724. štev.
V Ljubljani, ponedeljek dne 22. decembra 1918.
Leto 11.
Posamezna številka 6 vinarjev.
pDAN* izhaja vsak dan — todl ob nedeljah In praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob t. uri zjutraj* — Naročnina znaša: v Ljubljani v npravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem nn dom K 1*60; s pošto celoletno K 20*—, polletno g 10*-—, Četrtletno K 6*-—, mesečno K 1*70. —* Za inozemstvo celoletno K 80*—. — Naročnina so ttt	pošilja	upravnittvn.	«
tn	Telefon	Številka 118.	»
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
1 111	i«
Posamezna številka 6 vinarjev.
B	CredniStvo in npravniStvoi	«y
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica St. 6.
Dopisi se poliljajo uredništvu. Nefranktrana pismo Se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo Za oglas* se plača: petit vrsta 18 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po*'
® pust. — Za odgovor je priloiiti znamko ni
e	Telefon	številka 118.	ar
Ho¥8 mesto.
Letošnje deželnozborske volitve go tudi, oziroma so posebno Novo-meščanom prinesle velik političen preobrat. Klerikalci so sicer pri vsakih volitvah pokazali svoje rogove, ali tako brezobzirno do nagega slekli se še niso nikdar kakor ravno za te volitve. Kar so ti ljudje pisali po svoji umazani cunji »Dolenjske Novice«, to presega že vse meje tudi politiškc dopustnosti. Škandal teh revolver-skih napadov na vse, kar je protiklerikalno v mestu in okolici pa je bil topot tem večji, ker je gnojnico po tej /Logarjevi cunji izlival človek, ki se hrani z liberalnim kruhom liberalnega odvetnika, še bolj kot g. dr. Zitek, je znana njegova gospa soproga kot naravnost požrtvovalno delujoča naprednjakinja in kot predsednica ženske podružnice Ciril-Metodove družbe. In zdaj pomislite to kričeče protislovje; Ta za napredno stvar tako vneta vobče spoštovana rodoljubna hiša ga vzame iz usmiljenja pod svojo streho in mu ponudi za malo dela lep kos kruha. Namesto pa, da bi bil dr. Ogrizek hvaležen, pa gre in kot najstrupeneji klerikalec najsuroveje javno napada vse, kar fe naprednega. Še celo tako daleč se spozabi, da po »Novicah« pisari, da so prof. Škerlja volile samo poulične barabe in postopači. Zlobnost je tem večja, če se pomisli, da je njegov šef tudi Škerlja volil in je torej on od svojega koncipi-jenta ravno tako opsovan kakor smo vsi drugi, ki smo Škerlja volili in zdaj tudi Mazelleta. Naj bi bil kaj takega storil kak napreden koncipi-jent n. pr. v dr. Šusteršičevi pisarni. Ali bi dr. Šušteršič sploh dopustil, da bi njegov koncipijent tako očitno, tako nesramno nastopal proti njegovi stranki? Naj kdo naprednih koncipi-jentov poskusi, pa bo videl, da ne bo teden dni star postal v dr. Šušteršičev} pisarni. Ali če ima dr. Zitek in njega soproga v tem oziru drug okus. ivobodno jima! Ljudje, ki so imeli doslej s to pisarno opravka, si lahko sami pomagajo. Amnak nekaj dru-zega je, kar je pri tem še bolj čudno. Kar je količkaj zavednega v mestu in okolici, je pričakovalo da bodo No-vomeščani vsaj topot spregledali in prišli do prepričanja, da je nasproti klerikalcem treba odslej večje doslednosti. kot so jo izvajali doslej, ko so se dan na dan bratili z najstrupe-nejšimi klerikalci, ki so znali iz tega polovičarstva kovati kapital za se in svojo stranko. Gotovi klerikalni elementi kakor; iurist Medved, davčni asistent Mejak, profesorji; Stopar. Sever. Prosen in več drugih so bili stalni družniki v najbolj naprednih družbah. Vsi opomini, naj se teh ptičev varujejo, so bili bob v steno. No. smo si mislili, zdal. ko so se klerikalci vendar do skrajne nesramnosti do nagega slekli, bodo
vendar sprevideli, da tako ne sme iti več dalje. Pa kaj smo doživeli? Takoj ko je v kmečki občini kandijski župan Zurc zmagal, ko so klerikalci tudi iz Ljubljane izlivali gnojnico svojih surovih napadov na vse, kar je protiklerikalno volilo, se Je v Novem mestu zbrala večja družba prve vrste naprednjakov, pa so šli (nekateri še celo s svojimi soprogami) čez most k Štemburju med naihujše klerikalce pozdravljat novega klerikalnega poslanca, škandal! Ni dovolj, da večina novomeških naprednjakov tudi še zdaj, ko se je Zurc javno izkazal kot klerikalen, bojkotira napredne gostilne v mestu, pa podpira klerikalca v Kandiji, ne, to še ni dovolj. Celo v dobi takih važnih volitev gredo proslavljat poslanca, proti kateremu se je zaveden kmet boril. Ce ni to naravnost sramota, je pač gotovo žalostno, da je v takih razmerah med našo inteligenco tako malo politične zavednosti.
Iz zavoda sv. Nikolaja v Trstu.
Iz našega zavoda in o zavodu se redko kedaj čuje in čita po časopisih. Revček je, zavetišče onih ubož-nih. brezposelnih deklet, ki se stekajo vanj že 16. leto iz vseh slovenskih pokrajin, a tudi iz tujezemstva. Za tak skromen zavod, ki sprejema v svojo oskrbo ubožna. potrebna dekleta, tak zavod, ki vrši že leta delo usmiljenja, ki ne nudi zabav in veselic. pač pa pomoči, pouka, in nudi tudi dobrih služb, ni treba, po mnenju mnogih, veliko reklame, saj tu gre le za nižje sloje, za revna in prezirana bitja. A temu pa ni tako, temu treba malo pojasnila.
Zavod je velikokrat izpostavljen raznim govoricam, ker res ne more vsem ustreči. Cesto se nekatere gospe pritožujejo zoper dekleta, oziroma služkinje. Menjajo, iščejo, izbirajo, ne najdejo prave; ta ima to. druga drugo hibo. Ne rečemo in ne bomo zagovarjali vseh deklet, ker nekatera so res prave duševne revice, brez vsake izobrazbe, brez potrpljenja, druge hočejo imeti vse udobnosti, so površna, nezanesljiva itd. Zato na ni treba metati kamenja na vsa dekleta, ha zavod, če jim ni služkinja po godu.
Zgodi se, da dekle po 4 in več letih v eni službi premeni službo. Dekle ne more najti dolgo, dolgo take službe, ne gospodinja take služkinje. Kar v hiši eni ne ugaja, je drugi po godu; eni gospe dekletov značaj ugaja, ne bo pa ugajal drugi, ker jo hoče imeti drugačno. Zato ostaja to važno vprašanje med gospodinjo in služkinjo nerešeno. Vsaka gospodinja ima svoj temperament, svoj okoliš in razmere, vsaka služkinja
svoj značaj in svoje hibe. Če prideta dva v vseh rečeh si nasprotna značaja vkup, tedal je nemogoč obstanek. Ker pa imamo često potrebo druga druge, je treba potrpljenja in prizanesljivosti tudi na obeh straneh.
Zavod pa ne more v par dneh, recimo tudi v 8 dneh. ki se dekle v njem nahaja, dekle izpopolniti, in mu popraviti hibe. V zavodu poučujejo skoio vsak večer nekatere gdč. učiteljice Ciril-Metodove Sole v vseh stvareh, in se tudi vrše predavanja itd. A seveda teh par večerov nikakor ne zadostuje za dekleta, osobito za nekatere, ki so res potrebne pouka.
Nekaterim dekletom je zavod zopet prestrog, ker se jim ne dovoljuje, da bi lenarile, in pritožujejo se, da preveč molijo.
Zopet se zavodu od zunaj očita, da vabimo dekleta v mesto, doma na deželi pa primanjkuje poslov in delavk. — To zopet ni res. Zavod sv. Nikolaja nima namena vabit', dekleta z dežele v mesto in jim pre-skrbljevatl službe, temveč skrbi za dušni in telesni blagor onih deklet, ki so primorana iskati v mestu vsakdanjega kruha. Na mnoga vprašanja zunanjih deklet često zavod negativno odgovarja, še celo opominja nekatere stariše, da vzamejo hčerke na dom, ker se tu ne vedejo dostojno, opominja tudi nekatera županstva, ker izdajo služb, knjižice 10 do 12 in 13letnim deklicam, kar ni prav. da prihaja tak neizkušen otrok sam v mesto. In je tako izpostavljen vsakovrstnim nevarnostim. Nasprotno pa pišejo starši hčeram sem v mesto, nal ie tu ostajajo in služilo, čemu bi hodile domov, ko nimajo kaj jesti! Neka mati dostavlja še v pismu: »Kal boš doma kamenie Jedla.« Kako naj zavod pomaga vsem tem? .
