258. številka.
jana, v sredo 11. novembra.
XVIII. leto, 1885.
hhaja va&k dan mv«»*er, isimši nedeljo in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrijsko-ogerBke dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., n Jede« nieseo 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za 6etrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po .0 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če bo oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če te dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi mi' se izvolč fradkovati. -   Rokopisi se ne vračaju.  Uredništvo in upravništvo je v Rudolfa Kirbisa hifii, „GHedaliika stolba". Uprav nniiv n naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Pamflet nemškega društva v Celovoi.
lis Koroškega.
II.
Kdor je bral knjižico „Die Karntner Sloveuen", mora nam pritrditi, da je pisana čisto stvarno, da v njej ni najti nobene psovke. Kako bi tudi drugače? Ali zamorejo mar psovke nadomestiti do-kaze? Vse drugače pa protibrošura nemškega društva! Vidi se jej, da je pisana od ljudij, ki se odlikujejo s svojo „superiorno" nemško omiko. Iz-mej mnogih psovk v tej knjižici omenjamo le te: „obscure Firma8, „Denunciationen", „Querkopfe", „Unredlichkeit", „Bosheit", „kaum ganz reinliche Schatzkastchen", „tief bedauerliche Zuruckgeblieben-heitu, „Verwilderungw, „Unbeholfenheit", „tolle Wuth", „Falschung", nlllgen", „falschliche undzwei-schneidige Behauptung1*', „Irrefttbrung", „dreiste Schreier". Vidi se, da bi se dr. Knotz mogel v Celovci še kuj naučiti!
Pa preidimo k stvari. Že „motto", ki je postavljen knjižici na čelo, označuje dobro, kakega duha so ti „ pedagogi". Citira so namreč izrek nekega dr. Thurnwalda, ki se glasi: „Wer sich die Muhe niuimt, mit den slovenischen Bevvohnern Karntens in Verkehr zu tretten, der wird die Er-fahrung machen, dass der slovenische Bauer die Leistungsfahigkeit einer Schule in den meisten Fallen nach dem Grade taxirt, in welchem die Kinder in derselben die deutsche Sprache erlernen." Da bi bil omenjeni dr. Thurmvald kak slaven pedagog, o tem nam nič ni znano, pa če bi prav bil, vendar citat v tej obliki nič ne dokaže, kajti Thurn-vvald tukaj nič ne pove, da bi bil s tem pedago-gičnim načelom zadovoljen, on le pripoveduje, kar je slišal. Koroški „pedagogi" so se ve da vsi srečni, če slišijo kakega kmeta tako govoriti, ker jim je za ponem če vanje več, kakor za zdravo pedagogiko. Ti „ pedagogi" so prišli v svoji učenosti tako daleč, da pripoznavajo priproste kmete kot pedago-gične avtoritete! Kako temno mora biti v njihovih glavah, ako si sami ne upajo zagovarjati svoje šolske metodike in morajo na pomoč klicati priproste kmete, ki morda svoj živ dan šole videli neso! To je ravno tako, kakor bi vojskovodja in general '
ustavil prvega kmeta, ki ga na cesti sreča in ga vprašal: „0če, moja modrostjo pri kraji, povejte mi, kako naj vojsko vodim, da zmagam!"
Ker se ves ponemčevalni sistem opira na trditev, da slovenski kmetje sami hočejo nemške šole, in ker tudi ta knjižica pogostem to ponavlja, treba je, da vso to stvar razjasnimo po pravici in resnici.
Potreba nemščine je največ umetno narejena. Najprej so slovenščino šiloma izrinili iz uradov in više družbe, vrgli so jo v kot, pregnali na kmete; potem pa, ko Slovenec v svojem jeziku nikjer nič ni dosegel, ko je videl, da povsod kraljuje le nemščina, in ko je največ zavoljo tega začel hrepeneti po znanji nemščine, — potem so kazali na kmeta in rekli: „Glejte, Slovenci sami prosijo za nemške šole!" Naj bi pa ravnopravnost spoštovali in uradovali Slovencem po slovenski, potem slovenski kmet ne bo čutil več potrebe, da bi se nemško učil. Pri zdravih razmerah ne bo mej Slovenci več hrepenenja do nemščine, kakor mej Nemci do slovenščine. Popolnem odstraniti se ne da to hrepenenje po znanji jezika, s katerim se more človek zgovoriti tudi z ljudmi sosednega naroda. Tako se pogosto sliši mej takimi Celovškimi Nemci, ki neso še čisto pievzeti velikonemškega duha: „Ein schones Geld vvollte ich daftlr geben, wenn ich vvindisch komite!" Tako se ni čuditi, da se tudi mej [Slovenci na meji pogostem sliši beseda: „Vendar je dobro, če človek nemško zna". Mi tudi nič nemamo proti temu, naj se Slovenci na meji učijo tudi nemško, Nemci pa tudi slovensko! če se v šoli ne naučijo popolnem, pa nekaj besedij bo vendar ostalo, da se bodo tujega jezika potem v življenji lož je naučili. Kako pa tej potrebi ustrezajo koroški pedagogi? Niti v Celovci, niti v drugih na pol slovenskih mestih, niti v nemških na meji ležečih občinah se ne poučuje niti jedna ura slovenščina. Kar tukaj manjka, to morajo doplačati v obilni meri ubogi Slovenci. Pri teh pa ni zadosti, da bi se pole g slovenščine učili nemščine, ampak slovenščina se čisto izrine in poučuje se samo v nemščini.
Tistih par tednov slovenščine v prvem letu se ne more jemati v račun, to je le prisiljena stvar in pesek v oči; princip pa je ta, da je pouk tudi za slovenske otroke n e m š k.
Kolikor tudi so slovenski koroški kmetje iz-prva tiščali na nemščino, tako urejene šole si vendar neso mislili in želeli, kakor je zdaj.
Ko so jih namreč leta 1870. vprašali: Ali hočete šolo „čisto slovensko" ali „čisto nemško" ali „nemško in slovensko" ? rekla je samo Jezerska občina, da hoče šolo „čisto slovensko"; kaki dve ali tri občine so bile za „čisto nemško" šolo, vse druge slovenske občine pa so se izrekle za „s I o vensko -nemško" šolo. In kako je deželni šolski svet ustregel njihovi želji? On je rekel in zaukazal: šest tednov slovensko, sedem let i n osem mesecev pa nemško; in to šolsko spako je krstil „slo vensko-nemška šola"!
Od tega je minulo zdaj že nekaj časa, Slovenci okusili so to „sloveusko-nemško" šolo in so po veliki večini že spoznali, da taka šola nič ne velja. Zdaj ni več res, kar je bilo morda v nekoliki meri res tedaj, ko je bil grof Hoben-wart cesarski namestnik v Celovci. Zdaj je že mnogo občin prosilo za slovensko šolo in še več bi jih bilo, ko bi bile videle kaj vspeha. Ko je pa deželni šolski svet vsako tako prošnjo zavrgel, neso druge občine imele več veselja, truditi se zastonj.
