THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF! AMERICA. AMERIKANSKtl SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMEKIKL Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zrnate! GLASILO SLOV. KATOL DE LAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. - S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGL ______IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. ' NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI #LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. STE V. (No.) 69. CHICAGO, ILL., PETEK, 8, APRILA — FRIDAY, APRIL S, 1927. LETNIK XXXVI. BOLJŠEVIŠKA PROPAGANDA MED SEVERNIMI KITAJ-CI SE ŠIRI. — ŽELEZNIČARJI GROZIJO S STAVKO — KAIŠEK ZMAGUJE NA CELEJ ČRTI. — AMERIŠKI VOJAKI UBILI DEVET KITAJCEV. xMATI IN SIN ŠTUDIRATA PRAVO. Peking, Kitajsko. — Sever-f na Kitajska trepeče v strahu pred zmagovitimi četami Kan-j toncev, "katerim poveljuje ge-l neral Ciang Kaišek. Poveljniki severnih eet, tako se glasi poročilo, ne bo v stanu prodira-j nja Kantoncev ustaviti, da bil ne prišli do Pekinga, ki je zdaj j eilj južnih eet — kakor je bilj še nedavno njih cilj Šanghaj, j katero mesto so z lahkoto zavzeli. Inozemci iz Pekinga se selijo v Tientsin, katero mesto straži jo Japonci in obljubljajo, kaišekov svetovalec -ameriški državljan. Borodin, boljševiški svetovalec voditelja Kantoncev, je živel v Chicago in ima ameriško državljansko pravico. _j Njegovi otroci govore angleško. -0- Sanghaj, Kitajsko. — Večkrat je že bilo poročano, da da d<»kler so oni tam. ne bo ne-1 ima voditt]J Južne armade, ge-varnosti za begunce. I Iiera^ Kaišek, dobrega sveto- Cilj Kaišega ni le PekingJ valca — ruskega boljševika, tem ver cela severna Kitajska! ^Iihaela Borodina, ki je naj-— sploh, cela dežela, v kateri! yeč pripomogel, da se je bolj-namerava napraviti red in vse! deviška propaganda na Kitaj-Kilajce zbrati pod eno zasta- *skem tako zelo razširila. Niko-vo. da se bo prenehalo z dr- mur Pa ni Prisl° na misel, da je žavljansko vojno in ljudstvo otreslo jarma tujcev, 1 i deželo izkoriščajo. Pekingu je okrog 1000 : nieriških državljanov. Pot iz Pekinga do Tientsina je zveza-na z železniško progo. Na tej ; : ogi pa grozijo železniški u-•lužbenci s stavko. Ker verjetno. domače] človek, ameriški državljan. Kot bi jim za hrbtom eksplodirala dinamitna bomba, so osupnili 1 tako 1 inozemskim listov, ko so pri ney pa 20. ! konzulu sovjetske Rusije v Angeles. Šanghaju zvedeli, da je Boro- Williams & Williams, Attorneys-at-law, — tako bo nekoč napis na vratih pisarne Mrs. Nadie Williams in njenega sina, ko dovršita svoje tozadevne študije. Mrs. Williams katero nam predstavlja slika, je stara 38 let, njen sin S id- Srcupno obiskujeta Southwestern univerzo v Los dino — ameriški državljan. Mr. Borodin je bil rojen na Bil pa je, kakor ve'3 pa ni, da bi, če stavka iz- r^skem. bruhne, službo lahko vršili vo-j druJ?ih, ko je vladal v Pvusiji jaki severne armade, inozem-; car Nikolaj, njegovi vladi na-ci že zdaj zapuščajo Peking «Proten. Primoran je bil bežati B« Ijseviška propaganda so' v Ameriko, sicer bi bil izgnan širi v krajih, katere imajo v j v Sibirijo ali celo umorjen. V Zed. drž. je postal državljan. Tudi njegova žena je ameriška državljanka; njegovi otroci so bili vsi rojeni v Chicagi, kjer je najdelj časa živel in govore angleško, ruskega jezika sploh ne razumejo. Poročevalci so pa tudi debelo gledali, rokah voditelji severne armade. V torek je umrlo devet Kitajcev, na katere so streljali Amerikanci, ko so napadli meriško posadko y Ičang. V Nankingu so zadnje dni Kan-tonci po vsem mestu plenili. Lotili se tudi poslopja, kjer je carinama. Plenili so pa le vojaki, ki so z voz m i odpeljali plen. Peking, Kitajsko, (i. aprila. — Pekingska vlada je imela na sumu poslaništvo sovjetske ruske vlade v Pekingu, da je gnezdo komunističnih propa-gandistov in glavni stan bolj-ševiške aktivnosti med Kitajci na severu. V sredo opoldan so dobili policisti, detektivi in nekateri vojaki povelje, naj poslopje. kjer se nahaja poslaništvo obkolijo in zadržijo vsa- „ kogar, ki bi nameraval pobeg- pobita. Kako je nesreča nasta niti. Ko so bili vsi izhodi za-| la »i pojasnjeno, straženi, so se podali detektivi v notranje prostore in uvedli nogo preiskavo, ki ni bila !>rez uspeha. Našli so vse polno propagandne literature in ve- delavski boji v angliji j pq chikaških volitvah. Angleško delavstvo proli predlogu, s katerim nameravajo kapitalisti razbili strokovna organizacije. — Priprave za demonstracije prvega maja Thompsci in pristaši se veselijo zmage. — Dr. Robertson i je prišel ie malo v poštev. —j Volitve so potekle v lepem redu. : —o- Chicago, III. _ William H. Thompson bo županova! našemu mestu, na katero ga je izvolila večina chikaških volivcev. Vseh glasov skupaj je do-' bil 512,740; Dever 129.668: KRIŽEM SVETA. — Leningrad, Rusija. — Sovjetska vlada v Rusiji bo prodala šotore, ki so bili last bivšega rusjkega cara. Eden teh šotorov ima sedemnajst oddelkov in je narejen iz svile. — Sofija, Bolgarija. — John Barton Payne iz Chicago, vrhovni poveljnik ameriškega T> j - . .v . . . . i-'v^o.ija jj so šli iskat pozarja na važnost zbližanja .in ?ašli so ga še pri zavesti- Z ----Jržavama. .velikim trudom so ga otavški Uvodoma ugotavlja Wendel, ,mož-ie rešili in so ga morali ne-cla so se vse prvotne fantazije >sti skoro llro daleč v rjuhah do-,o skorajšnjem razpadu Jugo-imov* V minutah je nato meriko. — Dunaj, Avstrij ganov je umrlo na ekspresnem1^ " vlaku v Bolgariji, ko so se bli- flove?cev zgodovinsko nujen ■m važen dogodek, kakor je bilo zedinjenje Nemcev in Italijanov. To je pred smrtjo sprevidel celo Pavel Lensch. ki je dolgo'smatral izigravanje po podal na morie se vrne v A 1 razpadu Jugo-iT.....«""«•■«» J*-' meriko A .slavije razpršile in danes sploš- .doma umrl- Pri Pogrebu je tvo- 1-------- ' - - prvič spremstvo gasilno iz Gorice vasi, ki je bilo nedavno ustanovljeno. Pokojnik zapušča pet nedoletnih otrok in ženo ter še žive starše. -o- i — ci>° zmaguje Prepričanje, da je riI° pr (zedinjenje Srbov, Hrvatov in društvo Jožef Arhar 60-letnik. Dne 15. marca t. 1. je minilo sameznih jugoslovanskih naro- 60 let, kar se je rodil v Vižmar- žali mestu Burgas. Zdravniška preiskava je dognala, da so jedli med potjo meso, ki je bilo od stekle krave. — Pariz, Francija. — Francozi so poslali v Šanghaj še . ------ i -------. .Ir.^^P eno križarko, na kateri je 800' °Y dru^a P™*1 drugemu kot 'jih nad Ljubljano g. Jožef Ar- najvišjo politično modrost. V har, posestnik, mizarski moj-enem svojih zadnjih člankov je ster ter eden najagilnejših de-Lensch priznal, da je razpad lavcev na polju slovenskega podonavske monarhije na slo- gasilstva. Bil je soustanovitelj vanskem jugu otvoril pot rasto- šentviške požarne hrambe leta čemu razvoju in da se večja 1888, ustanovitelj požarne Jugoslavija, ki bi pritegnila še brambe v Vižmarjih in.se veli-Bolgarijo, zelo dobro sklada z ko prizadeval, da se je osno-nemškimi interesi. val a "Savska gasilnr župa," \ London, Anglija. — Veliko si upajo angleški kapitalisti, ki imajo svojo zaslombo pri nekaterih članih parlamenta. Na vsak način hočejo izviti iz | rok delavcev zadnjo bilko na ko so na konzulatu zvedeli, da katero se opirajo — strokovno- Robert-on pa 51 *09 Iz U■ organizacijo. Pravico do štraj- 0 • , V, ' ' .. , t . .. . '' ga je razvidno, da bi Thomp-ka jim hočejo vzeti, kar po-Lrt„ , . . i . meni, da pehajo delavca v , ž-j"« T ' " njost. Kapitalistovske batinej"" '"1o tVetjeL'a kandldata-bo moral prenašati mirno, ne da bi imel pravice, kaj oporekati- Samoobsebi je umevno, da bodo laboriti nastopili z vso močjo proti temu. Boj bo hud. Borodino ni v nikaki zvezi s sovjetsko vlado v Rusiji;- najet je in plačan le od Kantoncev. eksplozija °ywy0ming; 13 oseb ubitih. ker je dobil večine 83,072. K zmagi "Big Billa" so pripomogli wardi v južnem delu mesta, kjer žive črnci, katerim je BiH zelo naklonjen. Ko je bil v torek zvečer naznanjen rezultat volitev, so Parco, Wyo. — Eksplozija je nastala v delavnici kjer čistijo olje; 13 delavcev je prišlo ik0d! Je cenjena; drU pred na $500,000. Razstrelba je bila silna; okna na poslop jih daleč naokrog so bila vsa smrtna nesreča v majni. r __-i . T , Auaii. en rezuiuii volitev, so Laboriti, clam parlamenta, so m, . . , ___- . , , j , ... lhompsonovi pristasi, pijani pripravljeni, da bodo branih 1 J pravice in obrambni / odsek kongresa strokovnih linij je odločil, da se začne s drli pred hotel Sherman, kjer se je nahajal Bill in priredili viharne ovacije- Za "Home Rule" nad javnimi napravami je naj se bo razpravljalo o tem J f J°HVC?V\ proti pa - - | 138,314. Za