ŠTEVILKA lf.ro XLVI, 31. IANUAR ¿01A CENA 1.60 EUR Pogrebnina in posmrtni na do Predstavljamo naj osebnosti Mojca Bitenc zabiesteia v Jetos univerzalni pravici, sedaj leta 2013 po občinah naše komični operi Nikogaršnja le še socialno šibkejšim doline hči v Ljubfjani, Celju in Pulju STRAN 4 STRAN 8-10 STRAN 12 Oglasi ♦SSGZ iJ^IHMOUl^nHMJOlU ¿UOHNPU Gospodarska zbornica mm + S [oven j je ■■■ ■ ■F Razpis za zbiranje prijav za podelitev priznanj in diplom inovacijam v SAŠA regiji za leto 2013 Savinjsko-šaleska gospodarska zbornica in Gospo- darska zbornica Slovenije (GZS) izvajata projekt podeljevanja priznanj inovacijam v SAŠA regiji. Cilj projekta jc uveljavljanje inovacijske dejavnosti kot gibala trajno*t-nega razvoja gospoda rs Iva in pospeševanja podjetništva. Pravico do prijave na razpis imajo gospodarske družbe, podjetja, samostojni podjetniki posamezniki, samostojni inovatorji ali druge organizacijske oblike s sedežem na območju obrin Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Solčava, Šmartno ob Paki in Šoštanj ter Mest ne obči ne Velenje. Celoten razpis za zbiranje prijav za podelitev priznanj in diplom inovacijam v SAŠ A regiji za teto 2013 Jn razpisna dokumentacija sta objavljena na spletni strani SŠGZ; http:^/www.ssaz.si. www. .net Fotoknjiga je trajen spomin na nepozabne dogodke! ^ Fotoknjigo oblikujete kar na mternetu ** Oblikovanje je preprosto in hitro ^ Fotoknjiga je lahko čudovito darilo EHLLAJj IRELAX ŠOLA VOŽNJE H MOZIRJE- 9 041227133 OftflANIZIFtAMD TEČAJE VARNE VOŽNJE » vernike jačatnik» na pDMgDnu V TiECiAJJCJiR: sre:dAa\ 3.2.obffiZ MOZIRJE, Savinjska c. 29 www.solavoznje-relax.si r ^ Nudimo: Malice, nedeljska koiiia, jedi po naročilu, tortice, hotelske nastanitve. 2 Savinjske novice št. 5, 31. januar 2014 Iz vsebine: Februar - mesec kulture: Pisana mavrica kulturnega dogajanja vabi........................................................5 Občina Luče: Bo odločitev o obvoznici izglasovana na referendumu?..........................6 Zbirni center Podhom: Pet občin uspešno zaključilo projekt...............7 Projekt Cavetours: Razširjena ponudba turističnih ogledov podzemnih jam..................................10 Center starejših Zimzelen: Svetovalnica o demenci tudi v naši dolini ... 11 Begunje na Gorenjskem: Podkrižnikova priigrala zlato priznanje.......12 Čebelarska družina Gornji Grad Dolgoletnega predsednika Bezovška zamenjal Fale...................................15 Občina Nazarje: Pozornost namenili najranljivejši skupini občanov .................................................. 17 Delavnice za nadarjene: Med projektiranjem, filozofijo, japonščino, konflikti in modno revijo............20 Tretja stran Tudi smrt ni več poceni Država je z začetkom leta ukinila pogrebnino v višini dobrih 500 evrov, ki je bila vezana na zdravstveno zavarovanje umrlega. Do denarne pomoči v podobni višini so zdaj upravičeni le še socialno najšibkejši. Če upoštevamo, da celotni stroški pogreba zelo hitro presežejo znesek tisoč evrov, se je finančna obremenitev tistih, ki morajo poskrbeti zanj, bistveno povečala. najemnino. V Sloveniji groba ni možno kupiti, možno ga je le najeti. Če ga ne urejate in vzdržujete v skladu s pravili pokopališkega reda in če ne plačujete najemnine, vam lahko grob tudi odvzamejo. Najemnine se po posameznih občinah precej razlikujejo, mi smo tokrat zbrali podatke o cenah v Zgornji Savinjski dolini. Kot je poročal Dnevnik, so v Občini Tržič takoj zaznali ta problem in skušajo finančno razbremeniti njihove občane ob izgubi svojcev na ta način, da tamkajšnje komunalno podjetje brezplačno opravlja prevoze pokojnikov, ki so bili na dan smrti občani občine Tržič, ki so umrli v Tržiču in bodo tam tudi pokopani. Poleg tega nudijo občanom obročno plačilo stroškov pogreba in ostalih pogrebnih storitev. Kot opažajo v pogrebnih službah, se posledice ukinitve pogrebnine najbolj poznajo pri naročanju sveč in cvetja, pevcev in trobentačev. Po besedah trobentača iz Tržiča je bilo v prejšnjih letih mogoče slišati Tišino na sedemdesetih od stotih pogrebov, lani le še na petdesetih, letos pa je zvok trobente prisoten le še na dobrih desetih odstotkih pogrebov. Pogreb pa ni edini strošek, ki ga imajo svojci umrlega, kajti za grob je treba plačevati Vse več ljudi se zanima za raztros, ki je cenejši kot pokop v zemljo. Raztros pepela je mogoč v morje ali kje drugje, vendar mora biti opravljen v skladu s pieteto do pokojnika in zakonskimi predpisi. Pridobiti je treba tudi dovoljenje občine, v kateri se opravi raztros. Edina možnost, da se s tega sveta poslovite brez kakršnihkoli stroškov, je ta, da svoje posmrtne ostanke podarite Inštitutu za anatomijo Medicinske fakultete v Ljubljani v študijske namene. Za tiste, ki razmišljajo v drugo smer, pa je morda zanimiva ponudba švicarskega podjetja, ki iz pepela umrlega izdela enega ali več diamantov, ki jih lahko svojci dajo vdelati v kakšen kos nakita. Postopek traja nekaj mesecev in stane okrog pet tisočakov. ISSN 0351-8140, leto XLVI, št. 5, 31. januar 2014. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 5, 31. januar 2014 3 Tema tedna POGREBNINA IN POSMRTNINA NIČ VEČ SAMOUMEVNI Do letos univerzalni pravici, sedaj le še socialno šibkejšim socialno delo v enem letu od smrti pokojnega, vendar to velja le za umrle po 1. januarju 2014. Vlogi, ki jo je mogoče najti na spletni strani ministrstva za delo ali centrov za socialno delo, mogoče pa jo je kupiti tudi v papirnicah, je treba priložiti dokazilo o smrti, če podatek še ni vpisan v matičnem registru. Za v prihodnje na ministrstvu za delo pripravljajo računalniško izmenjavo, na podlagi katere bodo pogrebna podjetja takoj pridobila podatke o tem, ali je oseba, ki je poskrbela za pogreb, upravičena do pogrebnine, in ji bodo v tem primeru znesek odšteli od pogrebnih stroškov. Vloga za to osebo ne bo potrebna, enako bo veljalo za po-smrtnino. S POKOPOM STROŠKOV ŠE NI KONEC Za skromen pogreb brez sedmine, objave osmrtnice in nekaterih drugih dodatnih nenujnih storitev, ki pa jih večina bližnjih umrlega šteje med potrebne za ugleden pogreb, je hitro treba odšteti blizu dva tisoč evrov. Nekaj nad petsto evrov pogrebnine je zato velikemu delu slovenskega prebivalstva pomenilo zelo dobrodošlo pomoč. Poleg plačila pogreba namreč skrb za družinski grob prinaša tudi vsakoletne stroške. Oskrbniki Cene pogrebnih in pokopaliških storitev (v EUR) v zgornjesavinjskih občinah Občine Pridobitev groba Letni najem groba *6 Najem vežice družinski samski Žarni družinski samski 1 dan 2 dni Nazarje 256,20 *1 183 *1 30,50 24,40 87,60 98,55 Gornji Grad 101,66 61 *2 *2 80,73 100,93 Mozirje 91,65 *3 66,19 *3 305,46 *5 25,47 16,80 76,63 107,72 Solčava *4 — — 24,40 15,86 73,20 73,20 Rečica 59,99 42,70 23,18 15,86 67,89 90,89 Ljubno *4 — — 19 29 54,75 54,75 Luče *4 — — 13 20 31,30 50,08 *1 V ceni pristojbine je vključen tudi betonski temelj. *2 Cena letnega najema groba je sestavljena iz fiksnega dela, ki znaša 11,67 EUR + DDV 22 % in variabilnega dela, ki znaša 2,60 EUR na m2 + DDV 22 %. *3 Cene veljajo za novi del mozirskega pokopališča. *4 Občine Solčava, Ljubno in Luče pridobitve groba ne zaračunavajo. *5 V Mozirju pridobitev žarnega groba vključuje ceno za zemljišče in betonski del. *6 Cena najema in pridobitve žarnega groba je enaka ceni samskega, če ni drugače navedeno. 4 Savinjske novice št. 5, 31. januar 2014 Najnujnejši stroški za povprečen pogreb znašajo krepko preko 1.000 evrov. Do letošnjega leta so vsi zavarovanci ob smrti prejeli 507 evrov, kolikor je znašala pogrebnina, ki pa je s 1. januarjem prešla med socialne transferje in ni več univerzalna pravica. Enako velja za pravico do posmrtnine, po novem so do njiju opravičeni le socialno šibkejši. Ukinitev obeh pravic bo najbolj obremenila tiste, ki ne živijo povsem na minimumu, vendar kljub temu težko shajajo iz meseca v mesec. POGREBNINA IN POSMRTNINA VIŠJI, VENDAR LE ZA UPRAVIČENCE Z letošnjim letom zavarovanci izgubljajo pravico, za katero so dolga leta prispevali v zdravstveno blagajno. Univerzalni pravici do pogrebnine, ki je znašala malo preko 500 evrov, in do posmrtnine, ki je v obliki enkratne denarne pomoči ob smrti doslej znašala 237,73 evra, prehajata med socialne transferje. Izplačujeta se iz splošnega proračuna preko centrov za socialno delo, kjer se je zanju treba prijaviti. Pravici sta se preoblikovali v socialni na podlagi novele zakona o so-cialnovarstvenih prejemkih, sprejete lanskega novembra. Pogrebnina je pravica do denarne pomoči ob smrti svojca za plačilo pogrebnih stroškov. Po novem je nekoliko višja, znaša 530 evrov, do nje pa je upravičena samska oseba, ki poskrbi za pogreb in ima dohodke, ki so nižji od 606 evrov, upravičen eden od družinskih članov umrlega, če je družina revna. To pomeni, da mora biti družinski član na dan smrti umrlega upravičen do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka, ali skupni lastni prihodek družine ne sme presegati minimalnega dohodka, Tudi naše poslednje domovanje postaja vedno bolj cenjena nepremičnina, ki si jo nekateri le še stežka privoščijo. (Foto: Tatiana Golob) ali družinski član umrlega, ki je poskrbel za pogreb, če skupni dohodki družine ne presegajo 909 evrov. V te stroške se ne vštevajo socialne pomoči, kot na primer varstveni dodatek ali otroški dodatek. Tudi posmrtnina je nekoliko večja in znaša 265 evrov. Do nje je ali seštevka minimalnih dohodkov, pri čemer se socialni prejemki ne vštevajo. KDO JE PO NOVEM UPRAVIČEN DO OBEH PRAVIC? Mogoči upravičenci lahko obe pravici uveljavljajo na centru za Tema tedna, Aktualno pokopališč po Sloveniji že opažajo, da nekateri ne zmorejo več plačevati najema grobov, ki se navadno plačujejo enkrat letno. V Slo- veniji lahko grob samo najamemo, najemnine pa so odvisne od upravljavcev pokopališč. Enotnega zakona ali pravilnika, ki bi narekoval ceno najema groba v Sloveniji namreč nimamo. Cene najema groba in drugih pokopaliških storitev v naši dolini določajo občinski svetniki in zato se razlikujejo od občine do občine. Precej starejšim je samoumev- no, da varčujejo tudi za svoj pogreb, saj ne želijo s temi stroški obremenjevati svojcev. K takšnemu varčevanju bo sedaj primora- nih še več upokojencev, saj ne morejo več računati na pomoč države. Snovalci nove socialne države so to upoštevali in dvignili prag premoženja za pridobitev varstvenega dodatka. Meja se za samsko osebo z dosedanjih slabih 800 evrov dviguje na 2.500 evrov, za družine (dve odrasli osebi) pa s 1.194 evrov na 3.500 evrov. Tatiana Golob FEBRUAR - MESEC KULTURE V Zgornji Savinjski dolini so v letošnjem februarju organizatorji pripravili že 38. mesec kulture. Številna kulturna društva, šole in drugi skupaj z mozirsko izpostavo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti ponujajo mnoge dogodke za vsak okus. Program je predstavila strokovna sodelavka izpostave Simona Zadravec: »Tako kot v preteklosti tudi v letu 2014 načrtujemo mesec kulture. S skupnim pristopom k iz- Simona Zadravec: »Mesec kulture prinaša pestre vsebine.« (Foto: Marija Lebar) vedbi meseca kulture s številnimi kulturnimi društvi, osnovnimi šolami in drugimi organizatorji smo tudi tokrat pripravili bogat, raznolik in kakovosten kulturni program, v katerem se bo zvrstilo preko 30 različnih projektov in akcij. Otvoritvena slovesnost 38 let praznovanj meseca kulture s podelitvijo priznanj Sveta OI JSKD Mozirje za delo na ljubiteljskem kulturnem področju bo letos v občini Rečica ob Savinji. Slovesnost bomo pripravili na sam predvečer slovenskega kulturnega praznika, to je 7. februarja.« Prva v vrsti dogodkov bosta že ta petek, 31. januarja, ko bo v galeriji Osrednje knjižnice Mozirje odprtje razstave ob 10-letnici Sadjarskega društva Mozirje in 80-letni-ci smrti Franca Praprotnika ter na Rečici ob Savinji gledališka predstava Ljubezen in pohlep v izvedbi KD Gornji Grad. Poleg gledališkega in literarnega snovanja bodo potekali tudi likovni dogodki in predavanja ter delavnice izobraževalnega značaja. Marija Lebar Marjana Veršnik Fale, direktorica Centra za socialno delo Mozirje: »Sprememba, ki jo prinaša nova socialna zakonodaja, ki pa po naši oceni ni ugodna, je upravičenost do dveh posebnih oblik izrednih denarnih pomoči ob smrti družinskega člana: izredna denarna socialna pomoč pri kritju stroškov pogreba in izredna denarna socialna pomoči po smrti družinskega člana. Ta pravica, ki je bila do sedaj vezana na zdravstveno zavarovanje umrlega in so bili do nje upravičeni praktično vsi občani, prehaja na področje sociale. Do teh dveh pravic bodo sedaj upravičeni le najožji družinski člani umrlega (otroci, zakonec, starši), ki bodo izkazali, da so poskrbeli za pogreb in njihov mesečni dohodek ne bo presegal za posameznika 606 evrov oziroma 909 evrov za družino. To pravico bodo uveljavljali s posebno vlogo na centru za socialno delo.