V 16 letih svojega delovanja je zavod sprejel v svojo oskrbo nad 18.000 deklet. Mnogo Jih je moral odsloviti, zaradi pomanjkanja prostora ali postelj. Koliko dobrot so v tem času dekleta preiela od našega zavetišča? Koliko deklet se je rešilo moralne propasti, kajti zavodu Je pred vsem naloga »boj proti prostituciji.« Koliko sramote je zavod prihranil dekletom in staršem, da dekleta niso prišla domov po odgonu 1 Koliko stroškov je zavod prihrani! županstvom in občinam, ki bi jih imele z odgonom in v bolnišnici, kajti pazi se, da dekleta ne hodijo za vsako malenkost v bolnišnico. Nedavno se Je župan nekega mesta na Kranjskem izrazil proti neki naši odbornici: »Od povsod prihajajo ženske k nam po odgonu, le iz Trsta ne.« Čigava je ta zasluga? Zavoda sv. Nikolaja.
Pohvalno se izraža tukajšnja policija o našem zavodu, češ, da nikjer ne nahaja zavetišča in kniig tako v redu. kakor pri nas, in vzlic tolikemu navalu vsakovrstnih deklet
nima policija nikdar povoda, da bi posredovala. Policija nam sama večkrat dovaja dekleta, ki so brez sredstev in prenočišča, in ki niso moralno propala. Vse to ih še več le delovanje zavodovo.
Zato je dolžnost vseh občin, županstev, denarnih zavodov, rodoljubov in rodoljubk, da nam pomagajo vzdrževati to prepotrebno zavetišče.
Koliko je zavod sv. Nikolaja storil v vsestransko podporo dekletom, koliko jih je otel propasti, koliko jih je vzgojil, da so postale poštene, da so ostale Slovenke, in ko so se mno-)?e tu omožile, so ostale slovenske matere in njihove družine so vzgojene v narodnem duhu. Zavodova zasluga je tudi v veliki meri. da je danes naš Trst največje slovensko mesto, in to nam kažejo razni lepi naslovi našega narodnega zavednega delavstva, oziroma občinstva.
Zato pomagajte še nadalje živeti zavodu sv. Nikolaja v Trstu!
Uboga politika
p
Celje. (Grozna nesreča na postaji.) Kot znano, se naslanja poslopje tukajšnje celjske postaje c. kr. državne železnice popolnoma na ono juž. železnice. Tik mimo poslopja drž. železnice, jc napeljan tir za premikanje, ki vodi k skladišču. Na tern je zelo mnogo prometa. Dne 18. t. m. je prišel uradnik Miloš Drugovič iz poslopja državne železnice in šel ob tiru proti skupnemu peronu ter preslišal bližajoči se stroj državne Železnice, ki ga je vrgel po tleh ter nato vlekel dolgo pet za seboj, dokler ni ustavil na vpitje ljudi strojevodja svoj stroj. Ko so Drugoviču priskočili, je bil nezavesten. Odrezani ste mu bili obe nogi popolnoma, zlomljenih večino reber in poškodovano več vnanjih ter notranjih delov telesa. Prenesli so ga v bolnico, koder so pa takoj uvideli, da Je vsaka pomoč brezuspešna. V groznih mukah, nezavesten, je Drugovič uro pozneje umrl. Zapušča ženo in nedorasle otroke.
Rogaška Slatina. (Ranjen nasilnež.) V soboto 13. t. m. je popivaj delavec Jakob Sledič iz Gornje vasi v gostilni Brezinšek. Pri obračunu se je skregal z natakarico in Je hotel pognati kozarec v glavo, čemur se je pa natakarica izognila. Nato je šel, ne da bi poravnal račun, v gostilno Goleč, kjer se je takoj pričel kregati z gosti, rad* česar sta ga krčmarka in njen sin postavila pred vrata, odkoder jo je pa hitro pobrisal. Med tem je prišel orožnik Fad-ner, ki mu je takoj sleoil in ga dohitel v Lehnu. Ko ga je pozval na odgovor, je začel orožnika psovati, na kar mu je ta napovedal aretacijo. V tem pa je Sledič naskočil orožnika in ga udaril po obrazu, da mu je zbil čelado. Ker je hotel orožnika še na-
ali 'sedanji položaj v parlamentu.
dalje napadati, mu je ta zasadil bajonet v desno gornje bedro. Slediča so hudo ranjenega prepeljali v bolnišnico v Celje.
Rogoznica pri Ptulu. (Prijet tat.) V revirju posestnika Jakoba Mazu-na je nekdo ponoči kradel in streljal divjačino. Po dolgem iskanju so prijeli posestnika sina Frana Simoniča iz Gor. Velovleka. Sosedi so o njem govorili, da le pred kratkim prodal nekemu branjevcu 20 plemenskih fazanov.
Spod. Poljskava. (Psa je maščeval.) Dne 15. t. m. je pogorelo posestniku in konjedercu šimetu Drevenšku troje kozolcev za koruzno slamo. Le ugodni sapi je zahvaliti, da ni pogorelo tudi devet korakov oddaljeno, s slamo krito poslopje z gospodarskim orodjem in shranjenimi pridelki. Požiga osumljen je bil posestniški sin Jakob Keršič. Ko so ga prijeli, je skraja tajil, potem pa priznal, da je zažgal iz srda, ker je Drevenšek zastrupil domačega psa!
Grajena pr! Ptuju. (Zopet žrtev Ornigovega šnopsa.) 2ganjepivec Fran Šparovec iz Jablane, je gnal dne 15. t. m. s svojo ženo na semen! v Ptuju kravo ter jo prodal. Dočim je šla žena z denarjem domu, je Šparovec močno popival po ptujskih špelunkah, ter se šele v mraku napotil proti domu. Ko je prišel v Grajeno, je pa v nastali nočni temi zašel v — močni potok in padel po strmini tri metre v vodo, kjer so ga našli utopljenega naslednjega dne. Pri sebi je ime! še K 1.14 gotovine in pol litra — šnopsa. Tako poginia-}o kot psi, eden za drugim, ki služijo ptujskemu Ornigu kot »štajercijan-ci.« Žalostna usoda!________ ^
Fošišite naročnino, ako fe še niste!
LISTEK
M. ZEVAKO:
Srce in mec.
Roman iz francoske zgodovine.
(Dalje.)
»No, vidite! V tem se vjemava prekrasno,« je menil vitez hladno-krvno.
»Se manj,« Je nadaljeval Gregor ves iz sebe, »pa mi je mogoče, prepustiti vam to sobo, ki stane svojih petdeset tolarjev na leto. Cas je, da izpregovorim enkrat o tej reči, gospod vitez... Ko mi je izkazal vaš gospod oče pred dvemi leti čast, da je prišel k meni stanovat, mi je obljubil, da mi hoče plačevati redno. Potrpel sem šest mesecev, to je, pet mesecev dalje, nego bi čakal katerikoli drugi gostilničar...«
»To vam je v veliko čast, moj-iter Landri.«
»Da, ali bogati me ne! Po preteku šestih mesecev torej, za katere nisem bil prejel niti groša stanarine, sem se poklonil vašemu gospodu očetu in ga poprosil, naj mi plača zaostanek...«
»In kaj je storil moj častitljivi oče? Upam, da vam je plačal?«
»Pretepel me je, gospod!« je odgovoril Landri z veličastnim ogorčenjem.«
»To vas je menda vendar pre-
pričalo, kako nesramno je, zahtevati denar od častivrednega plemiča?«
»Da, gospod,« je dejal gospodar »Vedeževalke« preprosto. »Toda reči moram, da mi Je storil gospod oče tu pa tam kako uslugo. Varoval je mojo gostilno in ni mu bilo enakega, kadar je trebalo prijeti pijanca za rame in ga vreči na cesto.«
»Potem ste vi njegov dolžnik, mojster Landri. No, nič ne de, pri meni imate kredita.«
Landri, ki je bil dotlej samo rdeč kakor kuhan rak, je zdaj posinel. Dve minuti je samo puhal in sopihal. Nato je povzel:
»Dovolj je šale, gospod.«
»Tak kaj pa hočete? Povejte že enkrat, hudiča!«
»To hočem, gospod, da se spravite od tod, ako mi ne morete plačati stanarine za dve leti, ki mi jo dolgujeta vi in vaš oče!«
»Ali je to vaša zadnja beseda, mojster?« je vprašal Pardajan miroljubno,
Obodren po mirnosti mladega moža, je odgovoril gostilničar odločno:
»Moja zadnja beseda. Jutri mora biti sobica prazna, pa je!«
Mirno kakor prej, je stopil vitez v svoje stanovanje, vzel tam kratko palico — isto, ki je služila njegovemu očetu — prijel Landrija za eno izmed kratkih in mastnih plavut, ki so mu služile namesto rok, dvignil palico in jo spustil na gostilničarjev hrbet
»Dober sin mora posnemati svojega očeta v njegovih krepostih,« Je dejal. »Moj oče vas je pretepel: moja dolžnost je, da vas tepem tudi jaz!...«
In res je začel Pardajan pretepati mojstra Landrija z vestnostjo, ki je pričala, da ni njegova navada, storiti kaj le na pol. Strašno tuljenje krčmarjevo je napolnilo vso hišo s svojimi turobnimi odmevi.
