnesli so ga v stanovanje staršev, kjer je ležala bolna mati. Deček je na poškodbah — imel je zdrobljeno lobanjo — kmalu izdihiiil. Nove teleionske ter brzojavne zveze v naši državi. Mariborska glavna pošta bo dobila še to jesen takozvano avtomatično telefonsko centralo, kakor jo že imata Ljubljana in Zagreb. Pri avtomatičnem felefonu odpadejo telefonistirije, iki so bile doslej glavni kamen izpodtike pri telefonu. — Mednarodna kabelsfka zveza bo zvezalar glavna središča naše države z zunanjim svetom. Ta nova telefonska zveza po debelem kablu bo šla po progi: Maribor— Sevnica ob Savi—Zagreb—Belgrad. V Sevnici ob Savi bo centrala, kafero že gradijo. Od Sevnice se bo tudi odcepila proga proti Ljubljani in Trstu. — Telefonsko zvezo dobi Sv. Miklavž pri Ormožu. —Gornje Prekmurje, iki ni imelo doslej ne brzojava in še manj pa telefona, bo zvezano z ¦Mariborom brzojavno in telefonično. Proga bo vezala te-le kraje: Maribor—Murska Sobota—^Bodonci—Gornja Lendava—Rogacevbi. Delo bo izvršil gradbeni oddelek mari- borske pošte. Tozadevni načrti so že izdelani in odobreni. Z delom bodo začeli takoj. Pretep pri Sv. Jederti nad Laškim. Š. Francelj in V. Jožko sta si že dolgo bila prijatelja, kakor pes in maček. V nedeljo, dne 12. -junija, se jima je v gostilni ponudila prilika, da si od blizu pogledata v oči. Njune prijateljske poglede pa so spremljali koli ia nož, ki so pri tem postali krvavi Zato so nazadnje Franceljna naložili na voz in i&peljali v celjsko bokiišnico, Jožka pa, ki je hotel ubežati, so nekje na Hrvaškem orožniki ustavili in zavrnili na rakovo pot. Sodnija bo ugotovila, kateri je imel vec korajže, M jo je po stari slovenski navadi podprl — alkohol. Smrten padec i II. nadstropja. Iz Trbovelj nam poro^cajo: V -sredo zvečer okoli 11. ure se je zgodila na Vodah v rudniSki stanovaBJski hiši ob stari bolniei nesreča, ki J3 sosede zbudila iz prvega spanja, razburila živce vseh stanovalcev hiše in se zjutraj razširila naglo po okolici. Padel je namreč iz II. nadstropja rudniški poduradnik g. Ivan Deželak, zaposlen v osrednji delavnici. Nesreca se je zgodila, kakor se domneva, ko se je, prišedši^ domov, naslonil ipreveč s telesom na ograjo in tako izgubil ravnotežje ter padel na tla pred stanovanje g. Stanka Keše, ki je ravno prišel iz popoldanskega sihta in je bil pri večerji. Ko je g: Keše zaslišal težek padec, gre gledat in vidi na tleh v krvi ležati Deželaka. PtJ-klioal je takoj sosede na pomoč, ki so nato poiJesrečenca odnesli v bližnjo staro bolnico. Ko ga js pozvani zdravnik: dr. Baumgarten preiskal, je 'konštatiral, da je ubita lobaiija. Kri je uhajala iz nosa in iz všes. Pokojni Deželak je bil star okoli 35 let. Žalostno pri tem f3 to, da mu je žena bolna in se nahaja na spremembi zra'ka v Savinjski doMoii. Zapušča ženo in še tri male otrooičke. Bii je pri pevskem društvu »Zvon« tenorist in ga bo druitvo tažko pogrešalo. GroEaa vremenska nesreča V Ratečah na Gorenjskem. V sredo, dne 22. juiaija, je zadela obmejno občino Rateče m. Goreiijskem strašna nesreca. Po krasnem solnenem daevu je prihrumela na večer okrog 6. ure s koroške strani nevihta s toco in viha^jem. Nastala je vremenska nesreca, kakršiiG ne pomBijo najstarejši ljndje. Tekom 10 minut je 'i>il ves trud že itak komaj se za obstanek borečega rateMvega kmeta unioen. Med bliskom in gromom se je vsula gosia toča, ki je v krattcih minutah pokrila njive in fravnike Ł plastj© debelo do 20 cm. Polja, ki so ravno letos obetala dobro letino, so se izpremenila v čisto izimsko pokrajino. V Ratečah je vladala groza, strahotnejša kakor ob vsakem požsru. Vihar |e divjal s tako silo, da se je tresla zemlja in se išibila slemena. V vasi sami je po državni cesti voda nanesla toliko toče, da je bila cesta po nekaterih krajih zasuta do pol melra visoko in še več. Bil je pravi sodni dan. Brez presledka je udarjala strela. Z zvonika je Menkal plat zvona, ženske in otroei so