Številka 299. Trst, v torek 30. oktobra 1906. Tečaj XXXI. IV Izhaja vsaki dan ;idl ei ledeiish ii prazmiKJii ct 5. irt oD^oiEdElim o» 9. irl stmtnt. Posamične Stc-Tilte ar prodajajo po 3 nvfl (6 stotin k) ▼ mnogih tobakarnah v Trstn in okolici, Ljubljani, Gorici, Sranju, Št. Petru, Sežani, Nabreiini, 8v. Luciji, Tolminu, A.idovBčini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. (*ae oglasov Be računajo po Tratah (Široke 73 mm, visoke t'% mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stot. ; ta osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov : u £0 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrat K 20, vsaka nadalje a vrsta K 2. Mali oglcei po 3 at. beseda, najmanj pa po 40 stot. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave ^'iinost". — linčuje i»e ir.klju&o le upravi ,,Edino«itj,:. Glasil« političnega društva „Edinost" za Primorsko. I&roialna xnaft& u vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 nesece ti 5. — N* naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozir* Vsi dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista. Nefrankovan pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je poSiljati na upravo UREDNIŠTVO: mL Giorgto^Salattl 18. (Narodnt Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastni: konsordj lista „£dino*t". — Natisnila tiskarna konsorcijs lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio G alatu St. IH. 55CSSS PoStno-hranllnlčnl račun it. 841.652. ■ i TET.ETOH »tov. 1)07. - Mesečna prilega: SLOVENSKI TEHN9K Demokratizacija. (Po „Učit. Tovarišu".) Ko je tinančni minister Korvtowski predložil dunajski zbornici proračun za leto 1 *mj7.. je v svojem govoru poudarjal tudi po trebo praktiške izobrazbe. To potrebo nagla-š;»jo dandanes govorniki vseh strank in na vseh zborih in shodih. Prihodnje leto dobi Avstrija enoindvaj-set novih srednjih Sol. Taka pomnožitev teo-retiških učilišč je napotila finančnega ministra, daje dejal: „V tem, da vzgajamo ljudi, ki ;im praktiško delo ne bo glavna stvar, vidim pač neko prednost, katere gotovo ne smemo prezreti. Vendar pa ne sme biti prevelik odstotek takih ljudi, že zato ne, ker hočejo živeti povečini od države in njenih dohodkov i ker je vs.'ij za sedaj državna potreba kandidatov za državne službe več nego pokrita. Za to pač mislim, da bi si pridobili oni gospodje. ki so se že tolikokrat nesebično in t »žrtvovalno zavzeli za želje in stremljenja prebivalstva in se izkazali tako prave prija-%-lje izobrazbe in kulture, nevenljivih zaslug. ko bi svoj vpliv uporabili v to, da široke :;iase pouče o veliki koristi, ki jim jo daje n-ukliška izobrazba na strokovnih šolali vsake vr-te. kakor na obrtnih, trgovskih, kmetijskih iu podobnih šolah. To bi bilo tem bolj po-111 bno. ker je v industriji velika potreba vi-šjih delavnih sil, ki se jim ponuja v materialnem oziru prav lepa eksistenca"4, Tem besedam dostavlja celjska „Domovina** resnično trditev, da nimamo Slovenci najmanjše nepotrebne ^ole. da se nam je treba še z vsemi silami boriti celo za najnujnejše, zakaj na Štajerskem. Koroškem, v Istri in n:t Tržaškem nimamo niti toliko, kolikor je potrebno za kulturni eksistenčni minimum. l*o pravici trdi „Domovina", da je sra-uota za državo, v kateri se narodu, ki hrepeni po izobrazbi, sistematiško zapira pot do omike in napredka, in hudodelstvo je ono nečuveno postopanje nasprotnikov, ki sojšolsko vprašanje, ki je zgolj kulturno, izpremenili in ponižali v politiško vprašanje. Pride doba, ki lo zaslepljenost sedaj gospodujočih plemen v Avstriji dostojno oceni in da njih politiki ono ime, ki ga edino zasluži: barbarizem ! Slovenci nimajo niti zadostnega števila osnovnih šol, nič srednjih in nič strokovnih šol. Dosledno jih prezirajo in zapostavljajo. Na poti k napredku stoje vse možne zapreke. Zato smo Slovenci zaostali, ker smo morali zaostati za srečnejšimi tekmeci. Ti se nam zaradi tega posmehujejo in izkoriščajo našo zaostalost v gospodarskem oziru. Besede finančnega ministra so za Slo- člen je minister Koryto\vski, vence simpatične, če smemo sklepati iz njih, da naznanjajo novo dobo, dobo demokratizacije našega šolstva. Skrajni čas je, da se tudi v Avstriji začenjajo posvečati najboljše sile praktiškim poklicem, praktiškemu delu in ne samo takozvanim učenim, zgolj teoretiškim stanovom. Tak preobrat bi pospeševal demokratizacijo naših šol, naše državne uprave, našega časnikarstva. Pripomogli bi zdravi pameti do da nam dejanski dokaže, je li voljna dati tudi Slovencem priliko, da se v strokovnih šolah bolj izobra-avstrijskega zijo za praktiške poklice? Slovencev je na stotisoče, ki nimajo n. pr. na Štajerskem niti ene trgovske, nobene obrtne in nobene kmetijske slovenske šole, ki pa plačujejo v denarju in v krvi toliko davka kakor njih srečni sosedje, ki imajo vsega v izobilju. Dajte tudi temu avstrijskemu narodu vsaj majhen del tega, do č e s a r ima pravico! Le na ta način je možno priti do pre- veljave in z nje načelom spravljivosti med! pričanja, da ne eksistuje avstrijska enako- narodi, brez katere ni možen pravi napredek ne na gospodarskem, ne na prosvetnem polju. Današnja državna uprava je v rokah teore- pravnost samo na papirju, ampak da z enako dobroto objema vse narode. Znano geslo „Justitia — fundamentum regnorum" ne sme resnica tiško izobraženega uradništva, ki se čedalje biti ironija, ampak biti mora blažena bolj izolira in čedalje bolj okaineneva v posebno kasto, kf nima s praktiškim življenjem nikake zveze, nobene prave simpatije s prak-tiškimi poklici, ker jih ne pozna in ni imelo nikdar prilike, da bi jih spoznalo. Zato postajajo državni uradi bolj tvornice za reševanje aktov, nego oblastva, ki bi imela voditi, nadzorovati in regulirati produkcijo novih vrednosti na vsakem polju človeške delavnosti. To odtujevanje je pa škodljivo, in treba ki so dobri poznavalci teh ran, teh nadlog Iz Hrvatske. ZAGREB. 