« Pisana mavrica kulturnega dogajanja vabi LUCE Novi objekti na avtobusnih postajah za zaščito potnikov in lepši izgled Sredi januarja so v občini Luče namestili štiri nove nadstreške na avtobusnih postajališčih. Nadstreški še niso povsem gotovi, saj bodo v leseno konstrukcijo namestili še stene iz pleksi stekla. V občini Luče so se odločili prenoviti objekte, v katerih čakajo potniki na avtobus. Do sedaj so imeli nadstreške le na dveh avtobusnih postajališčih, ta pa sta bila povsem dotrajana. Zato so sklenili stara nadstreška odstraniti in ju zamenjati z novima. Prav tako pa so z enakima objektoma opremili še avtobusni postajališči, ki nadstreškov prej nista imeli. Z nadstreški so opremili štiri av- Na lesene nadstreške bodo montirali še stene iz pleksi stekla. (Foto: Marija Lebar) tobusna postajališča na že obstoječih lokacijah ob regionalni cesti. Za to je bilo potrebno izkopati temelje, postaviti leseno konstrukcijo, sledi še montaža sten. V Lučah računajo, da bo celotna investicija stala okoli 25.000 evrov, namenska sredstva za to so rezervirali v proračunu. Za prenovo avtobusnih postaj se odločajo tudi v občini Ljubno. Kot je povedal direktor občinske uprave Blaž Presečnik, so razmišljali tudi o tem, da bi postavili enake nadstreške kot v Lučah, vendar javnega razpisa za izvajalca investicije še niso objavili. Marija Lebar Savinjske novice št. 5, 31. januar 2014 5 Iz občin, Gospodarstvo OBČINA LUCE Bo odločitev o obvoznici izglasovana na referendumu? Nedavna informacija, da naj bi lučki župan Ciril Rosc na sejo občinskega sveta uvrstil točko o izvedbi posvetovalnega referenduma glede umeščanja lučke obvoznice in poplavne varnosti, je tako med Lučani kot v medijih naletela na dokajšen odziv. V petek, 17. januarja, sta se na omenjeno temo srečala predsednik Združenja za trajnostni razvoj Luč Alojz Selišnik in župan Rosc. Po besedah sogovornikov sta izmenjala stališča obeh strani, ki ju predstavljata, torej tistih, ki so za, in tistih, ki so proti sedaj v državnem prostorskem načrtu začrtani izvedbi poplavne varnosti in trase obvoznice, za kate- ro pa v državnem proračunu za letos in prihodnje leto ni namenjenega denarja. O OBLIKI IZJAVLJANJA NA OBČINSKEM SVETU Kot je povedal župan, je razmišljanje o uvrstitvi referenduma na dnevi red občinskega sveta posledica priporočila ministrstva za infrastrukturo in prostor. To je potem, ko so na ministrstvu izvedli delavnico na temo lučke obvoznice, v zapisniku priporočilo, naj se v Lučah preveri mnenje občanov glede obvoznice. Podobna priporočila je župan dobil večkrat tudi s strani predstavnikov Direkcije RS za ceste. Alojz Selišnik, predsednik Združenja Luč: »Menimo, da so vprašljivi pravni vidiki lokalnega referenduma za državni projekt, kakor tudi, da ne more biti referenduma o privatnem zemljišču. Pravnih posledic ni proučil nihče. Sicer pa: referendum o projektu, za katerega ni denarja, je le spor zaradi oslove sence. Ne le, da ni predvidenih sredstev v naslednjih dveh letih v proračunu, ampak v evropski finančni perspektivi 2014-2020 za Slovenijo ni predvidenih sredstev za nove ceste in asfaltiranja. To pomeni, da je bila ustavitev gradnje ceste pred Lučami napaka, ki se bo še dolgo vlekla. V Lučah se moramo pogovarjati med različnimi zainteresiranimi o konkretnem projektu, ne pa na račun tega izvajati volilno kampanjo. Obstajajo dejstva, kot so problem nerešenega prometa iz Podvolovljeka, problem avtobusnega prometa na smeri Celje-Logarska dolina, majhen povprečni letno dnevni promet, le delno rešeno parkiranje v Lučah, odprta izgradnja obstoječega, starega mostu, nepotreben rondo in visok nasip na Ivanovih prodih, zavračanje prodaje svojih parcel mnogih lastnikov v ta namen. Obstajajo še mnoga druga vprašanja, ki s strani občinskih predstavnikov niso bila nikoli odprta za pogovore med ljudmi v Lučah. Najprej je potrebna odprta in široka razprava. V Lučah smo se zagotovo sposobni dogovoriti, le pogovarjati se moramo. Pri nameravani drugi fazi protipoplavne zaščite se lastniki sosednjih zemljišč strinjajo s povečanjem protipoplavne varnosti, nasprotujejo pa rešitvam, ki pomenijo pretiran in nenaraven poseg v naravo. V projektu predvidena krona nasipa do 2,5 m širine ni potrebna, saj sedanja širina 80-100 cm popolnoma zadostuje. Obstoječi nasip ne preceja vode in je do sedaj zdržal vse poplave od leta 1993, ko je bil zgrajen. Prav tako se lastniki čudijo, da bi naj bil nov nasip za do 20 cm nižji, kar bi pomenilo celo slabšo protipoplavno varnost.« Zupan Ciril Rosc je povedal, da je razmišljanje o uvrstitvi referenduma na dnevi red občinskega sveta posledica priporočila ministrstva za infrastrukturo in prostor. »Čeprav so odločitev za projekt obvoznice potrdili vsi dosedanji občinski sveti v različnih sestavah, se nagibamo k temu, da se v Lučah občani v neki obliki opredelijo gle- GORNJI GRAD de s strani države že sprejete odločitve,« pravi Rosc, ki pri tem poudarja, da z dosedanjimi ukrepi poplavna varnost kraja še nikakor ni zagotovljena. »Gotovo je referendum najbolj demokratična oblika odločanja o stvareh, ki se tičejo vseh občanov. Za sprejetje take odločitve pa je pristojen le občinski svet, zato sem to točko uvrstil na januarsko sejo občinskega sveta. Kakršnakoli bo že odločitev, sprejeta s strani občinskih svetnikov, ki zastopajo občane in predstavljajo njihove interese, jo bo težko zaobiti, še težje pa odločitev ljudi na morebitnem referendumu,« pravi župan Ciril Rosc. Tekst in foto: Marija Lebar Veliko moč ima tisti, ki zna molčati tudi takrat, ko ima prav. Lev Nikolajevič Tolstoj Dopoldan po gorivo le s kartico V Gornjem Gradu obiskovalce bencinskega servisa že od decembra do enajstih dopoldan ne pričaka več uslužbenec, ki jim je ob plačilu natočenega goriva prodal še dnevni časopis, vinjeto, osvežilno pijačo ali kaj drugega. Vrata prodajalne so namreč zaprta, stranke pa pričaka le samopostrežna točilna naprava. Bencinski servis v Gornjem Gradu je eden od treh v Sloveniji, kjer je vodstvo Petrola uvedlo nov delovni čas. Medtem ko sta druga dva servisa že prešla nazaj na delovni čas pred spremembo, v Gornjem Gradu čakajo na skorajšnjo odločitev lastnikov. Prodajalci so tako na servisu prisotni med 11. in 19. uro, preostali čas pa je kupcem na voljo samopostrežna naprava. Nejevolja občanov ob uvedbi ni bila majhna, mnogi starejši namreč niso vajeni takšnega načina plačevanja s kartico, številni je niti nimajo. Uslužbenci so prvi mesec dopoldan dežurali, da so ljudem pomagali oziroma jih uvajali. Kmetje in podjetniki so se jezili, saj ni bilo mogoče dobiti originalnega računa in še je bilo pripomb. Po več kot mesecu dni je sedaj mogoče dobiti račun z davčno številko, a stranke zapuščajo gornje-grajski bencinski servis, kar se vidi pri dnevnem prometu, so med vrsticami povedali zaposleni, ki prav tako kot poslovodja ne smejo dajati izjav. Kaj torej čaka gornjegrajski bencinski servis, bomo preverili na upravi. Štefka Sem 6 Savinjske novice št. 5, 31. januar 2014 Gospodarstvo, Iz občin ZBIRNI CENTER ZA ODPADKE V PODHOMU Pet občin uspešno zaključilo skupni projekt V zbirnem centru koncesionar PUP Saubermacher zbira odpadke pred odvozom v Regionalni center za ravnanje z odpadki Celje. (Fotodokumentacija Občine Gornji Grad) Konec lanskega leta je zbirni center odpadkov v Podhomu dobil uporabno dovoljenje, prav tako je bilo izdano uporabno dovoljenje za pro-tipoplavne ukrepe na območju odlagališča in zbirnega centra. S tem je projekt petih zgornje-savinjskih občin zaključen. STROŠKE DELILI GLEDE NA ŠTEVILO OBČANOV V kratkem bo s podjetjem PUP Saubermacher sklenjena pogodba o najemu, občine pa bodo med sabo uredile vprašanje delitve najemnine in lastništva zemljišča. Skupni projekt je vodil gornjegrajski župan Stanko Ogradi, udeležene občine pa je stal dobrih 600 tisoč evrov, brez vrednosti zemljišča. Posamezne občine so Občine Gornji Grad, Ljubno, Luče, Solčava in Nazarje so sklenile, da bodo uredile skupni zbirni center. V letu 2010 je gor-njegrajska občina pričela s pridobivanjem dokumentacije, v vseh petih občinah pa so sprejeli odloke o podelitvi koncesije za ravnanje z odpadki, pripravili javni razpis in izbrali koncesionarja. Koncesijo za zbiranje in prevoz odpadkov so vse občine podelile edinemu prijavljenemu na razpis, podjetju PUP Saubermacher, za odlaganje pa podjetju Simbio iz Celja. OBČINA NAZARJE Prejšnji ponedeljek so krajani obvestili nazar-sko občinsko upravo, da se je na gozdni cesti Tratica-Črni Graben-Završnik-Peč sprožil večji zemeljski plaz. Krajani Prihove pa so javili, da je zasut eden od tamkajšnjih jarkov in so ogrožene cevi za odvod meteorne vode. Pristojni so si ogledali teren in zavzeli ustrezne ukrepe. Kot je povedal direktor občinske uprave Samo Begič, so si območje plazu ogledali županja Majda Podkrižnik, poveljnik štaba civilne zaščite občine Filip Strnišnik, pogodbeni izvajalec za tehnično reševanje Samo Ribežl in lastnik zemljišča Alojz Kokovnik. Po oceni se je odtrgalo okoli 500 do 600 kubičnih metrov zemljine in dreves ter zasulo cesto. Prisotni so se dogovorili za takojšnjo odstranitev materiala, ki je zasul cesto, tako da je bila že kmalu omogočena prevoznost. Na Prihovi bo potrebno čiščenje zasutega jarka v dolžini okoli 100 metrov. Čiščenje bodo opravili takoj, ko bo to omogočilo vreme, saj je bil teren v tistih dneh preveč razmočen za dostop z gradbenim strojem. Marija Lebar v projekt vložile od 32 do 163 tisoč evrov, stroške so delili glede na število prebivalcev v posamezni občini, je povedal Ogradi. Ker se je odlagališče v Podhomu konec leta 2010 zaprlo, je bilo potrebno iskati nove rešitve glede ravnanja z odpadki. V skladu z določbami Okoli 500 do 600 kubičnih metrov zemljine in dreves se je odtrgalo in zasulo gozdno cesto. (Fotodokumentacija Občine Nazarje) V zbirnem centru Podhom lahko gospodinjstva oddajajo plastično, kovinsko in stekleno embalažo, papir in kartonsko embalažo, oblačila, tekstil, zavrženo opremo (hladilniki, skrinje, televizorji, monitorji, štedilniki, pralni stroji ...) les, plastiko, kovine, kosovne odpadke, fluorescentne cevi ter baterije in akumulatorje. Oddati je mogoče tudi mešane komunalne odpadke. Podrobne informacije so objavljene na spletni strani podjetja PUP Saubermacher. Odpadke lahko odlagajo občani petih občin, ki so sofinancirale gradnjo. Ob oddaji morajo predložiti položnico PUP-a in osebni dokument. Center je odprt vsak dan med 7. in 14. uro, ob četrtkih do 16. ure ter vsako drugo in četrto soboto v mesecu med 8. in 12. uro. odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki je potrebno na območju vsake občine in za vsako naselje z več kot 8.000 prebivalci urediti najmanj en zbirni center. Zbirnega centra ni treba urediti na območju občine, ki ima manj kot 3.000 prebivalcev, če je v okviru javne službe zagotovljeno, da povzročitelji komunalnih odpadkov lahko oddajajo ločene frakcije najmanj v enem zbirnem centru na območju sosednjih občin. Gradnja infrastrukture v zbirnem centru je potekala uspešno. Nekaj več zapletov je povzročalo pridobivanje soglasij in urejanje protipoplav-nih ukrepov, kar je projekt zavleklo za pol leta, je povedal Ogradi. Štefka Sem Zadnje deževje povzročilo več nevšečnosti Savinjske novice št. 5, 31. januar 2014 7 Naj osebnost občine 2013 Terezija Plaznik: »Prav gotovo je ta izbor potrditev potrebnosti programa Starejši za starejše ...« (Foto: ML) V mozirskem društvu upokojencev so pred štirimi leti začeli s projektom Starejši za starejše in gonilna sila je bila ves čas naša sogovornica Terezija Plaznik. Pred petimi leti so v okviru društva upokojencev ustanovili sek- TEREZIJA PLAZNIK, NAJ OSEBNOST OBČINE MOZIRJE »Prostovoljka sem iz osebnega zadovoljstva« cijo zeliščarjev, kateri že od ustanovitve predseduje Plaznikova. Vse to je nagnilo naše bralce, da so se ji za to delo zahvalili z imenovanjem za naj osebnost občine Mozirje. Nagrajenka je ob tem povedala: »Ne vem, če si zaslužim to priznanje, sem ga pa zelo vesela in se iskreno zahvaljujem vsem, ki so tako glasovali. Prav gotovo je ta izbor potrditev potrebnosti programa Starejši za starejše in da se v naši občini izvaja prepoznavno. Pri vsakem poslu mora nekdo prijeti za krmilo. Če za izvedbo pridobi iskrene in prizadevne sodelavce, rezultati ne izostanejo. Pridružilo se nam je 18 prostovoljcev, ki neposredno opravljajo delo na terenu. Njihova požrtvovalnost in vztrajnost daje rezultate, katerih se veselimo in smo nanje ponosni. Program že izvajamo štiri leta. Naši prostovoljci opravijo letno preko 600 obiskov starostnikov. Sama sem prostovoljka iz osebnega zadovoljstva in se trudim, da bi dejavnost še okrepili,« je ob imenovanju povedala Pla-znikova. Prepoznavnost mozirske občine in društva upokojencev pa tako v dolini kot po Sloveniji pomaga širiti sekcija zeliščarjev, katere ustanovna članica in predsednica je Terezija Plaznik. Člani sodelujejo na številnih dogodkih v Mozirju in drugod v dolini. Odmevne so bile njihove razstave. Redno se predstavljajo na sejmu Turizem in prosti čas v Ljubljani in na različnih prireditvah za tretje življenjsko obdobje. Za izobraževanje članov skrbijo s številnimi strokovnimi predavanji in pohodi v naravo, kjer je poleg spoznavanja zelišč pomembno tudi druženje in dobra volja. Marija Lebar SLAVKO FLUDERNIK, NAJ OSEBNOST OBČINE LJUBNO General brez vojske ne pomeni nič!« Slavko Fludernik: »Pomagati v nesreči je zame kot gasilca in osebno osnovno poslanstvo.« (Foto: ML) Visoko število glasovnic, ki so prispele v uredništvo Savinjskih novic, priča, da je dolgoletni predsednik ljubenskih gasilcev Slavko Fludernik res priljubljena oseba. In » to ne brez razloga. Poleg tega, da uspešno vodi prizadevne gasilce, je po mnenju bralcev stalno pripravljen priskočiti na pomoč, ima rad ljudi in je povrh vsega še vedno nasmejan ter pripravljen za hece. Ob našem obisku se je Slavko pripravljal na odhod v Planico, da bi spet priskočil na pomoč. On in njegovi gasilci so poleg ostalih prostovoljcev nepogrešljivi pri izpeljavi smučarskih skakalnih tekem in pri organizaciji različnih prireditev v občini. Seveda se na pomoč gasilcev računa predvsem v primeru intervencij ob nesrečah. Naš sogovornik je član PGD Ljubno ob Savinji že vse, od kar pomni. Njegov oče je bil gasilec in gospodar v gasilskem domu, ki je le nekaj korakov oddaljen od njihove hiše. Ni torej čudno, da je Slavko stopal po njegovih stopinjah. Domač vzgled in dobra druščina sta bila zadosten povod za vstop v gasilske vrste. A poleg navdušenja prinaša članstvo, še bolj pa vodstvena funkcija, marsikatero skrb in celo grenkobo. »Naša država se ob različnih nesrečah tako rada hvali s številčnostjo v gasilskih vrstah, na katere se lahko zanese. Povsem drugače pa je, ko bi bilo treba primakniti nekaj sredstev za to dejavnost, kar je prepuščeno občini. Da ne omenjam številnih birokratskih in drugih zadolžitev, ki jim moramo zadostiti, in celo kazenske odgovornosti, čeprav smo prostovoljci.« V dobro drugih gasilci žrtvujejo svoj prosti čas, nemalokrat pa tvegajo tudi zdravje in življenje, doda naš sogovornik. »Zato menim, da je naziv naj občana namenjen vsem članom našega gasilskega društva. Kaj bi general brez svoje vojske?« pravi skromno Slavko Fludernik. Marija Lebar LILIJANA ROBNIK, NAJ OSEBNOST OBČINE SOLČAVA Njeno veselje je osrečevati druge Lilijana Robnik: »Za uspešno dejavnost so zaslužne vse članice odbora RK.