258. številka. jana, v sredo 11. novembra. XVIII. leto, 1885. hhaja va&k dan mv«»*er, isimši nedeljo in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrijsko-ogerBke dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., n Jede« nieseo 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za 6etrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po .0 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če bo oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če te dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi mi' se izvolč fradkovati. - Rokopisi se ne vračaju. Uredništvo in upravništvo je v Rudolfa Kirbisa hifii, „GHedaliika stolba". Uprav nniiv n naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Pamflet nemškega društva v Celovoi. lis Koroškega. II. Kdor je bral knjižico „Die Karntner Sloveuen", mora nam pritrditi, da je pisana čisto stvarno, da v njej ni najti nobene psovke. Kako bi tudi drugače? Ali zamorejo mar psovke nadomestiti do-kaze? Vse drugače pa protibrošura nemškega društva! Vidi se jej, da je pisana od ljudij, ki se odlikujejo s svojo „superiorno" nemško omiko. Iz-mej mnogih psovk v tej knjižici omenjamo le te: „obscure Firma8, „Denunciationen", „Querkopfe", „Unredlichkeit", „Bosheit", „kaum ganz reinliche Schatzkastchen", „tief bedauerliche Zuruckgeblieben-heitu, „Verwilderungw, „Unbeholfenheit", „tolle Wuth", „Falschung", nlllgen", „falschliche undzwei-schneidige Behauptung1*', „Irrefttbrung", „dreiste Schreier". Vidi se, da bi se dr. Knotz mogel v Celovci še kuj naučiti! Pa preidimo k stvari. Že „motto", ki je postavljen knjižici na čelo, označuje dobro, kakega duha so ti „ pedagogi". Citira so namreč izrek nekega dr. Thurnwalda, ki se glasi: „Wer sich die Muhe niuimt, mit den slovenischen Bevvohnern Karntens in Verkehr zu tretten, der wird die Er-fahrung machen, dass der slovenische Bauer die Leistungsfahigkeit einer Schule in den meisten Fallen nach dem Grade taxirt, in welchem die Kinder in derselben die deutsche Sprache erlernen." Da bi bil omenjeni dr. Thurmvald kak slaven pedagog, o tem nam nič ni znano, pa če bi prav bil, vendar citat v tej obliki nič ne dokaže, kajti Thurn-vvald tukaj nič ne pove, da bi bil s tem pedago-gičnim načelom zadovoljen, on le pripoveduje, kar je slišal. Koroški „pedagogi" so se ve da vsi srečni, če slišijo kakega kmeta tako govoriti, ker jim je za ponem če vanje več, kakor za zdravo pedagogiko. Ti „ pedagogi" so prišli v svoji učenosti tako daleč, da pripoznavajo priproste kmete kot pedago-gične avtoritete! Kako temno mora biti v njihovih glavah, ako si sami ne upajo zagovarjati svoje šolske metodike in morajo na pomoč klicati priproste kmete, ki morda svoj živ dan šole videli neso! To je ravno tako, kakor bi vojskovodja in general ' ustavil prvega kmeta, ki ga na cesti sreča in ga vprašal: „0če, moja modrostjo pri kraji, povejte mi, kako naj vojsko vodim, da zmagam!" Ker se ves ponemčevalni sistem opira na trditev, da slovenski kmetje sami hočejo nemške šole, in ker tudi ta knjižica pogostem to ponavlja, treba je, da vso to stvar razjasnimo po pravici in resnici. Potreba nemščine je največ umetno narejena. Najprej so slovenščino šiloma izrinili iz uradov in više družbe, vrgli so jo v kot, pregnali na kmete; potem pa, ko Slovenec v svojem jeziku nikjer nič ni dosegel, ko je videl, da povsod kraljuje le nemščina, in ko je največ zavoljo tega začel hrepeneti po znanji nemščine, — potem so kazali na kmeta in rekli: „Glejte, Slovenci sami prosijo za nemške šole!" Naj bi pa ravnopravnost spoštovali in uradovali Slovencem po slovenski, potem slovenski kmet ne bo čutil več