Kmalu je pritekla njegova žena in za njo moška in ženska služinčad, oborožena s tolkači in metlami ter kričeča: »Gori! Držite morilca! Držite rokovnjača!« in druge podobne reči, ki pa si jih slišal tiste čase tako pogostoma, da niso motile nikogar.
Sosedje so mislili, da koljejo kakega krivoverca in se niso motili dalje s to rečjo. Drugače pa je bilo z domačini: oni so spoznali glas, ki je klical na pomoč.
Kakor bi trenil, je bila soba polna slug in služkinj.
Takrat pa je porinil Pardajan nesrečnega Gregorja Landrija proti oknu. ki ga je odprl na stežaj; nato je prijel svojo žrtev z obema rokama, dvignil jo skozi okno in zaklical preko rame, držeč krčmarja s krepkimi rokami nad globino:
»Marš ven, vi drugi!« je dejal S svojim mirnim in rezkim glasom. »Ven — drugače ga izpustim!..«
»Tdite!... Spravite se!...« je Ječal krčmar, bolj mrtev, nego živ.
Služinčad je izginila naglo, kakor je bila prišla. Ostala je samo go-
spa Landrijeva, in reči je treba, da se ona ni zdela nič kaj prestrašena nad opasnim položajem, v katerem se je nahajal njen mož.
»Milost, gospod vitezi« je mrmra! Landri z zamirajočim glasom.
»Torej je vse dobro, kaj ne da? Ali obljubite, da mi ne pridete več s temi nadležnimi zahtevami?«
»Nikoli... oh, nikoli več!...«
»In bom lahko stanoval v tej sobi?«
»Da, da!... Samo potegnite m? spet nazaj, v imenu Kriščevem vas prosim!... O Marija ... umiram!«
Vitez je spravil gostilničarja brez naglice v sobo nazaj in ga posadil skoraj onesveščenega v naslanjač kjer mu je začela gospa Landrijeva močiti sence s jesihom.«
»Ah, gospod vitez,« je dejala in pomerila Pardajana s pogledom, v katerem ni bilo nič preveč strogosti, »kakšen strah ste mi napravili! O Bog, če bi bili res izpustili reveža. Ubil bi se bil na mestu ...«
»Nemogoče!« je cdgovoril vitez hladno.
Gostilničar je odprl oči in zamrmral:
»Nemogoče...«
»O tem ni dvoma, dragi moj! Padli bi bili na svoj trebuh in odleteli, ne da bi si storili kaj hudega — kakor žoga, ki jo zaženete ob tla...«
Landrija je osupnilo to pojasnilo tako zelo, da se ie onesvestil popolnoma.
Ko se mu je vrnila zavest, je imel z vitezom Pardajanom razgovor, v katerem sta se pogodila, da ostane lepa soba stanovanje mladega moža in da bo tudi lahko večerjal v gostilni, ako hoče nadaljevati usluge, kakršne je izkazoval Landriju njegov oče.
V to je zastavil vitez s^ojo besedo.
In takšen je bil sklep miru med mojstrom Gregorjem Landnjem in našim pustolovcem.
S tem smo razzložili, kako je mogel Pardajan kljub svoji revščini stanovati v eni najboljših gostiln takratnega Pariza. Ker smo povedali že prej, kako je podedoval Žibulejo in prišel do Pipoja, nam preostaja samo še, da poročamo, kako je postal lastnik Galao-ja.
Nekega večera je prihajal vitez de Pardajan iz beznice v ulici Fran-Buržoa, kjer je bil izpraznil s prijatelji iz rokovnjaških krogov lepo število meric začinjenega vina. Bil Je takorekoČ pijan. Brki so mu štrleli drzneje nego kadarkoli, in Zibuleja mu je opletala čez vso širino ulice.
»Pri Pilatu in Barabi!« je zagodrnjal vitez, ko je krenil v ulico Tis-randri. »Ali sem res nemara zaljubljen?... Uh, varuj se ženskih!... Oh, kje ste, modri sveti gospoda de Pardajana, mojega očeta!...«
Za izpremembo si je zapel sonet pesnika RonsaFda. ki je bil ravno zaslovel tiste čase. Nam pa ie spet nadaljeval svoje premišljevanje:
Dnevni pregled.
Nestrpnost katoliške duhovščine se pokazuje vedno, povsod in v jvsakem vprašanju. Sedaj je nezadovoljna, ker dobi Albanija — prote-stantovskega kneza in razni albanski katoliški škofje in patri pripovedujejo vsakemu, ki jih hoče poslušati, da bi vsi Albanci brez razlike (tudi muslimani, najrajše imeli katoliškega kneza. Seveda jim tega pameten človek ne bo verjel, ker je znano, kaki verski fanatiki so muslimani in da bodo ravno tako sovražili prote-stantovskega kot bi sovražili katoliškega .kneza. Kaka razlika pa more biti za muslimana med protestantov-stvom in katoličanstvom? Za njega jso protestanti kot katoličani samo kristjani. »Slovenec« seveda veruje nekemu albanskemu nadškofu, ki je »Slovenčevega« dopisnika nafarbal, jda je prišla k njemu deputacija muslimanskih Albancev in ga prosila, 'da bi se potegnil za to, da dobi Albanija katoliškega kneza. Vesoljnemu klerikalizmu bi seveda najboljše ugajalo, da bi dobila Albanija kneza, ki bi bil katoličan in bi katoličane povsod tudi proteziral, ker katoliški klerikalci so taki kot muslimani; ne zadostuje jim, da katoliška vera uživa popolno ravnopravnost, katoličani morajo vladati, brez ozira na to, ako so v večini ali v manjšini. V Albaniji se nahajajo katoličani v neznatni manjšini in vendar smatrajo za krivico, ako bodo vživali samo versko -avnopravnost, oni bi hoteli v Albaniji vživati nasproti drugim veram posebne privilegije in zato se hudujejo, ker dobi Albanija kneza protestantske vere, ki bo v albanskih verskih sporih lahko neutralen, ker v Albaniji ni protestantov.
Hinavci! »Slovenec« se jezi na razmere v državnem zboru in pravi: »Ljudstvo čuti od delovanja državnega zbora samo vedno večje povišanje bremen, ki jih ima nositi za armado. O delegacij,i ki itak vse dovoli, naj vlada zahteva magari milijarde, še vredno ni govoriti.« Vse to je kaj lepo povedano, samo to je »pozabil« povedati, »Slovenec«, da so ravno naši Šušteršiči, Korošci In drugi klerikalni poslanci oni, ki glasujejo brez pomisleka za vsako novo obremenitev ljudstva In da dovolju-»ejo vladi vse, magari če zahteva milijarde! Taki strahopetci so naši klerikalci, da si ne upajo v delegaciji nastopiti proti grofu Bcrchtoldu, temveč ga še nagovarjajo, češ, da je madžarski jetnik, četudi meče ta vi-sokorodni grof milijone in milijone v nenasitna grla roparskih Albancev, naš‘kmet pa mora bežati v Ameriko, ker ne more plačevati vedno večjih davkov, vedno težjih bremen! Hinavci so bili klerikalci vedno: doma kritizirajo, da zamažejo svojim vo-lilcem oči, na Dunaju so pa naiostud-nejši lakaji vsake vlade, radi česar Hh vsi pošteni ljudje zaničujejo in pomilujejo slovensko ljudstvo, ki v svoji nezavednosti zaupa svojo usodo takim ljudem.