« (Foto: ML) Bralci Savinjskih novic so bili mnenja, da je oseba, ki si zasluži tokratni naslov naj osebnost leta 2013 v Solčavi, predsednica tamkajšnjega krajevnega odbora Rdečega križa Lilijana Robnik. Tudi si- cer je Robnikova vpeta v društveno delovanje na raznih področjih. Imenovanja se je razveselila, a je dodala, da gre zasluga vsem članicam odbora, saj skupaj delujejo v dobro najpotrebnejših. Lilijana Robnik je nekaj časa delala v solčavskem TlC-u, od leta 2008 pa je zaposlena v podjetju Eltras. Bila je aktivna članica solčavskega turističnega društva, njena velika ljubezen pa je petje. Že dolga leta tako poje v kar dveh pevskih sestavih - v domačem cerkvenem pevskem zboru in v ženskem pevskem zboru, ki popestri marsika- tero solčavsko prireditev. Je članica skupine solčavskih filcark, vedno pa si vzame čas tudi za plani-narjenje. V solčavskem odboru Rdečega križa je Robnikova predsednica drugi mandat. »V odboru aktivno deluje okoli deset članic. Njim gre tudi zasluga, da lahko svoje letne načrte dosledno uresničujemo. Naj se jim ob tej priložnosti zahvalim za vso energijo in prosti čas, ki ga namenjajo krajanom, potrebnim pomoči,« pravi Robnikova. Pri vsakoletnem sprejemanju načrta dela si zadajo naloge, ki jih bodo opravile v tekočem letu. Na programu je nekaj stalnic, kot so obiski starejših in gibalno oviranih občanov na domovih ob novoletnih praznikih. Prav tako obiščejo svoje občane, ki bivajo v institucionalnih ustanovah izven domače občine. Ena od rednih dejavnosti je razdeljevanje paketov prehrane iz evropske pomoči. »Na srečo v zadnjih letih nismo imeli nobene večje naravne ali druge nesreče, da bi bila potrebna kaka izredna pomoč,« še dodaja Lilijana Robnik. Marija Lebar 8 Savinjske novice št. 5, 31. januar 2014 Naj osebnost občine 2013, Šolstvo SONJA HERMAN ROBNIK, NAJ OSEBNOST OBČINE NAZARJE Sonja Herman Robnik pozna velike in male skrivnosti svojih varovancev ter jim nesebično pomaga. (Foto: MŠ) Patronažna sestra Sonja Herman Robnik je oseba, ki je s svojim delom in marljivostjo ter srčnostjo zaznamovala utrip v domačem kraju in širše, zato so ji bralci Savinjskih novic podelili naslov naj osebnost občine Nazarje. Herman Robnikova ob imeno- »Angel«, ki se razdaja in čuti kot njeni pacienti vanju ne skriva zadovoljstva, obenem pa poudarja, da je priznanje dokaz, da ljudje njeno delo opazijo in cenijo. Hkrati je priznanje tudi obveza, da se mora še bolj truditi in dokazovati tako v domačem kot v delovnem okolju. A naslov v njene roke ni prišel prvič. Z njim so jo bralci Savinjskih novic okitili že pred desetletjem. Sonja je predana svojemu poklicu več kot četrt stoletja. Njen de-lovnik je pester in raznolik in se pogosto ne konča po osmih urah dela. Na pot do varovancev se poda ob lepem ali slabem vremenu. Herman Robnikovo je moč srečati tu- di v dežurstvu na urgenci. V svojem službovanju kot patronažna sestra je spoznala veliko veselja in žalosti, ki jih nosi vsakdanje življenje. »Rojstvo je čudež in sreča za starše, ki jo občutim tudi sama, ko se srečujem z mladimi mamicami ter njihovimi novorojenčki. Zgodbe starostnikov pa zelo poučne in polne življenjskih izkušenj, ki so tudi mene marsikaj naučile in obogatile. Ko se njihova življenja pot konča, pogosto odide tudi del mene,« pravi sogovornica, ki rada izpostavi, da živi v sosedski, kjer se vsi med seboj razumejo in si pomagajo. Herman Robnikova nudi poleg strokovne medicinske pomoči pomoč starejšim, da premagajo vsakdanje težave, skrajša pot do zdravila in z njimi poklepeta kakšno minuto ter tako polepša samotne dneve. Bralci, ki so ji namenili svoj glas, so prepričani, da je njihov »angel«, ki se razdaja in čuti kot njeni pacienti. Pozna njihove male in velike skrivnosti. Pomaga v velikih in malih stiskah. Nič ji ni pretežko ali odveč. »Bolezen ne pozna delovnega časa,« pravi patronažna sestra, ki si baterije polni s tekom, v veliko oporo pa so ji tudi razumevajoča družina in prijatelji. Marija Šukalo ANAMARIJA PEČNIK, NAJ OSEBNOST OBČINE GORNJI GRAD Delo z zborom jo notranje izpolnjuje in ji je v veliko veselje Anamarija Pečnik: »Z vaj pridem zadovoljna, notranje izpolnjena.« (Foto: ŠS) Gornjegrajci so za naj osebnost minulega leta v svoji občini izbrali Anamarijo Pečnik. Organistko in zborovodkinjo mešanega cerkvenega pevskega zbora je iz Vipavske doline preko Ljubljane v Gornji Grad pripeljala ljubezen. V službi v Ljubljani je namreč spoznala svojega moža Dominika in se preselila v povsem drugačno okolje. Po več letih bivanja v kraju so jo mladi prosili, da bi jih pri polnočnicah pri prepevanju spremljala z igranjem na orgle. Kot je povedala, ji je bilo neprijetno reči ne, čeprav na orgle ni igrala že leta in enkratna usluga je postala njeno redno opravilo že več kot tri leta. Pečnikova je odraščala v Velikih Žabljah blizu Vipave, kjer se je kot desetletna deklica v cerkvi na Vipa- vskem križu pričela učiti igranja orgel. Po petih letih učenja je odšla v Ljubljano v srednjo šolo, a ob nedeljah je še vedno vodila otroški zbor in igrala na orgle v domači cerkvi. Od takrat do sedaj, ko to redno počne v gornjegrajski katedrali, so pretekla že dolga leta in potrebovala je nekaj časa, da se je ponovno »uigrala«. Zbor, vaje, druženje in tudi nastopi izven cerkve pa ji dajejo posebno moč. »Z vaj pridem zadovoljna, notranje izpolnjena. Smo prijetna družba in enakovredni člani. Skupaj ra-stemo. Hkrati pa je lepo, da nas je sedaj v zboru blizu trideset,« je povedala Pečnikova in dodala, da je bila zelo presenečena, ko je izvedela, da je prejela največ glasov. »Vem, da je veliko ljudi v občini, ki so storili precej več kot jaz, da to počno že dlje časa, a hkrati sem zadovoljna in vesela, da so ljudje opazili, da se s pevci trudimo obdržati nivo cerkvenega zborovskega petja v kraju.« V pogovoru je beseda nanesla tudi na njenega predhodnika Feliksa Ugovška, katerega zelo ceni, prav tako tudi njegovo zapuščino v obliki pesmaric in njegovih skladb. Rada bi se še dodatno izobraževala v orglanju, a kaj, TEKMOVANJE POKLICEV V VELENJU ko gre za službo in družino večina časa. V redkih prostih trenutkih pa rada veze in se posveča otrokoma, maturantki Luciji in drugo-šolcu Marku. Štefka Sem Velenjčani na olimpijadi poklicev osvojili srebro V soboto, 18. januarja, se je zaključilo dvodnevno vseslovensko tekmovanje poklicev s področja mehatronike, ki je potekalo na Šolskem centru Velenje. Zmagala je ekipa Višje strokovne šole iz Nove Gorice, Velenjčani so osvojili drugo mesto. Olimpijada poklicev je državno tekmovanje mladih dijakov in študentov višjih strokovnih šol v poklicnih spretnostih. Vse tokratne ekipe so pokazale dobro znanje, ustvarjalnost in sposobnost, da se zmorejo soočiti z zahtevnimi nalogami, je razbrati iz sporočila Centra RS za poklicno izobraževanje. Med dobrimi ekipami je bila najboljša ekipa Višje strokovne šole Šolskega centra Nova Gorica, ki bo s področja mehatronike zastopala našo državo v začetku oktobra na tekmovanju EuroSkills v Lillu v Franciji. Marija Lebar Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. Rezultati tekmovanja: 1. mesto: ŠC Nova Gorica, Višja strokovna šola 2. mesto: ŠC Velenje, Elektro in računalniška šola 3. mesto: ŠC Kranj, Višja strokovna šola 4. mesto: ŠC Celje, Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije 5. mesto: Srednja šola tehniških strok Šiška. 9 Savinjske novice št. 3, 17. januar 2014 DR. KAREL GRŽAN, NAJ OSEBNOST OBČINE LUČE »Pomemben je živi stik s človekom« Dr. Karel Gržan: »Tisoč prijateljev na facebooku ne pomaga nič, če nimaš prijatelja v živo.« (Foto: ŠS) Patra dr. Karla Gržana so Luča-ni že drugič zapored izbrali za naj osebnost v občini. Zanje je predvsem dober duhovnik, predavatelj, ki zna prisluhniti ljudem in jim svetovati. Patra Gržana je življenjska pot v Konjski vrh nad Lučami pripeljala pred petimi leti. V zadnjem obdobju je kaplan v farah Luče in Solčava. Sam pravi, da svoje službovanje v teh dveh farah, življenje v objemu gozdov v družbi svojih konjičkov in izboljšanje zdravja jemlje kot posebno milost. »Z veseljem sem duhovnik in s ponosom kmet,« je odgovoril na vprašanje, kaj mu največ pomeni in kaj najraje počne. Duhovniška služba je njegovo poslanstvo, z velikim veseljem pa obdeluje tudi zemljo. Popolno kombinacijo dopolnjuje s predavanji in pisanjem knjig. Sle- dnjih se je nabralo blizu trideset. Zadnja knjiga s pomenljivim naslovom »Le kaj počne Bog v nebesih, ko je na zemlji toliko trpečih?« je postala prava uspešnica, za katero se je Gr-žanu zahvalil tudi celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. Gržan priporoča, da jo preberejo vsi, ki si postavljajo vprašanja: »Zakaj se to dogaja meni, kaj sem storil narobe?« Tokratno priznanje mu največ pomeni zaradi srčnosti, ki so jo s tem izkazali ljudje. »Nakazuje, da so ljudje med seboj povezani, kar je v današnjih časih, ko materialna ali duhovna stiska kaže svojo moč, pomeni še toliko več.« Dodal je še, da se v težkih trenutkih ne bi smeli osamiti, ampak se strniti skupaj kot čebelice, kar nam bo dalo moč. Medsebojna bližina je zelo pomembna, še posebej v zadnjem obdobju, ko so nam speljale pozornost od te elektronske frekvence. »Tisoč prijateljev na facebooku ne pomaga nič, če nimaš prijatelja v živo, ob sebi, ko ga potrebuješ. Prav tako nič ne pomaga ogled dokumentarca o naravi, če ne stopiš sam v naravo in vse to doživiš. Pomembni so prijatelji, so-bivanje z ljudmi, naravo in Bogom.« Štefka Sem STANKO ČEPLAK, NAJ OSEBNOST OBČINE REČICA OB SAVINJI Skuša živeti po krščanskih zakonih Stanko Čeplak: »Vse, kar delaš, delaj dobro in se opominjaj na konec, saj se vsako življenje enkrat konča.« (Foto: MŠ) Diakon Stanko Čeplak se je z Re-čičani in Zgornjesavinjčani ponovno srečal pred sedmimi leti, ko se je vrnil iz Nemčije in se nastanil v Varpoljah. Rojeni Gornjegrajec, ki je skoraj štiri desetletja preživel v tujini, si pridobil teološko in zdravstveno izobrazbo, si je namreč tam ustvaril družino. Ko je bil čas za upokojitev, se je vrnil v našo dolino. Njegovo prizadevanje in nesebično predajanje ljudem so opazili tudi bralci Savinjskih novic in mu podelili naslov naj osebnost občine Rečica ob Savinji za preteklo leto. Ob tem dejstvu je Čeplak bil vidno presenečen in ganjen. »Vedno imam v mislih dejstvo, da tisto, kar želim, da drugi storijo meni, tudi jaz delam drugim,« pove diakon in poudarja, da skuša živeti po krščan- skih zakonih, ki poudarjajo dobrodelnost. A ker mu to v mladosti ni bilo omogočeno v matični domovini, se je s Svetim pismom in Prešernovimi Poezijami podal v svet. Po prihodu v Nemčijo je več kot desetletje opravljal delo bolničarja, četrt stoletja pa je kot diakon delal v Porurju med Slovenci. Danes je Stanko Čeplak del utripa re-čiške občine in župnije. To je bilo še posebej opaziti med poplavami pred dvema letoma, ko je s svojo nesebičnostjo in prizadevnostjo stal ob strani vsem, ki so se na njega obrnili. Nepogrešljiv postaja tudi vsem tistim varovancem, ki rabijo duhovno oskrbo v gornjegrajskem centru starejših. Marsikdaj pa pri njem nasvet ali pogovor poiščejo tudi zaposleni v omenjeni ustanovi. »Vse, kar delaš, delaj dobro in se opominjaj na konec, saj se vsako življenje enkrat konča,« je njegovo vodilo skozi življenje. »V njem sem doživel veliko razočaranj in preizkušenj. In če ne bi imel vere, bi obupal,« pravi diakon, ki je v Nemčiji pustil ženo, otroka in vnukinjo ter v domačem okolju poskuša pomagati sočloveku. Marija Šukalo PROJEKT CAVETOURS Razširjena ponudba turističnih ogledov podzemnih jam V mesecu januarju so v Solčavi zaključili prvo fazo, to je pripravo dokumentacije, za izvedbo čez-mejnega projekta Cavetours v okviru operativnega programa Slove-nija-Avstrija 2007-2013, 3. cilja evropskega teritorialnega sodelovanja. Gre za dopolnitev koriščenja podzemnih jam v Vzhodnih Karavankah v turistični ponudbi. V projektu sodelujejo poleg avstrijskih partnerjev iz Obirja, ki so prijavitelj projekta, še Občina Solčava, Center Rinka in turistična kmetija Rogar iz Podolševe. Na občini v Solčavi pri tem pravijo: »Z izvajanjem vsebin želimo dodati novo vrednost trem zelo zanimivim jamam, to so Obir, Potočka zijalka in Snežna jama, ki jih bomo povezali z že obstoječimi in novimi skupnimi turističnimi produkti. Vsaka od jam predstavlja naravno zanimivost, predvsem Potočka zijalka pa tudi izjemno kulturno dediščino. Posodobljena in na novo bo urejena potrebna infrastruktura, vzpostavljene bodo skupne strukture za pripravo in izvajanje čezmejnih inte- gralnih turističnih paketov, pri čemer bodo že pri samem nastajanju sodelovali tudi turistični ponudniki z obeh strani meje.