potrebe, da bi se nemško učil. Pri zdravih razmerah ne bo mej Slovenci več hrepenenja do nemščine, kakor mej Nemci do slovenščine. Popolnem odstraniti se ne da to hrepenenje po znanji jezika, s katerim se more človek zgovoriti tudi z ljudmi sosednega naroda. Tako se pogosto sliši mej takimi Celovškimi Nemci, ki neso še čisto pievzeti velikonemškega duha: „Ein schones Geld vvollte ich daftlr geben, wenn ich vvindisch komite!" Tako se ni čuditi, da se tudi mej [Slovenci na meji pogostem sliši beseda: „Vendar je dobro, če človek nemško zna". Mi tudi nič nemamo proti temu, naj se Slovenci na meji učijo tudi nemško, Nemci pa tudi slovensko! če se v šoli ne naučijo popolnem, pa nekaj besedij bo vendar ostalo, da se bodo tujega jezika potem v življenji lož je naučili. Kako pa tej potrebi ustrezajo koroški pedagogi? Niti v Celovci, niti v drugih na pol slovenskih mestih, niti v nemških na meji ležečih občinah se ne poučuje niti jedna ura slovenščina. Kar tukaj manjka, to morajo doplačati v obilni meri ubogi Slovenci. Pri teh pa ni zadosti, da bi se pole g slovenščine učili nemščine, ampak slovenščina se čisto izrine in poučuje se samo v nemščini. Tistih par tednov slovenščine v prvem letu se ne more jemati v račun, to je le prisiljena stvar in pesek v oči; princip pa je ta, da je pouk tudi za slovenske otroke n e m š k. Kolikor tudi so slovenski koroški kmetje iz-prva tiščali na nemščino, tako urejene šole si vendar neso mislili in želeli, kakor je zdaj. Ko so jih namreč leta 1870. vprašali: Ali hočete šolo „čisto slovensko" ali „čisto nemško" ali „nemško in slovensko" ? rekla je samo Jezerska občina, da hoče šolo „čisto slovensko"; kaki dve ali tri občine so bile za „čisto nemško" šolo, vse druge slovenske občine pa so se izrekle za „s I o vensko -nemško" šolo. In kako je deželni šolski svet ustregel njihovi želji? On je rekel in zaukazal: šest tednov slovensko, sedem let i n osem mesecev pa nemško; in to šolsko spako je krstil „slo vensko-nemška šola"! Od tega je minulo zdaj že nekaj časa, Slovenci okusili so to „sloveusko-nemško" šolo in so po veliki večini že spoznali, da taka šola nič ne velja. Zdaj ni več res, kar je bilo morda v nekoliki meri res tedaj, ko je bil grof Hoben-wart cesarski namestnik v Celovci. Zdaj je že mnogo občin prosilo za slovensko šolo in še več bi jih bilo, ko bi bile videle kaj vspeha. Ko je pa deželni šolski svet vsako tako prošnjo zavrgel, neso druge občine imele več veselja, truditi se zastonj. Ko je g. prof. Einspiler v deželnem zboru leta 1882. govoril za slovenske šole, dobil je izmej koroških Slovencev 42 zaupnic. To je jasen dokaz, kako ljudstvo zdaj misli. Koroški Veliko-nemci se ve da ne vidijo in nečejo videti, da so slovenski rod vzbuja tudi na Koroškem, zato sanjajo še zmirom, da so Slovenci teh mislij, kakor leta 18G7. za Giskre in Herbsta! Kavno zdaj se pripravljajo slovenske občino na Koroškem, da bodo na državni zbor poslalo mnogo prošenj za slovensko šolo, ker ravno s tem hočejo na laž postaviti brošuro nemškega društva in pokazati, da stojijo zvesto in trdno na strani slovenskih rodoljubov za narodno šolo! LISTEK. Rip Van-Winkle. (Iz W. Irvingove „knjigo črtic poslovenil Vinko.) Pri sjiškem bogu VVodami, Po ktoroin zovo Wodanov so dau, Resnica jo zaklad, ki so ga bom Oklepal zmiroui, da napoči dan, Ko doli v rakov moral bom stopiti. Ca rt\vrigh t Kdor je kedaj potoval po Hudsonu, spoininati se mora Kaatskillskih gora; one so stranska veja velikega debla Appalaškili planin. Vidijo se daleč na zapadu ob veki, vzdigujoče se do znatne visine in gospodujoče okolici. Vsaka prememba letnega časa, vsaka prememba