Ko je g. prof. Einspiler v deželnem zboru leta 1882. govoril za slovenske šole, dobil je izmej koroških Slovencev 42 zaupnic. To je jasen dokaz, kako ljudstvo zdaj misli. Koroški Veliko-nemci se ve da ne vidijo in nečejo videti, da so slovenski rod vzbuja tudi na Koroškem, zato sanjajo še zmirom, da so Slovenci teh mislij, kakor leta 18G7. za Giskre in Herbsta!
Kavno zdaj se pripravljajo slovenske občino na Koroškem, da bodo na državni zbor poslalo mnogo prošenj za slovensko šolo, ker ravno s tem hočejo na laž postaviti brošuro nemškega društva in pokazati, da stojijo zvesto in trdno na strani slovenskih rodoljubov za narodno šolo!
LISTEK.
Rip Van-Winkle.
(Iz W. Irvingove „knjigo črtic  poslovenil Vinko.)
Pri sjiškem bogu VVodami, Po ktoroin zovo Wodanov so dau, Resnica jo zaklad, ki so ga bom Oklepal zmiroui, da napoči dan, Ko doli v rakov moral bom stopiti.
Ca rt\vrigh t
Kdor je kedaj potoval po Hudsonu, spoininati se mora Kaatskillskih gora; one so stranska veja velikega debla Appalaškili planin. Vidijo se daleč na zapadu ob veki, vzdigujoče se do znatne visine in gospodujoče okolici. Vsaka prememba letnega časa, vsaka prememba vremena, celo vsaka dnevna ura naredi kakšno premembo v čarobnih barvah in vse gospodinjo od blizu in od daleč imajo jih za dovršen barometer. O lepem in stalnem vremenu zavite so v modrino in bager ter črtajo stroge črte svoje na jasnem večernem nebu. Časih pa, ko je ostala pokrajina brez oblakov, zbero si one okrog svojih vrhov venec sivega sopara, ki se v poslednjih žarkih zahajajočega solnca sveti in žari kakor venec slave.
V vznožji teh čarobnih gora je popotnik morda opazil tenak dim, vzdigujoč se iznad vasi, koje lesene strehe gledajo izmej dreves, uprav tam, kjer se modrina višin zliva s svežim zelenjem bližnje okolice. Vas je majhna, zelo starinska. Osnovalo jo je nekaj hollandskih naseljencev v najstaršej dobi te pokrajine, ravno okolu začetka vladanja dobrega Petra Stuvvesanta (mir mu bodi!) in še pred malo leti stale so tukaj nekatere hiše prvih naselnikov, sezidane iz malih iz Holandije donesenih rumenih opek z mrežami v oknih in spredaj s pročelji, na katerih so sedeli petelini.
V ravno tej vasi in v jednej ravno teh hiš, (katera je, da povemo čisto resnico, bila sila raz-pala in od mraza zglojena) živel je pred več leti, dokler je bila ta zemlja že pokrajina Velike Britanije, priprost, dobrovoljen človek, Rip Van-Winkle imenovan. Bil je potomec onih Van-Winklov, ki so v viteških časih Petra Stuvvesanta igrali tako bojevito ulogo ter ga spremljali k obleganju Fort-Christine. A on je malo podedoval bojevite nravi svojih dedov. Opazil sem, da je bil priprost dubrovoljec, vrhu tega je bil zvest sosed in pokoren soprog, pod oblastjo svoje žene. Poslednjej okolnosti je imel bržkone tudi pripisati svojo mehko bitje, ki ga je ljudem toli omililo; kajti
taki možje, kateri so doma pod oblastjo pre-pirave žene, so zunaj večidel zelo ubogljivi in mirni, lirez dvojbe se njih nrav v ognjenoj peči hišnih težav omehča ter postane gibčna, in jedna propoveđ izza zapećka je več vredna nego vse pro-povedi na svetu, da nauči Človeka kreposti potrpežljivosti in dolzega trpljenja. Huda žena se more zato v nekem oziru zmatrati za znosljiv blagoslov; in ako je tako, potem je bil Rip Van-Winkle trojno blagoslovljen.
Gotovo je, da je bil miljenee vseh vaških gospodinj, katere so — to je pri lepem spolu več j idol običajno — vsakikrat pri domačih prepirih stopile na njegovo stran in vselej vso krivdo zvalile na gospo Van-Mrinklovo, kadar so v svojih večernih blebetanjih govorile o teh razmerah. Tudi vašH otroci so od veselja kričali, kadar se je bližal. Pomagal jim je pri zabavah, delal jim igrače, učil jih spuščati zmaje in kozolce preobračati, ter jim pripovedoval dolge povesti o duhovih, čarovnicah in Indijancih, Kjer koli so je pokazal v vasi, obdajala ga je kopa otrok, obešajoč se mu na škrice, plezajoč mu po hrbtu in brez kazni uganjajoč ž njim razne norčije; in noben pes v vsej soseščini ni lajal nanj.
(Daljo p;ili.)
/ }
Obrtniško delo po kaznilnicah.
—*— Ni je z lepa v obrtniškem vprašanji točke, ki bi se že tolikanj iu tako neprestano bila razgovarjala, kakor obrtniško delo po kaznilnicah. Ne le, da že na tisoče peticij, nabranih v več nego desetletni borbi leži pri vladi in pri državnem zboru, doživeli smo celo hrupnih prizorov pri različnih ljudskih shodih zaradi rečenega vprašanja. Delavci, obrtniki, kupčijske in obrtnijske zbornice, mestni in deželni zbori — vsi pečali so se že s to zadevo — a zaman, kakor Sv. Petra skala „ne premaje je niti peklenska moč"!
Ni nam danes namen, razmotrivati vsakovrstnih uzrokov, da so bile toli občne in gotovo tudi opravičene želje produktivnih stanov doslej nevspešne, a prilika se je našla, svetu pokazati z neovrglji-vimi številkami, koliko kruha se po kaznilnicah boremu rokodelcu izpred ust jemlje.
Sestavil se je pred kratkim na Dunaji odbor iz različnih rokodelstev, ki namerava z velikansko agitacijo, kakeršna je običajna le na Angleškem, pripraviti ogromuo peticijo iz vseh prizadetih avstrijskih kronovin, in ta odbor opira svoje zahte-vanje na izkaz zadnjega leta, iz katerega je razvidno, koliko dela so je v 20. avstrijskih civilnih kaznilnicah v jednem letu izvršilo.
Delali so:
Krojači........	332.22!)	delavnikov
	214.738	n
	287.585	n
	1G9.368	»
Izdelovalci volnine in suknjine	230.596	r>
Izdelovalci svilnatih stvarij .	17.177	n
	6.710	»
	111.724	j?