« S projektom želijo okrepiti čez-mejno sodelovanje tudi na gospodarskem področju in povečati pretok turistov. Doživetje podzemnih jam in z njimi povezanih zgodb bodo predstavljali s sodobnimi prijemi interpretacije naravne in kulturne dediščine. Pri tem imajo v mislih tri ciljne skupine, in sicer turistične ponudnike z obeh strani meje, turiste, ki si želijo spoznavanja širše regije ter prebivalce obmejnih občin. Merljivi učinki, ki jih pričakujejo od izvedbe, bodo vidni v izboljšanju turističnih kazalcev, kot so število obiskovalcev, doba bivanja, podaljšanje sezone in povečanje potrošnje. Za uspešno izvedbo so oblikovali skupno projektno skupino. Projekt bo po ter-minskem planu zaključen konec julija, rezultati pa bodo lahko obogatili turistično ponudbo že v letošnjem letu. Marija Lebar 10 Savinjske novice št. 3, 17. januar 2014 Organizacije OBČINA MOZIRJE Gasilci in župan s podobnimi pogledi Od leve: Roman Čretnik ml., Slavko Bric, Janko Zuntar in Ivan Suhoveršnik pri podpisovanju aneksa o financiranju gasilske službe (Foto: Benjamin Kanjir) Predsednika Prostovoljnega gasilskega društva Mozirje in Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline, Roman Čretnik ml. in Janko Žuntar, sta 17. januarja na sedežu mozir-ske občine z županom Ivanom Su-hoveršnikom podpisala aneks o financiranju obeh organizacij v letošnjem letu. V njem je opredeljena višina sredstev za sprotno delovanje. V aneksu k pogodbi o opravljanju lokalne gasilske javne službe je zapisano, da bo občina za izvajanje požarnega varstva v letu 2014 iz občinskega proračuna namenila 13.600 evrov, od tega 1.200 za delovanje zveze, ostalo pa gasilskemu društvu. Društvu bo nakazanih tudi 6.000 evrov s postavke požarna taksa. Sredstva za izvajanje požarnega varstva bo občina društvu nakazovala po dvanajstinah. Ob priložnosti podpisa je bil prisoten tudi poveljnik zveze Slavko Bric. Župana je seznanil s problematiko delovanja prostovoljnih gasilcev. Slednjim se iz leta v leto na- laga več obveznosti in odgovornosti, kar pa ni premo sorazmerno z večanjem sredstev za delovanje. Na tej občini so sicer finančna razmerja dobro urejena, saj se župan z občinskim svetom zaveda pomena gasilcev, ki jih občani kličejo na pomoč ob različnih težavah. Ne le ob požarih, ampak tudi ob ostalih nesrečah, ki jih doletijo. V lanskem letu je bilo tako najhuje ob spomladanski toči, ki je uničila kar nekaj streh na območju celotne občine Mozirje. Župan se prav tako zaveda, da bi bilo za njihovo še kvalitetnejše delovanje potrebnih še več sredstev. V trenutnih časih, ko primanjkuje denarja že za izvajanje obveznih in zakonsko predpisanih dejavnosti, pa jih ni mogoče zagotoviti. Benjamin Kanjir CENTER STAREJSIH ZIMZELEN TOPOLSICA Svetovalnica o demenci tudi v Zgornji Savinjski dolini Center starejših Zimzelen vodi številne aktivnosti in storitve za svojce oseb z demenco. Od lanskega leta je svojcem teh oseb na voljo skupina za samopomoč, letos bodo šli še korak dlje. V Zgornji Savinjski dolini si prizadevajo spomladi odpreti svetovalnico za vse, ki želijo vedeti več o demenci ali iščejo odgovore pri srečevanju s to boleznijo. V kolikor bo prišlo do realizacije, bo ena od svetovalk Ana Šimenc z Rečice ob Savinji, ki je zaposlena v Centru Zimzelen kot animatorka in koordi-natorka prostovoljstva. IZ TOPOLŠICE NA TEREN V ZGORNJO SAVINJSKO DOLINO V centru trenutno prebiva pet oseb z območja Zgornje Savinjske doline. Osebe z demenco, ki so že izgubile občutek za čas in prostor, so nastanjene v dveh varovanih enotah, kjer je prostora za 24 oseb. Te so varovane, zato ljudje ne morejo odtavati ali se izgubiti. Nekatere osebe z demenco so tudi v bivalnih enotah, ki so odprtega tipa. Pri njih ocena tveganja ni takšna, da bi predstavljala nevarnost, da bi se izgubili, saj se še zmorejo vključevati v skupinsko življenje. Na Rečičanko Ano Šimenc se vedno več ljudi obrača za nasvete, sploh ko je govora o demenci, o kateri se izobražuje, odkar se je zaposlila v Centru Zimzelen. (Foto: Katja Remic Novak) Glede na to, da je vedno več srečanju z demenco ali zgolj prido- oseb z demenco, so se v Centru Zimzelen v lanskem letu odzvali na potrebo njihovih svojcev, ki velikokrat čutijo stiske, saj pravijo, da niso imeli kje pridobiti zadostnega števila informacij. V svojih prostorih so organizirali skupino za samopomoč, ki jo vodi Jelka Florjan-čič. Skupina se srečuje vsak zadnji četrtek v mesecu in je odprtega tipa, kar pomeni, da so vabljeni vsi, ki želijo podeliti svoje izkušnje ob biti informacije. V štirih letih, odkar je Zimzelen odprl vrata, so se zaposleni ves čas izobraževali, veliko časa so namenili predvsem bolezni sodobnega časa, demenci. »Sedaj se počutimo dovolj suverene na tem področju, zato smo naredili korak naprej iz hiše na teren in začeli razmišljati o svetovalnici. Veseli smo, da imamo sodelavko Ano Šimenc, ki je prepoznana v lokalnem okolju kot prosto- voljka. Ljudje ji zaupajo, kar je pomembno, ko gre za tako občutljivo temo, kot je demenca,« je povedala direktorica Centra starejših Zimzelen Andreja Štefan Bukovič. BREZPLAČNA SVETOVALNICA PRVA POSTAJA, INSTITUCIONALNO VARSTVO NASLEDNJA Ideja je, da bi ljudje prišli po informacije v svetovalnico še preden najdejo pot do institucionalnega varstva. Da bi izvedeli, kam se lahko obrnejo po pomoč, kakšne so možnosti za zmanjševanje tegob in kaj sploh lahko sami naredijo. Svetovalnica bo brezplačna, saj je poslanstvo centra poleg izvajanja institucionalnega varstva starejših tudi preventivna dejavnost na tem področju. Zaenkrat razmišljajo, da bi vzpostavili svetovalnico samo na območju Zgornje Savinjske doline. Za lokacijo se še dogovarjajo, želijo pa si, da bi s svetovalnico pričeli spomladi. Ana Šimenc je povedala: »Treba je razviti pozitivne občutke in razmišljanja ljudi, da ne bodo imeli zadržkov. Želim si, da bi ljudje, ki so v stiski, zmogli najti pomoč in da ne bi doma pregoreli.« Katja Remic Novak I Savinjske novice št. 5, 31. januar 2014 11 Intervju, Kultura »Če si znaš organizirati čas, ga je dovolj za vse« Mojca Bitenc je zapela v glavni vlogi komične opere Niccola Piccinnija La Cecchina v Ljubljani, Celju in Pulju. (Foto: Darja Štravs Tisu) Vse bolj redki so tisti, ki še niso slišali za Mojco Bitenc iz Zgornjih Pobre-žij. V zadnjem času se največ govori o njej zavoljo odigrane in odpete glavne vloge v komični operi avtorja Niccola Piccinnija La Cecchina ali Nikogaršnja hči. Z vlogo je zablestela na predstavah v Ljubljani, Celju in Pulju. Seveda pa je takšen uspeh plod predvsem dolgoletnega dela in truda. - Kdaj si se začela ukvarjati z glasbo? V glasbeno šolo sem pričela hoditi s petimi leti, v pripravnico. Pričela sem s klavirjem, kasneje sem se učila tudi violončelo. Kar kmalu sem začela tudi peti. Tako sem v Nazarjah zaključila glasbeno šolo. Srednje glasbene nisem delala, ampak sem se takoj vpisala na akademijo. Po srednji šoli sem se vpisala na Medicinsko fakulteto v Ljubljani. Ne vem, zakaj me je privlačila ravno ta smer, a sem jo imela ves čas v glavi. Sedaj obiskujem šesti, zadnji letnik, kjer redno opravljam izpite. Ko sem obiskovala tretji letnik, sem šla opravljat sprejemne izpite na Akademijo za glasbo. Bila sem sprejeta in lani diplomirala. Sedaj sem na podiplomskem študiju, zaključujem prvo leto magistrskega študija, tako da je pred mano samo še en letnik. - Ni ravno enostavno študirati medicino, poleg tega pa opravljati še magistrski študij glasbe? Ne vem, bila sem vajena, da sem ves čas šolanja poleg osnovne, srednje šole in kasneje še fakultete, obiskovala glasbeno šolo. To je zame bolj ali manj nekaj čisto običajnega. MOJCA BITENC ZAPELA V OPERI LA CECCHINA - Kaj je potrebno, da človek uspešno obvladuje dva vzporedna študija? V prvi vrsti te mora to veseliti. Zelo pomembna je tudi organizacija časa. Prav pride tudi pridnost. Po moje je največ vredno to, da si znaš razporediti čas. Tako ga ostane dovolj tudi za kakšne druge aktivnosti. Zato sem do lani redno v nazarskem klubu trenirala tudi rokomet. Na zadnji tekmi pa je prišla poškodba, saj sem si natrgala križne vezi, zato šport zaenkrat počiva. - V zadnjem času se o tebi bere in posluša predvsem zaradi Nikogaršnje hčere. Za kakšen projekt gre? Akademija za glasbo, Cankarjev dom, Slovensko komorno glasbeno gledališče in SNG opera in balet so se odločili, da bi naredili opero s solisti Akademije za glasbo. Organizirana je bila avdicija, naučiti sem se morala eno arijo vloge, ki bi jo želela odigrati. Za vsako vlogo sta bila izbrana dva pevca, pevki, za primer, če bi kdo zbolel. Oktobra smo pričeli z vajami, najprej smo »Po moje je največ vredno to, da si znaš razporediti čas. Tako ga ostane dovolj tudi za kakšne druge aktivnosti. Zato sem do lani redno v nazarskem klubu trenirala tudi rokomet.« V Begunjah na Gorenjskem je bilo četrto soboto in nedeljo v januarju 8. mednarodno tekmovanje harmonikarjev za nagrado Avsenik. Žirija, ki so jo sestavljali Slavko Avsenik ml., Klemen Leben in mag. Lorenz Pichler, je ocenjevala skoraj sto glasbenikov v različnih starostnih skupinah. Ti so se preizkusili v igranju diatonične in klavirske harmonike ter v komornih skupinah. Med tistimi, ki so raztegnili diatonično harmoniko, so bili tudi Tanja Podkrižnik z Ljubnega ob Savinji ter Klemen Gungl in Klemen Sodec iz Maribora, učenci Primoža Zvira. Medtem ko si je Sodec prislužil srebrno, sta Podkrižnikova in Gungl odnesla zlati priznanji. Na klavirski harmoniki se je predstavil Nejc Klemenšek. Slednji se tega instrumenta uči pod mentorstvom Tomaža Gučka v nazarski glasbeni šoli. Klemenšek je osvojil srebrno priznanje. Marija Šukalo se naučili arije in recitative. Delali smo z dirigentom Simonom Dvoršakom. Vadili smo vsak dan, do predstav, ki so bile v začetku januarja. Izvedli smo štiri, sama pa sem prepevala v treh. V Ljubljani, Celju in Pulju. - Glas ob tako hudih naporih ne trpi preveč? Ni ravno mačji kašelj v petih dnevih odpeti tri operne vloge. Ah, to smo že utrjeni. Glasovno ni težko zdržati. Mislila sem, da bom imela tremo, a je sploh ni bilo. Morda zato, ker smo res veliko vadili, pa čeprav sem na začetku mislila, da se vsega nikoli ne bom naučila, saj je opera v celoti v italijan- »Mislila sem, da bom imela tremo, a je sploh ni bilo. Morda zato, ker smo res veliko vadili, pa čeprav sem na začetku mislila, da se vsega nikoli ne bom naučila, saj je opera v celoti v italijanskem jeziku.« skem jeziku. Poleg tega sem sodelovala še na nekaterih drugih projektih. V lanskem letu sem prepevala tudi na kar nekaj koncertih ob spremljavi opernega orkestra. Prepevala sem s simfoničnim orkestrom Cantabile. Z njimi grem junija na festival v St. Tropez. Decembra sem imela recital v filharmoniji. Marca pojem z mešanim pevskim zborom Akademije za glasbo. Tanja Podkrižnik si je s svojim igranjem na frajtonarico prislužila 95,5 točke in osvojila zlato priznanje. (Foto: MŠ) TEKMOVANJE HARMONIKARJEV ZA NAGRADO AVSENIK V BEGUNJAH Podkrižnikova priigrala zlato priznanje 12 Savinjske novice št. 5, 31. januar 2014 Intervju, Organizacije, Ljudje in dogodki - Kaj si človek na tvojem mestu želi doseči na področju glasbe? Vsak pevec si želi biti solist v operi. Odvisno, kako velike ambicije imaš. Največ je prepevati v milanski Scali, v Metropolitanski operi ali na Dunaju, vendar gre v tem primeru res za izjemne pevce. V bistvu je že dobro, če si solist, pa kjerkoli že poješ. - Zaključuješ študij medicine, hkrati ob tem tudi glasbe. Na katerem področju se vidiš poklicno v prihodnosti? Ne vem. To me vsi sprašujejo. Bom videla, kaj bo prinesel čas. Mislila sem, da na nobenem področju ne bo problem dobiti zaposlitev, sedaj pa i - »Začela sem se pripravljati na nastop, ki ga imam petega februarja v Salzburgu. Gre za Mozartovo tekmovanje. Lani sem se prijavila in bila izbrana med sto povabljenih.« slišim, da je na zavodu kar nekaj zdravnikov. Torej tudi na medicini ni več tako, kot je bilo. Povsod je težko za službo. - Kaj je tvoj naslednji večji projekt? Začela sem se pripravljati na nastop, ki ga imam petega februarja v Salzburgu. Gre za Mozartovo tekmovanje. Lani sem se prijavila in bila izbrana med sto povabljenih. Ne pričakujem veliko, saj sem imela doslej vaje za Cecchino in sem ostalo morala puščati ob strani. Gre za zelo odmevno tekmovanje, kjer se zberejo res odlični pevci. - Omenila si rokomet. Dolga leta je tvoj prosti čas krojila tudi žoga. V bistvu se lotevaš res različnih dejavnosti. Gre za dobro kombinacijo? Ja, saj tudi šport zelo koristi, na splošno, za zdravje in rekreacijo. Pomaga tudi pri petju, saj dobiš kondicijo, ki jo rabiš tudi tam. Brala sem, da pevec v operi porabi toliko kalorij kot nogometaš med tekmo. - Kaj pa narodnozabavna glasba? Trenutno pojem pri Gašperjih. Vsaka stvar je dobra. Nimam rada, da bi morala vsak dan peti narodnozabavno glasbo ali vsak dan opero. Paše eno in drugo, oboje mora biti. Tudi publika je različna. - Želje za prihodnost? Končati obe fakulteti in učenje, ki se vleče že kar nekaj časa. Tudi če redno opravljaš dolžnosti, leta vseeno minevajo. Nato bi rada dobila dobro službo. Ali v medicini ali v glasbi, še ne vem. Oboje skupaj pa gotovo ne bo šlo. Težko se bom odločila za eno, a se bom morala. Energije mi ne manjka, zato se ne bojim novih izzivov. Benjamin Kanjir MOZIRSKI RIBICI IN LOVCI SO SE POMERILI V KARTANJU Člani zelene bratovščine zabeležili še eno zmago V vsaki ekipi je bilo osem zagrizenih Na tradicionalnem turnirju v igranju šnopsa v domu Ribiške družine Mozirje so se zbrali mo-zirski ribiči in lovci. Slednji so zabeležili še eno v dolgem nizu zmag. V vsaki ekipi je bilo osem zagrizenih kvarto-pircev. Izžrebali so naključne pare in igra se je lahko začela. Hudičeve podobice so padale kot za stavo, v glavah igralcev pa je bila velika želja po zmagi. Pari so se štirikrat naključno za- kvartopircev. (Foto: Benjamin Kanjir) menjali, tako da je vsak kvartopirec odigral štiri partije. Bolj ko se je približeval konec, bolj je kazalo na še eno zmago lovcev. In res je tabela pokazala, da so lovci zbrali 42 točk, ribiči pa deset manj. Poražencem tako ostane uteha v pregovoru, da imajo tisti, ki nimajo sreče v kartah, slednjo v ljubezni. Kdo ve, morda pa res. Benjamin Kanjir ^Ja/nua/rja Pred40 leti PROGRAM DELA KULTURNE SKUPNOSTI V zadnjih dveh letih je bil dosežen vidnejši napredek v kulturi. Rasti gmotne podlage na področju kulture ne bi smeli zavreti, ampak ohraniti tempo večanja sredstev. V letih 1971 do 1973 smo adaptirali naslednje kulturne domove: Mozirje - centralno ogrevanje, Ljubno - obnova ostrešja, Rečica - oder, Gornji Grad - centralno ogrevanje, Solčava - ureditev odra in dvorane, ureditev prostorov občinske matične knjižnice. V letu 1974 naj bi bil poudarek predvsem na večji poživitvi kulturnih dejavnosti, pa tudi za prepotrebne adaptacije kulturnih domov bo potrebno izločiti kar največ sredstev. P~Ted 30 leti MANJ PRIJAV PREKRŠKOV Organ za vodenje postopkov o prekrških Mozirje je v svojem poročilu navedel, da je bilo v letu 1983 za skoraj 300 prijav prekrškov manj kot leto poprej. Razvidno je, da jih je največ prijavila milica, vendar pa tudi kakšnih 200 primerov manj kot lani. Sodnik je lani rešil 859 zadev. Zaskrbljujoč je porast mladoletnih kršilcev, teh je bilo obravnavanih oziroma kaznovanih kar 106. Prekrški s področja javnega reda in miru so v upadanju, prekrški s področja gospodarstva so v rahlem porastu, močneje pa so porastli prekrški s področja javne varnosti. Seveda je na prvem mestu kršitev prometnih predpisov. Pred 20 leti VČASIH JE LUŠTNO BLO, SEDAJ PA TAKO! Zgornja Savinjska dolina je bila na silvesterski večer skorajda opustela. Večina ljudi je pričakovala prelom leta v zavetju lastnega doma. O tem so pričala razsvetljena okna domov in zaprti lokali. Denarja ni, vzroki so tudi drugje. Organiziranega silvestrovanja skorajda ni bilo. Gostinci se prilagajajo splošnim razmeram. Najbolj vztrajni in vroči krajani Mozirja