razširjenje dvain- dvajsete ccste, kar bo stalo kampanjo po vsej deželi in se . . skliče konferenco. na kateri mi 1,apravami -ie ^lasovaIo kako bi bilo najboljše predlogu nasprotovati. Ekstremisti delavske stranke liko število rdečih zastav, ki so imele pripravljene, da bi jih razdelili med ljudstvo, pri za-, vzetju Pekinga po boljše viških četah. so poleg nekaterih Rusov tudi j škode, več Kitajcev in dva Amerikan-] ca, ki sta bila v službi pri po-j slaništvu- Johnson City, 111. — Harry Wilson, jamski pregledovalec, star 52 let, je bil v Lake Creek kitajskih jami ubit, ko je nastala eksplo-Aretirali. zija, ki pa ni napravila veliko SI.600,000, je bilo oddanih S priporočajo enodnevno splošno' * 16/y2J *las°v\ proti 151>" stavko. Zmernejši člani pa pra", 8°8' Za razsinenie Western ave. 151,818 in proti 136,051. ----o- .PRED 'POTOP' PORAŽENI KANDIDAT IZVRŠIL SAMOUMOR. Oilton, Okla. — Elija Admire, je bil pri mestnih volitvah, pri katerih je kandidiral za mestnega zakladničarja, poražen od neke ženske, ki je bila na to mesto izvoljena, kar ga1 je tako ujezilo, da si je s kroglo končal življenje. .. tijo nikakih posledic vojne. DESETIMI LETI. "Wiljon napovedal vojno." Ta glas se je razlegal 6. aprila 1917 po vsej Ameriki. Kmalu na to je bilo skoro 4 milijone ameriških vojakov pod orožjem. Srečno so prispeli v Francijo, veseli in zdravi. Vojna pa ni igrača — 100,000 jih je ostalo tam, ki so padli na bojiščih. Veliko se jih je pa vrnilo pohabljenih in za delo nesposobnih- Le malo število je takih, ki so se vrnili in ne ču- vijo, da bi zadostovalo, če se prvega majnika priredijo velike demonstracije. 'POTOP* Volitve so potekle v najlepšem redu, dasi je bil velik naval, zlasti ob zgodnji uri, ko so se volišča odprla. moz. . — Boise, Idaho. — Najvišja temperatura kar so jih še ke-dai zaznamovale amer. vremenske opazovalnice, je bila leta 1871, in sicer 121 stopinj nad ničlo; najnižja pa leta 1916, ko je bilo v Havre, Mont., 57 stop. pod ničlo. — South Bend, Ind. — Mrs.1 Trene Smith, stara 24 let, iz z n,eninxi težnjami za nadvla-Cliicago, ki je bila v službi'tu- clo„na Balkanu' ne Ioči Nemcev kaj kot natakarica, se nahaja nič več od Jugoslovanov. Na-v bolnišnici s težko rano, ka- sProtno prijateljstvo do Jugo-tero ii je prizadjal neki pek,-slovanov» ki se Jim obeta boga-s katerim ni hotela pobegniti, ;ta bodočnost, je le na'daljeva-kakor je zahteval. Ko ga je nJe tradicij, ki so jih zapustili zavrnila, je potegnil samokres ^T°ethe, Jakob Grimm in Wil-in jo ustrelil ter pobegnil. helm v. Humboldt. Mednarod- — Chicago, 111. — Mrs. .A. ni občevalni jezik na slovan-•T. Scahill, 2707 Eleqjior Str., skem jugu je skoraj povsod je našla na dvorišču svoje hiše nemščina. Dalmacija postaja onemoglega goloba "pismono- 'čimdalje bolj privlačna točka ša", ki ima na nogi znamko — za nemške turiste. Gospodar-A. J. 26-S. Y-799. Hranila ga ski stiki obeh dežela postajajo bo toliko časa, da se lastnik vedno tesnejši, treba je le pa-oglasi. • ,ziti, da oziri na interese nem- — Big Rapids, Mich. — V ških veleposestnikov" vsega ne kratkem bo slavnostna otvori- pokvarijo. tev nove bolnišnice v Big Ra-| Kar je nagnilo belgrajsko P ids, ki je že dogotovl jena. vlado — nadaljuje Wendel — Poslopje stane $40,000- da stremi za nadaljnim izbolj- — San Francisco, Cal. - J>nje?T dobriji odnoša-D. Mulready je tožil svojo že- }eV ^ predvsem Ita-no za ločitev zakona _ ker h?a> kl s »vojim protektorat-ga je tenia. Sodišče je možu mm »^f™ 2 Albanijo popol-željo izpolnilo in ga rešilo hu- nf°ma «dkrila svoje imperiali- de žene, ki pa mu bo morala StlC"e karte:. Razen te^a doplačati S750 za bolečine. ;Jo Nemce in Jugoslovane narodne manjšine v Italiji in Ju-Mrs. igoslaviji sami. Odkar ni več Avstro-Ogrske kateri so včlanjene vse požar- SMRT NAJBOGATEJŠEGA ESKIMOVCA. Seattle, Wash. — David Se-nullu, ki je bil najbogatejši Eskimovec v Alaski, je na svo- 'POTOP' ŠVEDSKO-AVSTRIJSKI PAKT. , Stockholm, Švedska.—Kma-jem polarnem domu, ki se na- lu bo celi svet preprežen s šaha j a na St. Lawrence otoku, mimi pakti. Koliko pa imajo oreminul. Operacija bi mu bi-j veljave, se bo preizkusilo v la mogoče rešila življenje. Na- bodoči vojni. Sedaj poročajo, meravali so ga z letalom spra- j da sta se zavezali Avstrija in viti v Nome, a je umrl, predno. Švedska, da ne boste pod noje letalec prispel do njegove- j benim pogojem z orožjem naga doma. Po kd j nega so zadnje stopile ena proti drugi. Šved Nepoklicani gostje. as vdova na Kapci murju je hotela prvo postno nedeljo zaključiti pustno zabavo. Podala se je v vašk^> gostilno. Ko se je po dolgem času vrnila, jo je sprejel v hiši pre- dneve zdravili po navodilih, ki so jih prejemali po radio. *P O T O P" ska ima slične pogodbe z Norveško, Finsko, Dansko, Poljsko. Belgijo, Čehoslovakijo in Nemčijo. — Memphis, Tenn. Ano Wilkerson, ki je bila ob-dolžena, da je ustrelila George "Oldhama iz Danville, 111., je __ . sodišče obsodilo na pet let ie-j Nek^ vdfa na Ka*>ci v Prek • Irrmrin ip hnt^lq nn'n nncf«, ------O-- OGENJ V TOVARNI ZA 1 KLOBUKE i - - * " ----- *— Chicago, 111. — V poslopju, ceJsen nered. Po kratki pre- kjer se nahaja Madison Hat iskavi Je dognala, da so bili v delavnica na 174 North Michi- hiši med njeno odsotnostjo tuji gan blvd., je izbruhnil v torek gospodarji. S seboj so odnesli ogenj. 200 delavk se je še pra-štiri flaše žganja in 701itersko vočasno rešilo na varno. Ga- posodo masti. Posodo za mast silci so ogenj pogasili, predno so čez par dni našli izpraznje-je zavzel večji obseg. no vaškem potoku. Kdo da -o_ v hiši nepoklicano gospoda- POGON NA ZLOČINCE V ril' P°iZVedujej° °rOŽnikL > ITALIJI. Palermo, Italija. — Tukaj-šne oblasti so aretirale G. Ba Smrtna nesreča. _ _______________ Iz Ribnice pišejo: Ponesrečil silija, notarja, ki je bil kolo- se je v gozdu Janez Prelesnik vodja velike banditske družbe iz Goričevasi 13. Ko je klestil v Siciliji, zajedno s 400 njego-!drva, se mu je en hlod prevr- vih pristašev. nil tako nesrečno na trebuh in ne brambe od Medvod do Laz, in katere načelnik je še danes naš šestdesetletnik. Jožef Arhar je bil tudi podžupan občine Šentvid in je dal iniciativo za napeljavo vodovoda za pod-občino Vižmarje. -o- Mrtvec v potoku. Dne 11. m. m. so našli v Ži-£ah pri J\onj?cah v potoku Koprivnica truplo nepoznanega moškega, ki je ležalo v 15 cm globoki vodi. Mrtvec ni kazal nikakih znakov nasilja, ležal je pa v potoku približno 48 ur, predno so ga odkrili. Pri njem so našli 18 dinarjev drobiža, pa nobenih drugih listin, po katerih bi bilo mogoče ugotoviti identiteto; tudi ljudje, ki so si ga ogledali, ga niso spoznali. Izginil je neznanokam tesač Ileršič Jernej iz Jurjevice 51 pri Ribnici. Ljudje so mnenja, da je utonil, pa menda ne bo res, ker so ga v vodi že zaman iskali. DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. ljali po teh-le cenah: 500 Din 9 9.45 1.000 Din ______ . S 18.60 2,500 Din .....I 46.25 5.000 Din 92.00 10.000 Din . _____f 183.00 100 lir ... $ S.20 2nn lir ... $10.10 500 lir .... 124.25 1000 Ur .......... -----$47.50 Pri večjih svotah poseben p o putt. Poštnina ie v teh cenah že vraSo- Zaradi nestalnosti cen je nemogoča vnaprej cene določevati. Merodajna so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila ae izvršujejo po pošti al) pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POSIUATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Piama in pošiljke naalovite na: ZAKRAJSEK & ČEŠARK 455 W. 42nd ST„ NEW YORK. N. T. - > KM ERI KAN SKI SL'0 VENEC i ntjttarejli tlortodd liit S Ameriki. u Uat&nevljcn leta 1891. Izhaja Ttak dan razna nadelj, toa- deljkor in dnevcrr po praznikih, . Izdaja in tlaka i \ EDINOST PUBLISHING CO. Naslov nrcdnistra in npraT*] 1849 W. 22nd St., Chicago, UL Telefon; Canal 0091. r ' ■ - A-Naročnina! Za celo leto _._ Za pol leta _2.50 Za Chicago, Kanado In Evropa J Za cela leto ____ 6.00 Za pol leta __ 6JO Tine first and the oldest Slovenian newspaper in America. Established 1891. Isaned daily, except Sunday, Monday. «nd the day after holiday*. Published by? EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: Canal 0098, Subscriptions: For one year____$5.00 For half a year_ 2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year __________ 6.00, For half a year__ 3.00 GLAS IZ GARY, IND. DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlspi na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo Številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisdv uredništvo ne vrača. POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu zn&ci, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Beseda o starostni pokojnini. Star