	30.924	n
Izdelovalci usnjene in brona-		
	3G.041	n
	134.426	»
	100.382	m
Slikarji monogramov   .   . .	19.797	n
Izdelovalci gumijevih predme -		
	25.141	n
	4.124	n
Bodurji........	9.305	n
Zlatarji in srebrninarji .   . .	40.754	«
Izdelovalci canj in košev . .	54.403	n
		a
	164.447	n
	28.217	»
Izdelovalci nogovic ....	119.203	»
	25.254	n
Izdelovalci lesene manutakture	45.851	»
	50.961	»
Cestni delavci.....	3.707	n
Kovinarji.......	10.172	n
	20.491	»
Kostni Btrugarji.....	5.606	n
	23.214	n
Izdelovalci skatelj ....	9.868	»
	25.166	n
Izdelovalci glavnikov  .   . .	6.579	n
	3.340	n
	2.290	n
	877	n
	3.851	n
	1.297	n
Izdelovalci gajželnikov in pa-		
lic za dežnike ....	14.501	»
Izdelovalci pozlačenih okvirov	12.553	n
Vsega skupaj tedaj izdelovalo se je privatno obrtniško delo okolu <lva milijona in pol delavnih dnij!
Poleg tega delalo se je državno delo okolu 500.000 delavnikov.
Ne konkurirajo pa samo te kaznilnice z obit-niki, temveč pri deželnih in drugih sodnijah je 58 krajev, kjer izdeluje obrtniško delo okolu 10.0 0 0 kazuencev, nadalje v 15 prisilnih delavnicah blizu 6000 delavcev, ki delajo na leto okolu poldrugi milijon delavnikov. Vsega skupaj odtegne se tedaj malej obrtni ji štiri milijone delavnih dni na leto, in ker se dela z vsemi modernimi tehniškimi pripomočki, celo s parnimi stroji, nanaša vrednost, če se računa poprečno vrednost izdelka jednega dne le po 3 gld., ogromno vsoto dvanajstih milijonov, ki se odtezajo obrtnijski stroki.
Če še pristavimo, da so navedene številke sestavljene pozneje, nego je ministerstvo zaukazalo, da se mora pri val no delo po kaznilnicah nnacJi
Thunlichkeit" omejiti, se nam ni čuditi, da rokodelstvo peša.
Ker se bode vsled postave iz dne 24. maja 1885 (takozvane beraške postave) morala na novo ustanavljati prisilne delavnice, dobivali bodo dela iska-joči rokodelci dela le v njih, kajti obrtni mojster ga kmalu niti zase ne bode več imel.
Česar rokodelcem ne požrejo kaznilnice, tistega polastila se je kupčija in v kratkem zabil se bode zopet žrebelj v krsto rokodelstva, ki je žrtva moderni kupčiji.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 11. novembra.
Avstrijska delegaciju je predvčeraj imela plenarno sejo. Posvetovala se je o vojnem budgetu. Pri tej priliki se je tudi razgovarjalo o potrebi znanja nemščine za podčastnike. Da so tem povodom nekateri nemški liberalci zopet govorili znane fraze, da je v interesu države gojenje nemškega jezika v ljudskej šoli, ni nič čudnega. Pri tem se ve da pa neso pomislili, da so baš sami sklenili, da v čeških srednjih šolali nemščina ni obligatna, samo zategadelj, da se le učencem v nemških srednjih šolah na Češkem ni treba učiti nemščine.
Nek Dunajski list trdi, da je izvedel iz prav zanesljivega vira, da je novi naučni minister centralist, nasprotnik federalističnih in narodnih teženj ter zmeren liberalec. Ako je to res, tedaj Slovani od njega nemarno nič dobrega pričakovati. Nadejamo se pa, da je to samo želja dotičnega lista.
Hrvatje v Dalmaciji bi radi. da bi se na-mestništvo preselilo v Splet. V Zadru ima italijanska stranka preveč upliva. Splet ima pa tudi več prebivalcev in se hitreje razvija, kakor Zader, tedaj bi se spodobilo, da bi se tja preselili višji deželni uradi. — Namestnik je neki zopet zbolel.
Pravosodni minister baron Pražnk je zaukazal dalmatinskim sodiščem, da imajo s bosciiskinii in hercegovskimi sodišči občevati v hrvaščini, kajti poslednja sodišča ne umejo italijanščine. Tudi italijanski odloki morajo se prestaviti v hrvaščino, ako jih morajo izvrševati bosenska ali hercegovska sodišča.
Y.'aB.;i«ijih države.
Na konferenc«! je nekda predlagal turški minister vnanjih zadev, da se status quo ante vzame za podlago posvetovanjem. Cesarske vlasti in Italija bile so s Turčijo jednacih mislij. Anglija in Francija sta se pa izrazjli, da se delokrog konference ne sme tako omejiti, Če tudi nazadnje lahko sklene status quo ante. Kakor se misli, za sedaj konferenca ne bode sklenila drtizega, kakor da se pošlje evropska komisija v Vzhodno Kumelijo, ki naj se pouči o tamošnjih razmerah. Turčija bi rada, da bi se za Vzhodno Itunielijo imenoval provizoričen generalni guverner. Anglija ne bode privolila v nikako protibolgarsko politiko pred volitvami. Ako pa zmaga Salisburv pri volitvah, potem se pa ne bode branila priznati status uuo ante. Sicer jo pa baje nekaj več upanja, da se ohrani mir. Nemški veleposlanik knez Radowitz skuša sprijazniti ruske in angleške nazore. Kakor se govori, ne brez vspeba. Rusija je baje že nekoliko pripravljena od-jenjati. Nam se to pač neverjetno zdi, če pomislimo, kako odločnost je ravnokar pokazal car.
ISolgnrski knez je neki trdno sklenil, upirati se vsakemu poskusu ustanoviti status quo ante. Angleški agent ga baje nagovarja k uporu. Proti Srbiji so Bolgari zaprli mejo. Napravili so več utrdb. Čete so dobro oblečene, a baje slabo z živežem preskrbljene. Nekaj bolgarskih vojakov je pobegnilo v Srbijo. Četam zapovedujejo večinoma mladi častniki. — Po vsej Bolgariji in Vzhodni Rumeliji je narod še vedno jako naudušen za združenje, ali vedno bolj prihaja do spoznanja, da se zjedinenje brez ruske podpore ne bode dalo doseči. Zategadelj je lahko mogoče, da bode bolgarski narod privolil v željo Rusije, da se knez odstavi, ako bo le Rusija potem dovolila združenje.
Sreberno poroko črnogorskega kneza Ni-kitein kneginje Milane so na Cetinji slovesno praznovali. Došlo je tudi mnogo častitk od visokih osob mej njimi od ruskega carja.
Ker prejšnja francoska ministra kmetijstva in trgovine nesta bila več voljena, sta odstopila. Novim kmetijskim ministrom je imenovan Gomet, bivši sodnijski uradnik v lliomu. Po svojem mišljenji pripada Gomet k oportnuistom, pa je bil vender nasprotnik tonkinške politike. Hvalijo ga, da je dober pravnik. Novi trgovski minister Dautresne je radi-kalec. V zbornici bil je že večkrat poročevalec o trgovskih in finančnih zadevah. Izobrazil se je na „ecole polytechnique" in bil je v svojih mladih letih tudi skladatelj.