Novi bosanski sabor. Po poklicu fe od poslancev v saboru 26 advokatov, 14 veleposestnikov, 13 duhovnikov, 7 žurnalistov in pisateljev. 7 visokih uradnikov, 6 zdravnikov in lekarnarjev, 4 profesorji, 4 industrialci. In trgovci, 2 bivša oficirja in 2 kmeta.
Kako naj bi župnik Vole v Soteski popravljal. Sklicujoč se na za zavijanje gole resnice za nas božje namestnike. ki drugim pod smrtnim grehom prepovedujemo brati »Dan« jako dobro došli popravkarski paragraf sprejmite (če namreč hočete) sledeči stvarni popravek: Ni res, da bi jaz kot božji namestnik, ki se ne
sme pečati z »nežnim« spolom, imel pri sebi staro kuharico. Res pa je. da je hvala bogu moja kuharica še zelo mlada in zavber punca. Ni res. da bi midva s kuharico živela skupaj kot mož in žena. Res je pa. da živiva kot se to za mladega župnika in mlado kuharico spodobi in kakor je to že sploh v navadi po farovžih. Ni res. da bi jaz rad pel pri maši in pri litanijah. Res je pa, da to moja navada ni in da rad pojem samo kadar greva z mojo mlado kuharico v Janezkovo zidanico, kjer pri čaši vinca rujnega lahko pojem tudi še pozno po noči če je treba. Ni res, da bi se jaz prehudo brigal za svoje dušno pastirstvo. Res pa Je, da je to zame deveta briga, prva pa je ta. da za malo dela dobro živim, če pa že kaj storim, je to posvečeno le v korist naši stranki. Alojz Vole, župnik v Soteski, Dolenjsko. — Da ne bo pomote, pribijemo, da tega popravka ni g. župnik Vole pisal. To je samo formular, katerega se g. župnik lahko posluži če nas osreči zopet s kakšnim popravkom kot je bil zadnji v smeh in zabavo cele fare.
Pegoud leta v Pragi. Danes bo letal s svojini zrakoplovom v Pragi znani francoski zrakoplovec Pegoud. ki po zraku »kozolce prekucuje«. Nemci so bili zelo nevošljivi, da so ravno Francozi dokazali v zraku take posebne zmožnosti. Mnogo zrako-plovcev, je že skušalo posnemati Pegouda, toda zaman. Dotlej se ni še nobenemu posrečilo na tak način letati po zraku. Pegoudovi poleti so pravi moderni čudeži. Časopisi prinašajo o njem obširne popise. Pomislite si. kako se čudno vidi, ako človek leti po zraku z glavo navzdol. Tisoči trepečejo: češ zdaj — zdaj bo padel — Pegnoud pa leti naprej In se čez nekaj minut srečno spusti na tla. Pegond ima seveda vedno mnogo gledalcev: v Parizu ga je gledalo 600.000 ljudi, v Berlinu 700.000, na Dunaju 500,000. v Hamburgu 450.000 v Mouakovem 300.000, poleg tega je letel v Draždanih, Frankfurtu, Roter-datnu in v Bukareštu. kjer je imel na stotisoče občudovalcev.
Vojak se ustrelil. Te .dni se je ustrelil v Novi vasi pri Velimu topničar F. Panek, ki je bil prldeljen trdnjavskemu topničarstvu v Maibor-gethu na Tirolskem. Pognal si je krogljo iz samokresa naravnost v srce in je bil na mestu mrtev. Panek je pustil psimo. v katerem pravi, da je izvršil samomor, ker se mu je pri-studil vojaški stan.
Samomor dveh sester — študentk. Na Dunaju sta izvršili te dni samomor sestri Schfirf. O tem se poročajo naslednje podrobnosti:	Go-
spodični Schfirfovi. 24 letna Luka in 221etna Friderika, sta stanovali skupaj, ločeni od svojih dveh starejših sester, ki stanujeta kot sekundarni zdravnici v bolnišnici. Med obema deklicama, izmed katerih ie prva študirala medicino in druga filozofijo, se je razvilo nenavadno zaupno razmerje. Obe sta živeli le svojim študijam in sebi. Iskali nista nobene družbe in sta se dosledno izogibali moškim, tudi svojim tovarišem na vseučilišču. Usodnega dne zjutraj je prišla gospa, pri kateri sta študentki stanovali, v njiju sobo. Ko je gospa videla, da Še nista vstali, je zopet odšla. Pozneje je prišla v gospejno stanovanje neka študentka, ki je prinesla knjige, katere sta ji Schfirfovi posodili. Gospodinja je zopet šla v sobo, kjer sta spali gospodični. Z njo je šla tudi študentka. Ta je pristopila k postelji, kjer sta gospodični ležali in našla ju je v tesnem objemu pod odejo, s pegami na obrazu, kakršne imajo mrliči. Takoj so poklicali nju-nini sestri — zdravnici. Starejša sestra Je spoznala, da sta njeni sestri zastrupljeni in da mlajša, Friderika
FRAN RADESCEK:
Četaši in turki.
(Iz Oorčevih spominov.)
Y hitrem pohodu so stopali četaši po skalnatih grebenih gorovja v (razdeljenih kolonah in z na j več jo o-preznostjo.
Le tu in tam je sfrfotala kaka ptica in zdrsnil kak kamen v dolino, sicer je bilo vse tiho. samo pozoren opazovalec je mogel spoznati drsanje četaških opank, katere ste Oor-ftevi nogi prav pošteno čutili.
Nevajen hoje v opankah in dolgih pohodov, dobil je v par dneh tako občutne žulje, da se je komaj še premikal. Nogi ste mu krvaveli in ni Imel niti časa odpočiti se in si preskrbeti kako sredstvo za zdravljenje razžuljene kože.
V strašnih bolečinah ni smel niti mtsfiti na kes, zakaj je vstopil med bojne vrste, češ, junak mora pretrpeti vse in ne sme poznati nikakih ovir, samo naprej . . . naprej . . . brez miru, brez počitka.
Cim se je Goreč privadil vsem neprijetnostim in težavam nerednega iivlienja na bojnem polju, so se te neprijetnosti in težkoče vedno bolj
zmanjševale bi zdelo se mu je celo, da brez njih sploh ni junaštva.
Tako si tedaj predstavljajmo Gorca, kako pleza — z razbolelima nogama — med grmičjem in po orumeneli travi, ki raste tu in tam med skalnatimi razpoklinami. po bodečem kamenju vedno navzgor, stiskajoč zobe od bolečin.
Počivati? Kaj še! Povelje je izdano in zdaj gremo nad Turka, katerega je 16 taborov, nas pa je samo peščica. Kje so večji junaki od nas, kj imamo pogum, ne »samo braniti se, ampak tudi napadati sovražniško premoč.
Tako in enako je modroval Goreč, ko je — opirajoč se ob puško — šel s svojimi tovariši navkreber.
Na celi poti niso našli niti enega človeka in končno se Jim Je posrečilo srečati nekega srbskega pastirja. ki je prihajal iz planin.
Poveljnik prvega v6da ga Je takoj ustavil in fant se Je tako ustrašil, kakor da bi ga bil sosed zalotil na svoji hruški in bi mu preiskaval s sadjem napolnjene žepe.
Revež si je mislil, češ zdaj je pa po meni.
Toda ni bilo tako hudo, dasl je še vedno jecljal v pretrganih stavkih
še živi. Sestri zdravnici sta poskusili vsa sredstva, da bi ji ohranili življenje. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer pa je še isti dan umrla. Obe sestri sta pustili pismo, katerega vsebino pa gospodična dr. Josipina Schfirfova nikomur ne pove. Vzrok samomora je najbrže nenavadno prijateljstvo obeh sester. Drugače sta se sestri prav dobro učili in tudi njiju gmotne razmere so bile dobre. V poslednjem Času sta se umikali svojima starejšima sestrama, izmed katerih je ena ob pogledu na umrli obupno vzkliknila: »Ah, me dve nisva tako pazili nanju, morda sva sami krivi!« Gospodični Schfirfovi sta hčeri premožnega trgovca z lesom v Bukovini. Deklici sta se zastrupili z vero-naloin.
Tiralica za bančnim uradnikom.
Deželno sodišče v Pragi je te dni izdalo tiralico za Francem Ulricliom, 51 letnim bančnim uradnikom iz Karlina pri Pragi, zaradi zločina poneverbe. Ulrich je defravdiral v neki praški banki 16.000 kron in Je pobegnil. Kam. še ni znano.