27. oktobra 1900. Teža političnih interesantnosti se je nastanila v Budimpešti. In ni čuda 40-letna pošast s parazitskim svojstvom je desinticirana dihom svobodnejega naroda. Ranjeno telo naroda hrvatskega so začeli zdraviti ljudje, mu napraviti konec. V državni upravi je treba odkazati mesta tudi praktiško izobraženim ljudem, tehnikom, trgovcem, industrijalcem, obrtnikom, poljedelcem itd. Samo tako bo možno, da se ustvari ona vez med delujočim prebivalstvom in upraviteljstvom države, ki je potrebna, ako sicer z nado do vspeha. in nevolje, ki so tudi sami o prilikah občutili težino in brutalno ostrino paševanja starega režima. Novi ljudje novih idej nova moč pod imenom „novega kurza", prihajajo v položaj, da morejo vsaj započeti z delom na merodavnih mestih za blaginjo narodno in hočemo uspešno napredovati, namesto da eden drugega oviramo., kakor je to dandanes. Ta demokratizacija uradništva bo pa Naši delegatje v Budimpešti so kontrolirali zakon o povspeševanju domače industrije in niso posezali dalje, nego da so preprečali žaljenje nagodbe ter da so popravljali v PODLISTEK. Kaj je hipnotizem? Navodilo, kako lahko vsakdo hipnotizira. Po raznih virih sestavil M. L. možna, ako se demokratizujeta smislu hrvatsko-ogrske nagodbe. Pri vsem tem parlament in vlada. Le ko bo vlada! So se posluževali svojega hrvatskega jezika v rokah parlamentarnih ministrov, bo možno in zahtevali so, da se jim vsi spisi, ki se v tudi v tem oziru misliti na potrebne reforme. Demokraški parlament in demokraška vlada bo pa tudi avstrijskim narodom nasproti pravičnejša in ne bo več stala na poti gospodarskemu in kulturnemu razvoju, temveč ga bo povspeševala po svojih najboljših močeh. Spozna namreč tako jasno resnico, ki jo današnji mogočneži v svoji sebični zasleplje- parlamentarnem poslu tičejo Hrvatske, dostavljajo v hrvatskem jeziku. In da mi pripovedujemo to le tako na lahko stran, čudili bi se, kako so ti dogodki v obče mogli postati „dogodki", in kaj je na tem, da je vsa javnost v Hrvatski in Ogrski, pa tudi po ostalih krajih toliko govorila o tem ? ! Reklo bi se, da saj oni vrše le svojo najelementarnejo dolžnost, a njihov nastop ni nosti nočejo videti, tla je država tem mogoč- j prišel morda ob kakem težem državnoprav-nejša, čim bogatejši, čim zadovoljnejši in; nem vprašanju, da bi se tako mogla najti čim bolj p r osveti j eni so njeni narodi. Toda, kakor jo to spoznanje preprosto in jasno, vendar je, do njega še dolga pot. kaka posebna važnost. Nu, pri nas v Hrvatski je — po zaslugi prošlosti — postalo vse „dogodkom*', tako ker odvračajo pozornost od pametnega dela tudi umevanje vestnega vršenja svoje dolž-politiške osebne in strankarske strasti. Naša in naših poslancev dolžnost pa je skrbeti za to, da damo priliko vladi, katere Vrednost hipnoze. a) Hipnoza kakor zdravilo. V prvih letih, takrat ko se je izvedelo o uspehih šole v Nanci-yu, se je hipnoza zelo precenjevala, ker so mislih, da so z nje dobili sredstvo zoper vse bolezni. Skušnja pa je reducirala to visoko leteče upanje do primerne, pametne mere. Hipnoza nikakor ne more nadomestiti vseh drugih zdravstvenih metod in zdravil, in proti organskim boleznim ostane takorekoč brez moči, dasiravno zamore psihično vpljivati tudi pri teh. Premalo pa se vpošteva hipnoza v njenih vplji-vih kakor zdravilo pri funktionelnih obolenjih ; pristaši sugestivne terapije poročajo namreč o zelo lepih uspehih pri najrazličnejših boleznih. Po Bernheim-u, Forel-u, \Vetterstrand-u in drugih so bile ozdravljene ali vsaj izboljšane različne bolezni kakor : Bledica in mesečnost. Histerija, neurasthenija, celo epilepsija. Nespečnost in po hudih sanjah moteče spanje. Ponočni strah in nočno močenje otrok in mnoge druge. Število boleznij, katere s sugestijo povoljno odpravljajo, raste vedno bolj. S tem, da se s pomočjo sugestije poboljša oziroma zopet nanovo pridobi slast in spanje, je veliko pomagano bolnikom s takimi boleznimi. Znano je, da se s pomočjo hipnoze lahko narede nekateri deli telesa neobčutljive n. pr. ustna votlina, meso pri zobeh in se tako lahko vrše operacije brez bolečin. b) Hipnoza kakor vzgoje valno sredstvo. Zdravilno vpljivanje sugestije pri posamičnih bolestnih navadah kakor alkoholizmu, mortizmu, onaniji kaže na pot dobre službe, katero pričakujemo od hipnoze na polju vzgoje. Resnično je hipnoza za pedagoga mogočno sredstvo vzgoje in gotove slabe navade, nesramnosti in slaba nagnjenja, ki se nočejo umakniti niti z lepa niti z grda, se dado odstraniti po hipnotičnih sugestijah. Znamenite uspehe omenja francoski zdravnik dr. Voisin, ki je nravno poboljšal več oseb s pomočjo hipnotične sugestije. Tako se mu je posrečilo napraviti iz neke deklice z nosti ! Kako mizerno luč meče vse to na neravne in samozvane narodne zastopnike, da niso v vsem času svojega vladanja niti enkrat odprli ust, da bi se čulo vsaj toliko, obstoji-li sploh še Hrvatska! Kakor da je Hrvatska najsrečneja dežela na svetu, ki nima nikakih potreb, ki celo tako močna, d a jej ni izrcrpljenja, ne škode ! No ni enkrat se niso dvignili, da bi preprečili žaljenja in kršenja naših pravic, nasprotno, se svojim vedenjem so še pomagali, da se uzakonijo. In to je trajalo leta in leta. Demoralizacija je zastrupila vse javno življenje in zdelo se je že, da je narod izgubil vsako odporno silo! Kako čudo torej, da se sedaj enkrat zdi „velik dogodek" čin, ki je res čisto naraven — ali prvi te vrste, do sedaj nenavaden, nepoznan celi generaciji. Najglavneje pri tem je vspeh, a ravno tega smo bili doslej v Budimpešti najmanje navajeni. Že tekom zadnjega tedna so imeli čitatelji tega lista priliko doznati potankosti razprav in vspehe Hrvatov v skupnem saboru, pak so mogli uvideti, da je njihovo delo v Budimpešti še le započelo in sicer ob predmetih laglje naravi. Nu, sedanje vedenje daja podlago nadi, da bo njihovo delo vspe-šno tudi ob kočljivejih in težavnejih vprašanjih. Princip „novega kurza" jc : voditi politiko vspehov", ter urejati temu primerno svojo taktiko. Na temelju dobrih vspehov, z borbo za možne stvari in z akomedovanjem obstoječim odnošajein namerujejo ustvariti vspeh svoje politike, ki nič manje ne stremi za največimi pridobitvami naroda, istotako kakor oni, ki bi hoteli, da jim kakov ,.deus ex macliina" uresniči zadnji cilj. Zdi se, da Madjari umejo naše ljudi