in izdelan. Otroci odrastejo in gredo, poženijo in pomožijo se in morajo skrbeti za lastne težave, ki jih jim nalaga življenje. Pride dan, ko je prileten mož odslovljen za vedno. Služil je zvesto in delal mogoče četrt stoletja,tretjino ali pa morda celo j j o 1 stoletja. Industrijske razmere zahtevajo hitrejših moči, bolj urnih prstov, teles in misli. Stari delavec je že težko slišal, bil je že gluh. Njegov vid je že oslabel in ni več, kar je bil. Njegove kretnje so počasne in trde. Ko je slabel, so mu zniževali plačo. In sedaj je prišel čas, ko je še plača, ki je komaj zadostna za hrano, prevelika za oslabelega moža, ki je postal le breme in nadloga za družbo. Njegovo delo ni več upoštevanja vredno, še drugim je v nadlego in v spodtiko in je še nevaren življenjem, ker ne vidi več, ne sliši več. Tako je postal neraben, kakor polomljen stol ali., pokvarjena kolnica. Mesece in mesece hodi okrog in stari mož išče dela — vsako deio bi sprejel, naj bo tako ali tako, naj plačajo, kakor malo hočejo. Toda vse je zastonj. Pogled na njegovo sivo glavo, njegov skrivi jen hrbet, njegove trde in okorne kretnje, in vsakdo odgovori: "Sorry, old man, but we have nothing for you ..." Nazadnje poidejo še skromni prihranki. Začne si izpo-sojevati na vknjižbe na mali domek, za katerega sta z ženo hranila vse dolgo življenje. Shramba za jedila je prazna. Kredita ni za oslabelega starega delavca in ni upanja kako drugo delo. Kaj sedaj? Sirotišnica tam za hribom. Sledi razdvoj z družico, s katero sta skupno živela 40 ali 50 let, s katero sta dajala življenje drugim, jih vzgojMtf TiVbdpravila v svet. O kruta usoda! Taka je slika priletnih izdelanih delavcev. Za nje se nihče ne briga, le godrnjajo nad njimi, češ, da so v nadlego. Kdor temeljito premisli vse to, premisli, da delavec pusti svoja mlada leta, svoje najboljše življenje v tovarni ali majni in so ga skozi življenje težile razne življenske težave kot bolezni. nesreče itd., ter ni imel nikdar prilike, da bi .si kaj prihranil za stara leta, ta spozna, kaj je delavec na stara leta, ko mu opešajo telesne moči. Človek je in kot tak del človeške družbe, ki je delal vse življenje za druge, a na svoja stara leta nima potrebnih virov, da bi vsaj zadnje dneve svojega življenja preživel, kakor se za človeka spodobi. Zato je potreba, da se za take zavzame država in jim pomaga na način, ki je praktičen v takih slučajih. Po enih krajih imajo industrijske družbe ustanovljene takozvane kom-panijske pokojnine. Te vrste kompanijske pokojnine kajpada niso kar bi morale biti. Delavcu, ki gara trideset in več let in ko onemore, šele dajo malo pokojnino, ki je bolj podobna miloščini, kakor pravi pokojnini. Prava pokojnina bi bila edino, ako bi iste imela v svoji upravi država in bi iste delila one-moglim in starim delavcem v državi. V ta namen bi morala zbirati od podjetnikov gotove prispevke, ki bi se stekali v državni pokojninski fond. Podjetniki pa bi sami prispevali in deloma od delavcev zahtevali dotične prispevke za pokojninski fond. Na ta način bi bili deležni pokojnine tudi delavci, ki bi delali v več krajih. Pokojnin privatnih družb pa so deležni samo oni, ki so delali za gotove družbe 25 ali 30 let in več. — Kdor je imel smolo, da se je po 10 ali 15 letih sporekel s predpostavljenim v tovarni ali majni in je bil odpuščen, je s tem logično zgubil privilegije do pokojnine. Kar pa je krivično. Ako je tak delavec že v letih in morda nima več 10 ali 15 let sposobnosti za težka dela,, tak potem na noben način ne more priti več do pokojnine, kljub temu, da je moral delati in garati vse življenje, kakor oni, ki je delal 25 ali 30 let na enem samem mestu, vedno za eno družbo. V tem je krivica. Zato pa je prava rešitev za to vprašanje edino to, da se ustanovi državno pokojnino za stare onemogle delavce. Država naj skrbi za nje, pa naj tudi skrbi, da bodo delavci prispevali v ta skupni pokojninski fond primerno, na drugi strani pa delodajalci, za katere delavci garajo in jim kopičijo profi-te. Druge poti ni. . Naravnost sramotne pa je, da pokojnino splačujejo družbe na tak način, kakor to delajo sedaj. To ni pokojnina, temveč miloščina. Dobiš jo pa le, če pustil kapitalistu vsa svoja leta in svoje življenje. Ne dobiš jo, kadar si potreben, ampak če si toliko let garal za nje, da si jim to, kar si prejel in kar bos v obliki miloščinske pokojnine še na stara leta prejel, najmanj trikrat zaslužil. Tak je kapitalistični pokojninski sistem.^ * Mala podjetja pa sploh pokojnine dati ne morejo, ker jim tega sedanji konkurenčni gospodarski sistem ne dovoljuje. Zato je le malo onih, ki na stara leta sploh dobe kako pokojnino, kljub temu, da so jo morda še bolj potrebni, kakor oni, ki jo dobivajo. Zato pa ni druge poti, kakor da država ze]0 0vzdi nil Zato 'e tu vzame v roke in uvede splošni pokojninski sistem za onemogle ze,° z lgni,"____^ U in stare delavce v državi. V več državah je predloga za državno delavsko pokojnino pred zakonodajami. Odvisno je, kako jo bodo državne zakonodaje sprejele. Ako bo imelo delovno ljudstvo v zakonodajnih zbornicah dovolj prijateljev, ki bodo simpatizirali z njimi in njihovimi potrebami, bodo take postave prej ali slej sprejete. Dokler pa bodo v zakonodajnih zbornicah sedeli delavstvu sovražni zastopniki, toliko časa pa bo vsak boj zastonj. Zato je pa eminentne važnosti, da delovno ljudstvo pro-jBčuje politiko, posega v politiko in si zbira za zastopnike naklonjene ljudi. Gary, In d. Priloženo pošiljam $5 za e-noletno naročnino za list A. S., ki se irii je radi tako lepih povesti in drugih zanimivosti, ki jih prinaša, tako priljubil, da bi ga težko pogrešal, če bi ga mi ustavili. Tukaj ni dosti Slovencev, je pa več bratov Hrvatov, ki so tukaj zelo močni. Hrvatska kolonija v Gary se računa okrog 5000 Hrvatov. Imajo svojo župnijo, kjer pastiruje z lepim uspehom naš ugledni rojak Rev. Judnič, kateri je to župni- sila tukaj sredi marca ter pustila mlademu paru Mr. in Mrs. Mike Burja zalo in pridna hčerko. Starišem naše čestitke! Želim vsem bralcem in bralkam t^ga lista vesele velikonočne praznike. Mary Swan. -O- JUGOSLOVAN USTRELJEN? Hurley, Wis. Te dni se je vršila tukaj porotna obravnava proti Charles Coxey-u, ki je ustrelil nekega Nick Mehelicha, ki bo, če smemo soditi po imenu, najbrže Jugoslovan. Ustrelil ga je na neki farmi kot nekakega sumljivega bandita ali kaj, tako se poroča. Porota je deputy še- di zelo čislan med svojimi žup-Ijani. V Gary je bilo pred jeklar-sko stavko' zelo prijazno, kar;nfa oprostila, češ, da je iz služ- pa zdaj ni več ker za časa stav- jbenih ozirov ravnaL D- H VESTI IZ SLOVENSKEGA RIMA. Joliet, 111. -Cenjeno uredništvo: — Prosim, da uvrstite ta skromni dopis v predale našega priljubljenega lista Amer. Slovenca. ^ršuli Ambrose na 1207 Center St. ter jima pustila v dar zalo hčerko. Od tukaj jo je za-jvila proti Broadway k družini Frank in Mary Božič in ju obdarovala s krepkim sinčkom. jKer ta prebrisana ptica navadno le po noči deli svoja darila, Časi se spreminjajo v člove- !jj je težko slediti. Kam je po škem življenju, tako se je tudi tem odšla, mi ni znano. Ko bom nekaj nepričakoyanega zgodilo 'zvedel, se bom pa spet oglasil, pri nas v Jolietu. Dne 4. mar- | Pozdrav vsem čitateljem Am. ca sem poročal veselo novico, Slovenca! Poročevalec, kako je gospa Štorklja pridno obiskovala našo naselbino. Poročal sem, kakšno veselje je zavladalo pri družini Ant. in Mary Škul, kjer so dobili zdravega in krepkega sinčka. Veselje se je pa spremenilo v žalost. PRIZNANJE DOPISNIKU AM. SLOVENCA. ke so jeklarski magnatje im-( portirali črnce, ki so se v velikem številu ustanovili v tem mestu. To pa jemlje naselbini ugled. > Delavske razmere so sedaj nekako srednje. Nekateri oddelki v jeklarni obratujejo stalno, nekateri pa le nekaj dni v tednu. Zaslužek je boVi slab za težko delo, ki ga mora delavec opravljati. Pozdravljam vse rojake sirom Amerike in tebi, vrli list, pa želim, da bi se razširil v zadnjo slovensko hišo v tej novi domovini! J. Š. TO IN ONO IZ ŽELEZNEGA OKROŽJA. prireditev in zabav za društva in druge koristne narodne namene. Vaš list se mi zelo dopade radi lepih jedrnatih člankov, kakor tudi vse drugo je zanimivo in A. S. je sedaj hvalevreden list. Posebno nas zanima, kadar se oglasi naš newyorski Janez, ki vedno poboža našega pijanega Petra, ki urejuje laž-njivi liberalni dnevnik. Ta ga pa zna. Le tako naprej, Janez iz New Yorka! Le nič se ne straši atatovih škricev na Cort-landtu. In ravno tako tudi Vi, g. urednik, le naprej po začrtani poti, mi smo z Vami in za Vami. Nič ne dajte, pa naj ata in Peter od jeze popokata. Voščim vsemu osobju pri Am. Slov. vesele velikonočne praznike, kakor tudi vsem čitateljem tega najboljšega slovenskega lista v Ameriki. Zvesta naročnica A. S. Ely, Minn. •Iz urada za rudarstvo v državi Minnesota se poroča, daf ima ta država še najmanj za 100 let dovolj rude v svoji IZ WASHINGTONSKIH ČEV IN DOLIN. GRI- Valley, Wash. Precej časa že ni nobenega dopisa iz našega- daljnega Wa-shingtona, ki je najbolj zapad-na država Združenih držav. Pa nikar ne mislite, da je nam zmrznila tinta. Da, marsikomu je zmrzovala, a po pravici povedano, zdaj imamo pa že pravo ljubko pomladno vreme. — Regrat nam že raste. Tudi pomladne rožice nam že cveto ter ptički nam oznanjajo pomlad. , Farmarjem se je pa tudi odprlo delo na polju. Pripravljajo se za setve. Pridne gospodinje pa tudi že sejejo solato in Milwaukee, Wis. V št. 61. A. S. sem čital z za Mlada mati je prišla zdrava iz nimanjem dopis izpod peresa druga zgodnja semena, bolnišnice sv. Jožefa. 