Angleški ministerski predsednik Salisburv govoril je predvčeraj na banketu v Guidlull-u. Rekel je, da so težave zaradi urejenja afganske meje že poravnane. On tedaj sedaj lahko ponavlja besede Beaconsfieldove, da je v Aziji za Rusijo in Anglijo dovolj prostora. Vojna proti Birmi bode odprla pote trgovini in civilizaciji. Vlada postopa pri tem v popolnem sporazumljenji s Kitajem. V Egiptu se bode
čez nekaj let ustanovil najlepši red in blagostanje. V Bolgariji Anglija nema nobenega direktnega interesa, zategadelj tudi ni treba, da bi Anglija tam s silo posredovala. Združenja ne zavirajo toliko velevlasti, kolikor Srbska in Grška s svojim zahteva-njem, da se morata povekšati. Salisburv misli, da nobena politična zgradba se ne more vzdržati, ako je ustanovljena proti volji naroda. Ako se sedaj zjedinenje ne prizna, se bodo pa Bolgari, Grki in Srbi zjedinili proti Turčiji, kar bi bilo še nevarnejše. On se nadeja da bodo velevlasti že našle kako rešitev, ki bode zadovoljila balkanske narodnosti, a se ne bode dotikala celoskupnosti Turčije.
Dopisi.
Ik Gorice 9. novembra. A glede druzega pouka odrekam Vam vso kompetenco. Tako slove zadnji izrek nadaljevanja članka „iz učiteljskih krogov" v Vašem cenenjem listu od 4. t. m. — O resnici navedenega izreka smo vsi, ki smo v katerej koli dotiki z današnjo šolo na „Goriškem" popolnem uverjeni. Častiti dopisnik! Jaz trdim še več. Ne samo Vi, ampak malo-ne vsi šolniki naši odrekajo — razven glede pouka v veronauku duhovnom vso kompetenco v šoli; neduhovnom priznavajo pa k večemu — še to seveda bolj na tihem — kompetenco plačevanja in kompetenco molčanja. A često jo tudi pogode. Ekletanten dokaz temu so novo-dozidane šole na Vipavskem, v Sv. Križi, v Ajdovščini in v Šempasu. Dotični vč. gg. župniki, kot udje krajnih šolskih svetov ugovarjali so — kakor govore — razven veleč, župnika Kriškega, kateremu ni bilo — vsaj tako so se meseca aprila pri Itebku na Goričicah pomenkovali — še toliko kom-petence priznano, da bi ga povabili k seji, v katerej se je imelo razpravljati vprašanje, kje da bi se šola zidala — kolikor toliko v dotičnih sejah proti izboru sedanjih prostorišč, ali načinu „gradnje-1. Ajdovski krajni šolski svet, kakor tudi občina je pa prosila okrajni šolski svet v Gorici, da bi se načrt njih šole preinačil. Prvih ugovori bili so seveda v manjini in neso obveljali. Ajdovščini so pa prošnjo odbili obrazlagajoč, da hočejo ondu izvesti odredbo ministerijalno, ki zahteva, da naj ima vsaka šola, ako je le možno po dva uhoda, jednega za deklice. No! Dobro! A poglejmo delo — ne dela — naše šolniškr' kompetenco! Dan danes je vse možno in možno je tudi, da se danes tu ali tam osnuje odbor, kateremu bode nalog izumiti način, po katerem bi se vse tri novo dozidane šole dale prenesti z njih okolnimi zemljišči in zidinumi vred v kako svetovno pei manentno razstavo, da bi se tako intelektualni njih graditelji ovekovečili. Brez šale! Križka šola je „unietun" v celej širnej Avstriji, je prava pravcata pedagogiška goropadnost, smeščena v graščinske razvaline, prikladneja za blaznilnico nego učilnico.*) Pri gradnji Ajdovske šole se je namišljena ministerjalna naredba jako „originalno" tolmačila. V šolo vodita v istini dva uhoda ali predstranišče je le jedno, kar prav za prav vzvišeni namen mi-nisterjalne odredbe osmeši. — O Šempaški šoli, tej vzbudlteljici vsih dosedaujih šol. prepirov po no-vinah, samo omenim, da, niti srednjega veka pedagogi, ki so psalter za začetnico imeli in deco učili „latinski" čitati — niti pedagogi toli razupi-tega, denarno siromašnega, polu-preteklega časa, ki so bili še pod duhovno oblastjo, ne bi toli go-spodarsko-pedagogično nespametnega učinili, ter — rekel bi — na sojenicah (Pfahlbauten) v močvirji pod cesto šolo gradili, mesto na sposobnejem pro-storišči. Gospoda! Pogodili »te jo!
Neduhovnikom na tihem od naših šolnikov priznano kompetenco v šolskih stvareh, kompetenco plačevanja in kompetenco molčanja izvajam pa iz odgovora — katerega sem nedavno temu slišal — g. okr. šol. nadzornika na ugovor vč. g. župnika Šerapaškega. Ta ugovarja prvemu, da bodo šolski prostori v Šempasu premajhni radi brzega naraščaja, in da po 20 letih se bode morala nova šola zidati. Na to je bil prav „markantan" odgovor. „Dosti se mu je odgovorilo, da bode šola potrebam teh 20 let zadostovala, potem bodo že za drugo skrbeli." Naj« ponižnejši poklon gospod! Mi smo dakle po tem takem obsojeni na vedno plačevanje. Dosedaj stočemo pod bremenom ogromnih šolskih doklad iu kmalu obnemoremo. Našim mlajšim se pa tudi nič boljega ne obeta iz Vašega odgovora. — Šole se ne zidajo za 20, ampak za 50, za 100 in več let! Evo ti kompetenca plačevanja! — H „kompetenci" molča-
*) In o vBoin tem 8 svotovnom čudeži vladala je do dauos grobna tiSina po vseh kotih! 1
Dostavek uredništva.
nja pa to! V Križi na primer imajo redno učiteljico gospico J. in učiteljico — ne bodi je treba — ročnih del. Pravim, ne bodi je treba, ker drugod ono službo redne učiteljice opravljajo. V Križi pa tega ni! Čemu ne? Glede tega priznavajo meni in drugim samo kompetenco molčanja in zato molčimo. Ker pa moramo vsi k temu molčati, naj govori pod-čavenska govorica: Ona ročnih del učiteljica je nečakinja g. okr. nadzorniku, s sto službo bi lep prihod, katerega bi drugod zastonj iskala, izgubila. Ker je temu tako, je merodajnik v Križi in ud okr. šol. sveta v Gorici vse to spregledal. Temu v zahvalo se je pa pri izboru šol. prostorišča glasovalo za nekoliko — ne vseh — grajščinskih razvalin, ki so onemu merodajniku pripadale in za katere se je izdalo okolu 800 gld. Iz doslednosti in držeč se prislovice in načela, roka roko umije — tako umuje v Šempasu — prezrli so tu vsaki drugi svet in so za prostorišče šole posegli po blatu — svetu ponudnika, uglednika in - kakor hočejo tudi uda okr. šolskega sveta v Gorici. Per Diana! Magno mi, magna ti, magnemo tutti! Tako umovanje „Šem-pascev" mislil je bojda dopisnik iz Šempasa v „Edinosti" od dne 29. avgusta t. 1. malo potlačiti. A kako? Hvalisajoč sedanjo in šibajoč po nekdaj-nej polu-preteklej šoli. Bilo je to pravi pesek v oči stranemu in neukomu ljudstvu, a ne Šempaseem. Potlačil je pa tudi dopis najbrže dopisnika samega. Živila kompetenca plačevanja! Živila kompetenca molčanja!