Srbska cerkev pogorela. Že pred petdesetimi leti v bizantinskem slogu sezidana srbska cerkev v Brčki, ki je bila ena izmed najkrasnejših cerkva, je postala pred nekaj dnevi žrtev plamenov. Požarna bramba, ki je takoj prihitela na mesto nesreče, ni mogla ognja pogasiti. Požar je upepelil celo cerkev, le zidovje je še ostalo. Ogenj je na doslej nepojasnjen način izbruhni! v zvoniku.
Lož.
Lož ima svoj grb iz časa. ko je bil središče bojev za gospodstvo na Notranjskem. Lož pa je pokazal tudi v naših časih, da se ne da kar tako ugnati klerikalnim napadom in je ohranil svojo čast.
Nevarni streli blaznlka. Trgovec Lutz iz Offenbacha je dne 19. decembra nenadoma zblaznel. Spustil se je s svojega stanovanja po vrvi in ko je bil še v višini, je sprožil iz samokresa več strelov na ljudi, ki so šli po ulici. Ko je blazni trgovec porabil vso municijo. se je spustil po vrvi na ulico, kjer se je dal brez odpora zvezati in odpeljati. K sreči niso streli nikogar zadeli.
Velika goljufija. Na Dunaju je postal te dni žrtev nesramnega lopova tamošnji zlatar Schlesinger. Tega Je poklical neki mlad mož, ki je rekel, da se piše Salzmann, v svoje stanovanje z naročilom, naj mu prinese tja poročili kinč. Zlatar je prinesel v Salzmannovo stanovanje dvoje briljantnih naušnic v ceni 15.000 K. Salzmann je rekel zlatarju, da mora kinč pokazati svoji materi, ki leži bolna v sosednji sobi in je res zapustil sobo. Ko ga ni bilo nazaj, je hotel iti zlatar za njim. Tu pa se je pokazalo, da je bila soba zaklenjena. Ko so mu jo slednjič odprli, ni bilo v nji
cgrar:r:~7T^"—mammm ms r~r~n mmkb—
nekaj nerazumljivega, kar naj bi bilo odgovor na poročnikova vprašanja.
Cim pa je čul od vseh strani samo srbsko govorico, se nut je takoj razvezal jezik In je začel milo prositi, naj — za Boga miloga ne gredo na planino, ker je tam še mnogo Turkov, dasi je glavna četa že odšla proti Velesu. Na planini so pustili Turki tudi dva gorska topa, vsled tega jih svari, naj ne hodijo na planino, ker jih bodo Turki kar po-streliali.
Razume se. da so se četaši prav od srca smejali tem naivnim svarilnim besedam priprostega gorjanca. Goreč je pa še prav pošteno in čisto po kranjsko zaukal in njegov glas je dobil toliko večjo moč. čim večje bolečine je čutil od žuljev na stopalih in hudomušnež bi celo dejal, da je vriskal vsled bolečin.
Kmalu so prepustili »sina planin« njegovi usodi in zopet se je nadaljeval križev pot v dolgih kolonah proti vrhu.
Naenkrat zagrme streli izza skalovja na vrhu, ki se vedno bolj ponavljajo . . .
Videti ni bilo ničesar, le gost dim in votel odmev po Jasnem gorskem ozračju je izdaja! smer. odkoder je pretila — turška kroglja.
nikogar. Ogoljufani zlatar Je zveael, da je Salzmann malo prej najel sobi in da ga gospodar ne pozna.
Dramatično društvo v Mariboru opozarja na Silvestrov večer, katerega prirede narodna društva v Mariboru v vseh dvoranah Narodnega doma z jako zanimivim vsporedom: variete, godba, (orkester glasb, društev) petje, balet, komični prizor in burka »Srečno novo leto«. S to enodejanko se konča staro leto 1913 in s plesom se začne novo leto 1914.
Maribor. (Slovensko gledališče.) Na Silvestrov večer, dne 31. t. m. se bo vprizorila zelo prijetna enode-janska burka »Srečno novo leto«, v kateri želi dramatično društvo vsem posetnikom predstav in prijateljem slov. gledališča najsrečnejše novo leto 1914. Prihodnja predstava bo na dan Sv. treh kraljev dne 6. prosinca 1914 z vprizoritvijo velezanimive burke »Dva srečna dneva«, katera se je že v Celju in tia drugih odrih z velikim uspehom predstavljala. Režiser bo g. Molek.
Glavna posojilnica. Poravnavna akcija med zadružniki in vlagatelji tega nesrečnega zavoda se bliža koncu. Tri četrtine vseh vlagateljev (upnikov) je že podpisalo 30odstotne izjave. Tudi zadružniki so se na tozadevne pozive pridno odzvali vabilom likvidacijskega odbora. Med vlagatelji in tudi med zadružniki se pa nahajajo nekateri, ki nočejo nič slišati o poravnavi. Vsako dokazovanje da je v njih lastnem interesu, da se poravnava kmalu izvrši — je zaman. Eni trdijo, da nočejo ničesar izgubiti, drugi, da nočejo ničesar plačati. Svobodno jim. Tem velja nastopna raz-ložba. Poravnava se bo izvršila tudi brez njih. Onim vlagateljem, ki so pristopili poravnavi, bo izplačal likvidacijski odbor do 1. julija 1914 dogovorjenih 30 odstotkov njih likvidnih terjatev iz denarjev, ki jih bo prejel od članov, ki so podpisali tozadevne izjave. Ker sl bo moral likvidacijski odbor zasigurati prispevke pri onih zadružnikih, ki so pristopili poravnavi, se lahko zgodi, da ne bode dobilo ono, dasi malo število vlagateljev, ki po svoji neprevidnosti noče pristopiti k poravnavi, niti teh ponujenih 30 odstotkov. Obenem opozarjamo tudi one zadružnike, ki nočejo ničesar slišati o poravnavi, da bodo izročeni na milost in nemilost onim vlagateljem, ki se niso poravnali. Eni kakor drugi si naj pripišejo posledice svoje trmoglavosti.
Unišam
— Kdo je uničil »Glavno«? Klerikalci vedno očitajo naprednjakom polom »Glavne«, kakor bi bil to kak zavod napredne stranke. Pri tem se pa klerikalci delajo, kakor bi se Jim smilile žrtve »Glavne«. Kako hinavstvo in hudobija! Kakor sedaj prihaja na dan, so bili ravno klerikalci oni ki so uničili »Glavno« in sicer naravnost na peklenski način. Oni so podkupiti Jošta, revizorja celjske »Zveze, da je pet celih let vohunil za njihovo zadružno »Zvezo«, on je z namenom varal razne napredne zavode, da so nalagali svoj denar v Gradcu, četudi Je vedel, kako »Glavna« slabo stoji, samo da bi bilo uničenih čim več naprednih zavodov in ko so klerikalci videli — Jošt jih je redno obveščal o položaju -- da se nahaja »Glavna« v najkritičnejšem položaju, so začeli trositi nepovolj-ne vesti o njej, da bi onemogočili sanacijo, ki bi drugače morda se še posrečila. Seveda, ko so klerikalci razširili dovolj nepovoljnih vesti o »Glavni« in so vlagatelji začeli dvigati denar, je bil prepozen vsak poskus sanacije — »Glavna je morala pasti kot žrtev klerikalne hud-hile
Kolikor je Goreč mogel v hipnem presenečenju konstatirati, ni bil nikdo zadet pri prvem nenadnem turškem napadu iz zasede.
Poveljniki četašev so takoj dali povelje, naj se četaši kolikor mogoče razkrope tako, da ne bodo mogli Turki koncentrirati ogenj samo na eno točko, v ozadju se nahajajoči četaši, katerim je bilo pravočasno sporočeno stanje na planini, pa so krenili po ovinku za hrbet Turkom, ki so vedno strastneje streljali v dolino,-brez vsakega določenega cilja in z vidnim namenom, da preplaše če-taše.
Skalnati robovi gorovja, vijugaste in strme kozje steze, nizko in gosto grmičevje, vse to je nudilo nekako naravno zavetje srbskim četa-šem, ki so le tu in tam spustili kak strel, kadar se je prikazala izza skalovja kaka neprevidna turška butica.
To nestrpno čakanje, katero Je bilo podobno, kakor bi se eden dru-zega bali, pa vendar ni trpelo dolgo in kmalu smo začuii naa nami stra-hovit krik In vik.
Udobnejša pota so Turki dobro zastražiii. toda oni del planine, kjer Je bil dohod takorekoč nemogoč, so postavili stražo samo na vrhu, nade-
in klerikalci imajo na svoji kosmati vesti razun tolikih drugih hudobij tudi vse žrtve »Glavne«.