ter da se tudi oni. osupnjeni v prvi mah, začenjajo pobliže zanimati za njih ter jih ceniti kakor prave zastopnike naroda. Naklonjeno razpoloženje do Hrvatov zajema tudi najprotivnejše duhove. Za njih je nastop Hrvatov po tem procesu postal „dogodkom", a takov utis povzdiga vpliv ter podpira delovanje naših poslancev. Sedanje vedenje Madjarov izgleda povoljno za nadaljnje delo. A doma, v Hrvatski? Mnogokateri čitatelj je gotovo že uganil, da hočem omeniti frankovce in furtimaše. (Radićev-cev nočem, ker njihov veliki voditelj Stipe se je vpisal na univerzi, pak mora študirati). Zoperno bi že bilo, ako bi jih vsakokrat podrobno opisoval; povedati hočem le, kaj delajo. „Hrvatsko pravo" nazivlja vedenje naših delegatov v Budimpešti „žalostno zastopanje", ki je „ponižalo in osramotilo Hrvate". „Hrvatstvo", skromneje, se ne zadovoljuje z njihovim delom in opozarja farizejski, koga bi trebalo slušati (Bauerja) in koga ne (Me-dakovica). Hotelo bi razcepiti jedinstveno njih delo. Z nestrpnostjo se pričakuje nadaljni tok dela skupnega sabora in potem sklicanje hr- imenom Ivana Schaft", kije bila tedaj neredna, umazana, lena, tatinska in groba, v kratkem | času pridno, pošteno in prijazno osebo, ki je pozneje postala hvalevredna postrežnica bolnikov. Liebault je dosegel s sugestijo, da je postal neki do tedaj leni učenec prvi v razredu in Berillon sporoča ta slučaj: Otrok enajstih let je imel to slabo navado, da je držal dva prsta leve roke vedno v ustali in ni mogel drugače zaspati, če ni lizal prstov. Niti z lepa, niti s strogo kaznijo niso mogli odpraviti te navade. Stvar je postala sitna tudi za tizično stanje otrokovo, ker se je zaradi vednega lizanja lastne nesnage začelo razvijati motenje prebavljanja. Ko so otroka prinesli k Berillon-u, sta bila oba prsta strašno spačena, na nekaterih mestih roženasta, nohti čisto obrabljeni, zadnji del zgrbančen. Berillon je sugeriral otroku v hipnozi, da mora takoj zaspati, ne da bi prste vtaknil v j usta. Po prebtgenju se ie otrok le malo zavedal na početje v hipnozi, in sicer ni vedel, kaj mu je rekel zdravnik. Na večer pa je | zaspal, ne da bi lizal prste, ravuotako še dva sledeča večera. Potem je zopet prišla slast do tega, vendar je otrok še zamogel nasprotovati poželjenju. Berillon ga je znova hipnotiziral in navada je bila odstranjena za vselej. Vse one napake, ki se pri otrocih ne nahajajo redko in se ne dado odpraviti z navadnimi vzgojevalnimi sredstvi, je Ialiko odpraviti s hipnotično sugestijo, kakor : pored-nost, lažnjivost, kradljivost, lenobo. Tudi take navade, katere zaznamujemo naravnost kakor bolestne in ki tudi imajo pogosto patologi-Čen vzrok, se pod ugodnimi okoličinami hitro odstranijo; tako čebljanje, jecanje, stokanje, močenje v posteljo. Onanija, pri otrocih žalibog toliko razširjena, se lahko omeji, ako se izjalovijo vsa druga sredstva, po energičnih sugestijah in se s tem stori mnogo dobrega. Seveda je treba poseči po hipnozi šele tedaj, ako ne koristi sugestija pri polni zavesti, pri čutju. Oni stariši in vzgojevalci, katerih veljavo imajo otroci v čislili, bodo zadovoljni že z sugestijo pri čutju. Te sugestije, v gotovem, trdem tonu dana povelja se ravno tako realizirajo, kakor hipnotične sugestije, vedno s tem predpogojem, da ima tisti, ki sugerira, brezpogojno veljavo nad sugeriranim. To se seveda ne nahaja pogosto in vrhu tega se ne opušča slaba navada za vselej. Hipnotična sugestija pa ima moč trajno učinkovati, ako jo le prav uporabljamo. (Zvršetek.) Stran If »EDINOST« štev. 299. V torek, diie 30. oktobra 1906 vatskiga sabora, ki ga čaka ogromnega dela za uvedenje ustavnih reform, učvrščeuje avtonomnih pravic in saniranje gospodarskih in oboe javnih razmer. Dve tri še o demonstraciji naprednih dijakov na instalaciji prof. teologije za rektorja zagrebškega vseučilišča, in o vseučiliščni zastavi. Kakor sem vam bil javil, je napredno dijaštvo sklenilo z odsotnostjo prote s t o v a t i proti omenjeni instalaciji. Vendar jih je prišlo precejšnje število, ki so — kakor trde — izzvani v to, priredili demonstracijo. Novinstvo brez razlike je obsodilo način demonstracije, a tudi — razven „Pokreta" — motive demonstracije. Dijaštvo je na to na »osebnem sestanku tudi samo obžalovalo način protesta, ki se je prevrgel v demonstracijo, ali izjavilo je ponovno, da teologiji no priznava ravnopravnosti z ostalimi fakultetami. Druga aktuvelna stvar na vseučilišču je vprašanje zastave. <-»ovori!o se je, da je zaplenjena zastava pri Kršnjavemu, ki je bil v onih čamili oddelni predstojnik. Iso Kršnjavi se pere, da ne ve nič o zastavi, in dela se celo v ..Hrvatskem pravu" mučenika, ker da je ravno radi tistega dogodka prišel v nemilost pri Khuenu in — pal. Ako je rea tako, potem je imelo zaple njenje zastave vsaj en — dober vspeli. 5 sej. V vladnih krogih menijo, da bo volilna: Sotija Batory, bila udana dunajskemu dvoru, reforma rešena v 20—22 sejah plenuma (Okolnost, da so nezadovoljni velikaši pove-zbornice. Vladni krogi se torej nadejajo, da pojde rili mladi Jeleni tako važno nalogo, je najbolji dokaz za nje velike sposobnosti in v res- vse kakor~ po "olju. Morda se pa" vendar V ^i se je 0na Pokazala kakor P^va hči svoje malce motijo. Da ne govorimo o sovražnikih matere Katarine. Toda nje rodoljube se je volilne reforme same, omenjamo le Maloruse, j ^ poveličalo, ko je njene roditelje zadela ki so skrajno ogorčeni radi krivičnosti pakta, I tužna katastrofa, ko so namreč v Dunajskem ki so ga stranke in vlada jednostransko skle-,novem mestu obglavili menega očeta. Kmalo nile s Poljaki, brez vsacega ozira na Malo- *ato, dnc ^ 1676> M je umrl tudi mož. ruse. ki tvorijo — večino prebivalstva v Ga-! K° Je cesaijeva nemška vojaka zasedla nje liciji! Maloruski poslanec Vasilko je že na-?dva građa Patak m Makovico, je povedal borbo z vsemi sredstvi, izlasti nujnimi predlogi, s katerimi hoče volilni reformi odšla sredstvi, izlasti nni- Munkač k svoji tašči Sofiji Batory, ki je Od; sek za volilno reforroo. (Brz. poročilo). DUNAJ 29. Odsek je danes z veliko ve čino vsprejel predlog glede avtonomije. Posl. Pergelt je potem