14 dni po j Mr. Luke Urankar. Prav pošte- I Novic prav posebnih nimam porodu je pa zbolela in dne 30. no in odkrito je povedal napa- za poročati ker imamo zdaj marca jo je Bog vzel k sebi v dalcem na katoliška društva v postni čas. Altarno društvo je starosti 23 let, prevideno š sv. naselbini. Le večkrat s takimi imelo skupno sv. obhajilo 27. zakramenti. Zapustila je žalu-[dopisi ali članki na dan, pa bo marca. Drugo nedeljo meseca jočega soproga in malega otro- tudi med nami kmalu drugače, aprila pa ima moško in mlade- čička, ki je zdaj v oskrbi stare mame pri družini Škul. Rajna zapušča tudi še žive svoje starše, Martina in Katarino Plut, dve sestri in brata. Pokojna Mary je spadala k društvu sv. Frančiška Šaleškega št. 29 K. S.K.J., katerega članice so jo spremile na zadnji poti. Sprevod se je vršil 2. aprila s peto sv. mašo v cerkvi sv. Jožefa, katero so darovali naš častiti g. župnik J. Plevnik ob obilni u-deležbi občinstva in sorodstva iz Chicage in Jolieta. Blagi ženi mir in pokoj, ostalim naše sožalje! -Tako se vrsti veselje za žalostjo in obratno. Gospa Štorklja ljubi našo slovensko naselbino. Obiskala je Markota in Barbaro Plut na 1221 Vine St. in jima pustila čvrstega sinčka, katerega so z velikim veseljem sprejeli. Od tukaj je s svojo torbico nadaljevala svojo pot in se ustavila pri Valentinu in Pri nas v Milwaukee v resni- niško društvo Imena Jezusove-ci smo prepopustljivi. Nasprot- ga skupno sv. obhajilo. niki delajo kar hočejo, mi pa samo gledamo. Ne bratje,treba se je tudi braniti, ako smo napadeni. Jaz sicer tudi poznam tistega Tomaža, ki je do zadnjih časov pihal v komunistični rog, zdaj pa se pajdaši s socialdemokrati, ker mu tako bolj nese. Napadal bi gotovo rad v svojem listu, pa si misli, to bi mi škodovalo, je bolje, če pošljem v Chicago napad na naša katoliška društva. In tako delajo chikaški in milwauski brezverci roka v roki proti našim katoliškim društvom. Pretečeno leto smo imeli meseca marca sv. misij on, katerega je vodil slovenski duhovnik Rev. Joseph Polak. Tudi letos bi bilo dobro, da bi slišali božjo besedo v slovenskem jeziku. V katoliškem oziru seveda napredujemo slabo, ker nam manjka voditelja, slovenskega duhovnika, ki bi nas vodil in zbiral skupaj v društva itd. — Blagor naselbinam, kjer imajo svoje duhovnike, ki skrbijo za društva itd. Pred dobrimi 14 dnevi je mesto Spokane dobilo novega škofa. Tako Jma Spokanska Mr. Urankarju pa vsa čast, škofija mladega, zelo nadarje-da se dobi še med nami sloven- nega cerkvenega pastirja in ski mož, ki se ne straši zago- j voditelja Kristusove vere. Nje-varjati javno resnico! 'govo ime je Rt. Rev. Charles D. Pozdrav vsem milwauškim jWhite. Želimo mu obilo božje-Slovencem! Naročnik, ga bogoslova v njegovem delo- vanju za katoličanstvo. Teta Štorklja se je tudi ogla- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! IZ URADA PODRUŽNICE ST. 6 S.Ž.Z. Barberton, O. Naša podružnica lepo napre- zemlji. V takozvanem distrik- duje j? je velik° zanimanje za tu Lake Superior so lansko leto spravili na površje 60 milijonov ton rude. A kljub temu so delavske razmere po rudnikih čez dalje slabje. Mehaniki in drugi še imajo obstanek. Navadnih delavcev pa bo vedno manj, ker spodrivajo jih stalno stroji. V tukajšnem mestu bodo zgradili nov hotel, ki bo stal $125,000. Hotel Bo urejen zelo moderno in bo namenjen za izletnike, ki prihajajo zlasti v poletnih dneh v našo ljubko Minnesoto. Nekdo se zaletava že dalj časa tudi v našega preč. g. župnika v Žarkometu. Tisti "Gaj-žli," kakor se podpisuje, svetujem, da ne kali miru v naselbini. Če ne se bomo oglasili drugi in povedali svetu, kdo in kaj je gospod "Gajžla." Pa naj še to-le povem, da lovska statistika države Min-nesote .beleži, da se je tekom zadnje lovske sezone ustrelilo 23,691 srn in srnjakov v Min-nesoti. Premog, najden na železnem okrožju. Te dni so našli in se njo. Članice pridno agitirajo in se je že več novih oglasilo, da bi rade pristopile k naši podružnici. Zatoraj tem potom naznanjam, da se bo prihodnja seja vršila 10. aprila ob 4. uri popoldne na domu sestre Frances Gradišar, 242 Center St. v Barberton, O. Na to sejov>naj pripeljejo članice svoje prijateljice, da jih vpišemo. Lahko pa tudi kar same pridejo, katere hočejo pristopiti, sprejete bodo z veseljem. Pripeljite tudi seboj dekleta, za vse bo dovolj veselja. Torej le na noge žene in dekleta! Pridite vse na sejo dne 10. aprila, to je v nedeljo. Na svidenje! Frances Stanger, tajnica. evelethčantpozor ! V današnji številki so objavljeni na četrti strani lista oglasi Evelethskih trgovcev in obrtnikov. Naše čitatelje opozarjamo na te oglase, da jih naj natančno prebero in ko bodo kupovali razne potrebščine za velikonočne praznike, jim pripo- pričeli zanimati v St. Cloud za ™čamo, naj se spomnijo na te premogovno žilo, ki so jo tam trgovine in na.i kupijo pri njih odkrili. Stvar je v preiskavi in ako premogarski eksperti pro-najdejo, da je premog obsežen in da bi se splačalo načeti in otvoriti rove, bo to v gospodarskem oziru silno veliko pomenilo za naše železno okrožje. S tem bi bilo tudi več dela za naše rudarje. Vsem vesele velikonočne praznike! Stari Elycan. -o- IN KAKO SE IMAJO NAŠI V NEW YORKU ? New York, N. Y. Cenjeni g. urednik :—Priloženo pošiljam celoletno naročnino zase in za mojega brata v stari kraj, kateri mi piše, da se mu Amer. Slovenec nadvse dopade radi lepega in zanimivega berila. Kakor drugod, tako tudi pri nas sedaj v postnem času se pripravljamo na veselo Zveli-čarjevo Vstajenje. Takoj po praznikih pa bomo imeli več atala. svoje potrebščine. — Omenite jim, da ste videli njih oglase v listu in to jih bo veselilo, kajti zvedeli bodo, da njih oglasi so imeli uspeh in na ta način bodo ob drugih prilikah še tem rajši podpirali Vaš list. Obenem se pa tem potom najprisrčneje zahvaljujemo našima vrlima zastopnicama, Mrs. Johana Kastelic in Mrs. A. Nemgar, ki so se potrudile za oglase. Hvala Vam, drage zastopnice! Vaša zasluga je, da vodstvo lista lahko izdaja večji list in da več raznoterega berila svojim čitateljem. Bodi Vam na tem mestu izrečena iskrena zahvala za trud, ki ga doprinašate za katoliški tisk. To pa naj bo za vzgled tudi drugim naselbinam, kako se lahko pomaga listu do bolj obširnega izdajanja. -o- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" 'POTOP' Fr. R. Chateaubriand. Moj sin, ti poznaš muke, s katerimi divjaki mučijo vojne ujetnike. Krščanski bla-govestniki so, z nevarnostjo svojega življenja in neutrudljivo ljubeznijo do bližnjega, že pri več rodovih dosegli, da namesto groznega sežiganja nastopi še dosti mifo suženjstvo. Muskogulgi še niso sprejeli te navade, toda precejšen del se jih je izrekel v njen prid. Da bi se o ti važni zadevi posvetovali, zato je Miko sklical Sašeme. Peljali so me na kraj zborovanja. Ne daleč od Apalašukle se je vzdigova-la na osamljenem hribu zborovalnica. Trije krogi stebrov so tvorili lično stavbo te ro-tonde. Stebri so bili iz zglajenega in izrezljanega cipresnega lesa; bili so višji in debelejši in pa manj številni, čimbolj so se približevali sredini, ki je bila zaznamovana z enim samim stebrom. Z vrha tega stebra so izhajali kosi drevesne skorje, ki so pokrivali, razprostirajoč se tudi nad vrhovi 9 drugih stebrov, hišo v obliki pretrgane pahljače. Svet se zbere. ^ Petdeset starcev v ogrinjalih iz bobrove kože se razpostavi na stopnicah proti vratom paviljona. Načelnik sedi v sredi med v plamen palminega balzama ter daruje solncu. Trojna vrsta starcev, matron in voj-nikov, svečeniki, oblaki kadila in aantev daje posvetovanju velezanimivo krasoto. Zvezan sem stal v sredi zbora. Ko je da- "Oče orel, ti imaš razum lisice in previdno počasnost želve. S teboj hočem skleniti