Il Vipave 9. novembra. [Izviren dopis.] V očigled bližajoči se volitvi novega župana v Vipavskem trgu, dovolite nam gospod urednik, da spregovorimo resno besedo rodoljubom Vipavskim. Imenovali ne bodemo nobenega imena, nobene stranke — oni. katerih se tiče, nas bodo že umeli.
Prvo volitev sedanjega župana pobijali smo odločno, z osobno agitacijo in po naših javnih glasilih, dasiravno nam je bil mož, in je tudi še danes, osobno jako simpatičen in ima vse potrebne lastnosti za ta častni posel, kakor malokdo drugi. Protivili smo se njega izvolitvi radi tega, ker se je pobratil z ljudmi, katerim z našega narodnega stališča ne moremo in ne smemo biti prijazni. To so ljudje, ki neso naše krvi, brezznačajni, časti in gospodoželjni do skrajnosti, intrigantni in lokavi. Je*li mogoče v družbi takih ljudij vzajemno in bratsko dela vati? Ne, in stokrat ne! Tudi gospod župan se je tega kmalu prepričal in danes bode sam gotovo brez ovinkov priznal, da smo imeli mi prav. Kdo se ne spominja nesrečnih dnij leta 1873 in ljutih bojev, ki so se takrat vojevali, a ne znabiti z našimi narodnimi protivniki, ne ne, moj sabo smo se, narodni dve društvi sta se dajali, rodoljub je rodoljuba črtil iz vse svoje duše oče je bil zagrizen protivnik svojega lastnega sina. Še celo pokojni, blagi dekan ujel se je v zvito nastavljeno mrežo. Žalostna posledica tega sramotnega boja bil je propad poprej obče priljubljenega telovadnega društva, katero si je pridobilo nevenljive zasluge za povzdigo socijalnega življenja v našem trgu, kakor tudi za probujo narodne zavesti v celi Vipavski dolini.
Vsi stebri socijalnega življenja porušili so se na tla in na njihovih razvalinah imeli ste svoje orgije lokavost in brezznačajnost. In zakaj vse to? So-li bile kake načelne diference mej rodoljubi Vipavskimi? Ne! Osobe katere smo prej omenjali 80 s satansko zlobnostjo sejale seme razpora, dobro vedoč, da njim je le v kalni vodi mogoče vspešno ribariti. In žal, seme to je šlo bujno v klasje. Ne-zaupnost je rastla in ž njo mejsebojna mržnja in le tako je bilo mogoče, da so se ti elementi urili V važne, prevažne institucije, kakor je — krajni šolski svet. Ni-li sramotno za narodno Vipavo, da v krajnem šolskem svetu zapovedujejo Italijani?
Nasledke teh bojev čutimo še danes živo v kosteh, kar nam jasno pričajo sramotni dogodki pri dijaški veselici.
In glejte Vipavci tudi sedaj bodo ti ljudje iz-vestno pričeli svoje maločastno delo. Za Boga ne slušajte jih! Izbacnite jih s kurulskih stolov, na katere so se nezasluženo usedli. Dva kandidata se imenujeta, oba častivredna možaka. Sporazumiti se na lepem, pozabite osobne mržnje, združite se, da bode jedenkrat, konec gospodarstva tujcev, ki neso prijatelji naroda našega, in tudi ne Vaši osobni prijatelji — vsaj odkritosrčni ne. Zavrnite zlobne intrigante v ozadje, da jim ne bode več mogoče s svojim zlodejnim uplivom rušiti blagi mir v prekrasni naši Vipavi.
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
V Ljubljani 10. novembra.
Predseduje župan g. P. Grasselli. Navzoč-nih 24 odbornikov. Overovateljema aapisnika imenujeta se odbornika dr. Papež in dr. I. Tavčar. Župan naznani, da je v imendan presvetlega cesarja čestital istemu po si. deželnem Jpredsedništvu in je Nj. Veličastvo blagovolilo zahvaliti se najhlagovolj-niše. Mestni zbor vsprejme naznanilo stoječ z živahnim odobravanjem.
Tudi vladika Josip Jurij Strossmaver, častni meščan Ljubljanski, kateremu je povodom 70 letnice čestital župan Ljubljanski v imenu mestnega ' zastopa v lastnoročnem pismu, zahvalil se je na tej častitki, kar zbor z velikim veseljem na znanje vzame.
G. Fran Žužek odpovedal se je iz uradnih in družbinskih uzrokov mestnemu odborništvu, kar g. župan skupščini naznani.
Podžupan Vaso Petričič nasvetuje, da se izreče bivšemu odborniku g. Fr. Žužku za izvrstno delovanje pismena zahvala mestnega zbora.
Odbornik Hr i bar naglasa neumorno delovanje gosp. Frana Žužka posebno v vodovodnem odseku, katerega najdejavnejši član je bil g. Žužek in nasvetuje, da se v dotično pismo g. župana vsprejme še posebna zahvala v tej zadevi. Jednoglasno z odobravanjem vsprejeto.
V imenu pravnega odseka poroča odbornik Ravni h ar o Marije Jalenove ulogi glede poprave ograje poleg njenega dvorišča na Resljevi cesti. Gospa Jalen, katera je prej trdila, da ima mesto nalog popravljati zid, prosi zdaj le nekoliko podpore za popravo. Odsek predlaga, naj se naroči magistratu, da se zid pri prvi priliki podere.
Odbornik Pakič predlaga, naj se pusti zid gospej Jalenovi, kar podpira tudi Valentinčič, čemur se pa protivi dr. Tavčar. Pri glasovanji obvelja odsekov predlog.
Dr. vitez Bleivveis Trsteniški poroča v imenu klavničnega ravnateljstva in nasvetuje, da se varščina za teleta zviša od 50 kr. na jeden goldinar in da se uvede in določi klavnina za konje po jeden goldinar. Mesarji od volov, krav in bikov plačujejo 2 gld. klavnine, a konjski mesar nema tako pripravnega prostora in vprašanje je, bode li občinstvo imelo posebno slast za konjsko meso. Zato se je začasno klavnina stavila nižje.
Odbornik Gogo 1 a nasvetuje, naj bi bila klavnina za konje 2 gld., ker se ne plačuje nič užit-ninskega davka od njih, dr. Tavčar pa misli, da je konjska mesarija za zdaj jako prekerna obrt. Če bode obstala se klavnina še vedno lahko poviša. Pri glasovanji obvelja predlog odsekov.
Podžupan Vaso Petričič, poroča v imenu finančnega odseka o ponudbi „ VViener Lombard und Escomptbank", glede izplačevanja srečk Ljubljanskega mestnega posojila. Društvu RealCreditbank" bilo je izplačevanje dobitkov na Dtmaji zagotovljeno. Ker je pa ta banka likvidovala, se lahko prihrani vsako leto na odstotkih 120 do 150 gld., torej predlaga finančni odsek: naj mestni odbor sklene, da se izplačevanje dobitkov ne izroči nobeni banki in da se dobitki izplačujejo le pri mestni blagajnici v Ljubljani. Obvelja.
