v mm o - JARCU Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudi ..^ «____f ~ nuifo mesto Lastnik In Izdajatefj: Okrajni odbor SZDL Novo mesto. — Izhaja vsak četrtek. Posamezna številka 10 din. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120din; plačljiva je vnaprej. Za Inozemstvo 900dln.ozir.3 ameriške dolarje, —Tek. račun pri Komunalni banki v Novem mestu, št. 60-KB-16-2-24 fitev. 14 (368) Leto VIII. NOVO MESTO, 4. APRILA 1957 Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošnik. Naslov uredništva In uprave: Novomerto, Cesta komandanta Staneta 30. Pošt. pred. Novo mesto 33 Telefon uredništva tn uprave: št. 127. Rokopisov ne vračamo. Tiska Casopisne-založniško podjetje »Slov. poročevalec« v Ljubljani. Za tisk odgovarja F. ^level OBA ZBORA OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA NOVO MESTO STA SPREJELA DRUŽBENI PLAN IN PRORAČUN ZA LETO 1957 Občina - osnova družbenega upravljanja Družbeni proizvod v novomeškem okraju se bo letos povečal za 13 odstotkov, narodni dohodek pa za 14 odstotkov — Lani smo dosegli v družbenem proizvodu na 1 prebivalca šele 36,5 odst. republiškega povprečja LRS, v narodnem dohodku pa komaj 35,8 odst. slovenskega republiškega povprečja. Zato so namenjene vse sile okraja nadaljnjemu odpravljanju nerazvitosti — Okrajni proračun: 378,982.000 din, občinski proračuni: 564,348.000 din — Okrajni skladi: za investicije 119,370.000 din, za pospeševanje kmetijstva 21,125.000 din, za ceste 18,400.000, gozdni sklad 241,297.000 din in gasilski sklad 7,860.000 din — Občinski skladi: za investicije 53,755.000 din, za gradnjo stanovanj 163,930.000 din, za ceste 8,800.000 din — Zadruge bodo razpolagale s 57 milijoni din, ki bodo v investicijskih skladih in skladih za samostojno razpolaganje, podjetja pa bodo imela v podobnih dveh skladih nekaj nad 37 milijonov din — Okraj bo letos razpolagal z milijardo in 644 milijoni V petek, 29. marca sta sc zbrala oba zbora okrajnega ljudskega odbora Novo me*to k važni seji. Ob navzočnosti nekaterih zveznih in republiških ljudskih poslancev, predstavnikov večjih kolektivov in dijakov zadnjega letnika učiteljišča in 8. razreda novomeške gimnazije sta sprejela družbeni plan in proračun okraia za 1957, potem ko sta o predlogih temeljito razpravljala in upoštevala tudi nekatere manjše spremembe. Skupno sejo OLO je vodil predsednik Frane Pirkovič, ločeni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev pa predsednika obeh zborov Janez £unič in Riko Cigo j. Pred zaključkom sta zbora potrdila tudi več odlokov OLO in predlogov raznih odborniških komisij. Predsednik OLO Franc Pirkovič je na seji najprej obrazložil nekaj osnovnih stališč o predloženem družbenem planu in proračunu, ki sta v skladu z načeli zveznega družbenega plana za 1957. Omenil je ugodne pogoje, ki nam omogočajo prehod na povećanje proizvodnje, kakor tudi smer investicijske dejavnosti, ki je namenjena predvsem dvigu življenjske ravni, kaže pa se v povečani komunalni in stanovanjski graditvi. V kmetijstvu, ki ima v okraju izreden pomen, bodo investicije dodeljene izrecno za dvig proizvodnje. Proračunska načela so znana: kar najbolj znižati administrativne izdatke, da bi imeli več sredstev za materialni del proračunov, krepiti občinske proračune in trdneje zagotoviti dotok sredstev za proračune občin. Občinam čim več materialnih sredstev, da bodo kos svojim nalogam »Letos bomo namenili veliko več sredstev kakor lani občinam«, je nadaljeval tovariš Pirfeovič in med drugim navedel, da so n. pr. lani znašali izdatku za komunalne zadeve, vodovede in obnovo šol v okra-ju le 15 