vremena, celo vsaka dnevna ura naredi kakšno premembo v čarobnih barvah in vse gospodinjo od blizu in od daleč imajo jih za dovršen barometer. O lepem in stalnem vremenu zavite so v modrino in bager ter črtajo stroge črte svoje na jasnem večernem nebu. Časih pa, ko je ostala pokrajina brez oblakov, zbero si one okrog svojih vrhov venec sivega sopara, ki se v poslednjih žarkih zahajajočega solnca sveti in žari kakor venec slave. V vznožji teh čarobnih gora je popotnik morda opazil tenak dim, vzdigujoč se iznad vasi, koje lesene strehe gledajo izmej dreves, uprav tam, kjer se modrina višin zliva s svežim zelenjem bližnje okolice. Vas je majhna, zelo starinska. Osnovalo jo je nekaj hollandskih naseljencev v najstaršej dobi te pokrajine, ravno okolu začetka vladanja dobrega Petra Stuvvesanta (mir mu bodi!) in še pred malo leti stale so tukaj nekatere hiše prvih naselnikov, sezidane iz malih iz Holandije donesenih rumenih opek z mrežami v oknih in spredaj s pročelji, na katerih so sedeli petelini. V ravno tej vasi in v jednej ravno teh hiš, (katera je, da povemo čisto resnico, bila sila raz-pala in od mraza zglojena) živel je pred več leti, dokler je bila ta zemlja že pokrajina Velike Britanije, priprost, dobrovoljen človek, Rip Van-Winkle imenovan. Bil je potomec onih Van-Winklov, ki so v viteških časih Petra Stuvvesanta igrali tako bojevito ulogo ter ga spremljali k obleganju Fort-Christine. A on je malo podedoval bojevite nravi svojih dedov. Opazil sem, da je bil priprost dubrovoljec, vrhu tega je bil zvest sosed in pokoren soprog, pod oblastjo svoje žene. Poslednjej okolnosti je imel bržkone tudi pripisati svojo mehko bitje, ki ga je ljudem toli omililo; kajti taki možje, kateri so doma pod oblastjo pre-pirave žene, so zunaj večidel zelo ubogljivi in mirni, lirez dvojbe se njih nrav v ognjenoj peči hišnih težav omehča ter postane gibčna, in jedna propoveđ izza zapećka je več vredna nego vse pro-povedi na svetu, da nauči Človeka kreposti potrpežljivosti in dolzega trpljenja. Huda žena se more zato v nekem oziru zmatrati za znosljiv blagoslov; in ako je tako, potem je bil Rip Van-Winkle trojno blagoslovljen. Gotovo je, da je bil miljenee vseh vaških gospodinj, katere so — to je pri lepem spolu več j idol običajno — vsakikrat pri domačih prepirih stopile na njegovo stran in vselej vso krivdo zvalile na gospo Van-Mrinklovo, kadar so v svojih večernih blebetanjih govorile o teh razmerah. Tudi vašH otroci so od veselja kričali, kadar se je bližal. Pomagal jim je pri zabavah, delal jim igrače, učil jih spuščati zmaje in kozolce preobračati, ter jim pripovedoval dolge povesti o duhovih, čarovnicah in Indijancih, Kjer koli so je pokazal v vasi, obdajala ga je kopa otrok, obešajoč se mu na škrice, plezajoč mu po hrbtu in brez kazni uganjajoč ž njim razne norčije; in noben pes v vsej soseščini ni lajal nanj. (Daljo p;ili.) / } Obrtniško delo po kaznilnicah. —*— Ni je z lepa v obrtniškem vprašanji točke, ki bi se že tolikanj iu tako neprestano bila razgovarjala, kakor obrtniško delo po kaznilnicah. Ne le, da že na tisoče peticij, nabranih v več nego desetletni borbi leži pri vladi in pri državnem zboru, doživeli smo celo hrupnih prizorov pri različnih ljudskih shodih zaradi rečenega vprašanja. Delavci, obrtniki, kupčijske in obrtnijske zbornice, mestni in deželni zbori — vsi pečali so se že s to zadevo — a zaman, kakor Sv. Petra skala „ne premaje je niti peklenska moč"! Ni nam danes namen, razmotrivati vsakovrstnih uzrokov, da so bile toli občne in gotovo tudi opravičene želje produktivnih stanov doslej nevspešne, a prilika se je našla, svetu pokazati z neovrglji-vimi številkami, koliko kruha se po kaznilnicah boremu rokodelcu izpred ust jemlje. Sestavil se je pred kratkim na Dunaji odbor iz različnih rokodelstev, ki namerava z velikansko agitacijo, kakeršna je običajna le na Angleškem, pripraviti ogromuo peticijo iz vseh prizadetih avstrijskih kronovin, in ta odbor opira svoje zahte-vanje na izkaz zadnjega leta, iz katerega je razvidno, koliko dela so je v 20. avstrijskih civilnih kaznilnicah v jednem letu izvršilo. Delali so: Krojači........ 