Podžupun Vaso Petričič poroča v imenu finančnega s stavbenim združenega odseka o gradnji nove vojašnice in nasvetuje:
1. da se zida nova normalna vojusnica, za 3 batalijone in štab na podlagi po mestnem magistratu predloženega stavbenega načrta s proračunje-nimi troški 465.422 gld. 70 kr. na zemljišči v ta namen nakupljenem, ako deželni zbor kranjski privoli v povekšanje svojega, z dopisom slavno istega z dne 3. oktobra 1882. obljubljenega povšalnega doplačilo vojaškej odškodnini v znesku 3700 gld. na G000 gld. za čas, ko traje doplačilo vojaške odškodnine (namreč 25 let)
2. naj se zaukaže magistratu, da brez zamude stopi v dogovor z dež. odborom v zmislu ad 1. omenjenega sklepa,
3. naj se slav magistratu zaukaže, da ako slavni deželui zbor kranjski povekša svoje doplačilo na GOOO gld. v zmislu od 1. storjenega sklepa, takoj razpiše ponudbeno obravnavo za zgradbo omenjene vojašnice, tako, da bode mogoče dela do konca januvarja 188G 1. oddati in da se sploh v tej zadevi potrebno ukrene.
Predlogi se jednoglasno brez razgovora vsprejmo. I ».iljt- piih.)
Domače stvari.
— (Imenovanje.) Josip pl. Ducar, praktikant pri deželni sodniji v Ljubljani imenovan je avskultantom za Štajerskem.
— (G. Matija Murko) bode v kratkem na Dunajskem vseučilišči promoviran za doktorja filozofije, in sicer bode promocija sub auspiciis impera-toris, torej posebno slovesna.
— (Umrl) je včeraj v blaznici na Studenci g. Josip Oblak, bivši notarski koncipijent. Itanjki bil je, ko mu duh še ni bil omračen, izvrsten rodoljub in jako priljubljen v vseh narodnih, posebno pa kot izboren pevec v pevskih krogih ter je gmotno podpiral vse domače zavode. Bodi me zemljica lahka in trajen spomin!
— (Krajcarska podružnica „Narod-nega Doma" v Ljubljani.) Pred nedavnim časom nam je bila prijetna dolžnost, pohvalno omenjati marljivega truda, s katerim 8e dosledno zanima narodno učiteljstvo za zgradbo „Narodnoga Doma" v Ljubljani. Nehvaležno bi bilo od nas ničesar omenjati o jednakem zanimanji narodnega tr-govstva. V oskrbi narodnih trgovcev in njihovih pomočnikov je že 49 knjižic, 40 krajcarkih in 9 de-setkrajcarskih. Ni li to jasen dokaz živega zanimanja, vreden, da se ga spominjamo s toplo zahvalo. Razposlanih je sedaj blizu 400 knjižic, razprodanih 18 krajcarskih. Pretečeni teden vrnila se nam je namreč IG knjižica pod št. 246 (poverjenik g E. L. v drugič), 17. pod št. 175 (poverjenik g. dr. V. G.), 18. pod št. 279 (poverjenik g. R. K. v drugič), vse tri iz Ljubljane. Razen tega so poslali nekateri gg. poverjeniki nekaj manjših svot. Njihova imena in številke dotičnih knjižic objavimo, ko do-pošljejo še ostale svote s knjižicami vred. Lepa hvala vsem! (Denar in oglasila pošiljati je gosp. dr. Josipu Staretu blagajniku „Narodnoga Doma" v Ljubljani.)
— (Za Gorenjce), po povodnji poškodovane, nabralo se je doslej v Ljubljani 757 gold. 50 kr.
— (Afero) mestnega učitelja g. J. C i p e r 1 a in ljudskega učitelja g. F. Zvvirna obravnavalo je, kakor sem to iz gotovega vira izvedel, tudi vojaško sodišče v častnih zadevah, ker sta imenovana tudi poročnika brambovcev. Zwirnu, ki je našega rojaka in pisatelja C i perla pred kazensko sodnijo pozval in je pri obravnavi g. Ciperle bil obsojen na 10 gld., godilo se je pred vojaškim sodiščem zelo slabo. Predbacivalo se mu je, daje v vsakem oziru proti svojemu pajdašu g. Ciperlu nepravilno in nečastno ravnal, vsled česar bil je obsojen na izgubo častništva. Z\virna je torej zadela zaslužena kazen in morda bodo ta v Zibiki pri Š m a rij i rojen Tevton v poznih časih se spominjal, da tudi na Dunaji ne gre lehkomiselno napadati Slovenstva in potem pred sodnijo iskati maščevanja za zasluženi mu priimek „erbarmlicher Mensch8.
— (Dr. David Starce vič) bil je v ponedeljek popoludne pred preiskovalnim sodnikom zaradi izgredov v deželnem zboru v 5. dan oktobra. Kakor Gržaniča deli so tudi njega v preiskovalni zapor. Nekaj že mora biti, ali velika nevarnost, ali pa velik strah, ali skrajno lakajstvo.
— (Potovalno predavanje) ima tajnik c. kr. kmetijske družbe g. Gustav Pire v nedeljo 15. t. m. popoludne v Bohinjski Bistrici.
— (Pomlad v letošnji jeseni) se ne kaže le na sadnem drevji, kakor se od več stranij naznanja. Poroča se nam, da so na vrtu gosp. Lov. Verbiča v Borovnici tudi vrtnice vse v cvetji, ven-der pa ne duhtijo tako, kakor pomladne ali poletne.
— (Planinski log), ki se razprostira od Gorčerevca ob Jekovci in ob Lazah do Planine, je že sedaj ves pod vodo. Sicer se za vsako zimo napolni od tal gori z jezerom, letos pa ga je tako zgodaj napolnilo nenavadno jesensko deževje. Nekaj pridelka bode v vodi segnilo, vender pa je večina že pospravljena.
— (Akad. društvo „Slovenija') izvolilo je nov odbor za zimski tečaj 1885/86. Izvoljeni bili so gg.: drd. med. Julij Dereani, predsednikom; stud. iuris Fran Rosina, podpredsednikom; stud. iuris Mihael Murko, tajnikom; stud. iuris Josip Barle, blagajnikom; stud. iuris. Konrad JanežiČ, knjižničarjem, stud. med. Janko Bleivveis vitez Trsteniški in stud. med. Ivan Geiger, odbornikoma; nadalje gg. stud. iuris Max Logar in stud. iuris Fran Milčinski namestnikoma. Novi odbor skliče redni občni zbor „Slovenije" na 13. novembra to jo
v petek v gostilno g. Honso\vitz-a prej Gusterschiitza, I. Auerspergplatz (Souterrain). Dnevni red: L čitanje zapisnika. II. Poročilo odborovo. III. Rizgovor o Proširnovi slavnosti. IV. Volitev 3 revizorjev. V. Eventualia. Začetek ob Va8 zvečer. Gostje dobro došli! K obilni udeležbi vabi odbor. Tako hvalevredno je početje g. stud. med. Janko llleivveisa viteza Tisteniškega, kateri je sklenil v vsaki seji „Slovenije" do ustanovitve akad. poddružnice družbe sv. Cirila in Metoda, kateri se dosedaj stavijo zapreke, nabirati prostovoljne doneske za imenovano tf-užbo.