milijonov in 780-000 dinarjev. Od tega je "odpadlo na občine komaj 700.000 dinarjev, medtem ko bo letos vseh negospodarskih investicij v okraju 91 milijonov in 670.000 dinarjev, od te vsote pa odpade na občine 68,970.000 dinarjev. Sem je treba prišteti še 22 nv-lijonov dinarjev vodnega sklada. Medtem ko je lani odpadlo na proračun OLO 42,7 odstotkov, rta ObLO pa 57,3 odstotkov bo letos to sorazmerje 41 :59 odstotkov, če pa upoštevamo tudi vodni sklad in negospodarske investicije, ki jih bodo izvajale občine, dobimo cei 6 razmerje 38,4:61,6 od-ttotfcov v korist občin, kar je vsekaikor znaten napredek za nadaljnje utrjevanje komunalnega sistema. Plane naj bi sestavljali od občin navzgor Med drugim je .tovariš predsednik v uvodu pristavil, da naj bi Čimprej prešli k takemu sestavljanju družbenih planov, kjer bi bilo izhodišče v občini, ki je zdaj pri sprejemanju planov in proračunov zadnja in dobi — kot okraj — samo odrejeno višino sredstev. Potrebe so seveda veliko večje kot jih lahko zdaj v;'kladimo z družbenim planom in proračunom in jih tudi s tem. kar »Tudi pri občinskih ljudskih odborih naj bi imeli zbore proizvajalcev, ki bi se posebno posvetili vprašanjem družbenega upravljanja!« j« med ostalim dejal na seji predsednik OLO Franc Pirkovič. bodo letos občine dobile več ko v prejšnjih letih, seveda nikakor ne bo moč pokriti. »Občina naj bi rasla kot osnovni temelj našega gospodarskega, političnega, socialnega, kultumoprosvetnega in vsega ostalega življenja, medtem ko bo okraj zmanjševal svojo vlogo, se čim manj vtikal v neposredno delo občin in obdržal predvsem inšpekeij1-sike naloge«, je podčrtal tovariš predsednik. Pristavil je, da bodo letos občine dobile za negospodarske investicije skoraj 69 milijonov dinarjev za najrazličnejša dela. »Če bo dovolj družbene kontrole, se nam bodo številna javna dela kmalu bogato obrestovala, o čemer govore, nekateri dobri primeri Iz lanskega leta, vendar pa bodo tu potrebni napori nas vseh: od vsakega občinskega • ljudskega odbornika, sleherneera ObLO In njosrovih svetov, množičnih organizacij In zadrug je odvisno, kako bomo ta srodstva uporabili. Čeprav bo nosilec kredita oziroma pomoči občin- Varujmo gozdove pred požari! Zaradi suhega in vetrovnega vremena so večji ali manjši gozdni! požari Čedalje pogostejši. Navadno nastanejo zaradi nepremišljenega in neodgovornega netenja ognja v gozdu ali v bližini focdov. Mnogokrat nastanejo gozdni požari zaradi požiganja starin in meja s suho travo, od koder se ogenj hitro razširi po suhi travi, listju in mahu do gozda. V marsikakšnem primeru so ogrožene tudi hiše ob gozdovih in cela naselja. Požari v gozdovih nastajajo tudi zaradi otrok, kakor so seveda dostikrat tudi odrasli nepremišljeno igrajo z ognjem ali z njim nepravilno postopajo. Otroci zažigajo travo, odrasli pa odmetavajo cigaretne ogorke, ki ob najmanjšem vetru povzroče hude požare. Vsak državljan mora vedeti, da Je vsako prižiganje ognja v gozdu ali v njegovi bližini po »akonu prepovedano. Vsak, ki nastanek gozdnega požara opazi, *a ga mora takoj pogasiti. Ce tega ne zmore sam, pa Je njegova dolžnost, da takoj ohvesti najbližje ljudi, gasilce, ljudsko milico in druge, da ogenj pogasijo, /a škodo, ki nastane vsled nepremišljenega netenja ognja, odgovarja seveda povzročitelj požara. Starši, učitelji, vzgojitelji — poučite otroke, da ne bodo v gozdovih in v njihovi bližini prižigali nobenih ognjev! Odrasli!, bodite skrajno previdni n ukrenite vse. da ne bo prišlo do gozdnih požarov, ki nam uničujejo đTag***" no ljudsko premoženje? Uprava za gozdarstvo pri OLO Novo mesto ski