so se odločili pričakati novo leto kar na prostem, pred občinsko stavbo. Mozirjani so tako še enkrat dokazali, da se ne dajo. Sicer brez ognjemeta, zato pa z zvrhano mero dobre volje. Pripravila Tatiana Golob 13 Savinjske novice št. 3, 17. januar 2014 Zgodovina in narodopisje O naših prednikih (1) Piše: Aleksander Videčnik V odročnih zaselkih Zgornje Savinjske doline, predvsem v hribovitih predelih so bili ljudje močno navezani na svojo zemljo. Samotne višinske kmetije ponujajo zanimiv pogled, v katerem se zrcalita lepota krajine in svojevrstna poselitvena kultura. Iz roda v rod prenašajo trdo življenje in nenehen boj z naravo, ki je največkrat divje živahna, polna skrivnosti in privlačnosti. Strmine so nekoč dajale skopo merico hrane za ljudi in živino, pa še te krpice rodne zemlje je človek iztrgal iz nederij obsežnih gozdov. Takole sem leta 1999 zapisal v uvod knjige Zgornjesavinjčani od rojstva do smrti. Tedaj sem obiskoval kmetije na vseh koncih naše doline. Seveda so me najbolj navduševala hribovska posestva in njeni prebivalci, ki so bili kljub starosti izredno pripovedno razpoloženi in nadvse prijazni sogovorniki. Malo so me že poznali, saj sem bil domala deset let urednik našega časopisa, ki so ga ljudje že tedaj radi brali. Sam sem bil seveda že nekako navajen kmečkega prebivalstva, saj sem kar sedem let delal v Šmarju pri Jelšah v kmetijstvu. Tam so bili moje zanimanje vinogradi in mislim, da sem imel do kmečkega prebivalstva ustrezen odnos. Priznam, sedaj po tolikih letih, da mi je naša dolina postajala iz dneva v dan bolj pri srcu, predvsem pa ljudje, s katerimi sem iskal resnice preteklosti in sedanjosti. Če sem na Kozjanskem srečeval vinogradnike, sem tu v dolini srečeval hribovske ljudi, visoke kulturne ravni. Pestrost krajine in različni pogoji življenja so od nekdaj onemogočali enovit opis pokrajine doline. Če je njen ravninski predel poln bolj ali manj strnjenih zaselkov in naselij, je njen hribovski predel v spodnjem delu doline Savinje in Drete drugačen od tistega v območju Kamniško-Savinjskih Alp. S tem mislim na okolico Luč in Solčave, ki je obdana s skalnatimi vršaci in kjer je poseljenost seveda redkejša. Tu najdemo najvišje ležečo kmetijo na Slovenskem - na višini 1.327 metrov je kmetija Bukovnik. Obsežnih gozdov v Zgornji Savinjski dolini je nad polovico vseh površin. Gozdovi so dajali krajini in ljudem svojstven pečat že od davnine. Ne le da so od gozda živeli, pogojeval je ustvarjalne sposobnosti prebivalcev - te so izražene v stavbarstvu, pa tudi sicer so ljudje znali iz lesa marsikaj izdelati. Nekateri so izdelovali celo ure, zanimive ključavnice za kašče in podobno. Tehnični spomenik na kmetiji Macesnik nad Solčavo priča o iznajdljivosti naših prednikov! Vodno silo so zaradi tehničnih naprav lahko izkoriščali za več namenov, kljub strmini, na kateri stojijo. Nenazadnje velja omeniti izredno nadarjenost Antona Jamnika iz Florjana, ki je izdelal iz lesa fotoaparat in mnoge druge posebnosti. Njegove iznajdbe so krasile razstavo, ki smo jo uredili v kašči na domačiji. Žal je ni več, je pa nekaj Jamnikovih predmetov v Muzejski zbirki v Gornjem Gradu. Dr. Drago Meze je izdelal študijo Hribovske kmetije v Gornji Savinjski dolini po letu 1976. To zanimivo znanstveno delo je izšlo v Ljubljani leta 1980. Dr. Meze je med drugim zapisal tole: »Hribovske kmetije so močno prevladujoča naselbinska oblika v hribovitem delu in predalpskem svetu Gornje Savinjske doline, Daleč največ je samotnih kmetij. Ponekod so že toliko skupaj, da lahko govorimo o rahli aglomeraciji samotnih kmetij (Podvolovljek, del Šmihela) ... Imena so se spreminjala z delitvijo posesti pred agrarno reformo, kot primer Gornji in Spodnji Jamnik. Med našimi ljudmi je dolga leta deloval Fran Kocbek, ki je v svoji knjigi Savinjske Alpe (1926) med drugim zapisal, da je štel okraj Gornji Grad, tedaj je spadala v ta okraj tudi sedanja občina Šmartno ob Paki, 16.504 prebivalcev ... Posestnike v hribih nazivajo Gorjance, one v ravnini pa Poljance. Seveda se ti med seboj tudi razlikujejo - Gorjanci so večinoma bolj vitke rasti in visokega života, nekaj pa je čokatih in okrogloličnih. Temperamenta so povečini bolj flegmatični, zato so v mišljenju, izrazovanju in kretanju počasni, zaprti, malobesedni in proti tujcu nezaupljivi, sicer pa vljudni, gostoljubni in mož beseda ... Pri delu so vztrajni in natančni, drugače trezni in zadovolj- ni. Gorjanci ljubijo glasbo. Mnogo njih igra harmoniko, citre ali orgljice ali podnosnice. Tudi rajajo (plešejo) radi. Gorjanci so večinoma toba-karji, ki prav radi kadijo čedre ali fajfe, v lučkih in ljubenskih gorah tudi ženske včasih kadijo. Gorjanci so zelo pobožni in radi hodijo na božja potovanja ... Ponesrečencem postavljajo znamenja ali križe. Zanimivo, da Kocbek Poljancev ni posebej opisoval. V hribovskih predelih so dolgo ohranjali svoje običaje, nekaj so jih ohranili za današnje dni. Dalje velja omeniti, da je na razmeroma malem koščku slovenske zemlje, ob porečju Drete in Savinje, različnost opazna tudi glede ohranjanja starih navad in običajev. Seveda, nekoč so v Avstriji prebivalci Solčave bolj pohajali na koroško stran in se tako družili s Slovenci onkraj sedanje meje, tako so prenašali marsikatere običaje z ene na drugo stran. Tudi narečje je na Solčavskem še danes polno izrazov s koroških predelov. Naj omenimo še to. Včasih, ko še ni bilo državne meje s Koroško, tam, kjer je po letu 1919 bila, so se prebivalci z ene in druge strani Olše-ve med seboj močno povezovali, tudi oblastne strukture so bile za naše ljudi na Koroškem. Ljudje so zahajali na razna družinska slavja križem in tako prinašali tudi pevsko kulturo - denimo, petje je bilo nekoč v Solčavi zelo podobno tistemu preko Olševe. Celo v prehrani najdemo številna jedila, ki so k nam prinešena s Koroške. Tako lahko rečemo, da je gornji del doline bil povezan z rojaki onkraj sedanje meje, spodnji del, nižje od Ljubnega pa na kraje v spodnji dolini. Seveda je treba to pripisati tudi cestni povezavi. Do Solčave je cesta pripeljala razmeroma pozno, ovira je bila ožina pod Iglo. Nadaljevanje prihodnjič. Iščemo stare fotografije Zbiranje udeležencev proslave ob otvoritvi sokolskega doma 22. julija 1934 na mozirskem trgu. Fotografijo nam je poslala Jožica Zakošek - Aubreht iz Celja. 14 Savinjske novice št. 5, 31. januar 2014 Iz občin, Organizacije, Ljudje in dogodki OBČINA REČICA OB SAVINJI Z gasilci z roko v roku in v okviru možnosti Rečiški župan Vinko Jeraj se je srečal s predstavniki gasilskih društev v občini in Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline, da bi na začetku leta podpisali aneks k pogodbi o izvajanju javne gasilske službe. Slovesni podpis je bil priložnost za izmenjavo mnenj o delovanju in sodelovanju, ki je po mnenju vseh prisotnih zelo dobro. V občini delujejo tri prostovoljna gasilska društva: Rečica ob Savinji, Pobrežje in Grušovlje, katerih predsedniki Peter Brezovnik, Franc Fin-kšt in Janko Prislan so se udeležili podpisa aneksa. Finkšt je hkrati tudi poveljnik občinskega poveljstva, gasilsko zvezo sta predstavljala poveljnik Slavko Bric in predsednik Janko Žuntar. Župan Jeraj je povedal, da je so- Predsednik zgornjesavinjske gasilske zveze Janko Zuntar in župan Vinko Jeraj sta potrdila dobro sodelovanje med gasilci in občino. (Foto: Marija Lebar) delovanje med lokalno skupnostjo in gasilskimi društvi kot tudi z gasilsko zvezo na visokem nivoju. Zahvalil se je za vso pomoč in delo, saj na gasilce računajo tudi pri iz- vedbi raznih prireditev, najbolj pa v intervencijah. Če kdaj ne gre vse gladko, se nesporazumi zgladijo s pogovori. Zlasti je potrebno biti skrben pri raz- deljevanju denarja, kar usklajujejo tudi na odboru za požarno varnost. Tako v proračunu 2014 niso manjšali sredstev za namen gasilske javne službe, računati pa je treba z nekaterimi neogibnimi investicijami za nujno prenovo posameznih gasilskih domov. Poveljnik občinskega poveljstva Franc Finkšt je omenil potrebo po skupni in usklajeni nabavi opreme, s čimer bi zadostili standardom in morda dosegli cenovne ugodnosti. Menil je, da naj bi zveza dala možnost izvajati nekatera izobraževanja tudi občinskim poveljstvom. Za dobro sodelovanje sta se zahvalila tudi Žuntar in Bric. Slednji je poudaril vidne uvrstitve rečiških gasilcev na tekmovanjih, s čimer promovi-rajo občino in dolino. Marija Lebar ČEBELARSKA DRUŽINA GORNJI GRAD Dolgoletnega predsednika Bezovška zamenjal Fale Na volilnem občnem zboru so se zbrali člani gornjegrajske čebelarske družine. Dosedanji predsednik Franc Bezovšek je želel odložiti funkcijo, ki je po volitvah pripadla Janezu Faletu. Z delovanjem družine v preteklem letu so čebelarji zadovoljni, a medena letina na njihovem območju je bila slaba. Predsednik Bezovšek je podal poročilo o lanskoletnem delu društva in v osnovnih potezah za za- dnje tri mandate, vse od leta 2002, od kar je opravljal predsedniško funkcijo. Ker se bo sam posvetil dokončanju knjige na čebelarsko tematiko in je po njegovem že čas, da pride na mesto predsednika nekdo drug, so sledile volitve, na katerih je bil za predsednika soglasno izvoljen Janez Fale. Slednji je pred časom v družini že opravljal funkcijo tajnika. Ker Bezovšek ostaja kot podpredsednik, je Fale pre- IME TEDNA J Mojca Bitenc ... ... iz Zgornjih Pobrežij je zablestela v glavni vlogi komične opere Nikogaršnja hči na predstavah v Ljubljani, Celju in Pulju. Pripravlja se na Mozartovo tekmovanje v Salz-burgu. Obiskuje zadnji letnik Medicinske fakultete v Ljubljani, hkrati je na podiplomskem študiju Akademije za glasbo, kjer zaključuje prvo leto magistrskega študija. Poje s simfoničnim orkestrom Cantabile, mešanim pevskim zborom Akademije za glasbo in ansamblom Gašperji. Do lani pa je tudi redno tekmovala v nazarskem rokometnem klubu. Janez Fale (desno) se je zahvalil za zaupanje in dejal, da prevzeti funkcijo, ki jo je dolgo in tako dobro opravljal Franc Bezovšek, ni lahka naloga. (Foto: Marija Lebar) pričan, da bo delo teklo v prid dru- pašnem redu in o tem, da je treba žine in razvoja čebelarstva. Nekoliko so prenovili tudi ostale organe družine. Zbrane so nagovorili predstavniki sosednjih čebelarskih društev in družin, s katerimi Gornjegrajci dobro sodelujejo. Za predano delo in prenašanje njihovega znanja in tradicije na mlade je prisotne pohvalil gornjegrajski župan Stanko Ogradi. V razpravi so spregovorili še o popestriti sodelovanje čebelarjev na Čebelarskem prazniku v Gornjem Gradu. Za konec so se zahvalili dosedanjemu predsedniku in mu v spomin podarili lesorez s čebelarskim motivom. Za dobro razpoloženje sta z glasbo in igranim prizorom uvodoma poskrbela čebelarska krožkarja z gornjegraj-ske osnovne šole, kjer krožek vodi Ivan Rop. Marija Lebar 15 Savinjske novice št. 3, 17. januar 2014 j skd javni 5kiad republike slovenije za kulturne dejavnosti Območna izpostava Mozirje Program Meseca kulture 2014 8 © 0 Ü 9 0 Mozitjc Rečica Ljubno oh Savinji Luče Solčava Gornji Nazarje Grad Prireditve pripravljamo v koordinaciji javnega sklada RS za kulturne dejavnosti -Območne izpostave Mozirje Z> Petek, 7.2.2014, ob 19:00, OŠ Refiga ob Savinja: Otvoritvena slovesnost praznovanja »Meseca kulture« in medobčinska slavnostna akademija ob kulturnem prazniku s podelitvijo območnih priznanj za kulturno delovanje, v izvedbi KUD Utrip. KD C AL. J5KD - 01 Mozirje Petek, 31.1.2014, ob 18:00, Galerija Mozirje: Razstava ob 10-letnici Sadjarskega društva Mozirje in 80-letnici smrti Franca Praprotnika, v izvedbi Sadjarskega društva Franca Praprotnika Mozirje in Osrednje knjižnice Mozirje Petek, 31.1.2014, ob 19:00, Rečica ob Savinji,- »Ljubezen in pohlep«, gledališka predstava, v izvedb i KD Gornji Grad Sobota, 1.2.2014, ob 19:00, Dvorana OŠ Lepa Njiva: »Stevardese pristajajo«, gledališka predstava, v izvedbi KD Lepa Njiva Nedelja, 2.2.207 4, ob 15:00, Dvorana OŠ Lepa Njiva: »Stevardese pristajajo«, gledališka predstava, v izvedbi KD Lepa Njiva Nedelja, 2.2.2014, ob 17:00, Kulturni dom Nazarje: »Sleparja v krilu«. gledališka predstava. v izvedbi KD Gornji Grad Ponedeljek, 3.2.2014, ob 70:30, OŠ Luče: Osrednja proslava ob kulturnem prazniku, v izvedbi OŠ Loče in Glasbene So le Nazarje Ponedeljek, 3.2.2014, ob 17:00, OŠ Rečica ob Savinji: Predavanje dr. Karla Gržana; »Brezmejna ljubezen z jasnimi mejami«, v izvedbi OS Rečica ob Savinji Četrtek, 6.2.2014, ob 17:00, v Juvanovi hiši: Literarni večer, v izvedbi KD Luče Četrtek, 6.2.2014, ob 19:00, Gornji Grad: »Moje življenje z Almo Karlin«. Barbara Vidovič, gledališka predstava, v organizaciji KD Gornji Grad Četrtek, 6.2.2014, ob 18:00, Kulturni dom Nazarje: Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, v izvedbi KD Nazarje Četrtek, 6.2.2014, ob 19:00, Kulturni dom Mozirje: Proslava na predvečer kulturnega praznika, v izvedbi KD Mozirje Petek, 7.2.2014, ob 7:45, OŠ Rečica ob Savinji: Kulturni maraton, v izvedbi OŠ Rečica ob Savinji Petek, 7.2,2014, ob 11:15, Kulturni dom Nazarje: Šolska prireditev, v izvedbi OŠ Nazarje Petek, 7.2.2014, ob 11:15, OŠ Ljubno: Osrednja proslava ob kulturnem prazniku, v Izvedbi OŠ Ljubno ob Savinji Sobota, 8.2,2014, ob 19:00, Dvorana OŠ Šmibei: »Stevardese pristajajo«, gledališka predstava, v izvedbi KD Lepa Njiva Ponedeljek, 10.2.2014, ob 17:00, POŠ Šmartno ob Dret); Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, v Izvedbi OŠ Nazarje Torek, 11.2.2014, ob 18,00, Galerija Mozirje: Predstava Deseti Brat (Robova satirična pesnitev) v izvedbi dramskega igralca Anatola Šterna. v organizaciji Osrednje knjižnice Mozirje Četrtek, 13.2.2014, ob 15.00, fasunova hiša, Ljubno: Literarno srečanje, v Izvedbi KD Slap in KD Pušeljc. Petek, 14.2.2014, ob 18:00, Jaki jeva hiša - Galerija Nazarje; Otvoritev likovne razstave akademskega slikarja Igorja Banfija, v organizaciji KD Nazarje Sobota, 15.2.2014, ob 18:00, Kulturni dom Mozirje: »Vaja zbora«, premiera igre, v izvedbi KD Mozirje Sobota, 15.2.2014, ob 19:00, Luče ob Savinji: »Ljubezen in pohlep«, gledališka predstava, v Izvedbi KD Gornji Grad Sobota, 15.2.2014, ob 19:00, Ljubno ob Savinji: »Stevardese pristajajo«, gledališka predstava, v izvedbi KD Lepa Njiva Nedelja, 16.2.2014, ob 11:00, Zadružni dom Solčava: »Lažizdravnika«, gledališka predstava, v izvedbi KD Solčava Nedelja, 16.2.2014, ob 15:00, Kulturni do m Bočna: Pokaži kaj znaš, v izvedbi KD Bočna Nedelja, 16,2.2074, ob 15:00, Dvorana OŠ Bele Vode: »Stevardese pristajajo«, gledališka predstava, v Izvedbi KD Lepa Njiva Nedelja, 16.2.2014, ob 17:00, Kulturni dom Mozirje: »Vaja zbora«, gledališka igra v izvedbi KD Mozirje Nedela, 16.2.2014, ob 18:00, Gornji Grad: »Na svidenje nad zvezdami« (Gledališče pod kozolcem Šmartno ob Paki), gledališka predstava, v organizaciji KD Gornji Grad Sreda, 19.2.2014, ob 17:00, jakijeva hiša - Galerija Nazarje■: Ob predstavitvi knjige »Le kaj počne Bog v nebesih, ko je na zemlji toliko trpečih?