stavil svoj predlog glede zastopstva Nemcev na Češkem in Moravskem v delegaciji. V debato je posegel tudi minister-ski predsednik baron Beck. V sporazumu z dr. Pergeltom je odsek sklenil, da najprej dovrši razprave o ostalih delili volilne reforme in da na to razpravlja o predlogu. Nato so bili vsprejeti še drugi odstavki $ 6. Po tem je bil posl. dr. Locker izvoljen poročevalcem. Odsek je nato pričel razpravljati o predlogu dr.a Pergelta. Posl. Conci je zahteval, naj se predlog razširi na vse kronovine ter je stavil tozadevni predlog glede južne Tirolske. Posi. Šusteršič ie izjavil, da ni primerno, ako ae razpravlja o predlogu po deželah ter jc stavil tozadevni predlog glede sp. Štajerske. Predlog Pergelta je bil z 22 proti 13 glasovi vsprejet, nakar je bila seja zaključena. Prihodnja seja v sredo z dnevnim redom : Zakon o volilni svobodi. Volilna reforma v zbornici. Iz ^Neue Freie Fresse", ki gotovo dobro pozna namene Nemcev in vlade, posnem-ljemo : rOdsek za volilno reformo zaključi svoje razprave o reformi v ponedeljek. Potem bi bilo rešiti še zakon o varstvu volilne svobode, ki bo rešen prihodnji teden. Poročevalec bo dr. Locker, ki poda svoje poročilo koncem prihodnjega tedna. Dne 5. novembra ima pričeti v zbornici drugo čitanje volilne reforme. Vsem strankam bo dana prilika, da v generalni debati povedo svoje nazore. Za generalno debato je namenjenih 6—8 sej. Podrobno debato bodo pa krajšali kolikor 1 e m o ž n o. Do 25. novembra, katerega dne se otvorijo delegacije, je določenih 17 sej. In v pavzi, dokler delegacije ne prično svojih meritornih razprav, utegne imeti zbornica še PODLISTEK. Prijatelja. Spisal Drago Komac. Tam pred železniško postajo čakal je mladi župnik na svojega prijatelja. V daljavi se je začul pisk in kmalu je prihrumel vlak v postajo. ..Zdravstvuj Josip" klical je župnik, hiteči prijatelju nasproti. „Živio Tonček" po dolgih letih.-- zapreti pot tako, da zbornica do konca novembra niti ne prične z razpravo o volilni reformi. „Neue Freie Presse" pravi, da bo vsem strankam dana prilika, da v generalni debati povedo svoje nazore. Pustivši na stran vse divergence, ki nas ločiyejo po nazorih od večine naše slovenske delegacije, se zopet obračamo do te poslednje v imenu ekzistence in bodočnosti našega naroda klicem, naj se v zbornici ne zadovoljijo samo z izjavo svojih nazorov, ali s kako „energično zahtevo", marveč nnj ne pustijo neporabljeno nobeno sredstvo, da odvrnejo od naših koroških bratov veliko nesrečo. Tudi naj se ne strašijo poti Malorusov. Vsako zamujenje bo pome-njalo izdajstvo. In tudi naš narod pride prej ali slej do spoznanja, da bo znal soditi njih, ki so se v kritičnih časih malomarno zagrešili na njegovi bodočnosti. Ne pozabimo, da zgodovina hrani skozi tisočletja imena — Efijaltov! ____ Rakoczy-jeva slavnost. Srbski deputaciji prepovedana udeležba na slavnosti. „Pesti Naplo" poroča iz Oršove, da je prišla iz Belegagrada srbska deputacija, se-stoječa iz 220 členov, med temi 21 poslancev skupščine, da se udeleže Rakoczv-jcve slavnosti. Državni tajnik Szterenvi je pa deputaciji prepovedal — najbrž na ukaz z Dunaj a —, da se ne sme udeležiti slavnosti, ker bi se to smatralo kakor demonstracijo proti Dunaju. Deputacija je brez vsacega prigovora položila na krsto venec z napisom : ,.Rakoczv-ju in njegovim slavnim tovarišem, ki so se borili proti tlačiteljem" ; na to je takoj odpotovala. Jelena Zrinjska. Jelena Zrinjska, mati Ivana Rakoczy-ja, katerega smrtne ostanke so včeraj položili v grobnico stolne cerkve v Košicah, se je rodila kakor najstareje dete hrvatskega bana Petra grofa Zrinjskega in Katarine Franko-panske, leta 1643, najbrž na gradu Ozlju. Leta 1666 se je v Trenčinskih toplicah zaročila z madjarskim velikašem Franom Rako-czyem, s katerim se je leto pozneje tudi poročila. Sjajne poročne slavnosti, na katerih je bilo mnogo najuglednejih madjarskili in hrvatskih velikašev so služile njenim roditeljem in njihovim pristašem za tajne dogovore, kako da bi se Ogrska in Hrvatska os/obodile nemške predvlade in kako bi se dunajski dvor prisililo, da spoštuje starodavno ustavo obeh kraljevin. Mlada Jelena je imela nalog, da svojega moža ohrabri na sodelovanju tajnih nakan ogrskih in hrvatskih nezadovoljnežev. To je bilo tem važneje, ker je mati njenega moža. bila znana kakor pristašinja Dunaja. Med tem so kmalo nastale spremembe. Nezadovoljneži so skušali silom zavzeti Munkač, toda uprla se jim je Sotija Batorv z oboroženo silo. A ko je poveljstvo nad obsedno vojsko pri Munkaču prevzel mladi in energični Emerik Tokoly, se je bojna sreča obrnila. Med tem je že prej Tokolv ponudil Sofiji Batory mir pod pogojem, da mu da za ženo udovo njenega sina, Jeleno Zrinsko. Ker je bil že zaročen s hčerjo erdeljskega velikaša in nezadovoljneža Mihajla Telekija, je isti sedaj vrnil zaročeni prstan. Na Dunaju so mislili, da se radi tega čina nezadovoljneži sami med seboj spro in razcepijo. Zato je Dunaj rad privolil na poroko [1681]. Tokolv je v resnici nekoliko časa hlinil mir na veliko veselje Dunaja. Toda že meseca julija 1682 je on pričel zopet proti cesarskim četam boj ter je v kratkem času pridobil vso Severno Ogrsko. Ko so bili leta 1683 poraženi Turki pri Dunaju, moral se je umakniti tudi Tokolv ter je odšel v Nikomedijo v Malo Azijo, kjer je leta 1705 umrl. Jelena Zrinjska je spremljala svojega moža v razne boje. V to dobo spadajo njeni najteži a tudi najslavneji dnevi. Njena tašča Sotija je med tem umrla in od tedaj je ona bivala s svojim siuovom in hčerko na Munkaču kakor gospodarica. Kmalo so prišle pod grad cesarske čete pod generalom Caraffo, ki je pozval Jeleno, naj mu preda grad, česar pa Jelena ni hotela storiti. Po tem je Cara ft a razglasil no okolici, da se ima Jeleno Zrinjsko smatrati veleizdajnico, kakor vsacega, kdor jej pomaga. Carafta je ukazal napasti grad, ali Jelena je hrabro odbila vse napade in glas o njenem junaštvu se je razširil daleč na okolo, celo turški sultan jej je poslal v dar krasno obleko. Med tem so bili Turki večkrat poraženi in Caraffa se je z večo silo povrnil pred Munkač. Tiikolv, videči, da