prijateljsko zvezo in skupno bova vsadila drevo miru. Toda izpremenimo šege svojih prednikov s tem, kar imajo pogubnega. — ritev končana, izpregovori Miko in pripro- ' Imejmo sužnje, ki naj obdelujejo naša pošto razloži zadevo, zaradi katere so se *—---------x — njimi, držeč v roki pipo miru, ki je napol izpregovori tako: poslikana za vojno. Na desni strani se razvrsti petdeset žena, oblečenih v krilo iz labudovih peres. Vojni poglavarji, ki imajo tomahavke v roki, peresa na glavi in roke in prsa poslikane s krvjo, se vstopijo na levo stran. Ob srednjem stebru gori ogenj posvetovanja. Prvi čarovnik, ki je obdan od osmih varovalcev svetišča, oblečen v dolgo "obleko, m ima na" glavi nagačeno spvo, natrese zbrali. Potem vrže v dvorano modro ovratnico v pričevanje tega, kar je rekel. Nato vstane neki Sašem iz rodu Orla in "Oče Miko, Sašemi, matrone in vojniki štirih rodov Orla, Bobra, Kače in Želve, ne izpremenimo ničesar na šegah svojih prednikov, sežgimo jetnika in ne omehku-žimp svojega poguma. To je navada belo-kožcev, ki se vahi vsiljuje in ta more biti le pogubna. Dajte mi rdečo ovratnico, ki naj vsebuje moje besede. Jaz sem govoril." In dn vrže med zbor rdečo ovratnico. Ena izmed matron vstane in pravi: lja in ne poslušajmo več krikov jetnikov, ki pretresajo materinska prsa. Jaz sem govorila." Kakor vidimo ob viharju, da se morski valovi razbijajo, kakor vzdiguje vrtinčast veter jeseni suho listje v zrak, kakor se pri nenadni povodnji bičje Meschacebeja klanja in zopet vzdiguje in kakor velika čreda jelenov, ki v notranjosti gozda buči, tako se je zbor gibal in mrmral. Sašemi, vojniki in matrone so govorile okrog in okrog ali pa vsi skupaj. Interesi se niso ujemali, mnenja so bila različna, svet se je mislil že rabiti, toda nazadnje je zmagal stari običaj in obsojen sem bil v smrt na grmado. Neka okoliščina je zakasnila moje mučenje: "Praznik mrtvih" ali "gostovanje duš" se je bližal. Navada je, da med dnevi, ki so ti ceremoniji posvečeni, ne sme noben jetnik umreti. Izročili feo me strogi straži in brez dvoma so Sašemi hčer Sima-gana odstranili, kajti nisem je več videl. Medtem so prišli rodovi iz okolice, nekateri še več kakor 300 ur daleč, da bi praznovali "Gostovanje duš." Na nekem oddaljenem kraju so zgradili dolgo kočo. Na določeni dan so prebivalci vsake koče izkopali ostanke svojih očetov iz njih zasebnih grobov in obesili so skelete po stanu in družinah na stene "skupne dvorane prednikov." Vetrovi (vihar se je bil namreč napravil), gozdovi in vodni padci so zunaj bučali, medtem ko so starci raznih rodov med seboj sklepali pH kosteh svojih očetov pogodbe miru in zavezništva. Petek, 8. aprila 1927. "AMERIKANSKI SLOVENEC' Kanada. Saslc., Canada. PišeiRev. A. Mlinar, Hodgeville, (Dalje.) Nedelja je prišla. Sicer pride nedelja vsak teden, pa ne med pogane v tujih deželah in med kristjani se praznuje na različen Hačin v posameznih deželah. V mladosti praznovali smo nedeljo doma drugače kot jo praznujemo sedaj tukaj in bržkone jo sedanja mladina y starem kraju praznuje tudi drugače kot smo jo svojčas mi. Mi smo jo praznovali tako, kakor jo škof von Ketteler opisuje v evoji knjižici "Več veselja." On pravi: "Nedelja je pravi božji dan, ki nima druzega gospodarja kot Boga in pa milo Folnce. Kako krasen je ta dan, ki združuje naravno in nadnaravno veselje v eno veselje v Bogu. Zjutraj božja služba, po kateri hrepeni vsaka pravična duša, popoldan razveseljevati je v prosti naravi, ki ta dan sama na mičen način hvali Boga." V Ameriki se nedelja zelo upošteva kot Gospodov dan. Kako tuje je Amerikancu, ko bere o Jugoslaviji, da so na nedeljo bile tam volitve! Ameri-kanec je naravno ljubosumen na čast nedelje in se mu stari kraj kaj mal zdi, ko izvršuje državljan svoje državljanske dolžnosti tedaj, ko bi imel spol-novati svoje dolžnosti proti Bogu. Za nas rojene v starem kraju, so vprašanja Amerikan-cev, zakaj volijo tam v nedeljo, naravno poniževalna. Ta vprašanja ne pridejo tako pogosto od katoličanov, ampak od protestantov. Evropa je po večini katoliška in katoliška cerkev fih pri tem vedno dobi v dvojni meri, čeravno je prav nedolžna. Volitve se tudi v Nemčiji in na Francoskem vršijo navadno ob nedeljah, nad čemur se pro-testantje tukaj zgražajo. Nekdaj ni bilo tako in tudi sedaj nI nobenega vzroka za to. Samo je treba volitve urediti kakor v Ameriki in vse bo šlo bolj?' kot gre sedaj. Vsaj bodo ob delavnikih volitve izgledale kot kak praznik in bodo dale nek vz višek državljanskim dolžnostim in še bolj pa državljanom samim, da ne padejo v posmeh nekatoličanom in pa-ganom. Zamuda dela je figov izgovor. Posebno delavstvo bi se moralo tega veseliti, ker dobi en dan več pokoja in vendar navadnp dnevno plačo, katero jim morajo podjetja priznati. Amerikanec dobro ve, kaj mu je nedelja. Njemu je nedelja pravi počitek in prijeten oddih. Zjutraj božja služba, popoldan pa razvedrenje. Posebno Amerika je v tem oziru vabljiva. Jaz tukaj ne menim samo katoliško službo božjo, ampak ono vseh verskih prepričanj. V nedeljo zjutraj vse drvi v cer kev. Samo so katoličani zgodnji, protestanti pa prav pozni. "Gospod," mi je rekel nek amerikanski protestant, "jaz poznam vse katoličane, ki sta nujejo na naši cesti. Kadar ne morem spati zjutraj, pa zapa- stem. Žoganje — baseball — je ameriško mladino popolno hipnotiziralo. Kjer je igra, tam je mladina. Tam je smeha in vpitja na cente in tone. Razven tega je dosti glasbe in celo premične slike, tako da je nedelja nekaj zelo vabljivega in prijetnega za vse sloje ameriškega ljudstva. Kanadska nedelja je malo drugačna od prijetne ameriške. Zvedel sem to prvo nedeljo, ko sem vprašal za 'Sunday paper.' Dobil sem odgovor, da bi ljudje doma ostajali, namesto šli v cerkev. Nekako čudno se mi je to zdelo, kajti nedeljski časopis bil mi je vedno ljub prijatelj in zavoljo njega še nisem zamudil svoje maše! V nedeljah je tukaj prav vse zaprto. V mestih je le ena lekarna odprta. V hotel se še pride, ne pa v tobakarno. Premične slike, teater, koncerti, baseball, sploh vse javne zabave so izključene v nedeljah. Vse je ti- okno. Kdor gre mimo z molit-venikom ali pa vsaj praznično oblečen, ta je katoličan." Žgodnje ali obhajilne maše se vršijo ob petih ali šestih zjutraj. Drugi pa, ki so bili bolj vpreženi v soboto zvečer, grejo k pozni sv. maši, ki se navadno vrši ob desetih ali pol enajstih. " To je vseskozi peta maša z dolgo pridigo in navadno z blagoslovom. Ženske, ki so bile pri spovedi zjutraj, so vsaj za to nedeljo bolj skrbno pripravile južine za drage, katere je vzelo ves čas za osebno okrasitev, ki pa so vendar še z najboljim automobilom prišli v cerkev, ko so gospod župnik ravno začeli o ofru govoriti. Razlika misli gospoda župnika in pa večine njega poslušavcev je le ta, da gospod zopet nimajo denarja za cerkev in šolo,, medtem ko je drugemu ravno na potu v cerkev počila cev na kolesu in je sedaj prav v zadregi. Popoldan potem pride na vrsto prvo nedeljski časopis in za izdajo šaljivih podob se že trga mladina; gospodar pobere iz vseh kotov razne pole političnih in gospodarskih novin in je zadovoljen, da ima mir. Popoldan je mladini pravi raj; tukaj in tam so igre na pro-1izvanredno dolgočasna in za, mladino naravnost nadloga. — Kolikokrat sem pomiloval mladino, ki je pošeskavala po mestnih tlakih brez vsakega u-panja na kako žogno bitko, kajti zmiraj je bila nevarnost, da bi jih ne zasačil mestni polip. Ker je stagnantni prote-stantizem tukaj v premoči, pač ni upati kaj boljšega. Pri njih se gre kakor pri farizejih za črko, ne pa za duh. "Ne Črka, ampak duh je, ki oživlja." — Ampak to je njim nerazumljivo. Ta strogost ima eno dobro, in to je, da v nedeljah nikdo ne sme delati niti žito spravljati, če se bi tudi huda ura bližala. Vendar v zadnjem času opazujemo neko spremembo; že začenjajo z golfom in žoga-njem in tudi s koncerti. V pro-vinciji Quebeck, ki je popolno katoliška, se nedelja praznuje kakor v starem kraju. Katoliška cerkev se pač ravna po sv. pismu, ki pravi, da Bog ljubi veselo srce. Izven tega razpolaga ona še z nadnaravno močjo, s katero odvzame potrtim težo vesti in njim da za to mir in srečo duše. To je pravi vzrok, da je nedelja v katoliških deželah vedno bila dan veselja in počitka. Zgodovina nam poroča, da so katoliške dežele vedno bile dežele neprestanega veselja in zadovoljno-sti, dokler so ostale zveste cerkvi. Porok za to so nam seda-(Dalje na 5. strani.) lim cigareto in gledam skozi j ho in mirno kot grob. Nekaj ljudi gre na sprehod in tudi avtomobili so še srečno ušli nameravani postavi, naj se gazo-lin ne prodaja v nedeljah. Or-todoksni protestanti niti povesti ne