— (V odbor akad. društva „Triglav") bili so 7, t. m. voljeni sledeči gg.: stud. iur. Jakob Toplak, presednikoin, stud. med. Moric Neuberger, podpredsednikom, stud. iur. Josip Blaž, tajnikom, stud. med. Peter Defraneesehi blagajnikom, stud. med. Anton Schiffrer, knjižničarjem, stud. iur. Jo-sip Ožek, stud. med. Josip Rakež odb. namestnikom Ob jednem izreka odbor vsem svojim podpornikom, posebno pa si. uredništvom, katera so blagovolila svoje liste društvu brezplačno ali pa vsaj proti zni-žanej ceni pošiljati, presrčno zahvalo in prosi naj-uljudneje si. občinstvo slov., da mu tudi v prihodnje ne odtegne cenjene svoje podpore, da bode društvo v istini tudi dalje zavetišče, v katerem se zbirajo vseučeliščniki in krepijo svoj značaj svojej domovini v prid!
— (Slovansko pevsko društvo na Dunaj i) imelo je pred kratkim svoj občni zbor, ki je za predsednika volil g. dr a. JanaLenocha, dvornega in sodnijskega odvetnika na Dunaji, za I. pevovodjo g. A. A. Buchto, c. kr. dvome opere člana, obadva per acclamationem. V odbor bili so izvoljeni: d r a. J o s. D r o z d a za tajnika, Leon Bouchal za blagajnika, za arhivarja J. Stiebler, za II. pevovodjo K. Jahoda, za namestovalce pa dr. J. Za vadil, J. Pukl, V. Stejskal. Razven jednega Slovenca so vsi Čehi. Mej reditelje izvoljen je bil mej drugimi Slovenec dr d. med. Julij Dere an i in mej revizorje Slovenec g. Žiga Sežun. Društvo imelo je v bivšem letu 4 7 pevk, 13 6 pevcev in 1 2 4 podpornih članov.
* (Užitninski zakup.) Za davčne okraje Idrijo, Žužemberk, Zatičino, Trebnje, Krško, Logatec, Senožeče, Brdo, Skofjoloko in Vrhniko bode se za leto 1886 eventuvalno za 1. 1887 in 1888 pobiranje užitnine na dražbi v zakup oddajalo. Izklica-val se bode okraj idrijski za IG.000, žužemberški za 5000, zatiški za 6600, trebanjski za 350O, krški za 11.000, logaški za 16.96fj, senožeški za 5O00, brdski za 7.900, škofjeloški za 11.000, vrhniški za 10.000 gld. Dražba bode v 2. decembra t. 1. dopo-ludne ob 10. uri pri c. kr. finančni prokuraturi v Ljubljani.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Dunaj 11. novembra. „Fremdenblatt" piše, da so vse vesti o skornem odstopu ministrov Pino-ta in Falkenhayna, kakor tudi o preosnovi kabineta neosnovane in izmišljene.
Niš 11. novembra. (Oficijalno.) Bolgarske vesti o motenji meje neso istinite. Srbski vladi ne treba sedaj izmišljati si casus belli, ker ima vsied obnašanja Bolgarske že dolgo časa dovolj stvarnih razlogov, da napove vojno, kadar se jej bode zazdel trenotek primeren. Srbija tira državno politiko, Bolgarska pa le prevratno politiko.
Sofija H. novembra. Vest, da se knez hoče odpovedati jo neosnovana.
Dunaj 10. novembra. Dunajski škofijski list objavlja protest nadškofa Ganglbauera proti Ve-reščaginovima slikama: „sv. obitelj" in „ustajenje Kristovo".
London 10. novembra. Pri banketu v Guild-hallu govoril je Salisburv o Bolgarski in rekel, da je glavna ovira zjedinjenju zahteva Srbije in Grške, da se mora tudi njijino ozemlje povekšati, ako ostane Bolgarska zjedinjena. Salisburv izjavil je odločno, du ne bode nobena, proti volji naroda postavljena politiška zgradba dolgotrajna. Ako se bode zjedi-njenje odklonilo, zvezali se bodo Bolgari s Srbi in Grki. Prihodnje gibanje navstalo bode potem v treh državicah. Anglija upa, da se neizpremenjena vzdrži moč Turčije, ki je bistveni del evropske sestave.
Madrid 10. novembra. Spanjski brod „Ara-gon" videl je na Palaoskih otokih nemško zastavo. V provinciji Alicante zasegli so puntarske oklice. Nemški poslanik v Tangeru pogajal se je s sul-
1'datel h odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
tanom marokanskim o trgovinski pogodbi in o skladišči za premog.
Ra/iiie vesti.
* (Nepričakovana oporoka.) Kakor se se iz Rima poroča, je nedavno umrli kardinal Lo-renco Nina vse svoje ogromno premoženje volil — ženi svojega vratarja.
* (Statistika žepnih tatov), katere je policija na razstavi v Antverpenu zasačila je naslednja: Prijeli so 577 žepnih tatov Mej njimi bilo je: 211 Nemcev, 117 Belgijcev, 63 Holandežev, 35 Angležev, 19 Francozov. Domoljubni nemški listi zagovarjajo veliko število nemških tatov s tem, da Nemci neso tako spretni tatovi, kakor Francozi in Angleži, zato, da jih je policija največ ulovila.
S tremi krajcarji vsak dan doseže se radikalno čistenje telesa in 9 tem odvrne mnogo bole~ni, katere nastanejo vsled motenja v preživljanji in prebav ljenji (zapretje, bolesni v želodci, žolču in na jetrah, zlata žila, pomanjkanje slasti do iedi, silni naval krvi itd.). Mi mislimo rabo švicarskih pil lekarja R. Brandt-a, dobč se škatljica za 70 kr. v lekarnah. Pazi naj se natančno, da ima vsaka škatljica na naslovnem listu beli križ na rudefiem polji in imenski podpiB H. B>andt a. (415)
Tulci:
10. novembra.
Pri slona t Danza z Dunaja. — Ladstiiter iz Gradca. — Conigliaro iz Trsta. — Itomolv z Dunaja. — Assarnik iz Trsta.
Pri tl»H*lt Leber z Dunaja. — Banmberger, Prand-stetter iz Gradca. — Pfeiler z Dnnaja. — Krauseneck iz Trsta. — Babic iz Hrvatskega.
Metcorologično poročilo.
ij	Caa opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v mm. 1
10. nov.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	743-02 m. 74348 aim. 744 34 mm.	8-24 C 8-4° C 7'4°C	Z. BVZ. Z. BVZ. Si, BVZ.	obl. obl. obl.	0*00 afc
I
Srednja temperatura 8'0°, za .'iT1' nad nonnalom
Vremensko porodilo 10. novembra. Zračni tlak se je malo premenil. Najvišji je v severni Nemčiji in Skandi-na\iji, najnižji ob Sredozemskem morji. Vetrovi so le slabi in vlečejo s severovzhoda In s tverozapada. Nebo je deloma jaano. Temperatura je pala. Dež samo na jugu planiti in v Italiji, Štirskem in v Istriji. Ob Jadranskem morji je močna burja. — Pričakovati vzhodne vetrove, jasno, suho hladno vreme.