se nima od Turkov nadejati več nikake pomoči, je želel skleniti mir z Dunajem. Posredovati je imela Jelena Zrinjska. Ker ni mogla več držati gradu, se je v resnici začela pogajati. Glavni pogoji kapitulacije so bili. da zamore Jelena vso svojo premičnino vzeti seboj, ona in njena otroka bosta vživala vse pravice in posestva, ki jim gredo po zakonu, izroči samo edino to, kar je vlastništvo Tokoly-ja. Razun tega bodo ona in njena otroka poverjeni cesarjevemu oskrbništvu. Munkač se je predal 15. jan. 1688, na kar so bili Jelena in njena otroka odposlani na Dunaj, a to ne kakor svobodni ljudje, marveč kakor vojni sužnji. Na Dunaju so jih zaprli v Uršulinski samostan, iz katerega niso smeli več iziti. Se le ko je leta 1691 Tokolyi zopet prijel za orožje, vjel cesarskega generala Heisserja, se jej je izpolnila želja, da je smela k svojemu možu, Tokolyi je namreč zamenjal generala za ženo. Odslej je bila Jelena neprestano s svojim možem, deleča žnjim dobro in zlo v prognanstvu. Po karlovačkom miru leta 1699 sta se nastanila v Nikomediji v Mali Aziji. :kjer je Jelena dne 18. februvarja 1703 umrla. , Njeno telo so prepeljali v Carigrad ter ga pokopali v jezuitski cerkvi v Galatti. Tarnka-so jej postavili napis, v katerem se naglasa njeno junaštvo ter ,-da je poslednji ponob Zrinjsko-Frankopanske porodice in da jo .slavijo : Hrvati, Erdeljci, Ogri in Sikulci". Značilno je, da se spominjajo Hrvati na prvem mestu, s tem se je hotelo reči. da je Hrvatica. Domače vesti. Ohranimo si ..kinč nebeški ■ ! — l/. Ljubljane nam pišejo : Kakor čujemo iz najzanesljivejšega vira. proda Julius Muhr, stanujoči na Dunaju, 1. Elisabethstr. 15., svoje posestvo na Bledu, obsegajoče blejski grad in jezero z raznimi vilami, kopališčem in vsemi zraven pripadajočimi zemljišči v obsegu 247 ha (430 oralov) za svoto 600.00U gld. Skoda in narodni greh bi bil, da bi prišel ta „kinč nebeški"1 zopet ▼ nemške kremplje ter dal velikanski steber k stavbi „v s e n e m š k e g a mostu*4 do Adrije. Čast in ponos vseh poštenih Slovencev bodi. da skušajo pridobiti ta biser slovenske zemlje v svojo posest. Naj bi se ustanovi! konsorcij slovenskih velmož, ki premorejo nekaj pod palcem, ali naj se ustanovi vseslovenski narodni sklad v to svrho, da se pridobi in reši ta velevažni kos domače zemlje. T a k o n a r o d n o sveto dejanje bi moral pozlatiti ves slovenski rod! Na noge rodoljubi, storite najčastnejši čin za vse Slovenstvo ! Nesreča na južni železnici. V soboto ob 4. uri popoludne je zgrabil stroj tovornega vlaka št. 185 železniškega delovodjo Fraua Zlobca iz Orleka pri Sežani ter ga vrgel v stran. Ponesrečenec je na delu n.-t Opčinah vsled močne burje preslišal bližajoči se vlak ter hotel baš preko tira. Rane, v kolikor so iste vidne, niso težko naravi. Neznan žepni tat je kmetici Mariji Milušie, doma iz Boršta, ukral iz žepa novčarko, v kateri je imela 3 krone in 60 sto-tink drobiža. Tat jo je okradel v ulici di Riborgo, kjer je ona prodajala jajca. Poskus samomora. 26-letna Ana D., stanujoča v ulici Procureria. je včeraj v jutro se samomorilnim namenom spila precej -šnjo množino karbolne kisline. Zdravnik -pomožne postaje društva ,.Igea" jej je iz-pral želodec in jo dal potem prenesti v mestno bolnišnico. Nje stanje je jako nevarno. Rogovilež. Predsinočnjim o polunoči je bil aretovan 31-letni čolnar Jakob B., in sicer na zahtevo krčmarice Heme Pasqua-letto. ker je v njeni krčmi na obrežju Gru- mula rogovilil in grozil z nožem v roki. Vzorna brata sta 25-letni Angel in poletni Viktor Sagovieh, ki stanujeta oba v ulici di Rena. Predsinočnjim sta bila oba v neki beznici v ulici della Punta del Forno in sta se tam hudo sporekla. Viktor se je tako razljutil, da je zgrabil polič in vdaril z istim brata po glavi ter ga precej hudo ranil. Ranjeni Angelj je šel na pomožno po-; stajo društva „Igea", a potem je prijavil-brata na policiji. Sedela sta tam na vrtu v utici.-- ---Da, življenje, ta pene, je govoril Josip, oprosti mi. da govorim tako, toda saj sediva kakor prijatelja vkup in ne — kakor vernik in duhovni oče. Nočem se hliniti proti tebi — odkrito govorim — in kar govorim, vem iz lastnega življenja. To neumno življenje ni vredno, da je tako cenimo in varujemo. Čemu ? Saj je vse prazno, ničevo — vodeno. In, ah, prečesto se sami sleparimo — v svojih sanjah. Nekoč sva bila srečna — mlada! Vsaj domišljali smo si, da smo srečni v s rojih praznih idealih. A zdaj — časi — časi! Življenje je vsaj mene že izmučilo, a pri tem tudi izučilo. Ljubil sem nekdaj ves svet — vse — vse ! Pa zdaj — proklinjal bi. Toda zdi se mi nevredno, da bi odpiral usta za ta tako-imenovani „svet". Bojeval sem se nekdaj za svoj zatirani narod — najlepše ux>e, nade sem gojil — prišle so pa tolpe dobičkaželjnežev — in — pustiti sem moral njim napol pričeto delo. Težko mi je bilo, ker videl sem, da njih smoter je vse drugo, nego-li probuja — naroda. Da bi jim pa ne bil na potu, skrbeli so, da sem prišel v prognanstvo. Dragi, lastni rojaki so me pognali v svet — med tujce. Udal sem se usodi — in bil sam sebi — vse — narod — domovina. In nekega dne sem srečal na potovanju svojega življenja bitje, ki sem je začel ljubiti. Ljubil sem zvesto — vneto. Sanjal sem o bodoči sreči — o družinskem krogu krasen san — prekrasen! Slednjič so se spolnile moje želje — in j stala sva pred altarjem, jaz in ona, ki sem ; jo ljubil tako neizmerno — vdano. In postala je moja--večno — — moja — — — ( — — — — Toda — motil sem se — — ; nekega dne — bilo je lepo pomladno jutro , — videl sem v blato pogaženo svojo srečo — videl — strte nade — zrl prevare.