drhteč jokali od groze. Mnogo Ij«di ni moglo niti pravočasno pobegniti 3 polja danov, ker jih je nevihta zajela na prostem in so toroj morali poiskati najbližje zavetisče. Nekateri so v straha pred treskajooo strelo legli na zemljo in jih je tolkla toea. Ker je med neurjem tudi strašno lilo, so hudourniki v kratkih treirutkih poplavili vas ia je voda zalila domove in kleve. Komaj so rešili živino, nekaj drobnice pa je seve potoailo. Poškodovanih je mnogo hiš, kajti toča je bila deibela kakor oreh in je ležala še dolgo po polju in cestah ter so jo morali odmetavati, kakor po zimi sneg. Nevihta je, kakor rečeno, prišla s koroške strani, kjer je prej istotako moralo razsajati strašno neurje. Usmerila se je preko Ratec na jug čez Ponco, tako da je sosedna občina Kranjska gora s Podkorenom ostala obvarovana. Ljudje so ob ves pridelek in ne vedo, s čem se bodo preko zime preživljali. Uničeni niso samo vsi poljski pridelki. Tudi trava na trav- nikih in pa&nikih >je tako zbita, da iživina ne bo imela potrebne prehrane niti cez poletje, a >kje za jesen in za zimo. Požigi na Kranjskem so zopet pričeli. V noči od 22. na 23. junija je pogorelo v Bregah, občina Cerklje ob Krki, peterim gospodarjem vse imetje. Ogenj je bil napovedan že meseca maja. Neznan zločinec je napisal na listek, kdo foo pogorel in v resnici je ogenj sedaj nastal pri onih, ki so bili na listlai zaznamovani. Tak clovek bi zaslužil najfaujšo kazen, saj je zločin še veoji, kakor če vzame komu življenje! Letalska nesreča. V naši državi se zelo pogosto dogaijajo nesreoe z vojaškimi letali. Najbrže bo kriv slab mateirijal, katerega naša država nakupuje v Franciji. — Dne 23. t. m. se je dvignil v Novem Sadu v zrak 241etni častnik Toša Draguljac na aeroplanu Goudron Litiers. V višini 400 metrov pa je motor nenadoma odpovedal, letalo se je postavilo na glavo ter priletelo z vso silo na zemljo. Izpod ruševin so potegnili mladega eastnika mrtvega. Aretacija nevarnega razbojnika. Vsem je še v živem spominu usoda znanega razbojnika iz Slavonije Čaruge in tovarišev. Še dolgo za tem, ko je bil Čaruga pod ključem dn obešen, je opravljal po Slavoniji in Hrvatskem tolovajski posel njegov edini na prostem ostali tovariš, takozvani Prpič mali. Tega razbojnika so spravili pred kratkim pod ključ in sedaj lovijo ter zapirajo njegove pomagače. V Osijeku je polioija vlovila enega izmed najopasnejših ir. pretkanih članov Prpičeve tolpe, Franca Smojverja, ki ga je sam Prpič Mali v svojih izpovedbah obtožil nekaterih zlocinov. Zločinca, ki se je dolgo skrival, je policija zvitc ujela v past. Zagre<bška policija je namreč doznala, da se je Smojver nekaj časa nahajal na Sušaku pri svojem sorodniku delavcu Pavlu Tašerm. Sušaška policLja je nato tzačela pregledovati pošto, ki jo je Tašen prejemal in je dne 12. junija med ostalimi pismi ujela Smojverjevo pismo, v katerem je Tašenu sporočil, da odhaja iz Zagreba v Osijek. Takoj je bila o tem obveščena osijeska policija, ki ije po svojih zaupnikih doznala, da Smojver že prebiva v Osijeku pri mizarju Kornburgerju. Sledila je aretacia, ki se je odigrala precej nevamo z naperjenimi samokresi taj nih policistov. Sprva je Smojver uporno zatrjeval, da se piše Blaž Došen in je predočeval razne ponarejene listine, končno pa se je vendar sam izdal, vendar je odklanjal poznanstvo s Prpičem Malim in udeležbo pri raznih razbojstvih. V pondeljek je močna ceta orožnikov prignala Smoj' verja iz Osijeka v Zagreb, kjer je po daljšem zasliševanju priznal svoje članstvo v Prpičevi tolpi in udeležbe v raznih zlooinih. Po zaslišanju je bil Smojver odpravljen k orožništvu v Sisak, odkoder se bodo vršili izvidi na krajih storjenih zločinov. S Smojverjem je prišel v pest orožništva poslednji član krvoločne Prpičeve tolpe. Hvale vreden je uspeh varnastnih organov, ki so v razmeroma kratkih tednih polovili obsežno razpredeno in krvolocno zlocinsko tolpo Prpiča