« bo pater dr. Karel Gržan s pregovoril o moči brezmejne ljubezni z jasnimi mejami, da nam je lepše živeti, v organizaciji KD Nazarje Četrte k, 20.2.2014 ob 19:00, v avli OŠ Rečica,- Predstavitev Zbornika EMS2012, v izvedbi KUD Utrip Petek, 21.2.2014, ob 18:00, Galerija Mozirje: Ciril Cesar - kipar in oblikovalec. pregledna razstava, v organizaciji Osrednje knjižnice Mozirje Soboto, 22.2.2014, ob 10:00, Mozirje: Literarno izobraževanje. v izvedbi jSKD 01 Mozirje in KUD StopINje Sobot«, 22.2.2014, ob 19:00. Kulturni dom Rečica ob Savinji; »Stevardese pristajajo«, gledališka predstava, v Izvedbi KD Lepa Njiva Sobota, 22.2.2014, ob 19:00, Kulturni dom Ljubno ob Savinji: Koncert MePZ Ljubno v izvedbi KD Ljubno ob Savinji Petek, 28.2.2014, ob 19:00, Kulturni dom Bočna; »Ohcet bo«, gledališka predstava, v izvedbi KD Ljubno Sobota, 1.3.20 J 4, ob 19:00, Dvorana KD Gornji Grad: »Glej, luš'no je pr' nas!«, 3. tradicionalni etno večer, v izvedbi KD Gornji Grad Sobota, 1.3.2014, ob 19:00, Zadružni dom Solčava: Pustna vinarska prireditev, v izvedbi Vinarske sekcije 16 Savinjske novice št. 3, 17. januar 2014 Iz občin, Organizacije, Čestitke OBČINA NAZARJE Pozornost namenili najranljivejši skupini občanov ČEBELARSKA DRUŽINA KOKARJE Ob vstopu v novo leto se je nazorska županja Majda Podkrižnik odločila, da bo tokrat obiske posvetila osebam, ki so v institucionalnem varslvu. Teh občanov je 21 in so v oskrbi v domu upokojencev Gornji Grad, Velenje, Polzela ter v centrih za varstvo in delo Celje, Dobrna, Žalec in Dramlje. V Dramljah sta z direktorjem občinske uprave Samom Begičem obiskala še Center za zapuščene živali Zanzani, s katerim ima občina pogodbo o oskrbi zapuščenih živali. Županja Majda Podkrižnik si je ogledala izdelavo lesenih in ostalih predmetov delovne skupine varovancev VDC Golovec. (Fotodokumentacija občine) »Minulo leto smo na občini dali poudarek socialni tematiki, med drugim smo z BSH Hišni aparati Nazarje organizirali novoletno srečanje skupnih poslovnih partnerjev občine in podjetja ter takrat obiskali varovance Varstveno delovnega centra SAŠA v industrijski coni na Prihovi, ki je zaživel januarja 2013. Takrat smo se na občini odločili še za obiske po različnih ustanovah. Naši občani, ki so tako nastanjeni, so različnih generacij in tudi v Volilni občni zbor potrdil dobro dosedanje delo različni zdravslveni ter psihofizični kondiciji, vse od takih, ki se dogajanja okoli sebe le slabo zavedajo, pa do takih, ki so razumsko še zelo čili. Prav ti so se mojega obiska zelo razveselili. Moram še povedati, da me je marsikatera zgodba ali stanje varovancev in upokojencev zelo ganila,« je povedala Podkrižnikova. Kot je dodala županja, so bili obiski namenjeni predvsem osebnemu stiku in stisku rok ob praznikih s to posebno ranljivo kategorijo občanov. Hkrati pa se je pogovorila z osebjem, ki skrbi zanje in preverila, kakšna je oskrba ter nastanitev, vzdušje v domovih in kako se porabljajo občinska sredslva. Nazarska občina na podlagi odločb centra za socialno delo do-plačuje oskrbo v domovih ostarelih in varslveno delovnih centrov 12 občanom, mesečno preko 7.000 evrov. Občina na izbiro domov nima vpliva, lahko pa preveri, kakšne oskrbe je deležen njihov občan. Marija Lebar Člani Čebelarske družina Kokar-je in njihovi gostje so se 11. januarja zbrali na rednem letnem občnem zboru, ki je bil tokrat volilni. Po podanih poročilih in razrešnici vodstvu so na javnih volitvah izvolili organe vodstva za štiriletni mandat in predsedovanje družine ponovno zaupali Franju Podrižniku. Ta je podal poročilo o delu družine v zadnjem letu in preletel štiriletno obdobje, v katerem je družina beležila lepe uspehe na številnih organizacijskih področjih. Med drugim so povečali članstvo s prejšnjih 37 na sedanjih 52. Na zboru so sprejeli še dva nova člana. Minula medena letina ni bila med najbolj obilnimi, precejšnje so bile izgube čebeljih družin v prejšnji zimi. Da bi te neugodne trende ublažili, se člani ČD Kokarje pogosto udeležujejo izobraževanj in usposabljanj. Že nekaj let se prijavljajo na občinski razpis za kmetijska sredstva in pospešujejo setev ajde v občini Nazarje. Nekaj sredstev za delovanje si zaslužijo z delovnimi akcijami. Živahno je sodelovanje na različnih dogodkih v občini in širše ter družabno življenje, ki ga vedno povežejo z izobraževalnimi vsebinami. Ponosni so na delovanje čebelarskega krožka in članstvo mladih v družini. O krožkarjih in njihovih tekmovalnih uspehih je več poročala mentorica na nazarski osnovni šoli Branka Nareks. Ob 90-letnem življenjskem jubileju so članu Milanu Hrenu izročili priznanje. Predsednik Čebelarske zveze Franju Podrižniku so čebelarji zaupali še en štiriletni mandat. (Foto: ML) SAŠA Ivan Čopar je izrazil zahvalo za tvorno sodelovanje kokar-ske družine pri delu območne zveze. Precej spodbudnih besed je čebelarjem namenila županja občine Nazarje Majda Podkrižnik, ki je omenila možnost novih delovnih mest v čebelarstvu. Zbrane je pozdravil tudi predsednik krajevne skupnosti Nazarje Matej Pečov-nik, za uvodno dobro razpoloženje pa so z lepimi pesmimi, med katerimi je bila ena čebelarska, poskrbele Ljudske pevke Lipa iz Šmartne-ga ob Dreti. Marija Lebar 17 Savinjske novice št. 3, 17. januar 2014 Šport SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH ZA ŽENSKE V PLANICI »Vražje« Slovenke in Ljubenci upravičili pričakovanja Svetovni pokal v smučarskih skokih za ženske, ki se je letos zaradi pomanjkanja snega in toplega vremena z Ljubnega ob Savinji selil v dolino pod Ponce, je ponovno upravičil vsa pričakovanja. Smučarsko skakalni klub Ljubno BTC je tudi v novem okolju planiške skakalnice pokazal dobre organizacijske sposobnosti in si tako še utrdil status najbolje organiziranih in obiskanih tekem v karavani ženskega svetovnega pokala. ZMAGOVALNA TROJKA NEPREMAGLJIVA NA OBEH TEKMAH S soncem obsijani skakalni park, na prizorišču nekdanje Bloudkove velikanke, je v dveh dneh privabil več tisoč gledalcev, med njimi številne Zgornjesavinjčane, ki so stiskali pesti za trenutno najboljše skakalke sveta in seveda predvsem za naše »vražje« Slovenke. Te so v konkurenci 48. nastopajočih iz dvanajstih držav skakale dobro in dosegle lep eki- S soncem obsijani skakalni park, na prizorišču nekdanje Bloudkove velikanke, je v dveh dneh privabil številne Zgornjesavinjčane in tudi ptujske kurente. Daniela Iraschko Stolz: »Če bi mi kdo še pred bi mislila, da Rezultati sobotne tekme: 1. Daniela Iraschko Stolz (Avt) (261,5; 100/102,5 m), 2. Sara Takanashi (Jap) (249,3; 97/98 m), 3. Carina Vogt (Nem) (246,5; 96/99 m), 4. Urša Bogataj (238,7; 91,5/95 m), 6. Eva Logar (232,6; 91,5/94 m), 11. Katja Požun (225,5; 88/93,5 m), 12. Maja Vtič (224,4; 87,5/95 m) (vse Slo). Rezultati nedeljske tekme: 1. Daniela Iraschko Stolz (249,8; 102,5/101,5 m), 2. Sara Takanashi (246,8; 101,5/98,5 m), 3. Carina Vogt (241,3; 100/99 m), 5. Maja Vtič (233,3; 98,5/96,5 m), 8. Urša Bogataj (227,4; 99,5/95 m), 9. Katja Požun (219,4; 97/94 m), 11. Špela Rogelj (215,7; 93,5/94 m). dvema tednoma rekel, da bom tu zmagala, se šali.« pni uspeh, spet pa so se jim le za malo izmuznile težko pričakovane stopničke. Četrto mesto Urše Bogataj na sobotni tekmi ter peto Maje Vtič na nedeljski sta sicer vrhunska rezultata, toda grenak priokus brez zmagovalnega odra je vendarle ostal. Oder za zmagovalce je bil ta vikend rezerviran samo za tri tekmovalke, ki so bile res razred zase, in sicer za nepremagljivo Avstrijko, povratnico po poškodbi, Danielo Iraschko Stolz, vodilno v skupni razvrstitvi svetovnega pokala, tokrat drugouvrščeno Japonko Saro Takanashi ter tre-tjeuvrščeno Nemko Carino Vogt. V enakem vrstnem redu se je zmagovalna trojka zvrstila na obeh tekmah. Prečudovito vzdušje, podobno kot na Ljub- nem, so ob glasbenem programu popestrile še navijaške skupine naših vražjih deklet, veliko zanimanje so poželi ptujski kurenti, opazili pa smo lahko tudi znane obraze slovenskega športa ter predstavnike političnega vrha s predsednikom države Borutom Pahorjem in predsednico vlade Alenko Bratovšek na čelu. DRUŽBA BTC VELIKA PROMOTORKA ŽENSKIH SMUČARSKIH SKOKOV Res še ena organizacijsko brezhibna prireditev v režiji najmanjše gostiteljice tekem svetovnega pokala, seveda z roko v roki z osebjem nepogrešljivega generalnega pokrovitelja, družbe BTC Ljubljana. Družba BTC je zadnja leta ob generalnem pokroviteljstvu ljubenskih tekem tudi velika promotorka prepoznavnosti ženskih smučarskih skokov in je bila za svoj projekt »BTC City in smučarski skoki za ženske« nagrajena s prestižno evropsko nagrado družbeno odgovornih podjetniških praks, v kategoriji velikih podjetij. Z uvrstitvijo ženskih smučarskih skokov v program zimske olimpijade so se tako uresničile želje vseh njihovih promocijskih prizadevanj, ki jih bodo lahko že naslednji mesec skupaj z vražjimi Slovenkami dokumentirali v novo, pomembno poglavje smučarske zgodovine. Dekleta pred olimpijskimi igrami v ruskem So-čiju čaka še svetovno mladinsko prvenstvo v Italiji in tekma svetovnega pokala v nemškem Wil-lingenu. Fotogalerijo si lahko ogledate na www.sa-vinjske.com (geslo: lju14pla). Franjo Pukart, foto: Franjo Atelšek Skoke sta si ogledala tudi predsednik države Borut Pahor in predsednica vlade Alenka Bratovšek, in to v ljubenskih kapah. 18 Savinjske novice št. 5, 31. januar 2014 Šport Daniela Iraschko Stolz (Avt), dvakrat 1. mesto: Odlično se je vse skupaj izšlo. Če bi mi kdo še pred dvema tednoma rekel, da bom tu zmagala, bi mislila, da se šali. Uspešno okrevanje po poškodbi kolenskih vezi in dobri treningi so se obrestovali, je pa res, da mi tudi ta skakalnica zelo ustreza. Urša Bogataj, 4. in 8. mesto: Zelo sem zadovoljna, da sta mi uspela dva dobra skoka. Pri mojih nastopih so bile razmere slabe, zato sem še toliko bolj vesela tega uspeha. Enkrat bodo tudi pri mojih poizkusih razmere boljše in naj se to zgodi že jutri. Maja Vtič, 12. in 5. mesto: Danes sem šla na start veliko bolj sproščena kot včeraj in vesela sem, da se mi je uspelo zbrati po včerajšnji smoli. Tudi na prvi tekmi ni bilo slabo in če odmislim tisto neprijetno čakanje zaradi neugodnih razmer, sem s celotnim vikendom lahko kar zadovoljna. Zagotovo je ta konec tedna dobra popotnica za naslednje tekme in olimpijske igre. Dokaj konstantno se uvrščam med najboljših šest v svetovnem pokalu, kar je super. Ne delam večjih napak, ni prevelikih nihanj in olimpijskih iger se že zelo veselim. Anton Zamernik, organizacija del in priprava skakalnice: Žal je zaradi snežnih razmer moralo priti do prestavitve tekem, čeprav smo že na Ljubnem opravili veliko dela. Planica je bila tako naša rešilna bilka in lahko se jim le zahvalimo, da so nam omogočili izvedbo in da sta nenazadnje tekmi ostali v Sloveniji. Ker je Planica še vedno eno veliko gradbišče, smo morali vložiti res veliko truda, da smo skakalnico pripravili tako, kot to zahteva najvišji, svetovni nivo tekmovanja. Če povem po domače, smo morali postoriti vse od A do Ž, zato smo lahko še toliko bolj veseli in ponosni, da nam je uspelo. Primož Piki, nekdanji slovenski reprezentant, serviser skakalnih smuči v podjetju Sport 2000: Kot Ljubenc bi seveda želel, da bi dekleta skakale na Ljubnem, vendar je v teh razmerah tudi Planica dobra opcija. Tu servisiram smuči češkim tekmovalkam, z mislimi pa sem že na svetovnem mladinskem prvenstvu v Predazzu in na olimpijskih igrah v Sočiju, kjer bom tudi skrbel za pripravo smuči svojim varovancem. Termin tokratnih planiških tekem žal ni najbolj posrečen, saj nekaterih najboljših ni prav zaradi priprav na prej omenjeno mladinsko prvenstvo in olimpijske igre. Drugače pa naša dekleta skačejo dobro, le zmagovalne stopničke se jim izmikajo, kot bi bile zaklete. Jože Berčič, glavni trener slovenske reprezentance: Res škoda, da nimamo ekipne tekme, saj bi takrat moje varovanke zagotovo osvojile stopničke, tako pa se nam še naprej izmikajo. Ta vikend so bile najboljše tri konkurentke zelo močne, premočne in lahko jim le čestitam. Mi se bomo dobro pripravili na naslednje tekme in se znova borili za najvišja mesta. Tudi nam se mora enkrat poklopiti. Alojz Murko, predsednik SSK Ljubno BTC: V vremenskih pogojih, v kakršnih smo se znašli, druge rešitve kot, da prestavimo celotno organizacijo tekme z Ljubnega v Planico, ni bilo. To je terjalo veliko angažiranost preko sto prostovoljcev, ki so morali v kratkem času opravili res veliko delo. Seveda se je celotna zadeva s tem tudi bistveno podražila in že se poraja skrb o pokritju teh stroškov. Zaradi vsega tega in časovne stiske smo morali za kakšen mesec prestavili tudi slavnostno akademijo ob 60-letnici skokov na Ljubnem, 40. obletnici kluba ter 20-letnici sponzorstva BTC. Na koncu bi rad izrazil veliko zahvalo vsem članom kluba, društvom in številnim prostovoljcem iz vse doline, ki ste nam priskočili na pomoč pri realizaciji tega velikega in zahtevnega športnega projekta. Rajko Pintar, predsednik organizacijskega komiteja: Mislim, da smo lahko zelo, zelo zadovoljni, saj smo uspeli na prizorišču, ki ni domače, vendar svetovno znano, narediti tisto, kar bi se moralo zgoditi na Ljubnem. Seveda kot gostje nismo mogli storiti vsega, kot bi to želeli. Mnogi so hvalili našo prireditev, češ super, odlična organizacija, vendar pa je manjkala tista domačnost, ki krasi ambient na Ljubnem. Nadejam se, da bo že prihodnje leto drugače in da bomo na domačem prizorišču spet organizirali prireditev tako, kot hočemo in znamo, kar smo nenazadnje že tudi večkrat dokazali. Ob tej priložnosti