---j Zopet sva stala skupaj, a ne pred al- i tarjeni. Tam sva bila pred zemskim sodni- j j kom. Ta je sedel na sodnem stolcu, ovit v . črno haljo — skušal je naju zopet združiti, j Ona je pa trdovratno nasprotovala temu. Ko-nečno je naznanil sodnik z veličastnim glasom, da je potrjena ločitev — cerkveno zvezanega zakona med nama ! In ko je bilo konec šla je ponosno stopajoča iz dvorane. Prezirljivo me je pogledala — in ironičen nasmeh razlil se jej je preko lica. Vidiš, iz vseh svojih sanj — najlepših I želj, to življenje : — zjutraj grem v službo, I o poludne se vračam h kosilu — sam sem ■ pri mizi, stara šepava hišna mi prinaša je-1 dila. Ne čujem ljubih glasov dece, nihče mi ■ ne kliče pozdrava, ko prestopam hišni prag. Le mrzle stene me pozdravljajo in vspreje-majo v svojo sredino. Ako me pa slučajno vodi korak skozi ono ulico kjer biva sedaj ona, zrem tam pod košato murvo malo družinico mati — sin in — oče. Srečna — vesela. S pogledom v tla — hitim mimo, a za seboj čujem smeli. Tako je moje življenje. In če je prokli-njam ter zaničujem, nimam-li vzroka za to ?! Dragi, življenje je neumnost, ki se ne da z lahka zboljšati. In mi smo največji tepci, da se borimo za to bedarijo.--—-- Zavladal je molk in prijatelja sta zrla tja v daljavo. — — — — — —--— ----Tudi župnik je molčal ali je tudi njemu življenje — neumnost? — —--— — Kdor bi mu lahko zrl v dno duše, Bog zna, kaj bi videl notri V V daljavi je zaukal veseli brezskrbni pastir v svojem raju — juliu — hu ne ve-doč, da je življenje največja — neumnost — V torek, dne 30. oKtoDra 1906 ►EDINOST« štev. 299 Stran ITI Neznani tatovi so ulomili v stanovanje Hermangilda Monzano v hiši št. 30 v ulici Conti in so odnesli eno popolno moško obleko in kos z^ite verižice s priveskom, v skupni vrednosti 68 kron. — V leseni kolibici. ki služi ■/:.i shrambo pri igri lawn-tennis v Bojanu, so ukradli 3 črne srajce in dva para kratkih hlač, kakoršne — srajce in hlače - rabijo igralci pri igri, kar je vse skupaj vredno 10 kron. — Franu Zupančič, ki je nočni čuvaj pri gradnji neke hiše v ulici della Barriera vecchia, so ukradli več komadov obleke, zvonec in zidarsko kladivo, v skupni vrednosti 26 kron. ..Micka Kovačeva" v hudi jezi. 31-letni pek Andrej Z., doma iz Gorice, a stanujoči tu v uiici Canova, je bil šel predsinočnjim v neko krčmo v ulici Stadion in tam napravil na pijači 60 stotink računa, katerega pa ni mogel plačati, ker ni imel denarja. Ker mu je krčmar zagrozil, da pokliče redarje, če ne plača, se je Andrejček hudo razjezi! in začel biti okrog sebe. Najprej je pritisnil gorko zaušnico krčmarju, a na to je začel razbijati, kar je dosegel. Napravil je tako za 24 kron škode, vsled česar ga je dal krčmar re-» aretovati. Koledar lil vreme. Danes: Klaudij, mut-e-uec; r-U.vovit: Viadika. — Jutri: Volfang, škof; -reikj; S tej 4 a. va. — Temperatura včeraj: ob 2. ur: pokoli.dne -f- 13* Ceiaius. Vreme včeraj : deževno. Društvene i/esfi in zabaue. Dramatično društvo" naznanja, da -,0 sedeži in vstopnice za predstavo „Mlinar iu njegova hči" na prodaj v veži „Narodnega doma" vsak dan od 2.—4. pop. in na .lan predstave od 9.—42. zjutraj in zvečer pri blagajni. Trgovsko izobraževalno društvo" naznanja, da se vrši nedeljska šola vsako nedeljo od 2.—4. popoludne, tedenska pa vsako sr< do od 9l/4 —101/* zvečer. V nedeljski itoli se poučuje spisje, lepopisje, računstvo, zemljepis, zgodovina, prirodopis in naravoslovje, v tedenski večerni pa knjigovodstvo. Kdor se hoče udeleževati pouka, naj pride pred začetkom šole v društvene prostore v ulici S. Francesco 2/1. ..Narodna čitalnica" v Rojanu opozarja na predstavo ,.Sinu. rodbinska drama v 4 dejanjih, spisal Engelbe?t Gangl, ki jo vprizori v četrtek dne 1. novembra na praznik Vseh Svetnikov ob 4. uri popoludne v rNarodnem domu" v Barkovijah. Iv r se je pri prvi vprizoritvi radi ne-pričakovaniii ovir moral izpustiti mrtvaški oder in tudi žalostinka ,.Blagor mu", upamo, t;.i bo s to popolnitvijo ustreženo slavnemu občinstvu. Knjige družbe sv. Mohorja so prišle. Naročniki naj pridejo ponje tja, kjer so se I »ili vpisali. Ob tej priložnosti se bo plačalof: nekaj poštnine : b) se bodo sprejemali darovi za družbo sv. Cirila in Metodija ; c) se Jo .-prejemala tudi nova naročnina. Darovi. Moški podružnici sv. Cirila in Metodija je poslala gospica Žega Ivanka iz Koprive K 4.—, ki jih je nabrala v mali družbi sorodnikov na gostiji pri gospodu M. Ikuia**. Brzojavne vesti. Minister za trgovino obolel. lJl'NA.1 29. Minister za trgovino dr. Fort je hudo obolel na ledvicah. Dr. Lueger bolan. I'LNA-1 2^. Bolezen župana Lueger se je poslabšala. Šolski praznik dne 3. novembra. DUNAJ C. kr. koresp. biro je zvedel, da je naučni minister odredil, da ima Ine •>. nov. t. 1. na vseh srednjih šolah odpusti pouk. Deželnim šolskim oblastnijam je dano na svobodo, da odrede isto tudi za ljudske iu srednje šole. Novoimenovani minister za deželno brambo. i>UXA.T 29. Cesarje danes predpoludne zaprisegel novoimenovanega ministra za delno brambo FZM Latscherja ter ga potem vsorejel v avdijenci. Druga mirovna konferenca. KOLIN 29. „Kiiln. Zeitung" poroča iz • r:i: : Mednarodni mirovni biro je zvedel, la s- bo druga haažka mirovna konferenca ■TŠi!:' v drugi polovici leta 1907. in ne še le leta 1908. Novi minister vnanjih stvari. DUNAJ 29. Listi poročajo, da je mini- vnanjih stvari baron Aehrenthal prejel . no^o čestitk, med temi od Tschirskega, Sto-iipina. Kokovzeva in Merrv del Vala. Prenos Rakoczy-jevih smrtnih ostankov., KOŠICE 29. Ob 5. uri zjutraj je do--pel \lak s smrtnimi ostanki Bakoczv-ja in njegovih tovarišev v pregnanstvu. Krsta T<"»-! Ogrska renta v zlatu 4° e 112.30 kronah 4% 94 30 •u « 34 _ Akcije cacijonalne bstke 1755.— kreditne akere 673 — LondoE, 10 Lfitr. 241.05 ICO državnih mark 117.50 20 mark 23.48 20 frankov 19.13 1CD ital. lir 95.65 Cesarski cekin: 11.31 Dr. Fran Korsano specijalist za sifiiitKne in kožne bolezni itd. v Trstu ima svoj ambu/aforij r r ulici S. Nicolo st. 9 (nad Jadransko Banto) Sprejema od 12. tlo I. in 5.l/t do 6.llt popol. V^g^«^*«^^^^ w .-o'g Slovenci! Podpirajmo „Dijaško podporno društvo" v Trstu dfuies 99.85 09.80 116.20 98.90 88.50 112 30 94.23 84.10 1754 — 671.50 241.