332.22!) delavnikov 214.738 n 287.585 n 1G9.368 » Izdelovalci volnine in suknjine 230.596 r> Izdelovalci svilnatih stvarij . 17.177 n 6.710 » 111.724 j? 30.924 n Izdelovalci usnjene in brona- 3G.041 n 134.426 » 100.382 m Slikarji monogramov . . . 19.797 n Izdelovalci gumijevih predme - 25.141 n 4.124 n Bodurji........ 9.305 n Zlatarji in srebrninarji . . . 40.754 « Izdelovalci canj in košev . . 54.403 n a 164.447 n 28.217 » Izdelovalci nogovic .... 119.203 » 25.254 n Izdelovalci lesene manutakture 45.851 » 50.961 » Cestni delavci..... 3.707 n Kovinarji....... 10.172 n 20.491 » Kostni Btrugarji..... 5.606 n 23.214 n Izdelovalci skatelj .... 9.868 » 25.166 n Izdelovalci glavnikov . . . 6.579 n 3.340 n 2.290 n 877 n 3.851 n 1.297 n Izdelovalci gajželnikov in pa- lic za dežnike .... 14.501 » Izdelovalci pozlačenih okvirov 12.553 n Vsega skupaj tedaj izdelovalo se je privatno obrtniško delo okolu andt a. (415) Tulci: 10. novembra. Pri slona t Danza z Dunaja. — Ladstiiter iz Gradca. — Conigliaro iz Trsta. — Itomolv z Dunaja. — Assarnik iz Trsta. Pri tl»H*lt Leber z Dunaja. — Banmberger, Prand-stetter iz Gradca. — Pfeiler z Dnnaja. — Krauseneck iz Trsta. — Babic iz Hrvatskega. Metcorologično poročilo. ij Caa opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. 1 10. nov. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 743-02 m. 74348 aim. 744 34 mm. 8-24 C 8-4° C 7'4°C Z. BVZ. Z. BVZ. Si, BVZ. obl. obl. obl. 0*00 afc I Srednja temperatura 8'0°, za .'iT1' nad nonnalom Vremensko porodilo 10. novembra. Zračni tlak se je malo premenil. Najvišji je v severni Nemčiji in Skandi-na\iji, najnižji ob Sredozemskem morji. Vetrovi so le slabi in vlečejo s severovzhoda In s tverozapada. Nebo je deloma jaano. Temperatura je pala. Dež samo na jugu planiti in v Italiji, Štirskem in v Istriji. Ob Jadranskem morji je močna burja. — Pričakovati vzhodne vetrove, jasno, suho hladno vreme. XD\^_xia-jsk:a "borza dnć 11. novembra 1.1. (Izvirno telegraficno poročilo.) 82 gld. 4'» kr. 82 109 lb 5'/0 marčna renta . ........ 99 80 _ 86« — 2 1 * 90 • London ... 125 65 Srebro....... — * — „ Napol. . . • .... . . Ji n 98'/, n (J kr. cekini . .... 5 n 95 R Nemško marke . 01 i 80 i/fL državne srečke iz 1. 18f>4 250 gld 126 i 50 ■ Državne srečke iz 1. 1864 100 gld 171 n 75 » (Jurska zlata renta 4U/U *7 95 ■ „ papirna renta 5% 00 • 45 • [>•/<, štajerske zemljišč odvez oblig 104 — a Dunava reg Hrečke 5u/„ 100 gld 116 75 n Zeralj obč avstr V t , zlati zattt listi 125 i l'rior. obltg Elizabrtine zapad železnice 115 II 25 lJnor oblig Ferdiin.uiove sov. železnice 106 n 50 t Kreditne Breeke 100 gld 176 q 25 Rudolfov*] srečke , 10 „ 17 80 Aaesje anglo-avHtr. banke 120 „ 98 * — i Tiammway-društ velj 170 gld a. v . . 