bi dal prav posebno zahvalo in čestital za dobro opravljeno delo vsem prostovoljcem z Ljubnega in ostalih krajev naše doline, ki so opravili zahtevna dela v tem težkem, novem okolju. To so gasilci Ljubnega in Luč, teptači, merilci, reditelji, pobiralci vstopnine ter druge tehnične službe ob skakalnici. Še enkrat hvala vsem. Jože Mermal, predsednik častnega odbora FIS svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske in predsednik uprave BTC Ljubljana: Vesel sem, da je prišlo tako v soboto kot v nedeljo na tekmo v Planico veliko ljudi iz Zgornje Savinjske doline in našega rojstnega kraja Ljubnega ob Savinji. Vsi smo se dobro počutili in se nekako sprijaznili z dejslvom, da gostujemo v Planici. Gorenjcem smo pokazali, kako izjemni organizatorji in izjemni športni delavci smo. Bili smo celo tako predrzni, da smo prišli v Planico in na še nedokončanih napravah izpeljali vrhunski tekmi najvišjega svetovnega ranga. Vse čestitke vsem, ki so sodelovali pri sami organizaciji in številnim volonterjem z Ljubnega. Dekleta so generalno s Planico zadovoljna, vendar nekaj je povsem jasno, pogrešajo Ljubno in navajena so na to našo zibelko ženskih skokov. Prihodnje leto upajmo, da bo sneg in da se spet vrnemo v gostoljubno Ljubno, fantje pa naj dolgoročno vztrajajo v Planici, ki je dejansko njihova zibelka skokov. Franjo Naraločnik, župan občine Ljubno: Odločitev, da se je organizacija tekem ohranila in preselila na edino možno lokacijo, je bila dobra. Ob tem, da je zgodba ženskih skokov ljubenska pravljica in mora na Ljubnem tudi ostati. Odličen marketing se je sproti in učinkovito prilagajal situaciji. Posledično je bil lep obisk v Planici podprt s politično elito, pomembnimi gospodarstveniki in športniki. Odziv sponzorjev, ki so razen redkih izjem podprli prireditev tudi v Planici, je bil dober. Nenazadnje so ženski skoki šport z najvišjo rastjo gledanosti. Finančni izpad z vidika naše doline bo velik. S tem mislim na nočitve, gostinske in druge usluge vezane na tekmo. Finančno neugoden rezultat organizatorja pa je vezan na manjšo prodajo kart, na stroške dodatnih prevozov, stroške bivanja in druge stroške, ki jih na Ljubnem ne bi bilo. Prostovoljci, ki so se znašli na tujem terenu, sredi gradbišča, so bili odlični in odgovorni. Odziv predstavnikov FIS-e je bil izjemen, saj so vsa dogajanja v teh dneh označili kot doslej najboljši vikend v ženskem svetovnem pokalu. Seveda je najpomembnejše zadovoljstvo deklet, ki so glavni akterji tekem. Vse je OK, a Ljubno je tista naša prava arena, so bile njihove izjave. Biti Ljubenc in Zgornjesavinjčan po takšnih dneh je ponos. Pokazali smo vsem, kaj znamo in zmoremo. Savinjske novice št. 5, 31. januar 2014 19 Šolstvo, Šport SOLSKI CENTER VELENJE V NAZARJAH Predstavitev poklicev na zabaven in zanimiv način Velenjski šolski center (SCV) je letos drugo leto zapored v domu kulture v Nazarjah v sodelovanju s šolskimi svetovalnimi službami zgornjesavinjskih osnovnih šol pripravil predstavitev svojih šolskih programov. Na dogodek so povabili učence zadnjih razredov tukajšnji osnovnih šol, ki so pred odločitvijo o izbiri nadaljnjega šolanja, in njihove starše. Kot je povedal ravnatelj Elektro in računalniške šole na SCV Simon Konečnik, so predstavitev pripravili z namenom animirati za poklice in še bolj vzbuditi zanimanje za programe, ki jih na centru ponujajo. Predstavitev je bila za mlade posebej atraktivna, saj so svoje šole predstavili dijaki preko zabavnega kulturnega programa. V nadalje- Dijaki so svoje šole predstavili preko zabavnega kulturnega programa. (Foto: Marija Lebar) vanju je spregovoril vsak ravnatelj Solska svetovalka z nazarske posamezne šole s poudarkom na osnovne šole Mija M. Pečnik je ob mavrici poklicev, za katere se je pri tem povedala: »Šolske svetoval- njih mogoče usposobiti. ne službe smo o prireditvi obvesti- le vse devetošolce. Poudariti je treba, da smo na dogodek povabili tudi že osmošolce in njihove starše. Ti bodo kmalu postavljeni pred pomembno življenjsko odločitev o izbiri nadaljnje poti šolanja in izbire poklica. Na to je potrebno pomisliti že prej in ne zadnji hip, zato smo pričakovali večji odziv in obisk prireditve, ki so jo dijaki s svojimi nastopi zelo popestrili.« Z vidika gospodarstva je o pomembnosti poklicne izbire spregovoril direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice mag. Franci Kotnik. »Pomembno je, da se pri izbiri nadaljnjega šolanja razmisli o tem, kakšne so kasnejše možnosti zaposlitve,« je dejal. Pri tem je predstavil nekatere trenutne trende na trgu delovne sile. Marija Lebar DELAVNICE ZA NADARJENE Med projektiranjem, filozofijo, japonščino, konflikti in modno revijo Delavnice za nadarjene so ideja svetovalnih delavk na osnovnih šolah, ki so že dlje časa stalnica, a vsakič na drugi šoli. Tokrat je učence iz Zgornje Savinjske doline gostila ljubenska osnovna šola. Več kot zabavno za šolsko mla-dež je bilo na petih delavnicah, šesta je zaradi bolezni vodje delavnice odpadla. Na začetku je učence, vodje delavnic, učitelje, socialne delavke in ravnatelje pozdravil ravnatelj Rajko Pintar, ob zaključku pa se je odvijala prijetna predstavitev dogajanja na posamezni delavnici. PREKO IGRE DO REŠEVANJA KONFLIKTOV Najbolj zgovorni so bili prav gotovo udeleženci delavnice japonščina in Japonci, ki so na zaključek prišli z naglavnimi traki, na katere so imeli z japonskimi črkami napisano svoje ime. Poleg tega, da so se pogovarjali o deželi, kultu- 2. DRŽAVNA LIGA V INLINE HOKEJU Druga liga trd oreh za Lučane Lučki hokejisti so na zadnjih štirih tekmah doživeli štiri poraze. Po odlični lanski sezoni v tretji ligi in prestopu v drugo na zadnjih tekmah ne dosegajo rezultatov, kot bi si jih želeli. Tri tekme pred koncem prvega dela so namreč na predzadnjem mestu na lestvici. ŠS Udeleženci delavnice japonščina in Japonci ri naroda in pisavi, so se marsikatero besedo ali stavek s pomočjo študenta japonologije in an-glistike Erazma Štancarja ter učiteljice Alojzije Suhovršnik naučili tudi povedati. Zelo dejavna so bila dekleta in en fant na delavnici, kjer so pripravili modno revijo z več kolekcijami in spremno besedo v angleškem jeziku. Modni stilistki sta bili Saša Verbič Karče in Veronika Fürst Ažman. Nekoliko bolj resna je bila delavnica Zvonke Kladnik o naravi konflikta in načinih reševanja konfliktov. Udeleženci so zadevo vzeli zelo resno in poskušali najti rešitve v praktičnih primerih, poleg tega so se preko igre spremljajo modno revijo. (Foto: Štefka Sem) vlog učili konstruktivnega reševanja konfliktov. BODOČI FILOZOFI IN PROGRAMERJI? Kaj je filozofija kot veda, od kod izvira, kdo so njeni utemeljitelji in najpomembnejši predstavniki. O vsem tem in še marsičem so na delavnici filozofije za otroke učenci razpredali z Majo Volk in Aljažem Zupančičem. Udeleženci zadnje delavnice pa so se napotili v ljubensko podjetje KLS, kjer so se preizkusili v laserskih meritvah in programiranju robotov. Zanimiva delavnica bo mogoče katerega od udeležencev na poklicni poti popeljala tudi v to smer. Štefka Sem 20 Savinjske novice št. 5, 31. januar 2014 Šport, Organizacije SMUČARSKO DRUŠTVO BELI ZAJEC Prve letošnje stopničke za Nejca Naraločnika V zadnjih desetih dneh so organizatorji na Krvavcu uspeli izpeljati dve državni tekmi za pokal Rauch. Med starejšimi dečki sta Smučarsko društvo Beli zajec zastopala Nejc Naraloč-nik in Klemen Hriberšek. Naraločnik je na slalomski tekmi osvojil prve letošnje stopničke z drugim najboljšim časom, Hriberšek je dosegel 12. mesto. Na veleslalomski tekmi pa je Na-raločnik osvojil šesto mesto, medtem ko je bil Hriberšek 28. Trener Bojan Napotnik je povedal, da sta prvi tekmi pokazali dobro pripravljenost Naraločnika predvsem v slalomu, da pa je sposoben še boljše vožnje, manjkalo mu je hitrosti in sproščenosti, medtem ko v veleslalomu z dosežki obeh tekmovalcev še ni zadovoljen. Prav tako meni, da je Hriberšek sposoben še veliko več, zato v nadaljevanju tudi pri njem pričakuje boljše rezultate. Napotnik je izpostavil slalomski rezultat Naraločnika in zmagovalca Tijana Marovta. Tretjeuvr-ščeni na tekmi je za zmagovalcem zaostajal že kar šest sekund. Naraločnik in Hriberšek sta pred letošnjo sezono prestopila v SD Beli zajec iz Gornjesavinj- Alpinist Miha Hrastelj, član AK Slovenj Gradec, je zbranim na drugem večeru v organizaciji Planinskega društva Nazarje ob čudovitih fotografijah Roka Šisernika predstavil plezalno odpravo v odmaknjen del dežele Kirgizije. V divji svet Kirgizije se je odpravilo pet prijateljev, in sicer je bila njihov cilj dolina Ak su v pogorju Pamir Alay v centralni Aziji. Njihova pustolovščina se je pričela že takoj po prihodu v Bishkek, od koder so imeli organiziran transport do baznega tabora v Karawshinu v omenjeni dolini. Namesto s konji, kot je bilo dogovorjeno, so jih vodniki, ki so jih pospremili v bazni tabor, pričakali z majhnimi mulami, na katere niso niti znali, niti zmogli naložiti vse opreme. Hoja, ki naj bi trajala en dan, se je razvlekla na tri cele dni, sledila pa so naporna pogajanja za ceno, katero so vodniki kar po svoje pomnožili s tri. Še več zanimivih in humornih prigod so mladi alpinisti doživeli, preden so se končno posvetili temu, čemur je bilo njihovo potovanje namenjeno, torej plezanju. Dolina, kjer so postavili bazni tabor, je imela sedem ogromnih sten, katerih višina ni bila manj kot 900 metrov. Kot je povedal Hrastelj, vreme ni bilo najbolj idealno, kar jim je onemogočalo daljše vzpone, vendar so čas preživet v dolini kljub temu optimalno izkoristili. Opravili so dvanajst alpskih vzponov, nekaj pa skega smučarskega kluba Mozirje. Oba sta v pretekli sezoni tekmovala med mlajšimi dečki, letos pa spadata v konkurenco starejših dečkov. Štefka Sem Nejc Naraločnik je dobro slalomsko formo potrdil z drugim mestom na Krvavcu. (Foto: Bojan Napotnik) jim jih je preprečilo slabo vreme, bolezen plezalca in plezalke, ki so uhajale z nog med plezanjem. Tatiana Golob Miha Hrastelj je nanizal mnogo zanimivih in humornih prigod s plezalne odprave. (Foto: TG) ROKOMETNI KLUB NAZARJE Podarile zmago Ljubljančankam Po novoletnem premoru so članice Rokometnega kluba Nazarje minuli petek nadaljevala z nastopi v 1. B državni ligi. V 12. krogu prvenstva so gostovale pri letos še neporaženi ekipi RK Ljubljana in zabeležile poraz 27:24 (14:11). Nazarčanke so se odpravile v Ljubljano brez odigrane pripravljalne tekme. Kljub temu so se enakovredno kosale s favoritinjami prvenstva in drugo ekipo najuspešnejšega ženskega rokometnega kolektiva v Sloveniji, Krima. Nazarski strateg Branko Dobnik je prepričan, da so njegove varovanke podarile zmago Ljubljančankam, saj so zgrešile kar šest sedemmetrovk. Navedel je tudi veliko število zgrešenih odprtih metov, kar je posledica neigranja pripravljalnih tekem. Svoje sta dodala tudi dva rdeča kartona igralk iz prve postave, kar se je poznalo predvsem v končnici tekme. Še minuto in pol sta bili ekipi poravnani, domačinke pa so izkoristile izključitev Nazarčank in s tremi zaporednimi goli zapečatili novo zmago. Kljub porazu veseli dejstvo, da se poškodovane igralke počasi vračajo v nazarsko moštvo, kar pomeni daljšo klop, ki bo nujno potrebna v soboto, ko jih čaka še ena težka tekma proti drugi ekipi sezone ŽRK Branik Maribor. Roman Mežnar ZIMSKO-LETNI CENTER GOLTE Obeležili dan snega Svetovni dan snega so obeležili tudi na Gol-teh. Obiskovalci so se lahko sproščali ob številnih športnih aktivnostih. Najmlajše je zabavala maskota krtek Ligi. Smučarji so v veleslalomu poskušali doseči čas Bernarda Vajdiča. Člani Smučarske šole Beli zajec in Smučarskega kluba Velenje so pripravili učenje smučanja in deskanja. Preizkusiti je bilo moč smuči znamke Volkl in zibob - sanke. Na Golteh sta se mudili tudi smučarki Špela Pretnar in Urška Hrovat. Več o zimskem dogajanju v naslednji številki Savinjskih novic. Marija Šukalo Pridružite se nam tudi na Facebooku PLANINSKI VEČERI V NAZARJAH Plezanje v divjem svetu Kirgizije Savinjske novice št. 5, 31. januar 2014 21 Šport 2. DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA, ŽENSKE - VZHOD Mozirjankam točke odnesle Šoštanjčanke To soboto so se mlade mozir-ske odbojkarice pomerile z gostjami iz Šoštanja. Gostje so upravičile vlogo favoritinj, čeprav so imele lepe možnosti za zmago tudi domačinke. Slednje so začele slabo. Nepovezana igra, slabe serve in sprejem so Šoštanjčanke dobro unov-čevale. Brez težav so prihajale do točk in po hitrem postopku zaključile prvi niz z rezultatom 25:14. S povsem drugačno igro pa je postregel drugi niz. Mozirjanke so se končno zbrale in začutile željo po zmagi. Brez težav so z igro parirale gostjam, ki se rezultatsko nikakor niso mogle odcepiti. Odraz dogajanja je bila podaljšana igra, ki so jo dobile Mozirjanke z 28:26. Drugačno sliko na parketu je nato ponovno prinesla tretja igra. V drugem nizu so Mozirjanke (levo) dobro nasprotovale gostjam iz Šoštanja. (Foto: Benjamin Kanjir) SLOVENSKI DVORANSKI POKAL V LOKOSTRELSTVU Gornjegrajski lokostrelci uspešni V soboto je bila v Škofji Loki druga tekma za slovenski dvoranski pokal v lokostrelstvu. Udeležilo se je je kar 266 tekmovalk in tekmovalcev iz 33 slovenskih klubov. Visoki udeležbi v nekaterih kategorijah je prav gotovo botrovalo dejstvo, da je dvoransko državno prvenstvo pred vrati in so številni še lovili norme za udeležbo. Tekmovanja so se udeležili tudi gornjegrajski lokostrelci in dosegli KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Deveta zmaga po veliki borbi Varovanke Davida Skoka so spet ostale brez pravih idej in gostjam prepustile preveč nepotrebnih točk. Niz se je zaključil z rezultatom 25:19. Nekaj moči so domačinke izbrskale za četrto igro. V njej so parkrat tudi povedle in kazalo je, da bo zmago odločila zadnja, skrajšana igra. Žal se ni izteklo po načrtih, saj je kljub pokazani volji zmaga tudi v tem nizu ostala gostjam. Skupen rezultat torej Mozirje: Šoštanj 3:1. Nov poraz je Mozirjanke pomaknil še dve mesti nižje in so na prvenstveni lestvici sedaj na osmem mestu. Nove točke si lahko obetajo v naslednjem kolu, ko na parketu Športne dvorane Mozirje gostijo ekipo Mislinje, ki je trenutno na zadnjem mestu lestvice. Benjamin Kanjir