— 117.50 23.48 1912 95.65 11.31 Sprejemaj« m vsakovrstna dela la po — posebalk uirtih.. Jiutmu eeiik trapliiio ii flruto (Dalje na četrti strani). Tujci v hotelu „BALKAN" Na novo so došli: Perič M., zasebnik, ŠODNICA; Bielki S., inž, DUNAJ ; Tavsič J., uradnik, LJUBLJANA ; Benzon J., trgovec, SPLIT; Ungar L., trgovec, BUDIMPEŠTA ; Audriancich A., zasebnik, REKA , Vrhrna F., uradnik, NE PGM U K; Schmitz P., uradnik, REVAT ; Pašen H., zasebnik, GREOVAC ; Spinčič, trgovec, ISTRA ; Lusin A., posestnik, RIBNICA ; Bauer F., trgovec. DUNAJ; Ujhely F., inžener, DUNAJ; Porges R., trgovec, DUNAJ ; Vidalle J., trgovec, PULA; Muller H., posestnik, VERNFNTHEN ; Klinger E., uradnik, DUNAJ ; Rosenfeld M., trgov., DUNAJ; Stanič G., posestnik, VARAŽDIN; Gruden F., posestnik, GODOVIČ ; Aachenu ald V., posestnik, OPATIJA ; Hess C., uradnik, LINZ. Tovarna pohištva = RAFAEL ITALIA = Velikansko skladišče In razstava pohištva in tapetari] TRST ulica Malcanton štev. 1 po salo ulmklb eemmh. ^ BOGOMIL PINO bivši urar v Sežani javlja svojim cenjenim odjemalcem, da je odprl svojo novo prodaj alme«* ur t TESTU, ulica Viaceiizo Beli ni štr. 13 nasproti cerkve sv. Antona novega. Prodaja vsakovrstne ure in popravlja iste po zmernih cenah in z jamstvom * i Porodom spomina vernih duš ?e nahaja pri frvem pogrebnem zavodu Zimolo in zalogi mrtvaških predmetov COLONELLO e KANZ, Corso 43 Ogromna zaloga od najbolj priprostih do najbogatejih ■i Vencev ■■ iz peri, cvetlic iz kovine in porcelana. Ima izključno zelo bogato zalogo vencev iz bakra in veliko izber svetiljk, umetnih cvetlic po izre ino nizkih cenah. - »ono • i ononotioii oiioiioitoiioi she^ Tovarna pohištva ^ u!i«« Test ftv. 52. n (lastna , ZALOGA: ^j nnzzn ROSRRIO (SoJsUo opK> Osno, da M ni bati nobon« konkurence j j SprsjGm?.; o vsakovrstna del* tudi pc jfj ve**?? posebnih uažrfcth. z-.-r - i H; rmm bres^ladse lm flr&^c ^_______ 10 r i o i , c»i o n o 11 o 11 o*t i o i Toj^j "'.!#»»" j Jfe " -.cljl*.-:. ,-fcu.tc!irr ■ ^ i I TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5. KATALOGI BREZPLAČNO. Zlate kolajna : DUNAJ - TURIH PALEHMO la. Magrini & Figlio Zlate kolajno : DUNAJ -TUBZN PALEHMO TRST, ulica S. Giovanni št. 2 (Palača Salem) Telef. 1354 ODLIKOVANA TOVARNA IN ZALOGA GLASOIIRJEV mmm Specijaliteta priznanih in najboljih pianinov. Zaloga klavirjev. — Izključno zastopstvo dvorne tovarne glasovirjev Friedrich Ehrbar na Dunaju. Koncertni ilavirji EiirDsr so aa razpolago u. teeriisto?. — HARMONIJI, ELEKTR. AUFOMATIČNI PIANINL PHONOLA. W Daj a v najem, v zameno, na obroke. Popravlja, akordi ra. Cene zmerne. 3? SerravaHo-vo železnato kina vino Gospodarstvo. Pomanjkanje mesa v Nemčiji. Kakor javljajo iz Berolina, primanjkuje povsodi v Nemčiji mesa in splošno sc zahteva, naj se odpro meje in se ublažijo določbe za uvoz svežega in zmrznjenega mesa. Trgovskih uslužbencev na Hrvatskem in v Slavoniji je bilo glasom neke statistike leta 1900. skupno 13.578. ' Državnih dolgovov ima Srbija 451,677.676 dinarjev. Cement se podraži za kakih 5°/0. To podraženje stopi v veljavo najpozneje s prihodnjim letom. za boiehne otroke in rekonvalescenta, f --- p Provzroča voljo do jedi, fecl^c In ojačuje orgaaisesa. 4 Priporoscno od najsloveeih zdravnikov v vesh r-r j . kadar ]c treba se po bclezni okačiti. ^ r - r. s 16 ksiajnuat na raznih raziavah 9—. Menjice na London: .. . i>„i,.„ j,,,.. iT «52 25. ; \ gostilni ulica. i^elvedere stev. 1 < r u T i z : (Sk!Pt» Avstrijske državne železnice : jTOU lastnik orkestre.)n »JUNOr, kateri —.— Lom.barde 190.— unificirana turška ren?a93 27 . i w ~___ zlatfl rmta svira navlasc zn felovence izbrane na- Pridite vsi! V crnctUnJ nlir*!L Rplvpdprp šle\* 17 ».vstrijfka zlata renta 97.60, ogrska 4% 95 60. Lilnderbank 480 —, turSke »ročke 150.50, pa-rižka br.ntn 15.47. italijanske mcridijocRlne akcije 777.— rekcije Rio Tinto " 18.97 Mlačna. London: (Sklep) Konsolidiran dolg S6 1 „ arefcroS2.'(1#. Lombardi 7.'/f. fpanpkfl renta 93.T/, »talijanska renta 101.'/g tržni diikont 5:/„. raecjice na Parn u --.—. Mirna. Tržna poročila 29. oktobra. BudiuipcSta Pernica za okt. K 14.41 do K. —•—. r£ za okt K —.— do —•—, oves ra okt. 11" K —.— do —.—, koruza za okL —.— do —*—. P*?ti!t : ponudbe srednje. povpraševal* omejeno, tendenc* mirna. Prodaja: i»0.000 met. «tot., nespremenjeno ; druga žita vspremenjeno. Vreme: inrzlo. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santo* good • veruge za oktober —.—, za december £6'/, starec 30'/,, za maj 37.1 Mirno. — Kava Kio navadna loco 35—37 uavaJna rfelna ."8—40 navsdna dr bra 41 — 4*3. Hamburg. (Sklep). — Sladkor za oktober 17 80, za november 17.65, za dec 17.70, za jan. 17.85, za llbruvar 18.--, za maiec 18.10. Slabotno. Vreme: lepo. London. Sladkor iz repe suro t. ji 9— Sb. H a vre. (Sklep) Kava Santos good averag rh tekoči mesec 44.%, za december 45*—. N e vr - Y o r k. Kava Rio za bo Joče dobave : S:iJno nespremenjeno, 10 stotink vi£je. — Prodaja 2»0 vreč. Pariz RŽ za tekoči mesec IS.—, za mv-1*3.—, -/a nov.-febrnvar 18.25. za januvar-apri! 18.50 (min; — Pšenica za tekoči mesec 23.15, za nov. 23-30, za rovenibir-februvar 23.25. za januvar-april 23.15 (mlačno). — Moka za tekoči mesec 31.65 za nov. 30.85, za november-februvar 3).75, za jan.-april 30.35 (mirno). — Repično olje za tekoči mesec 74' t za nov. 74.7-, za november-december 74.a,'tt za jan -april 74.*/». (mlačno). — Špirit r tekoči meneč 42% za nov 42.—, za ianuvar-april 4:'»—. za maj-avgust 44.—, (mirno) — Sladkor surov 88" uso nov 23 —23%, (mirno), bel za tekoči mesec 26.*/», za nov 26.—, za ok .-januvar 27.—, za januvar-april 27%, (stalno), roliniran 60.— 60.50. Vreme: oblačno. r rodne pesmi. Toči se vsakovrstna r.ova in stara vina po jako riz!;lh ccnah. HENRIK KOSIČ, lastnik. ANTON KUKIZ Trgovina, oziroma krojačnica Trst, niica Torrcuts št. 34 (? novi M) „#Wa ntsova cittž d! Sreeste". TOLIKA ZALOGA za izgotovljenih oblek za odrasle in dečke vsake vrste. Električno vpeljavo izvršuje jpranjo S. Dalsasso TRST ulica S. Spiridione štev. 6. W ilngelo Lizza slikar, dekorater, slika izveske itd., iakir e Trst — ulica Paduina št. 9 (vognl ulica Cbiozza). V sprejema vsakovrstno dekoracijsko, umetniško delo, kakor sobe izveske in lakiranja. Odhajanje in prihajanje vlakov Državne žeSaznsce Veljaven od L oktobra 1905 naprej Odhod iz Trsta (Campo Msrzio) Trst- Roviaj- Pu!a (Dunaj) 5 30 0 Herpclje—Rovinj—Pula. 7*20 0 Hcrpeljc Divača—Dunaj. S*50 0 Ilerpelje—Rovinj—Pula. 4.