— Knjige »Matice Slovenske« se dotiskujejo. Med letošnjimi knjigami utegne največ zanimanja vzbuditi izviren roman »Gospodin Franjo« iz peresa g. pisatelja Podlim-barskega in pa knjiga »Hrvatsko-srbske narodne pesmi« (junaške). Roman ima za snov zelo aktuelno narodno kulturno vprašanje. Hrvat-sko-srbske narodne pesmi imajo obširne stvarne uvode in jezikovni komentar; nekaj jih izide v cirilici; dodan bo knjigi zemljevid pokrajin, Id se omenjajo v pesmih. P. n. gg. poverjeniki in člani, ki se še niso priglasili, naj to store čim prej (članarina 4 K). Ker bodo stroški za letošnje knjige posebno veliki, je želeti, da se prijavi čim več novih članov.
— Odborova seja »Matice Slovenske« bo v pondeljek, dne 22. dec. 1913 ob šesti uri zvečer. Dnevni red*
1. Poročilo predsedstva. 2. Potrditev zadnjih dveh zapisnikov. 3. Iz zemljepisnega odseka. 4. Iz knjižnega odseka. 5. Tajnikovo poročilo. 6. Slučajnosti. — Dr. Fr. Ilešič, m. p.
— Prvi občni zbor Zveze dramatičnih društev. Prvi redni občni zbor Z. D. D. je pokazal, da se v preteklem poslovnem letu še niso izpolnila vsa tista lepa pričakovanja, ki so se stavila v uspeh združitve vseh narodnih odrov v eno celoto. In vendar jc zvezo naravnost zahtevala potreba po taki organizaciji. Saj zanimanje za gledališke predstave raste od dne do dne in danes že ni večjega kraja, kjer bi se ne igralo vsaj enkrat na leto. Kje so tedaj vzroki, da zveza kljub temu dejstvu in kljub svojemu delu ni prišla do zaželjenih ciljev? Vzroki ležijo deloma v težki krizi, ki jo živi slovensko deželno gledališče v središču Slovenije, deloma pa v denarni revščini zvezini. Rešiti treba denarno plat, da čim več društev vstopi v zvezo, in čim preje ozdraviti srce slovenski dramatiki, da se v Ljubljani odpre slovensko gledališče natnanj v taki gloriji, ki ga je še pred leti krasila. Zvezini občni zbor je z ozirom na to zadnje vsprejel sledečo resolucijo: Občni zbor zveze dramatičnih društev poživlja vse merodajne faktorje, da nemudoma potrebno ukrenejo, da sc zagotovi obstoj in razvoj slov. gledališča v Ljubljani, ki je na njem interesiran celokupni slovenski narod in vsa narodna društva širom slovenske domovine. Zgodovina slov. gledališča v Ljubljani kaže, da se je slov. dramatika pod tujim deželnim gospodarjem mirneje in uspešneje razvijala, kakor se to godi danes. — Občni zbor zveze, katera ima pred očmi edinole kulturni napredek slov. naroda, mora naložiti vso odgovornost za današnjo za vse Slovence tako sramotno krizo slovenskega dež. gledališča onim, ki so jo direktno povzročili. Ako slovenski deželni odbor že nima
' denarja za kulturne potrebe, ki jih drugi narodi z veliko požrtvovalnostjo zmagujejo, naj bi vsaj vpošteval požrtvovalnost onih, ki imajo dobro voljo, ter jim ne zapira! iz m !en-kostiiih vzroko
— Glas Iz občinstva. Pri nas v, Ljubljani imajo nekateri ljudje jako grdo navado, da mečejo olupke od pomaranč na hodnike. Taki olupki sedaj, ko zmrznejo, postanejo lahko nevarni, da kdo na njih spodrsik m si lahko roko ali pa nogo zlomi. Če se Jih že ravno mora vreči preč, naj se jih vrže na stran, ne pa na hodnik, da ne bode nesreč. Ali ne bi kazalo v Ljubljatif napraviti take koše, kateri naj bi se po mestu razpostavi <-»'1 H Ihirtstvo v n!e take v i
jajoč se, tia sovražnika od tam kar prekucnejo v dolino.
Toda naši četaši so stražam na položnih stezah odrezali pot. jih vjeli ter se na to napotili proti planini, na kateri so se vsi Turki, razun par straž, zbrali na obronku, od koder so zagledali četaše.
Ko so naši četaši, počivajoči v svojih zavetjih, začuii prasketanje pušk in bojni krik, vrgli so se iz svo-; jih skrivališč, pojačali streljanje in’ tako napravili na Turke vtis. kakoi* bi bila cela turška armada zaleta od vseh strani.
Žrtve med četaši so se začele množiti, ker so se Turki zavaro-^ vani na višini — borih z vso besnostjo obupa, medtem ko je bilo če-* tašem nemogoče se uspešno bojevati.
Položaj je rešila ona četaška četa, ki se Je po ovinkih vrgla nad Turke in jih prisilila na odprt bol < nožmi in puškinimi kopiti, s tem Jei vso turško moč obrnila nase in so imeli ostali dovolj časa dospeti na vrh.
Preko dvesto četašev Je na ta način žrtvovalo svoje življenje, meq tem ko Je bilo okrog dvatisoč Turkov deloma pobitih, deloma pa raj njenih.
odkladak). Te kose bi potem pometači spraznili vsak dan. T aki koši se nahajajo v Gradcu in drugih mestih.
— Simon Gregorčičeva javna ljudska knjižnica v Ljubljani, Wol-fova ulica 10. I., naznanja, da se na Božič In Štefanovo ne bode uradovalo. Vodstvo ima nadalje prijetno dolžnost izreči tem potom javno zahvalo zlasti g. Arce, poštnemu blagajniku, ki je že parkrat poslal zelo lepe in vrednostne knjige knjižnici v dar. Dalje pa tudi g. dr. Levičniku, predsedniku dež. sodišča v pok. in g. Bleiweisu ml. Naj bi našli mnogo po-snemalcev. Obenem opozarja vodstvo one čitatelje, ki mesece in mesece ne vrnejo knjig, da se iztirjajo sodnim potom take knjige. Da se ognejo tem neprijetnostim, naj knjige vrnejo-!
— Razglednice družbe sv. Cirila In Metoda za Božič, oziroma novo leto ne izidejo radi tiskarskega gibanja. Rodoljubni krogi naj se zadovo-le z razglednicami, s katerimi družba razpolaga in naj uporabijo to priliko, da se izprazni stara zaloga.
— Družbi sv. Cirila in Metoda je izročila nekdanja Urbančkova družba na Ježici 121 K 13 vin. Bla-gopokojna gospa Franja Velkavrh je volila družbi 400 K, rajni g. Jak. Pukl 200 K. Gdč. Cika Konšek na Trojanah je nabrala veselo adventno nedeljo ob predstavi kinematografa 1 krono 60 vin. Kegljaški poletni večeri v Sevnici so vrgli čistih 75 K 62 vin., vsoto je nakazala družbi podružnica v Sevnici. G. dr. Janko Sernec v Celju je poslal 10 K mesto venca na krsto pok. g. lekarnarja J. Močnika v Kamniku. Pri kvartanju v gostilni Muha, Lokev na Krasu, se je nabralo za družbo 2 K.
— Sliko Marije Cerar, reete Jožeta Cerar, prinese v prihodnji številki »Slov. Ilustrovani Tednik«.
— »Slednjič sama« se ponavlja Je še danes in jutri v kinematografu »Idealu«. Dobri dovtipi nas razveseljujejo. Odhod, vožnja po železnici, dohod v hotel, in »slednjič sama« v zelenem vozu, so zbirka krasnih dovtipov. Hanni Weissa stori vse, da napravi to potovanje kolikor možno veselo. Slika je res zabavna, tako da obžalujemo, prehitri konec. Lepi salonski ples »Tango« vzbuja občno občudovanje in zanimanje. Na Sveti večer ostane kinematograf zatvor-Jen. Na božične praznike izvanreden spored z dramo »Poljub ciganke« v dveh delih.
Grozna rodbinska tra gedija v poljskih ple-menitaških krogih.
Na svojem dvorcu Dokotnimocze da pruskem Poljskem živi poljski državni poslanec grof Mielczynski. Imenovani grof Je živel skupno s tvojo ženo, ki je bila po rodu gro fica Potočka. Grofica Mie!czynska |e bila stara 38 let in vse se le čudilo njeni lepoti skratka, bila je najlepša fena poljske aristokracije. Z grofom Mielczynskim sta se pred leti ločila, nato pa sta se zopet poravnala in tta živela skoro eno leto skupaj. Mogoče bi živela 5e dalje skupal. da dl prišlo vmes nekaj usodnega, kar je namah pokončalo srečo aristokra-Učne dvojice.