1!S6 f 40 Globokim zalem naznanjamo vBom sorodni kom, prijateljem in znancem žalostno vest, da jo naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče in brat, gospod T bivši notarski koncipijent, danes zvečer ob 11. uri, po dolženi bolehanji, preViden s tolažili sv. vero, v 40. letu dobe svoje, blaženo v Ciospodii zaspal. Truplo predrazoga umrlega bode v četrtek 12, t. m. popoludne ob 4. uri iz mrtvašnice sv. Krištofa vzdigneno ter ondi pokopano. Zadusne sv. mašo se bodo služile v mnogih cerkvah. Naj se inu blagovoljno ohrani blag spomin. V Ljubljani, dne 10. novembra 1885. Jerica Oblak, roj, Cenie, soproga. Josip, Ljudmila, otroka. Franjo Oblak, računski svetovalec in predstojnik finančnega računskega oddelka v Serajevu, brat. (671) Tropinec in žganje iz vinskih drožij, tttaro In novo blago, prodaja na drobno in d belo JANEZ WAdrNER, poBestnik žganjarnii-o v Modernu na Ogerakeiu. (624—6) Hiša št. 22 ? Kamniku po domače »pri Krištofu", kjer je že skozi 30 let vedno hotel In restavracija, teduj pripravna za oštirja, se za več let v na|«m. — Hiša ima spodaj 5 sob, vodko kuhinjo, kamrico, veliko vežo, velik« kleti, v prvem nad-stropji 9 sob, dve kuhinji, veliko vežo; pri biši veliko dvorišče, veliko gospodarsko poslepje, vrt in polje; v hiši se že nahajajo vse oštirju potiebue priprave, na pr. mize, klopi, stoli itd. Natančneje pove gosp. Frane«- Eksler, uie«£an t k it m o i lin. (66/—3) Burgundsko vino. To fino in dobro Burgundsko vino Ogerske (francoske trte, nasajene v obširnih vinogradih na Ogerskem priporočajo slavni zdravniki zaradi njega milobe in izvrstnih svojstev pri želod-čevih boleznih, pomanjkanji krvi, oslabljenji, diarr-hde in rekonvalescenci z - Zdravilnim v Lindewie.se išle zija) uporablja to vino že več kakor 15 let in priporoča posebno kot okrepčujoče pri rekonvalescenci. Jedino zalogo r.n Kranjsko (656 izrednim vspehom. ima »LEKARNA TRNK0CZY" zraven rotovža v Ljubljani. Velika steklenica Velja 80 kr., 10 steklenic 7 gld. £ Po pošti se pošlje najmanj 5 steklenic. c. k. dvorni zalagate-Iji, k. nizozem. dvorni J ' zalagatelji, Amsterdam, ustanovljeno leta 1575, katerih specijalitete: Curacao-Anisette (Cmacao-sko aitiško žganje) se dobi v prvih j prodajalnieah v deželi. (C34-i) i 1 P. zaloga čevljarskega blaga, Židovske ulice šl. O, priporoča častitemu občinstvu svoje lastnoročne izdelke čevljarskega blaga za uu»i»od<>. gospe iu otroke v najlepših izdelkih iu po najnižjih cenah. — Dalje opozarja imenovana firma na svojo bogato zalogo (603—6) čevljev za dečke in deklice, ki se izjemoma po jako siiiiauej ceni razprodajejo. Čiščenje in zli olj sanj e m Najgotovejie, nejhitrejie in najoenejie sredstvo za čiščenje in zboljšanje vina in popravljanje bolnega vina ju prava francoska galerta tvrdkc COIGNET & O* V Parizu, Lronu, Marseillu. To zajamčeno sredstvo z navodilom, kako Je rabiti, se vedno dobiva pri tvrdki A. ®l.tJCTNAVl v Ljubljani, pisarna v Tavčar-Jevi palači. (587—11) a fluid pomnoženi, tudi konjski cvet imenovan, rabi za drgnenje v krepilo udov pri konjih. Ta cvet, mnogo let po izkušenih živino'.dravnikib in praktičnih poljedelcih glede učinka kot izboren skušen ter prignan kot najboljši zdravilen iu krepilCM, ohrani konja do pozno staroBti, ccU> pri največjem trpljenji vztrajnega in pogumnega, zabranjnjo otrpnelost konj-1 ' skill udov ter služi v krepilo pred in v resti.neijo (oovrstenje) po kakem irmlapohieni delu. Dalje rabi kot podplralno In ozdravljnjočc sredstvo pri pretegu j žil, otekanji kolen, kopitnih bo'eznili, olroncnji v \ boku, v križi i. t. d., otekanji nog, mehurjih na no- t gah, izvinjenji, tiščanji oil sedla in oprave, pri sušici i. t. d., s kratka skoro pri vseh vnanjili boleznih hibali. 1 steklenica z rabilnim navodom vred stane 1 gld., 5 steklenic z rabilnim navodom vred samo 4 gld. Prodaja in vsak dnu razpošilja zdravilu b pošto na dežolo: (655-4) .IJU4\n\A TRH'HOtW zraven rotovža v Ljubljani. -j- .IH W "Hill" M'ii 'liTiT Hl 11 nI iT "SSr tBSF (Q Lastnina in tisk -Narodne Tiskarni1.".