Zgornjesavinjski košarkarji so v soboto v 9. krogu 4. slovenske košarkarske lige - vzhod 1 gostili ekipo Bistrice. Devetič v sezoni so ostali neporaženi, za zmago pa so se morali zelo potruditi. Srečanje sta zaznamovala sodnika, ki sta s svojim kriterijem skoraj sprožila pretep. Že prva tekma med sobotnima tekmecema je postregla z napeto končnico, v kateri so bili boljši Nazarčani s 76:78. Gostje iz Slovenske Bistrice so nujno potrebovali zmago za ohranitev možnosti boja za prvaka lige. To je bil razlog, da so bolje začeli tekmo in prvo četrtino dobili s 13 točkami prednosti. Nazarski igralci so se prebudili v nadaljevanju tekme in v zadnjo četrtino stopili s petimi točkami prednosti, kar je prineslo nervozno in borbeno končnico. Bolj zbrani so bili domači košarkarji, ki so zasluženo dosegli že deveto zmago. Predstavnika obeh ekip sta se strinjala v uradnem zapisniku, da je bilo sojenje slabo za obe ekipi. Sodnika sta povzročala nervo-zo in skoraj izzvala pretep. Kljub incidentu se je srečanje mirno izteklo. GENERALNI SPONZOR B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje Pred Nazarčani je še zadnje dejanje prvega dela prvenstva. Jutri jih čaka gostovanje v Sevnici, kjer bodo poizkušali doseči popoln izkupiček v prvenstvu. Roman Mežnar Nazarje : Bistrica 73:66 (12:25, 27:14, 15:10, 19:17) 9. krog: Vrani Vransko : Ptuj 81:56, Vojnik : Posavje Sevnica 66:80, Nazarje : Bistrica 73:66. Lestvica po 9. krogu: 1. Nazarje 18, 2. Posavje Sevnica 14, 3. Bistrica 14, 4. Vojnik 14, 5. Vrani Vransko 12, 6. Ptuj 9. STRELSKO DRUŠTVO MOZIRJE Prvi mesti že skoraj znani sledeče rezultate: dečki goli lok: 5. David Škulj; dečki ukrivljeni lok: 4. Jan Purnat; članice goli lok: 3. Tanja Suljanovič, 10. Benja Bele; člani goli lok: 10. Rok Jakob, 18. Janez Petrovič, 19. Franci Pfeifer; člani ukrivljeni lok: 9. Vojko Majko, 10. Janez Rop; člani sestavljeni lok: 2. Žare Kranjc; veterani goli lok: 6. Vojko Colnar, 7. Darko Bele, 8. Karl Heinz Hippe. Štefka Sem Rekreacijska liga v športnem streljanju z zračno puško gre h koncu. Strelci so se v petek pomerili v 7. krogu, do konca pa sta le še dva. Trenutni pogled na lestvico kaže, da sta prvi mesti v posamični in ekipni konkurenci oddani gornje-grajskim strelcem Vodilni strelec lige Dušan Žehelj je potrdil svoj primat v posamični konkurenci. Dosegel je kar 177 krogov od možnih 200 in si praktično že zagotovil končno zmago. S svojim dosežkom je svoji ekipi pomagal do izida sezone, ki je znašal 512 krogov od možnih 600. S tem se je SD Gornji Grad 1 utrdila v vodstvu. Tokrat je že bilo upoštevanih najboljših šest rezultatov posamične ekipe, kar prineslo ekipi SD Mozirje 1 drugo mesto na lestvici, SD Gornji Grad 2 pa je zdrsnila na tretje. Preostala kroga bosta prinesla boj za drugo mesto tako v ekipni kot posamični konkurenci, kjer je trenutno drugi Milan Hrovat iz SD Knapi pred Borisom Purnatom iz SD Gornji Grad 1. Tudi ostali strelci so blizu, kar obeta napet boj do zadnjega kroga. Roman Mežnar 22 Savinjske novice št. 5, 31. januar 2014 Kronika, Zahvale, Informacije, Oglasi IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • VLOMLJENO V DVE HIŠI Loke pri Mozirju: V noči na 21. januar je neznani storilec vlomil v dve stanovanjski hiši v Lokah pri Mozirju. Iz notranjosti je ukradel več različnih vrednih predmetov. Policisti so opravili ogled kraja kaznivih dejanj, za storilci pa še iščejo informacije. • UKRADLI MOTOR S ČOLNA Okonina: 25. januarja so bili mozirski policisti obveščeni, da je prišlo v Okonini do tatvine izvenkrmnega motorja znamke Yamaha F40 Fetl. Motor je bil nameščen na čolnu, na prikolici, parkirani ob stanovanjski hiši. Vrednost ukradenega znaša okoli 4.500 evrov. In poletel je gor proti nebu in potonil v temni ocean. Odtlej je eno sonce več na nebu in eno sonce na zemlji manj. (T. Pavček) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta Stanislava ŽAGARJA iz Lok pri Mozirju 3.2.1933 - 20.1.2014 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečeno sožalje, cvetje, sveče in darovane svete maše. Hvala g. župniku Sandiju Korenu, govorniku g. Romanu Čretniku in domačim pevcem. Žalujoči domači Ne jokajte ob mojem grobu, tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedija in pradedija Slavka HREŠANA p.d. Zonikov Slavko z Ljubnega 6.3.1935 - 22.1.2014 Z bolečino in žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej, ki ste nam v teh težkih trenutkih žalosti priskočili na pomoč in nam stali ob strani. Hvala za izrečena sožalja, tolažilne besede, sveče in darovane svete maše. Hvala vsem, ki ste se poslovili od njega in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Kočevarju za pomoč in razumevanje. Hvala gospodu Pu-šenjaku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete pesmi. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO_ Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala) (03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. 23 Savinjske novice št. 3, 17. januar 2014 Za razvedrilo Cvetke KJE JE BOLJ LUSNO? Alojz Murko, predsednik SSK Ljubno BTC (levo): »Gospod predsednik, kako se vam dopade Ljubno v Planici?« Borut Pahor, predsednik države (desno): »Čudovito, veliko več sonca kot pod ljubensko skakalnico.« Franjo Naraločnik, ljubenski župan (si misli pri sebi): »Je pa zato na splošno vzdušje bolj toplo na Krilezovih njivah!« BREME POPULARNOSTI Majda Podkrižnik, nazarska županja (desno): »Veseli me, da sva se srečali na Ljubnem v Planici in ne na Ljubnem v Zgornji Savinjski dolini.« Alenka Bratušek, predsednica vlade: »Zakaj? Tega pa sploh ne razumem!« Majda Podkrižnik: »Na Ljubnem bi bila takšna gužva okrog predsednika države, da še blizu ne bi mogla.« PADAJ! PADAJ! NE OMAGAJ! Direktor Zimsko-letnega turističnega centra Golte Ernest Kovač je v nedeljo s hvaležnostjo pogledoval v nebo, ki je na smučišča končno navrglo nove količine snega. »Sedaj pa bo!« si je rekel. »Samo da se še Zgornjesavinjčani vrnejo iz Planice, pa bo sezona zares stekla. Najbrž do marca, mogoče do aprila, najbolje pa da do maja, junija, da si pridemo malo not.« 24 Savinjske novice št. 5, 31. januar 2014 Križanka, Informacije sestavil: p£t£r udir VRLIMA. KREPOST glasbeni okrasek PRVOTNI PREBIVALCI APENINSKEGA POLOTOKA REKA V MR, GL -'Kl IOK ORANJA DEL ORODJA. NAMENJEN ZADRŽANJE ž ROKAMI seno mojster, učrrcu OGRIZENOST. OGLOOA-MOST íreslovina MESTO NA JUGU FLORIDE. ZDA KEMIJSKI SIMBOL ZA ERBIJ kratica za tuberkulozo AM. ZDRUŽENJE ŽA STANDARDE AM. REŽISER (PAKULA) STAROINDI^-SKI LJUDSKI EP GRŠKI BOG VOJNE OTOfclEIN OKROŽJE V JUŽNEM DELU EGEJ-SKEGAMOR-JAV GRČIJI UALO VREONI, ODVEČNI PREDMETI boa hokejska plosûica bacil Črevesne flore, ki ustvarja vitamin b KNEŽEVINA NA AŽURNI OBALI pleteno ogrinjalo BODOROGA ANTILOPA KAMENČEK ZA IŽŽIGANJE RAN glavni ítevnik V OH- MIT. SODNIK V POOZEMLJU AVTOMOBILSKA OZNAKA LJUBLJANE capkova drama zelo lep moški papeSka palača v vatikanu zavadlav, anja POLITIČNI SISTEM V OBDOBJU VODILNE VLOGE STALINA NEMŠKA ZNAMKA AVTOMOBILOV VEČJA LONČENA POSODA ZA SERVIRANJE HRANE močen, rezek glas KNJIŽNICA MOZIRJE Najbolj brane knjige v januarju 2014 ODRASLI: Gregory, Philippa: Kraljičina norčica, Austen, Jane: Mansfield park, Enoch, Suzanne: Polnočni zmenek, Gabaldon, Diana: Kačji pastir v jantarju, Deveraux, Jude: Srčne želje, Gaskell, Whitney: Iskrena ljubezen in druge laži, Gržan, Karel: Le kaj počne Bog v nebesih, ko je na zemlji toliko trpečih?, Flisar, Evald: Dekle, ki bi raje bilo drugje, Ha-derlap, Maja: Angel pozabe, Davies, Norman: Zgodovina Evrope, Ruiz Zafón, Carlos: Ujetnik nebes. MLADINA: Lamb, Charles: Zgodbe po Shakespearu, Pfister, Marcus: Mavrična ribica, na pomoč!, Mal, Vitan: Na ranču veranda, Butterworth, Nick: Tačka - čarovniška mačka, Vigan, Delphine de: No in jaz, Em-mett, Jonathan: Najlepše darilo, Rowling, J. K: Jetnik iz Azkabana, Gleitzman, Morris: Zdaj, Gleitzman, Morris: Nekoč, Bourgeois, Pau-lette: Franček rad pomaga, Suhodolčan, Primož: Pica je kraljica, Davis, Jim: Garfield vam jo zakuha. Slovarček: ARETE - vrlina, krepost; MAITRE - mojster, učitelj; VAAL - reka v JAR, glavni pritok Oranja; J -^ Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): OKULISTKA, BARISFERA, OTO, TENOR, KELT, NATO, DORA, KAN, BORGNINE, EOKA, IDILIK, KOTARJI, OČAK, VO, UGRIN, SKAJ, OSAR, PLANET, OTEKLINA, KAPUSIŠČE, RADON, ARA, TRIAS, NJIVA v_J KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 6. številki SN Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Savinjske novice št. 5, 31. januar 2014 25 Napovednik dogodkov Petek, 31. januar ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Tja, kjer so zverine doma ob 18.00. Galerija Mozirje Spominska razstava ob 10-letnici Sadjarskega društva Mozirje ob 19.00. Kulturni dom Rečica ob Savinji Gledališka predstava Ljubezen in pohlep Sobota, 1. februar ob 9.00. Bohačev toplar Nazarje Toplarčkova izmenjava semen ob 13.00. Športna dvorana Nazarje Rokometna tekma - RK Nazarje : RK Rače (ml. deklice) ob 17.00. Športna dvorana Nazarje Rokometna tekma - RK Nazarje : ŽRK Branik Maribor (ž) ob 19.00. Kulturni dom Mozirje Večer s stand up komiki (Tin Vodopivec, Perica Jerkovič, Uroš Kuzman) ob 19.00. OŠ Lepa Njiva Gledališka predstava Stevardese pristajajo Nedelja, 2. februar ob 9.00. Center Rinka Solčava Start zimskega pohoda v Potočko zijalko ob 15.00. OŠ Lepa Njiva Gledališka predstava Stevardese pristajajo ob 17.00. Dom kulture Nazarje Gledališka predstava Sleparja v krilu Ponedeljek, 3. februar ob 10.30. OŠ Luče Proslava ob kulturnem prazniku ob 17.00. OŠ Rečica ob Savinji Predavanje dr. Karla Gržana Brezmejna ljubezen z jasnimi mejami Sreda, 5. februar ob 19.00. Gostišče Vrbovec Nazarje Planinski večeri: Skrivnosti jamskega sveta v porečju Savinje Četrtek, 6. februar ob 17.00. Juvanova hiša v Lučah Literarni večer ob 18.00. Dom kulture Nazarje Prireditev ob kulturnem prazniku ob 19.00. Kulturni dom Mozirje Proslava ob kulturnem prazniku ob 19.00. Kulturni dom Gornji Grad Monodrama Moje življenje z Almo Karlin ŽIVALI - PRODAM ŽIVALI - KUPIM Prodam teličko limuzin, staro 7 dni; gsm 041/533-658. Prodam mesne prašiče, 100-170 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, možna dostava; gsm 041/561-893. Prodam teličko limuzin, staro 10 dni; gsm 041/800-845. Bikca limuzin, težkega 150 kg, prodam; gsm 041/549-214. Kupim kravo ali telico za zakol ali dopitanje in telička nad 100 kg; gsm 031/533-745. Kupim vse vrste telic in krav za zakol; gsm 031/832-520. Kupim visoko brejo pašno telico si-mentalko; tel. 58-358-147. DRUGO - PRODAM Prodam teličko limuzin, staro 7 dni; Prodam kocke sena, težke 35 - 40 gsm; 031/805-832. kg, cena za kocko 2,80 EUR; gsm Telico čb, brejo 8 mesecev, pašno, težko 750 kg prodam; gsm 041/324-377. Prodam bikca čb, starega 7 dni; gsm 041/226-251. Prodam prašiče, 25 - 120 kg, možna dostava; gsm 031/223-484. 041/818-217. MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ HRANA ARAS ZA PSE, MAČKE IN KONJE Nudimo kvalitetno naravno hrano in priboljške brez konzervansov, barvil in ostalih dodatkov za pse, mačke in konje. Dostava na dom. Več informacij na www.hranaaras.com ali na 041 783 491. Trgovina, posredništvo in zastopništvo Matej Pečovnik s.p., Tominškova ul. 8, 3331 Nazarje ◊ STEKLARSKA DELAVNICA TAMŠE, MOZIRJE Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12, 3330 Mozirje. ◊ SERVIS OLJNIH GORILNIKOV, KOTLI NA DRVA in pelete Viadrus, peletni in uplinjevalni kotli na polena Atmos, peletni gorilniki Etiks, regulacije ogrevanja Seltron, Buders, Firšt; gsm 041/809-318. Aleš Hojnik s.p., Radmirje 98, Ljubno ob Savinji. ◊ GEODETSKE STORITVE Izvajamo geodetske storitve: ureditev meje, parcelacija, vpis stavbe v kataster stavb, zakoličbe, geodetski posnetek,... GSM: 031/337-478 Geoid d.o.o., Pisarna Gornji Grad, Attemsov trg 3, 3342 Gornji Grad. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. Prodam lepljeno klado za rezanje mesa; gsm 031/800-852. Po simbolični ceni prodam štedilnik, 4 x steklokeramika s pečico, in trosed; gsm 031/568-095. goveda; gsm 041/616-463. Prodam silažne bale tretje košnje; gsm 031/509-251. Prodam suhe deske za streho debeline 20 mm ter letve in morale; gsm 041/942-169. Prodam novo, nerabljeno hoduljo s kolesi (iz Hoferja) za pomoč starejšim: gsm 031/800-302. Ugodno prodamo nerabljeno spalnico in en nerabljen medicinski jogi za hrbteničarje; gsm 031/800302. Prodam za simbolično ceno barvni TV sprejemnik gorenje art line 70 st; gsm 040/492-894. Prodam voziček peg perego pli-ko in stolček prima papa; gsm 041/728-722. kupim; gsm 031/736-727. Kupim rezan oreh vseh vrst dimenzij; gsm 031/687-885. DRUGO - ODDAM Vgradni štedilnik gorenje, pečica -keramična plošča, poceni oddam; tel. št. 58-33-182. VOZILA - PRODAM Prodam renault megan 1,5 dci, l. 2007, prevoženih 121.500 km, reg. do marca 2014; gsm 030/607585. Prodam daewoo matiz, l. 2000, prevož. 60.000 km, klima, servo volan, cena 850 EUR; gsm 031/764-072 DRUGO - KUPIM NEPREMIČNINE Prodam mlado meso škotskega Traktor in kmetijsko mehanizacijo V Solčavi prodam stanovanje, 32 m2; gsm 041/210-017. 26 Savinjske novice št. 3, 17. januar 2014 5_I V 14 A'.. Tamara Vodušek z Ljubnega ob Savinji je bila tokrat tista, ki ji je žreb namenil stilsko preobrazbo. Dijakinja Srednje zdravstvene šole Celje je dekle, ki ima rada nove in hitre spremembe, zato se je zelo razveselila novega izziva. Frizerka Urška Zorin je Tamari oblikovala modno frizuro in lase osvežila z živahnejšo barvo od prvotne. Pri striženju ni pretiravala, ker se bliža maturantski ples in si je naša izzivalka zaželela obdržati trenutno dolžino las. Vizažistka Natalija Plankl je Tamarine lepe oči, ki jih krasijo resnično dolge trepalnice, obro-bila s črnim svinčnikom, veke senčila s črnim in zlatim senčilom, usta pa na-šminkala s šminko nežne lila barve. Sti-listka Nina B. Felicijan je v trgovini Ba-zarR izbrala preproste črne jeans hlače in majico ter vse popestrila z živobarvno jopo brez zapenjanja. Tamara se je odlično spogledovala s fotografskim objektivom fotografinje Urške Hrastnik, kar se vidi na fotografijah pred vami. Ne odlašajte s prijavo, ker ste lahko naslednji mesec ravno Vi novi izzivalec! < ^ o n< in -3 ^ —- m w z s &