— 0 Herj-clje—Rovinj— Pula (D va. . ' n ■ 7-^J B Ilcrpelje—Divača—Dunaj. (Kanfanar—Rovinj : 6-50, 9*20, 3, 815) Delavske hlače prve vrste, kakor tudi blago vseh vrst iz najpopolnejše novosti. uomomo 0 m D om m Prihajajte kupovati vsakovrstne jestvine v prodajalnico kolonijalnoga | blaga in jestvin j Fraaicesco lanier ulica Cecilia 14 (ogel ulice Ruggero Mana) kjer najdete vedno sveže blago. VELIKA ZALOLiA praznih buteljk Ob nedeljah in praznikih : 1 lerpelje—Divača. 2 26 Bcr.št—Dr: TRST ulica delle Ombrelle štev. 5 Guiđ§ e jCogo €©est 100.000 buteljk od šampanjca Trst —Buje—Poreč. 6mio 0 Koper—Buje—Poreč in ir.erlpost.ij-". 0 Koper—Buje—Poreč in raedpo*t.ijc. 6*^ 0 Koper in meJpostaje (le do Buj) Trat—Go:ica - Jesenice— Ceiovec— Beljak—Momkovo 6"— 0 fl' Ajdovščina : 3 Jescnice — Celcvec. 3B Opčine (vlak se vstavi samo za vstop) i (in medpostajc) Jesenice-Bel]ak-<"elov. -: 0 do Gorice in medpostaje. 7O; 0 Opčine Gorica (Pivačina Ajilov-čiii 9 Jesenice—Beljak — Monakovo. Ob nedeljah in praznikih čina—Ajdovščina : 4'j^,') 0 do T,ori< c (l' Linlmeat Capsici Ca. p MULi OSL^Si. iJ Mali oglasi računajo *.e po 3 ftot. i;cjedo; maatnotiBkciie liffede se računajo enkrat več. Najmanj" a pristojbina 40 fetotink. -- - 1'iaČa se takoj. = _ —-~--- Mar Lrven Trs'* pisraer.o rsreči kak ..HALI OGLAS", naj pošlje iMir v naprej, k;r tiru;ače ns bo r.jecov o^las objavljen ča nI aaeba poznann Upravi lista. na-luuitPiek /.a Anker-Pain- Expeller Pri aakiiporanju tt-ga priznano iiajizTr^tnejepa. lioIuMaiujoCe^a mazila, ki se «lo>ii ▼ vwh It-karuab naj vCilii'i 1*7.i na znauik.i ,.S!I>R»)-'. m Lekarna dr. KIOHTEB JA v PRAGI. Pofipirajmo Dijaško podporno društvo v TRSTU Prodajejo in kupujejo so buteljko vsake vr?te za refošk, šampanjc, bordeaux, rensko vino. konjak itd. itd. VELIKA ZALOGA Buteljk od pol litra, 1 litra in ODHOD iz Gorice v Ajdovščino: 9 «;, 9m za refošk __ Prihod v Trst. Pula—Rovinj (Dunaj) 7*45 0 z Dunaja--Divače—Ilerpelj in ine ' 9-46 O iz Pule — Rovinja— Herpelj in medpi 1 1 1*05 0 z Dunaja—Divače—Herpelj in med; 60 Pule—Rovinja (Divače ! >ui..:jn II • 1 Ti t-\ - • ti 1 i mtdpostaj. I in pol litra. Damjane iz stekla upletene. | tp^ b u p»ie, Rovinja (Divače-punajai iic prevzamejo se dopešiljaive na Deželo. >elj j Oh nedeljah in praznikih: iz Herpelj in i v Kupuje se razbito steklo vsake vrste.' Mn iirnrHi qh ■ ena hiša v u,ici s- * lld piUUiJ bU . ciljno s 150 sežnji ? zemljišča; dve hiši v isti ulici z 200 sežnji zem- ' Tartfa j« natisnjena na ćaiu „malih oglasov" m vsakdo Ijjšča; stavbišče na Greti 110 sežnji zemlji- | •kka preračuni, keliko ir.u je plačati s tem, će prešteje besods aa. . 7pmjjjoi>p v iilioi ripl FrPmft Vflda IZ * •tlaae treba nasloviti na JNSERATSI ODDELEK" ..Edlnasti". ZemiJISCe V UIICI OGI UHimO, y0Ud IZ ■a vprašanja Fotcir. pisem bo dcjai „iHSERAT«! ODDELEK- Brojence. plin, vodnjak, stavoisce pripravno I laffaolja Mino le, če bo pismu prlloiena znamka za Ugovor 23. dVOreC, VOZna Cesta J en ttOV dVOreC pri \ v j sv. Ivanu, nova hiša. prosta davka za 11 let. ZlVIC I dri TrBt Trg°v,ns.ka 5te,v- 2'! vrt voda. plin. ob glavni cesti. - Obrniti seje na ■ U[ prtporoca !?voj novi plug __r _ ___J za polje in vinogra<]e ___1242 | RAFAELE 3IZZAS Hišo, vrt skem hribu Kopru. gld. 13C0 (izpUČati fi.smo gld. 300) j ali tudi celo POSESTVO na rojan- prodaja Josij> Ahtik v TRST, Corso št. 22, II. nadstr. poso ilnie^v bogalej zalogi pohištva Em. Ehrsr^freund (proj (?ser niica Nnova 24 (pritličje) daja novo in rabljeno pohištvo po konk* ren£?iih cenah v najom. Poreč—Buje —Trat. 9*20 0 iz Buj, Kopra in mtdpostaj. 12^' 0 iz Poreča, Buj, Kopra in med: -taj. 9 '••"• 0 iz Poreča, Huj, Ko]>ra in medpostaj. Monakovo—Praga—Celovec lesenice 5--- 0 iz Monakova, Celovca, Jesenic,«i u', ' 7-15 0 iz Goricc in medpostaj. ]2"— R iz Pr £et Dunaja. Celovca. Gorice. 0 iz Celovca, rrbila (Ajdovščine 6'jj^ 0 iz Monakova, Jieljaka, Je-enic, < 6. 1244 j Ugodna prilika. niea jeftvin. dobro vpeljana, v fredifču nifsta. Naslov daje „Inseratni oddelek Edinosti-. 1245 .tt (ulica Belvedere 5co O o > I * -2 i "m t Sv. Križ Krčma „Al Trifoglio St. 7) Toči se} is.reko, \ipavsko in dalmatinsko vino. Dober kratki-tersn. Izvistnu ki.'hinja PfiporoČa ne si. obciustvu Katarina Vatovec. v VCI/srlr-lll v naiem 8 1. novembrom OHCUi>IU hi&a i štev. 1G1) sestoječa \z 3! sob, šupe. kuhinje in vrta Hiša leži na glavni cesti pod cerkvijo. Pojasnila daje A. D e j a k — ulica 'leg.i Arti-ti _11 >2 Ilestavracija .^tolfa nasproti pošte tofi sladki prosekar I. vrste, berza- ; inin. kraški teran in rizling._11 i)7 ; Radi odpotoanja nov z 30 kovinskimi ploščami; izbrani, večinoma ru-• *ki komadi. Jjrra mebko in harmonično, primeren za društvo in rodbino. — Cena 35 gld, vreden 90 gld,} .Naslov po e „Inser. oddel. r.Edinoetiu. 1353 j Hup Hrcižini (ski,Pn° 8 oseb) j^ejo za fe-j L/YG Ul UA.IIII bruvar ali avgust) dve stano-var ji (5—7 pob, dve kuhinji), vodo, ako možno plin in to v kiikem dvorcu (villa) ne preveč oddaljeno od , glavne pošle. Ponudbe pod „D. D. na , Inseratni Najbolji škrob za lek .\\\\\\\\\\\\\\\\\w\\\\,'«»aMKca Glanzine Zastopnik Fritz Schulz ju n. Akt.Ges. Eger i. u. Leipzig - «« oddelek Edinosti" 17(10 1 Proda se ena harmonika. Ulica Torrente št. 40 II. nad , vrata 29. 1235 Navadne znane fave z najflnejimi fondants kiTogram po 2 kroni 60 atot.-- FURLANSKO VINO NOVO po 68 stot. liter GlOirjmail SF41GHEEO zapriseženi cenilec TRST — ulica Carlo Ghega štev. 3 — TRST ^J Južf^e žoiessisioe3 Odhod iz Trsta e zvezo na ( ervinjan . Trst—Ljubljana —Dunaj (Reka-Zagrab-Bu lin? eit^ Ostende. 7-55 B v Ljubljano, Dunaj, Reko . Bu iu 9'55 0 v Ljubljano, Dunaj, Zagr.-b, Bu-Ii.n; • ' g 00 Q v Ljubljano, Dunaj, Reko. 6'jJi B v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reko. B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Itudiinj.L i 11-ao p v Ljubljano. Dunaj, Zagreb. Hudimpc-^ti._____ Oh ntdeljah in praznikih : 0 preko Hivia Kormina in medpostaje. 0 Mirani.ir. I*44**» 1-49. 2.04 2.20*, 2.44, 3,08», 3.56, 4.26*', 4.32, 5.07,5.31 5.59**, 6.04, 6.44,7.32, 8 07**, 8.12, 9.07, 10.30' 10.44. * Samo ob nedeljah in praznikih ter ob ler^m vreui nt:. ** Do kolo