čitajo v nedeljah, je proti dobrem okusu čitati kaj druzega kot sv. pismo. Dopoldne so seve cerkve natlačene, ampak ne zavoljo te puritanske nedelje, temveč ker so Kanad-ci zelo verni. Popoldan je pa v> f> »> s> ž> » ž> t> <£*&j Michael F. Teplicky — odvetnik — Old Elks Bldg. Phone: 64 eveleth, minn. Zeli vsem vesele velikonočne praznike; i? •s i mm m»-El n n i uilSB&J UiilLUiUiUl llli-UJi LULU LLLLU mm f lUJtUiiilUUli]! Htm umi li i i'l m mniujr LJ 11114 ftiLLl liti || »lililLL LJ Iti I UxM u H1HUH' LLil U 81111» I OLLLi IU-J UL »Htttt I i UtlU Lil! H lili Uiliilil Mftiuiij 13 uu- HJU1U!) pumi Range Hardware Furniture Co. THE WINCHESTER STORE 319 Grant Avenue EVELETH, MINN. Phone: 10 Vsem odjemalcem veselo Ale-lujo! Rojaki posečajte to trgovino! Vesele Velikonočne praznike — želi vsem — The First National Bank ki je najstarejša., najvarnejša in najmočne jša banka na EVELETH, MINNESOTA VLAGAJTE PRI NJI SVOJ DENAR! R. & R, Garage S. E. RAJANEN, Prop. Prodaja znane autoje! Buik Postrežba •jr točna \ v vseh ozirih Dr. L. W. Kukar — DENTIST — EVELETH, MINN. Phone: 2t>8 VEROilE'S BUILDING 214^ Grant Avenue Se priporočam vsem rojakom v naklonjenost in obenem želi vsem vesele velikonočne praznike! Glejte, da bo vaša električna žica v hiši ali kjerkoli pravilno napeljana. Eveleth Electric Service First Nat. Bank Bldg. Phone: 375 Vsake veste električne potrebščine. Vsem vesele praznike! ČEVLJE za celo vašo družino, dobite najboljše v naši trgovini. Pridite in oglejte si naše zaloge, predno kupite vaše čevlje drugje. The Resman Shoe Store 420 Pierce Street EVELETH, MINN. Vesele praznike vsem! Dr. D. J. Lommel — DENTIST — Posluje v znani Peterson Bldg. Phone 138 EVELETH, MINN. Želi vsem veselo Alelujo! Phonc: ti7o 118 Grant Avenue EVELETH, MINX. The Model Store Sam Press EVELETH, MINN. Vsem odjemalcem in vsem prijateljem vesele in zdrave velikonočne praznike! Pridite in oglejte si naše spomladanske obleke z dvojnimi hlačami. m Wm. Isiancarrow 102 Grant Avenue EVELETH, MINN. Prodajalna tobaka, sladščic drobnarij in raznih magazinov. Vsem vesele praznike! CHEVROLET Stepetich Bros. 506 GRANT AVENUE Phone: 499. EVELETH, MINNESOTA PIRESTONE AUTOJE GUMIJE — VULCANIZIRANE. j Se priporočame rojakom v naklonjenost! Dr. F. T. Farley — DENTIST — Posluje v Miner National Bank poslopju. Želi vsem vesele velikonočne praznike! VESELE in BLAGOSLOVLJENE VELIKONOČNE PRAZNIKE želi vsem Matt Primosich EVELETH, MINN- WIITAMAKI'S Vodilna trgovina p zlatnino na * EVELETH, MINN. 213 Grant Avenue v Phone: 94 VESELE PRAZNIKE želi vsem ! Peoples State Bank EVELETH, MINN. Varna in zanesljiva banka za vloge in vse! VESELE PRAZNIKE želi vsem City Drug Store The Rexal Store EVELETH, MINN. HELPS HARDWARE CO. EVELETH, MINNESOTA. — Železnina, barve in športne stvari. — POGREBNIK, ki se priporoča Slovencem za vse slučaje. Phone: 58 1 Želi obenem vsem vesele velikonočne praznike! PODPIRAJTE NAVEDENA PODJETJA ■SE ■Mrvi Petek. 8. aprila 1927. ffiyi p" T11 r' fi ''^'7 i 5= 'AMERIKANSKI SLOVENEC" .j ^'rn1' iteateas i ■ i" MODERNIZIRANJE SWETE DEŽELE. (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. Zedinjenih Državah Severne Amerike sedež' joliet ill Nale geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik.......................GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St, Joliet, I1L I. podpredsednik........JOHN N. PASDERTZ, 1425 N. Center St., Joliet, I1L II. podpredsednik...JOS. PAVLAKOVICH, 39 Winchell St., Sharpburg, Pa. Glavni tajnik__________________________JOS. SLAPNIČAR. 311 Summit St., Joliet, JU Zapisnikar.........................PAUL J. LAURICH, 512 N./Broadway, Joliet, 111. Blagajnik..........................SIMON SHETINA, 1013 N. Chicago St., Joliet, I1L Duhovni vodja_____________REV. JOSEPH SKUR, 123—57th St., Pittsburgh, Pa. NADZORNI ODBOR: ANDREW GLAVACH, 1941 W. 22nd St., Chicago, III. JOSEPH HORVAT, 745 Summit St., Joliet, 111. JOSEPH MEDIC, 823 Walnut St., Ottawa, 111. POROTNI ODBOR: PRANK PAVLAKOVICH, 28 School St., Universal, Pa. ANTON ŠTRUKEL. 1240 Third St., La Salle, 111. JOSEPH KLEMENČICH, 1212 N. Broadway St., Joliet, 111. -O—;- Do dne 1. jan. 1927 je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku $46,481.91. Palestina — £ola puščava, tupatam kakšna umazana vasica, razvaline, prebivalci večina ovčji pastirji in prosjaki — na večih krajih je zgledalo še nedavno, kot pred 2000 leti, ko je tod hodil naš Odrešenik — je danes modema dežela. Mr. Max Delfiner, večkratni milijonar, Žid, je tukaj postavil veliko tovarno za svilo. Delfiner pravi, da v teku petih let je nastala tukaj velikanska sprememba — ni več puščava, temveč prijazen lep kraj — Palestina stoodstotno židovska domovina. Električne centrale so napravili tudi v Jaffi, Haifi in Tiberiji, vsi stroji so že na mestu. Drugo leto bodo tukaj napeljali vodo in dežela bo preskrbljena z lučjo in električno silo, ki bo gonila kolesa po raznih tovarnah. Jeruzalem, sveto mesto, je popolnoma spremenjeno. Le tam, kjer je najsvetejši prostor za nas kristijane, tam bo ostalo kakor je — ali pa le malo predrugačeno.. Vse okrog so nove moderne hiše — mesto ima dober vodovod in vse u-dobnosti. Letno zasadijo do Cel načrt za moderniziranje Jeruzalema pa ne bodo mogli izvršiti tako kmalu, iz enostavnega razloga — pomanjkanje KANADA. (Nadaljevanje s 3. strani.) nje protestantovske dežele, ka-jtere je nedelja takorekoč za- gotovine. Prebivalci mesta sa.pustila in ž njo je zmanjkalo le revni ljudje, katere ne sme- tudi veselja in zadovoljnosti. jo obdavčiti več, kakor so jih že. Število prebivalstva v Jeru- Veliki petek je v Kanadi zapovedan državni praznik; vse počiva, kakor v nedeljah. Ta zalemu je zadnje dve leti ze- dan grejo tisočeri protestanti lo narastlo. V sveto deželo pa še vedno prihajajo novi naseljenci. Naseljeniška postava je v katoliške cerkve obiskat božje grobove. Božji grob umiluje nasprotstva verskih prepričanj. Napeljali so semkaj vodo iz štiri tisoč dreves, s tem zado-reke Jordan, ki daje moč elek-! biva ta kraj tisto slikovito zu- Prosimo Slovence in Hrvate, v državi Illinois in Pennsylvania, da v svo jih naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo ter ga pridružijo Družbi sv. Družine. Za ustanovitev društva zadostuje 8 članov(ic). Sprejemajo ae moški in ženske od 16. do 55. leta, otroci od 1. do 16. leta. Zavaruje se lahko za $250.00 ali $500.00. Ko dosežemo število 2000, se fviia zavarovalnina na $1,000.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00. Poleg smrtnine se zavaruje tudi za razne poškodbe in operacije. • ROJAKI, PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINE1 -______________i ■ t-----■ -m---r IMENIK in naslovi krajevnih društev Družbe sv. Dnižine. Št. 1. Društvo sv. Družine, Joliet, HI.; — Predsednik George Stonich, SI5 X. Chicago Street, tajnik Frank \Vodic, 501 Lime Street; blagajnik Joseph Gcršich, 401 Hutchinson Sc. Vsi v Joliet, 111. Seja se vrši vsako zadnjo nedeljo v mesecu, v dvorani ' ire šole sv. Jožefa, ob 1. uri pop. Št. 2. Društvo sv. Družine, Mount Olive, 111.: — Predsednik Mike Golda-uh, tajnik in blagajnik Sam Golda-sich, P. O. Box 056. Vsi v Mount Olive, III. Seja se vrši vsako drugo ncdt ljo v mesecu. Št. 3. Društvo sv. Družine, La Salle, Il!.: _ Predsednik Frank Mišjak, 1253 Second St., tajnik Anton Kastigar, 11-40 — 7th St., blagajnik John Šctina, 1142 — 5th St. Vsi v La Salle, 111. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu, v šolski dvorani sv. Roka. ob i. uri popoldne. St. 4. Društvo sv. Družine, Bradley, 111.: — Predsednik George Krall, P.O. Fiox 462, tajnik lolm Zaje, P. O-I'ox 55, blagajnik Deniel Raich, P.O. Box 284. Vsi v Bradley ,111. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mcsecu. Št. 5. Društvo sv. Družine, Ottawa, HI.: — Predsednik Jakob Simonič,' 1 r>24 X. Pine Street, tajnik Frank Po-1 'mčich Jr., 1021 Mulberry St., blagajnik Frank Lass, 1206 Chestnut Street.! Vsi v Ottawa „111. Seja se vrši vsako ^ sredo po tretji nedelji v mesecu, v( Math Bayukovi dvorani, ob pol 8. uri zvečer. Št. 6 Društvo sv. Družine, Wau-kegan, 111.: — Predsednik Frank firom, 901 Commonwealth Ave. \Vau-b-an. 111.: tajnik Joseph L. Drašler m!.. (><) Tenth St., North Chicago, 111.; blagajnik Joseph Drašler, 66 Tenth St. North Chicago, 111. Seja se vrši vsako pr\<> nedeljo v mesecu v novi šolski d\orani na Tenth St. ob 1. uri popol. Štev. 8. Društvo sv. Družine, Rockdale, HI.: — Predsednik John Panian, 416 Bellvicw ave. Tajnik in blagajnik Anton Anzeic, *522 Moen ave. Vsi v Rockdale, III. Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu. Št. 9. Društvo sv. Družine, Chicago, 111.: — Predsednik Michael Žu-Kel. 5636 S. Maplewood Ave., tajnik Gorge Hušich, 2131 W. 21st Place, blagajnik Joseph Lašieh, 1847 \V. 22 n d St. Vsi v Chicago, 111. Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu, v cerkveni dvorani sv. Štefana, vogal S. Lincoln in 22nd Place. Št. 10. Društvo sv. Družine, South Chicago, 111.: — Predsednik in bla-Kainik Frank Cherne. 2672 E. 79th j St.. tajnik Anthony Motz, 9630 Avenue "L". Vsi v South Chicago, 111. Se-ia >c vrši vsako četrto nedeljo v meseni. Št. 11. Društvo sv. Družine, Pittsburgh, Pa.: — Predsednik Joseph Pavlakovičh, 39 Winchell St, Sharps-burg, Pa., tajnik John Flajnik, 5156 Carnegie Ave., Pittsburgh, Pa., blagajnik Mathew Balkovec, 5641 Carnegie Ave., Pittsburgh, Pa. Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu, po Št. 12. Društvo sv. Cecilije, Joliet, 111.: — Predsednica Marie Klepec, 901 Scot t St., tajnica Josephine Erjavec, 1013 X. Chicago St.. blagajničarka Jennie Xemanich 1015 Raynor Ave. Vse v Joliet, 111. Seja se vrši vsako 'lrugo nedeljo v mesecu, ob 2. uri po-noldne v dvorani stare-šole sv. Jožefa. Št. 13. Društvo sv. Ivana Krstitela, Chicago, 111.: — Predsednik John Horvath, 2050 W. 23rd Street, tajnik Steve Foys, 1929 W. 22nd Place, blagajnik John Denslia, 2730 Arthington St. Vsi v Chicago, 111. Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani sv. Štefana, vogal So. Lincoln St. in 22nd Place. « Štev. 14. Društvo sv. Lovrenca, East Pittsburgh, Pa.: — Predsednik George Mikctich, P. O. box 353, East Pittsburgh. Pa. Tajnik ]olin Pavlakovieh, 1617 Ridge Ave., N. Braddock, Pa. — Blagajnik Peter Malek. P. O. Box 1198 East Pittsburgh, Pa. Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v Hungarian Hall, 338 Beech St. Št. 15. Društvo sv. Srca Jezusa, Ottawa, 111.: — Predsednik John Doerr, 640 Forth Street, tajnik in blagajnik Joseph F. Madic Jr., 1123 Pine St. Vsi v Ottawa 111. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v Joseph Madicovih prostorih. Št. 16. Društvo sv. Terezije, Chicago, 111.: — Predsednica Mary Kreme-scc, 2323 S. Winchester St., tajnica Anna Skala, 1818 W. 22nd Place, blagajničarka Clara Foys, 1920 W. 22nd Place. Vse v Chicago, 111. Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu, v cerkveni dvorani sv. Štefana. Št. 17. Društvo sv. Terezije, Ottawa, 111. — Predsednica Josephine Bra-dish, 804 Jackson St.; tajnica Kathe-rine Bayuk, 528 Lafayette St., blagajničarka Katherine Lenac, 820 First Street. Vse v Ottawa, 111. Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v dvorani Math Bayuka. Št. 18. Društvo sv. Družine, Springfield, 111. — Predsednik Math Barbo-rich. 1504 So. 15th St.; tajnica in blagajničarka Agnes Barborich, 1504 So. 15th St. Vsi v Springfield, III. Seja se v r" i vsako četrto nedeljo v mesecu, v Slovenski dvorani. 15th in Laure St. OPOMBA: Ta imenik se priobči v listu po enkrat na mesec. Ako kateri izmed u-radnikov spremeni svoj naslov, naj to naznani na glavni urad D. S. D. po društvenem tajniku. Ravno tako naj se naznani ako kateri najde kako pomoto. da se ista popravi. tričnim turbinam. Napeljani so vodovodi, preje puščava zdaj lepa moderna mesta. Kjer so nekoč po pesku potovale karavane kamel, kjer so bila pota takorekoč nedostopna, tam so zdaj lepe ceste; mesto počasnih kamel, dirjajo tukaj avtomobili — policist pa dela red, kakor se to vidi v velikih ameriških mestih. Taka je zdaj sveta dežela. Delfiner ima tovarne za svilo v Avstriji in Rumuniji. Pravi, zakaj bi je ne imel tudi v Palestini, kjer lahko nudim svojim rojakom — judom, priliko, da kaj zaslužijo. Delfiner pa obeta še več. Pravi, kjer je zdaj zaposlenih IGO ljudi, jih bo v najkrajšem času delalo tisoč. V Palestini namerava sviloprejsko industrijo razviti, da bo prišla na tako stopinjo, kakor je danes v Lyonsu. Žid je Orientalec, tako pravi Delfiner. V Palestini se bom razvijal — svobodno, tako kakor bi se .ne mogel nikjer drug- | je na svetu. Tukaj se počutim doma — njegova je ta zemlja. V Palestini vidi Delfiner veliko bodočnost za Žide. Potrebujejo le denarja — veliko denarja za razvijanje poljedelstva in . industrij«.- Veliko je že narejenega — a delo se je šelfe začelo. Židi, kakor je vsem znano, eden drugega podpirajo. Tudi za moderniziranje Palestine so prispevali in še vedno prispevajo velike vsote, brez teh bi danes bila Palestina, kakršna je bila — puščava. nanjost, ki jo je imel za časa Salomona, ko je bil na višku slave. Še je ostalo par le-banonskih cedar, katere skrbno čuvajo. To drevje je znamenito omenja se ga v pesmih in povestih, ki spominjajo na čase, ko je Salomon zidal svoj velik tempelj. Na hribu oddaljenim štirideset milj severno od Jeruzalema so napravili velik rezervar za vodo. Tukaj je neizčrpen studenec, ob katerem je počival David in napajal svoje ovce. Iz tega rezervar j a nase-sajo dnevno do 200,000 galon vode. Napravljen imajo tudi načrt, za krasne parke in vrtove ter sprehajališča. Razpadajoče starodavne stavbe popravljajo. Tržne prostore, kjer jc bila preje le nesnaga, so osna-žili in skopali jarke, kamor se odteka voda. pa tudi tukaj stroga. Vsaka, Teda.f se tudi protestanti spom-družina, ki se naseli, mora i-,nijo bolj kot kadarkoli, da so meti najmanj $2500 kot jam-'oni naši ločeni bratje. Mičnost stvo, da bo v stanu preživljati in privlačnost praznikov vsako se sama. j leto privede mnogo nekatoliča- Več milijonov dolarjev .po-!"0?" z°pet nazaj k materi cer" šljejo vsako leto Židi v Pales- ^ °m sPoznaJ"°' kolik° du-tino. Ta denar se nabira med sevne srece in miru zSub\jajo premožnimi Židi, ki so zelo ra-,,zven cerkve- ved«> so dodarni in radi pomagajo svo-jimel1 v življenju mnogo sreče, jim ljudem, ko si zidajo svoja'ampak srečni niso bilL Dal domovja na svojih tleh, kjer'Boff' da bl se nilh mnogo vrni" je njihova — domovina. |l0 111 bl z nami m0^H P™zno-_Q__| vati vsako nedeljo tako, kakor | jo Bogomil Goltz prav po otro- meh za smeh. Tako ali tako. — Sluga čisti na hodniku stotnikovo obleko. K njemu pride neznanec ter ga prosi, naj nese stotniku pismo. Sluga odda stotniku pismo, v katerem je bilo pisano: "Če pojde po sreči, dobro, če ne pojde, tudi dobro." Stotnik vsebine ne razume, zato reče slugi, naj možaka privede k njemu. Sluga se kaj hitro povrne in v eni sapi javi stotniku: "Temu lopovu je šlo po sreči. U-kradel je vašo uniformo!" -o- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" 'POTOP' ...................................................................................f* SLOVENSKA PRALNICA j ČjŠ Prinesite perilo k podjetju, kjer je dobra postrežba in delo prvo- | vrstno. Mi napravimo vaše perilo belo ko sneg. Ne vporabljamo | "kodljivih kemikalij, najsibo perilo še tako tanko in delikatno, prav nič | se ne pokvari. Le ena poskušnja in prepričali se boste, da ie naše delo = brez konkurence. Vozniki pridejo na dom po perilo, pokličite •,-- Canal 7172 ali 7173 g — s Naše'geslo Je: "Dobra in solidna postrežba." Za delo jamčimo! | PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO. 1727 West 21st Street, Chicago, 111. | :miwiiHnptmi»miiiniiiumm»niimniiiHOun»m -0- ŠIRITE AMER. SLOVENCA. PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom se priporočamo za naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve. Pokličite Telefon: Roosevelt 8221. LOUIS STRITAR 2018 W. 21st Place. Chicago, 111 jčje opisuje: "V nedeljo nič ni ikakor v drugih dneh, vse je j novo, vse je blago. Nedeljo Črpamo iz jutranje zarje; ptičice jo naznanjajo rano s petjem, ki je lepši od navadnega dne. Solnčni žarki jo posijejo v našo dušo. Ta dan sta truplo in duša drugačna. Srce je vzvišeno in narava nam naznanja, da je to dan Gospodov, katerega je ustvaril v čast svojemu sinu, da bi ga proslavil al cel svet in vsi narodi. Ustvaril je nedeljo iz ljubezni v slavo svojemu od mrtvih vstalemu Sinu. Veselo Alelujo vsem čitate-Ijem! -o- ORIGINALEN BERAČ. Po Poljanski cesti v Ljubljani je hodil te dni čuden mož: na hrbtu je imel ogromno grbo. glava pa mu je bila vsa povita v cunje in šarpijo kakor turban. Mož je pridno pritiska! na kljuke in prosil vbogajme. pa tudi na cesti je zastokal pred tem ali onim, naj se ga usmili. In res mu je dal dinar, oni dva, tretji mogoče ničesar (za takim je mož navadno debelo pljunil in neka j zamom- ljal predse, kakor kletvico ali kaj drugega). Tako se je mož priber-ačil do Ambroževega trga, kjer ga je ustavil stražnik. In mož je moral na policijo. Tu pa so dognali, da je njegova grba narejena iz starih cunj in tudi glava, da mu je še cela. Mož, ki si je priberačil že kakih petdeset dinarjev, se piše Franc Černe in je bil že desetkrat kaznovan zaradi beračenja. Doma je iz Spodnje