malega. Tihotapstvo s saharinom. Po izjavi ravnateljstva je bilo izadnji mesec ob celi državni meji zaplenjeno 250 kg saharina v vrednosti 375.000 Din. Koliko saharina pa je prišlo v državo, ne da bi ga zaplenili, ni mogoče dognati, foda gotovo bo skupno parlcrat presegel težo zaplenjenega. Največ saharina se menda vtihotapi v našo državo preko severne meje iz Nemške Avstrije in najbolj prebrisani tiihotapci so postali sedaj naši obmejni Štajerci. Koliko ljudi je zaposlenih na naših železnicah. Državme železnice so ogromno podjetje, ki zaposluje na tisače Ijudi. Po najnovejših podatkih železniškega ministrstva je ma naših železnicah zaposlenih 65.923 Ijudi, od tega 8134 luradnikov, 14.732 poduradnikov, 1818 pomožnih rnoči in 38.558 delavcev. Razpust zagrebškega obginskega sveta in razpis občinskih volitev na Hrvatskem. Vlada je razpustila zagrebški oboinski svet in postavila za komisarja vpokojenega banskega svetnika Antona Golijo. Nove obcinske volitve za Zagreb bodo tekom 6 tednov. Obcinske volitve za celo Hrvatsko so razpisane na 25. septembra t. 1. Novi škoii in kardinali. V Vatikami so ibili ob priliki zadnjega konsistoriuma (posvetovanja) imenovani za škofe: Almio Sproll za škofa v Rottenburgu, Ferdinand Pawlikowski za škofa v Gradcu, Janez Milzer za škofa v Barero in Jožef Ofliiger za škofa v Modru. Na konsistoriumu. ki se je vršil dne 23. junija, sta foila izvoljena za kardinala Lauri in Van Roy. Tri smrtne obsodbe v Sarajevu. Vrhovno sodišče v Sarajevu je potrdilo razsodbo okrožnega sodišča, s katero so bili Dušan Oreba, Vinko Terlic in Adam Krmpotič radi hudodelstva roparskega umora obsojeni na smrt. Odprta je prošnja za pomiloščenje, ker bo sicer smrtna obsodba izvršena. To bi bila po svetovni vojni prva justifikacija v Sarajevu. Potresi v Hercegovini. Po poročilih iz Mostarja beleži tamkajšnja seismološka postaja dan za dnevom kak rahel potres, ki ga prebivalstvo že več ne opazi. Dne 23. jtinija ob enih zjutraj pa je bil močnejši po-tres, ki je trajal tri sekimde in je zbudil iz spanja mnogo ljudi, vendar pa ni napravil znatne škode. Zgorelo mu 1800 dolarjev. Neda\Tio se je po\Tnil iz Amerike v svoj rojstni kraj Crnač v Hercegovini Marijan Zeljko. Kupil si je malo posestvo in hišo z denarjem, katerega si je prislužil v Ameriki, ostanek, okrog 1800 dol., približno 100.000 Din, pa je spravil doma. Te dni pa je pogorel in s hišo vred mu so zgoreli tudi dolarji. Da jih je zaupal kaki posojilnici, pa bi bil kljub požaru še vedno imovit človek. Žrebanje orlovskega srečolova v Solčavi je »preloženo na dne 15. avgusta. Živila sreče! Opozarjamo cenj. čitatelje, da je današnji številki priložen prospekt za naročbo srečlk državne razredne loterije od zelo priporočljive tvrdke Drag. Kalakovič v Beogradu, Kaj. Ljubice ul. 15. Zadruga čevljarskih mojstrov v Mariboru naznanja svojim članom, da se vrši sredi meseca julija t. 1. tretja redna pomočniška preizlnišnja. Prošnje za pripust k preizkušnji je vložiti najkasneje do dne 10. julija pri načelst\oi zadruge v Mariboru, Orožnova ulica 6. Mnogo zaslužiti, delati in pridobivati denarja moremo edino le s povsem zdravimi rokami in nogami. Ako se naših udov polote vztrajne bolečine, ler začne trgati, zbadati, bosti in mučiti, tedaj je to velika zapreka pridobivanju. Kako blagodejno se izkažejo v teh težkih urah drgnenje in umivanje z našim, že skozi 28 let ipriljubljenim, bolečine olajšajočim domačim sredstvom Fellerjevim blagodišečim >Elsafluidom<! Zelo koristen je pri revmatičnih bolečinah, pri glavobolu, zobobolu; krepi in osvežuje mišičevje in živee, pa prinese zdravo spanje in nov moč za delo. Od znotraj in od zunaj močnejši, izdatnejši in večjega dejstva kot francosko žganje in najboljši kosmetikum te vrste. 6 dvojnatih ali 2 veliki steklenici 63 Din že obenem z zabojem in poštnino razpošilja po povzetju l^karnar Eugen V. Feller, Stulbica Donja, Elsatrg št. 341, Hrvatska.