Lepa grofica In njen ljubimec.
Kaj bi bilo na svetu, če ne bi Intela lepa omožena ženska, posebno pa še ženska iz takoimenovanih vi-tokih krogov svojega ljubimca. Kdo bi potem varal moža? Sedaj je ie tako na svetu, da je tak »domač prijatelj« skoro neobhodno potreben za zakonsko zvestobo. Če pa pelje ta pot do sreče. Je drugo vprašanje. Bal čitamo skoro vsak dan o revol-yerju. s katerim je mož maščeval kleparstvo svoie že™' v-; ‘ ~ *e kakor hoče. lepa grofica Mleiczvti-fcka Je imela lepega »domačega prijatelja« v nečaku svojega moža. Fant |e ItH star 24 let in se le imenoval grof Alfred Mielczynskl.
Mož lepe grofice le ljubosumen
Orof Mielczvnski. to ie mož lepe grofice, pa ie imel oči. da le gledal, in ušesa, da je slišat. Kmalu je spoznal, da je njegova žena z nie-govlm nečakom prijazna in to v superlativu ali v presežni stopnli. Seveda. naravnost |u ni dobil nikier skupaj. ampak pri raznih gostijah le ppazoval tajne, zaliuhliene posrlede »vole žene. ki so se križali z zaljubljenimi pogledi njegovega aceaua. Orof pa ie bil vkljub temu hladen in pl rekel ničesar. On je samo čakal. Bvoji ženi ni omenil niti z besedico o njenem ljubimskem razmerju z mladim grofom Alfredom.
Rendezvous.
Dan 19. decembra t. 1. je bil za lepo grofico Mie!czynsko in za nečaka starega grofa jako pomenljiv. {To se pravi, pomenljiv tako, kakor je pomenljiv dan sestanka dveh ljubečih se duš. Razume se. da ni smel biti ta sestanek v gradu starega
grofa, pa tudi ne v stanovanju mladega grofa v gradu Bt ndlovo. ki je )il njegova last. Taka stvar je precej kočljiva in ljudje bi nesli takoj novico o gorki postelji staremu grofu na ušesa. Treba je bilo iti kam da-eč. da bosta sama. Na primer na 3oznanjsko. Dobro. In lepa grofica in njen ljubimec sta šla na Poznanjsko. Ce sta se tam samo gledala — o tem ni nobenih poročil.
Usodna noč.
Ko sta se lepa grofica in mladi lepi grof na Poznanjskem dovolj na-Ijubimkaia, se jima je zazdelo, da je prišel čas odhoda, sicer bi stari grof lahko kaj sumil, kar bi pa imelo slabe posledice. In vrnila sta se v dvorec Dokomirnocze. Le prehitro jima je potekala pot. Kaj sta si še vse imela povedati! Niti enemu izmed njiju ni prišlo na misel, da bi bila ta noč — okrog dveh po polnoči je bilo — za oba usodna. — Orad ie skoro že tu. Sedaj se je začelo premišljevanje. Mladi grof se kar ni mogel ločiti od lepe grofice in lepa grofica se tudi ni hotela posloviti od svojega ljubimca kar tako.
Kaj pripoveduje spalnica lepe grofice.
Srečo pa sta imela ta lepa gospa in ta mladi grof. Ko sta prišla pred grad, sta slišala žvenket čaš, petje in hrupne pogovore. Stari grof je priredil gostijo in drugi dan nato bi se moral vršiti velik lov. Zato je grof zbral vse svoje prijatelje in jih je gostil. — Ko je zaljubljena dvojica pred gradom vse to videla in slišala, se ni dolgo obotavljala in jo je zavila v spalnico lepe gospe grofice. Spalnica je bila za ta srečni par kakor nalašč ustvarjena. Posebno pa se je odlikovala krasna postelja. Mlademu grofu kakor tudi lepi grofici je to noč silno ugajala. Spalnica pa ne bo nič pripovedovala.
Stari grof prisluškuje.
Ura je bila že okrog treh po polnoči, ko se je staremu grofu v veseli družbi nenadoma zazdelo, da v njegovem gradu ni vse v redu. Človeku pridejo večkrat med hrupnim veseljem težke skrbi v glavo. Če pomislimo. da je bil stari grof ljubosumen na svojo ženo in na svojega nečaka in če preudarimo, da zadnjih dveh ni bilo pri gostiji, potem ne smemo staremu grofu zameriti, da so bile njegove misli v spalnici njegove lepe žene. Neopazno se ie dvignil izza mize in je krenil proti grofičini spalnici. Tam je obstal. Iz spalnice se je slišal šum, pritajene besede, vzdihi, škripanje. Stari grof si le z levico obrisal potno čelo, z desnico je segel v žep po browniug in ie s krepkim korakom vstopil v spalnico svoje žene.
Brownlng govori. — Dva strela. — Grofica In njen ljubimec mrtva.
Stari grof stoji sredi sobe z browningom v roki. Njegov srepi pogled je uprt na posteljo nezveste žene in njenega zapeljivca. Oba se še v smrtnem strahu tesno držita v objemu. Orof Mielczvnski dene levo roko stisnjeno na hrbet, leva noga se pomakne za spoznanje pred desno, grof pomeri prvič, pomeri drugič —-roka s samokresom, iz katerega se še vali dim. omahne. Bela, nežna postelja lepe grofice se zaplavi s potoki krvi. Grofica Mie1czynska in grof Alfred Mielczvnski sta mrtva. Stari grof se ie maščeval.
Se isti dan se le grof Mielczvnski sam javil sodišču.
nla. da se izvrši napad na glavno mesto Meksiko. Predsednik Huerta bo obešen: člani vlade pa po vojnem pravu ustreljeni.
Meksiko, 21. decembra. Uporniki so napadli mesto Tombico.
SRBSKO-TURŠKA MIROVNA POGODBA PODPISANA.
Carigrad, 21. decembra. Srbsko-turška mirovna pogodba je bila danes opoldne podpisana. Od srbske strani je podpisal Pavlovčič, od turške veliki vezir.
NA SRBSKO-ALBANSKI MEJI.
Belgrad, 21. decembra. Na srb-sko-albanski meji divjajo že dva dni krvavi boji ined srbskimi posadkami in albanskimi tolovaji, ki so v celih četah pridrvili na srbsko ozemlje pri Dlbrl. Gromenje pušk se sliši do Dibre.
Vojni minister Je odredil ojače-nje obmejnih posadk, da se prepreči prehod Albancev.
BOLGARSKI AGRARCI V OPOZICIJI.
Sofija, 21. decembra. Kongres bolgarske agrarne stranke je sklenil, da poslanci ostanejo v opoziciji in da zavrnejo vse vladne predloge za vstop v vladno stranko. Niso pa proti koalicijskemu kabinetu, v katerem bi bile vse stranke zastopane.
ZAMENA VJETNIKOV.
Belgrad, 21. decembra. (Izv.) Na postaji Sukovo ob srbsko-bol-garski mejil se je izvršila zamena poslednjih srbskih in bolgarskih vjetnl-kov. V Sofiji je ostalo samo še osem srbskih volakov, ki ležijo težko bolni v bolnici.
SRBSKI DIPLOMATIČNI ZASTOPNIKI V ALBANIJI.
Belgrad. 21. decembra. (Izv.) Te dni sta nastopila svoja mesta Panita Gavrilovič kot konzul v Va- 1 Ioni in Jevrem Simič kot konzul v Draču.
O ATENTATU PRI DEMIR-KAPIJI.
Belgrad. 21. decembra. (Izv.) Iz novih poročil se vidi, da ie bil atentat, izvršen na železniški most pri Demir-Kapiji, namenjen osebnemu vlaku, ki ie vozil proti Solunu. Srečno naključje je pa hotelo, da le začutil strojevodja osebnega vlaka tako veliko utrujenost, da ni mogel voziti dalje, temveč ie na postaji pred mostom zahteval, da ga zamenja drugi strojevodja. Predno so mu mogli najti namestnika, je pa eksplodirala ena bomba tia mostu. Da le vlak prišel na most, bi gotovo eksplodirale še preostale tri bombe in most bi bil popolnoma razrušen, tako je bil pa samo neznatno poškodovan in žrtev ni bilo, kar bi se gotovo zgodilo. da je prišel osebni vlak tta most.