Slivnice. Star je petdeset let, toda kljub temu ima, kakor dopoveduje, vse polno telesnih napak: gluh je, slabo vidi, še govoriti ne zna pošteno itd. Samo da so na policiji mnenja, da je s temi hibami približno isto, kakor z njegovo grbo. -o- SlRITE "AMER. SLOVENCA'* NAZNANILO. Nihče, razun naših pooblaščenih zastopnikov (ic), ki se ne izkaže s pisanim dovoljenjem upravništva našega lista, nima pravice nabirati oglasov za list Am. Slovenec. Uprava lista ne sprejema nobene odgovornosti v takih slučajih. Uprava "Amer. Slovenca." V KANADO 4* 4* 4* Vam dobimo zanesljivo Vaše sorodnike iz starega kraja v mesecih marc, april, maj, junij in julij, pa tudi jamčimo za vposelnost. Amerikanci, ki želijo farme so dobrodošli vsaki dan. Mi smo Kanadci in imamo stalni urad v Regini že čez 20 let. Slovenska pisma naslovite na "Rev. A. Mlinar, Steelman, Sask., Canada." Simon & Oberhoffner — NOTARJI ETC. — 1717 11. Ave. Regina, Sask., Canada j. 7ar T b b RADA BI ZVEDELA kje se nahaja moj bratranec Frank Ribič, doma iz Rake na Dolenjskem. V Ameriko je odšel pred 20 l,etL Slišala sem, da je oženjen in lastuje farmo. — Prosim rojake, če kdo ve za njegov naslov, da bi mi ga javil, za kar mu bom zelo hvaležna. Vincencija Levičar, u-smiljena sestra v Vojniku, Slovenija, Jugoslavia. ZAKAJ TRPETI? Revmatične, nevrulgične in bolečine tniSicah so hitro odpravljene s primen uporabo &PAIN-EXPELLERJA4 Tvorniika znamka reg. v pat. ur. Zdr. dr. Glejte, da dobite pristnega—slffvnega 1 več kot 50 let. -Zahtevajte SIDRO trorniško znamk* NAZNANILO IN PRIPOROČILO. . Vsem našim naročnikom, kakor tudi vsem drugim rojakom po državi Pennsylvaniji, New Yorku, Connecticut itd. naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Anton Jaksetich, kateri'je pooblaščen pobirati naročnino in oglase za lista Amer.^ Slovenec in Ave Maria. Obenem prodaja tudi Družinsko Pratiko za leto •1&27 in vse knjige naše knjigarne. Rojakom ga prav toplo priport)čamo> da mu gredo na roko in pomagajo širiti katoliški tisk. Uprava Amer. Slovenca. "Najboljše delo za manj denarja" Nobenega izgovora za slabe zobe. Časi o bolečinah pri zdravljenju in popravljanju zob so minuli, pa tudi stroški za dentistovo 0000<>0<>0<)<)00<>00<><>00<)00^ Dr. P. A. Tominec: Jaz se postim, kadar se hočem, 'se glasi stalni odmev v proti- "Dobro, priznavam potrebo iverskih časopisih, kadarkoli se premagovanja samega sebe," jkak katoliški duhovnik pregre-tako bi morda odgovoril eden p1 ^oper šesto božjo zapoved, ali drugi, "toda zakaj cerkev |Da> sedanji čas .ie — hoteč o-ne pusti vsakemu prosto, da se Pravlclti sv°l° razbrzdanost — premaguje, kadar sam hoče, ne Proglasil celo za načelo, da se spolno zrel človek mora izživeti ter da je potem takem zahteva katoliške cerkve., naj njeni iduhovniki žive zdržno, narav- pa baš ob petkih in postnih dneh." Lahko bi sicer na to odgovoril in vprašal: Zakaj pa so države predpisale ob vojni nekatere dni post in niso tega |nost Protinaravna, nenaravna prepustile prosti volji svojih iin nemogoča, torej tudi nemo-državljanov? Pa pustimo to. rallla in za človeštvo pogubna. Znano je, da človek nima sa- Zadeti h°ee.io naši nasprotniki mo telesa, ampak tudi dušo. S seve v Prvi vrsti duhovnike, toda istočasno zadenejo vse, ki postom samim je pravzaprav predvsem zadeto telo in čutna |žive v samskem nagnjenja. In vendar je telo le orodje duše. Marsikdo bi pri tem lahko pozabil, da je samo-premagovanje predvsem namenjeno dušni vzgoji. Cerkev pa nima namena, vzgajati samo telo. ampak hoče vzgajati celega človeka, telo in dušo.* To skuša doseči s tem, da predpisuje svojim udom post ob nekaterih dneh zato, ker jih s tem uči pokorščine in jih obenem spominja na skrivnosti Jezusovega življenja. Vsak pa, ki količkaj pozna duševne zmožnosti človeka, ve, da je najvažnejša duševna sila njegova volja, ki jo krepimo s prostovoljno pokorščino. Da je pokorščina potrebna, o tem ni dvo.jbe, potrebna je v družini, v šoli, v državi. Ako bi nje ne bilo, bi človeška družba sploh ne mogla obstati. Govorim o prostovoljni pokorščini, kakor jo iz- stanu čisto, naj so duhovniki ali lajiki. moški ali ženske. Vsem namreč, ki so samski, veleva božja, ne cerkvena zapoved, da žive tudi čisto in zdržno. Lajiku, ki se ni zaobljubil Bogu, da hoče vedno samsko živeti, je sicer dano na prosto, da stopi v zakon, če hoče, a dokler tega ne stori, ga veže šesta božja zapoved, da živi čisto. Mnogi pa ostanejo vse življenje samski, in vsi ti so po božji zapovedi v vesti zavezani, da žive čisto in zdržno življenje. In kdor očita duhovnikom nenaraven in nemogoč boj, ta mora prav isto očitati vsem, ki so samski. -o---- NEVAREN GOLJUF. Ljubljančanom in prebivalcem Št. Vida pri Ljubljani je še v dobrem spominu rafinira-na tatvina, ki jo je izvršil lan-vršujejo svobodni ljudje, in ne jsko leto v Dravijah neki Josip o takozvani suženjski pokor- (Lombar. Meseca avgusta i. 1. je ščini, ki se boji le kazni in tega Lombar prišel na stanovanje imena niti ne zasluži. Ni je 'svoje sestrične Pepce Kavni-stvari na svetu, ki bi jo človek jkarjeve v Dravljah, kjer je bolj ljubil kakor svobodo, in ni 'imel spravljene nekaj obleke, je stvari, ki bi današnjemu sve- 'prosil je Pepčino mater, naj tu bolj manjkala kakor močna jmu da obleko, kar mu je rada volja. dovolila. Lombar, ali kakor mu To dvoje prinese Človeku po korščina. Svoboda ne obstoji v tem. da človek more vse napraviti, k čemur ga vabi njegovo nagnjenje, poželenje ali strast, ampak v tem, da se sprosti samega sebe in svoje sebičnosti. Le tisti je povsem svoboden, kdor ima v oblasti tudi svoje nižje sile in strasti, da ga ne o-virajo pri delu za višje cilje. In močno voljo, kdo jo ima? Ali mar tisti, ki pravi, da lahko dela, kar hoče? Ne ta, ampak tisti, ki zna, če treba, žrtvovati tudi svojo voljo. Ni lahko žrtvovati svojega nagnjenja, ni se lahko odpovedati slasti raznih čutov; najtežje je pač žrtvovati lastno voljo. V pokorščini pa človek prinese na žrtvenik najdražje, kar ima, lastno voljo. Saj tistemu, ki zna žrtvovati voljo, nobena žrtev, nobeno premagovanje ne bo več težko. Pridobil si pravijo domači, Pepe, je vzel iz skrinje obleko, hkrati pa tudi sestričinih 10,000 Din, ki so bili Ravnikarjevi zaupani od raznih mestnih dobrodelnih zavodov v svrho nakupa živil. — Pepca Ravnikarjeva, ki je istega dne ravno nakupovala na Gorenjskem živila, je opazila tatvino šele zvečer, ko se je vrnila domov. Njena mati je takoj osumila ljubeznivega nečaka Pepeta Lombarja, da je on ukradel denar. Toda za Pe-petom že ni bilo več sledu. Pobegnil je na Hrvatsko, kjer je zagrešil več večjfh goljufij. — Radi treh velikih denarivh goljufij je izdalo sodišče v Vin-kovcih za njim tiralico. Ljubljanska policija je zvedela, da se je Pepe vrnil v Ljubljano. V soboto, 12. marca dopoldne so policijski stražniki in detektivi obkolili hišo njegovega očeta v Spod nji Šiški, nato pa preiskali je oblast nad nižjimi telesnimi j vso hišo. Junaškega Pepeta in s prostovoljno pokorščino tu- Lombarja so našli v očetovem di nad višjimi duševnimi nag- stanovanju, skritega— pod po-; njen ji. Zato prav piše že ime- steljo. Takoj so ga uklenili in novani vzgojeslovni pisatelj odvedli na policijsko ravnateij-Forster: "Kdor zna slušati, zna stvo, kjer ga je -zaslišal polici j-tudi prav zapovedovati. Zapo- ski nadzornik Žajdela, nakar vedovanja se človek ne nauči z je moral elegantno oblečen in zapovedovanjem, ampak s po- zastavni mladenič, z uklenjeni-korščino. Kolikor močnejšo vo- mi rokami, na katerih seveda ljo kdo ima — ima jo pa tisti, niso smele manjkati rokavice, ki zna slušati, — toliko bolj v zapore v justični palači. Sodi-more s svojo voljo vplivati na šče pa ima z njim dolg račun, voljo drugih in jih voditi." ki bo poravnan šele pred _ To svobodo in močno voljo prihodnjo poroto. želi katoliška cerkev vzgojiti v j _o__ svojih udih s tem, da jih nava- NAJBOGATEJŠA NEMKA FR. E. PALASZ ja z določenimi kratkimi premagovanji k pokorščini in s UMRLA. Na Bavarskem je umrla naj- Frank EL — POGREBNtK — —Merchants, advertise "Amerikanska Slovenec." 1910 West 22nd Street, Chicago, 111- . Telefon: Canal 1267 — Na domu: Rockwell 4882 tem k vsemu, kar iz pokorščine , bogatejša ženska na Nemškem, izvira, tfiso li naredbe katoli- j neka gospa Charlston, vnuki-.ške cerkve času primerne? ' nja znanega Schichaua, ki ima * * * .'velikanske ladjedelnice v Ham- Devištvo in celibat katoliški burgu. Njeno premoženje zna- cerkvi več škoduje kakor koristi. ša 50 milijonov mark t. j. 750 milijonov i dinarjev. Žena goto-'Katoliška cerkev je sama ' vo ne bo imela za pogrebom kriva vsega pohujšanja," tako . nobenega "žalujočega' 'dediča.