XD\^_xia-jsk:a "borza
dnć 11. novembra 1.1.
(Izvirno telegraficno poročilo.)
	82 gld. 4'»			kr.
	82			
	109		lb	
5'/0 marčna renta . ........	99		80	_
	86«		—	
	2 1	*	90	•
London ...	125		65	
Srebro.......	—	*	—	„
Napol.    .   .      •      ....      . .	Ji	n	98'/,	n
(J kr. cekini       . ....	5	n	95	R
Nemško marke .	01	i	80	
i/fL državne srečke iz 1. 18f>4   250 gld	126	i	50	■
Državne srečke iz 1. 1864        100 gld	171	n	75	»
(Jurska zlata renta 4U/U	*7		95	■
„    papirna renta 5%	00	•	45	•
[>•/<, štajerske zemljišč odvez oblig	104		—	a
Dunava reg Hrečke 5u/„           100 gld	116		75	n
Zeralj obč avstr V t , zlati zattt listi	125	i		
l'rior. obltg Elizabrtine zapad železnice	115	II	25	
lJnor oblig Ferdiin.uiove sov. železnice	106	n	50	t
Kreditne Breeke                     100 gld	176	q	25	
Rudolfov*] srečke         ,            10 „	17		80	
Aaesje anglo-avHtr. banke         120 „	98	*	—	i
Tiammway-društ velj  170 gld a. v . .	1!S6	f	40	
Globokim zalem naznanjamo vBom sorodni kom, prijateljem in znancem žalostno vest, da jo naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče in brat, gospod
T
bivši notarski koncipijent,
danes zvečer ob 11. uri, po dolženi bolehanji, preViden s tolažili sv. vero, v 40. letu dobe svoje, blaženo v Ciospodii zaspal.
Truplo predrazoga umrlega bode v četrtek 12, t. m. popoludne ob 4. uri iz mrtvašnice sv. Krištofa vzdigneno ter ondi pokopano.
Zadusne sv. mašo se bodo služile v mnogih cerkvah.
Naj se inu blagovoljno ohrani blag spomin. V Ljubljani, dne 10. novembra 1885.
Jerica Oblak, roj, Cenie, soproga.
Josip, Ljudmila,
otroka.
Franjo Oblak,
računski svetovalec in predstojnik finančnega računskega oddelka v Serajevu,
brat. (671)
Tropinec in žganje iz vinskih drožij,
tttaro In novo blago, prodaja na drobno in d belo JANEZ WAdrNER, poBestnik žganjarnii-o v Modernu na Ogerakeiu. (624—6)
Hiša št. 22 ? Kamniku
po domače »pri Krištofu", kjer je že skozi 30 let vedno hotel In restavracija, teduj pripravna za oštirja, se za več let v na|«m. — Hiša ima spodaj 5 sob, vodko kuhinjo, kamrico, veliko vežo, velik« kleti, v prvem nad-stropji 9 sob, dve kuhinji, veliko vežo; pri biši veliko dvorišče, veliko gospodarsko poslepje, vrt in polje; v hiši se že nahajajo vse oštirju potiebue priprave, na pr. mize, klopi, stoli itd.
Natančneje pove gosp. Frane«- Eksler, uie«£an t k it m o i lin. (66/—3)
Burgundsko vino.
To fino in dobro Burgundsko vino Ogerske (francoske trte, nasajene v obširnih vinogradih na Ogerskem priporočajo slavni zdravniki zaradi njega milobe in izvrstnih svojstev pri želod-čevih boleznih, pomanjkanji krvi, oslabljenji, diarr-hde in rekonvalescenci z - Zdravilnim v Lindewie.se išle zija) uporablja to vino že več kakor 15 let in priporoča posebno kot okrepčujoče pri rekonvalescenci.
Jedino zalogo r.n Kranjsko
(656
izrednim vspehom.
ima
»LEKARNA TRNK0CZY"
zraven rotovža v Ljubljani.
Velika steklenica Velja 80 kr., 10 steklenic 7 gld. £ Po pošti se pošlje najmanj 5 steklenic.
c. k. dvorni zalagate-Iji, k. nizozem. dvorni J ' zalagatelji,
Amsterdam,
ustanovljeno leta 1575,
katerih specijalitete:
Curacao-Anisette
(Cmacao-sko aitiško žganje)
se dobi v prvih j prodajalnieah v deželi. (C34-i)
i
1
P.
zaloga čevljarskega blaga,
Židovske ulice šl. O,
priporoča častitemu občinstvu svoje lastnoročne izdelke čevljarskega blaga za uu»i»od<>. gospe iu otroke v najlepših izdelkih iu po najnižjih cenah. — Dalje opozarja imenovana firma na svojo bogato zalogo (603—6)
čevljev za dečke in deklice,
ki se izjemoma po jako siiiiauej ceni razprodajejo.
Čiščenje in zli olj sanj e m
Najgotovejie, nejhitrejie in najoenejie sredstvo za čiščenje in zboljšanje vina in popravljanje bolnega vina ju
prava francoska galerta
tvrdkc COIGNET & O* V Parizu, Lronu, Marseillu.
To zajamčeno sredstvo z navodilom, kako Je rabiti, se vedno dobiva pri tvrdki
A. ®l.tJCTNAVl v Ljubljani,
pisarna v Tavčar-Jevi palači. (587—11)
a
fluid
pomnoženi, tudi
konjski cvet
imenovan,
rabi za drgnenje v krepilo udov pri konjih. Ta cvet, mnogo let po izkušenih živino'.dravnikib in praktičnih poljedelcih glede učinka kot izboren skušen ter prignan kot najboljši zdravilen iu krepilCM, ohrani konja do pozno staroBti, ccU> pri največjem trpljenji vztrajnega in pogumnega, zabranjnjo otrpnelost konj-1 '
skill udov ter služi v krepilo pred in v resti.neijo (oovrstenje) po kakem irmlapohieni delu. Dalje rabi kot podplralno In ozdravljnjočc sredstvo pri pretegu j žil, otekanji kolen, kopitnih bo'eznili, olroncnji v \ boku, v križi i. t. d., otekanji nog, mehurjih na no- t gah, izvinjenji, tiščanji oil sedla in oprave, pri sušici i. t. d., s kratka skoro pri vseh vnanjili boleznih hibali.
1 steklenica z rabilnim navodom vred stane 1 gld., 5 steklenic z rabilnim navodom vred samo 4 gld. Prodaja in vsak dnu razpošilja zdravilu b pošto na dežolo: (655-4)
.IJU4\n\A TRH'HOtW
zraven rotovža v Ljubljani.
-j-    .IH   W "Hill" M'ii    'liTiT       Hl 11    nI iT  "SSr tBSF (Q
Lastnina in tisk -Narodne Tiskarni1.".