NOVA UREDITEV SRBSKE ARMADE.
Belgrad. 21. decembra. (Izv.) Posebna vojaška komisija, ki H predseduje general Bojovič, Izdeluje načrt o novi organizaciji armade. Po tem načrtu bo Imela Srbija v mirnem času 12 pehotnih in 2 konjeniški diviziji: temu primerno se pa pomnožijo tudi topnlčarskl polki.
Lepa namizna
jabolka,
Do sedai je imela Srbija v mirnem času samo pet pehotnih in eno konjeniško divizijo in bo njena vojna moč po novi organizaciji več kot podvojena; v vojnem času bo postavila Srbija na bojišče lahko blizu pol mi-Ijona vojakov.
SRBIJA IN DRUGE BALKANSKE DRŽAVE.
Belgrad, 21. decembra. (Izv.) V finančnem ministrstvu se Izdeluje načrt za nove trgovinske pogodbe z balkanskimi državami. Načrt se izdeluje na taki podlagi, da omogočuje tudi eventualne carinske unije.
KRATKE VESTI IZ SRBIJE.
Belgrad. 21. Ker se prodajajo
decembra. (Izv.) sedaj monopolski
izdelki tudi v novih krajih, so silno poskočili dohodki .od njih Monopol-ska uprava upa, da bodo izkazali prihodnje leto dohodki od moriopolskih izdelkov okolo 25 mlljonov dinarjev čistega dobička.
Po poročilih davčnih uradov je vplačevanje davkov letos povoljno. Z novim letom se začnejo pobirati davki tudi v novih krajih.
Iz Pariza je dospel železniški inženir dr. Soune, ki potuje v nove kraje, kjer se pridruži komisiji, ki na samem terenu pregleduje trase novih železniških prog.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«,!
Najnovejša telefonska in brzojavna
poroči a.
BAN SKERLECZ NA DUNAJU.
Dunal, 21. decembra. Ban Sker-lecz le bil sprelet v Schbnbrunu pri cesarju v avdijencl, da mu poroča o pripravah za predstoječe sklicanje sabora.
AVSTRIJSKA POLITIKA VSLED ŠKANDALNIH AFER.
Dunaj, 21. decembra. Kakor se ! sliši, bo jutri v seji poljskega kluba j podan predlog, da se Izključi Iz Poljskega kluba minister Zaleski in Dlugosz. (Sedanji pollskl minister Dlugosz je bil cirkuški atlet v Par-dublcah.)
IZNAJDLJIVOST.
Praga. 21. decembra. Jutri ne Izidejo češki kapitalistični listi. »Na rodni Listv« so izšli nu stroj pisani In potom foto - clnkografije razmnoženi.
IZ MEKSIKE.
London. 21. decembra. Iz Mek sike se poroča: General ^abata je izdal manifest, v katerem se nazna-
U
„musancarie
cena 100 kg K 24*— razpošilja od 50 kg naprej, večja množina po dogovoru,
Elizabeta Šubic, Škofja Loka.
&
L. MIKUSCH
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo vettko irber
dežnikov in solnfolfrov.
Popravila se Izvršujejo točno in solidno.
Potrti globoke žalostt naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš presrčno ljubljeni sin, oziroma brat, svak in stric, gospod
IVAN FRANZL
delovodja
dne 20. decembra 1913 ob 6. uri zvečer, po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 24. letu, biago v Gospodu zaspat.
Pogreb predragega rajnkega bode v ponedeljek, dne 22. t. m. ob 3. url popoldne iz hiše- žalosti Privoz št. 10 na pokopališče k sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
V Ljubljani, dne 20. decembra 1913.
Žalujoča rodbina FRANZL
■k&saszL.
Najcenejši nakup vsakovrst. čevljev je v zalogi lastne to VitlTie
na Ilre}>u štev. 20 (€)*>j*ov» hiš«),
Priležno in najnovetjie forme 1	—	— Garantirana kakovosti
Madl peznr ttrzij«	vse v moji zalogi
se ii&h»)itjoee blago, kakor
kicbvke, čepice, potrebščine v.— za modistinje -----------------------
po zr.ižan.1 ceaml
MINKA HORVAT, modistinja,
Ljubljana, Stari trg Štev. 21.
H
Dober cen premog vseh vrst
prodaja
Fran Uher, špediter
Ljubljana, Šelenburgova ulica 4.
Koks. |
Telefon. 266.
r
Briketi.
■\ a 1
Največja božična occasion prodaja
v f ng esktnt skijdisču oblek v Ljubljani
Cez 20.000 kosov konfekcijo za dame, gospode, deklice in dečke in sicer za dame raglane in vrhne jopice iz angleškega modnega blaga, Sili Pelucha in krzna; nadalje kostume v najelegantnejših fasonah, gledališčne in spalne plašče, colliers in mufe. Za gospode zimske, navadne in športne obleke, raglane, suknene hlače, moderne gllets. Ker se mora večji del tega blaga razprodati, dobijo cenjeni odjemalci blago po vsaki ceni in vsak n a j porabi to redko priliko, katera traja 1© do novega leta.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6.
Telephon 132.	J
Podpisana tvrdka je sklenila pri svoji letošnji
božični prodaji od 17. decembra t. 1
cenjenega odjemalca s posebno ponudbo iznenaditi, po kateri se bodo vsi predmeti vseh vrst, izvzemši specialne izdelke ovratnikov, manšetov in habigovih klobukov, kojih prodajni pogoji so pogodbeno določeni, prodajali po izredno znižanih cenah. Predno se odločite, prepričate se lahko o reelnosti ponudenega ne da hi vas silili k nakupu.
Prešernova ulica
yEL| Ust. 1830. Ljubljana
Je svetovno znano vsled odlične kakovosti vilic nedosežno nizki ceni.
======== Največje podjetje te vrste v monarhiji.  .  -
Tovarniška zaloga čevlfev znamka A. F. C. 6.
: A. Seljak. -----------------
Prodajalna v LjubljaniSlril,rtevil ”llca čtcv-9-
Ilustrirani c« niki fraako in
20J)00 parov tedensko.
1200 delavcev In nastavljencev.
180 lastnih trgovin
božična in novoletna darila
priporočamo ml tvrdko
Lfubli&na, Mestni trg 25.
Nizke cene, solidno blacjo in dobra postrežba,
protokolirana tovarna ur v La Chaux de Fonds, Švica.
Glavno zastopstvo tovarne ur
w d,	..ZENITU6*
Lastna
Prve delavnica
v LjubljiRui za popravila
vseh vrst čevljev
Hitra in trpežna izvršitev po nizki ceri Prešernova ul. 9 na dvorišču.
Pridna slovenska delilo
se išče, katera bi želela takoj v Belgrad odpotovati v službo k trem osebam. — Zahteva se, da je dotična zdrava in pridna, da štiri 6obe čisto drži, kakor pri kuhanju pomaga in spremljeno gorivo preskrbi. — Počelna plača je 20 kron mesečno, in ako dotična vsaj jedno leto v službi ostane se poviša plača in potni stroški povrnejo. — Delo ni težko in se bode dotična počutila kakor doma, ker se v hiši srbsko in slovensko govori. Ponudbe naj 6e takoj odpošljejo na naslov: Gospa LIZFTA ROSMAN v Belgrad, Kara-Gjor-gjeva ul. 95, L in se bode le oni odgovorilo, katera bode sprejeta.
Prednost imajo one, ki bi hotele takoj, še pred božičnim praznikom odpotovati in se opomni, da mora imeti potni listi
»BALKAN«
Trgovska, spedicijska in komisijska del. družba
Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta 33 — Telefon št. 100. (Centrala: TTKST)
mednarodna spedieija, špedicije in zacarinanje vsake vrele, prevažanje blaga, skladišča, kleti. Prosta skladišča za redni užitnini podvrženo blago. Najmodernejše opremljeno podjetje za selilve in preTHiHiije	v	mestu	in	na vse strani z, patentiranimi pohištve-
nimi vozmi. Shranjevanje pohištva in blaga v suhih posebnih skladiščih. Omotacije itd.
Spedicijski urad, generalni zastop in prodaja voznih listov: ,,I)n IliiHtle" delniške
Earobrodne družbe v Trstu, brzovozne proge Trsi-Benctke in obratno ter Trat-Ancona paro-rodne družbe D. Tripcovili & Co, Trst Avstrijskega I.lojrda Cunard-Line za 1. in U. razred. Naročila sprejema tudi blagovni oddelek »Jadranska banke*.
Zmerne cene.	Točna. p©«tx©žTc>a,.