ljudski odbor, bo treba za vsako javno delo sestaviti skupnost državljanov, ki bodo skrbeli za dober in hiter potek del, po končanih gradnjah pa bodo zgrajene objekte tudi prevzeli, izkoriščali in vzdrževali. Nobenih sredstev pa ne bomo dali tja, kjer krajevni odbor ni ustanovljen in kjer ne bo skupnosti interesentov za tako javno delo«, je še opozoril predsednik Pirkovič in posebej poudaril, da je treba vsem krajevnim odborom zagotoviti osnovna sredstva za njihovo delo. Vse je pa odvisno od dobrega gospodarjenja Družbeni plan okraja, ki predvideva letos v okraju dvig družbenega proizvoda za 13 odstokov, dvig narodnega dohodka pa za 14 odstotkov, nalaga seveda vsem področjem tudi odgovorne »aloge. Ce ne bo dobrega gospodarjenja v podjietjih, kolektivilh, na obči- nah, v zadrugah in drugje, bo konec leta položaj slab. Prva dva meseca 9kažeta primeren napredek, vendar je proizvodnja še pod tem, kar predvideva plan. Pomoč pri delavskem in družbenem upravljanju bo torej zelo potrebna, zato bi kazalo postaviti zbore proizvajalcev tudi pri občinskih ljudskih odborih. Posvetili naj bi se predvsem številnim vprašanjem družbenega upravljanja. Predsednik OLO je ob koncu svetoval, naj bi občine s sestavljanjem svojih družbenih planov in proračunov počakale, da bodo v republiki in okraju sprejeti popravki družbenih planov, ki jih prinaša nova delitev dobička gospodarskih organizacij. Na ločenih ae}»h sta zbora nato obravnavala posamPins poglavja družbenega plan !n proračuna. Okrajni zbor se Je strinjal s predloženo razdelitvijo dohodkov, predstavnika občin Semič in Ko-stanjevica-PodnočJe p« sta menila, da j« njunim občinam dode- PRIPRAVA PETLETNEGA PLANA V zveznem zavodu za planiranje je bil s široko organiziranim delom in sodelovanjem raznih organov izdelan dokumentiran pregled dosedanjega gibanja na vseh področjih našega gospodarstva in življenja. Namenjen je izdelavi novega petletnega plana, ki predvideva nadaljnji razvoj našega gospodarstva v obdobju 1957-1961. Letošnje leto bo torej že se- Proslave Svetovnega dneva zdravja Prihodnji teden bodo v Taz-nih krajih predavanja zdravnikov in strokovnjakov higienske službe, prosvetnih delavcev in drugih, na katerih bodo govorili o vprašanjih prehrane. Okrajni svet za zdravstvo je skupno z odborom Rdečega križa poslal organizacijam potrebna navodila z gradivom. Posebno skrb nai bi posvetili občinski ljudski odbori siku pno s prosvetnimi in zdravstvenimi delavci Šolskim mlečnim kuhinjam. stavni del tega bodočega razvoja. Novi p>.\ bo dal predvsem smernice za to« našega gospodarstva. Organom delavskega samoupravljanja in družbenega upravljanja bo dal vse potrebne osnove za nadaljnje pobude in razvoj vseh področiij našega življenja. Računajo, da bo novi plan še letos predložen zvezni ljudski skupščini IJenih premalo sredstev in ne bodo mogle sestaviti proračunov. Tov. SkrbinŠek Je predlagal večjo dodelitev sredstev za nabavo učil črnomaljski gimnaziji (dodeljenih še 100.000 din), nekateri pa so razpravljali o sredstvih za elektrifikacijo. Pojasnjeno Je bilo, da bo za ta dela na razpolago letos pribl. 18 milijonov din; poleg 3 milijonov din iz proračuna bodo sla v te namene vrnjena sredstva iz posojila za Vuhred. Tov. Mar-kovlč iz Straže-Toplic Je omenil, da bi se morali poglobiti v vprašanje, kako znižati stroške za okrajno občinsko administracijo, vsa sredstva pa še bolj usmeriti v gospodarstvo. Obširno je razpravljal o problemih iz kmetijstva podpredsednik OLO Viktor Zupančič. O velikem zanimanju ljudi za napredek proizvodnje v kmetijstvu je govoril Franc Medle, manjka pa raznih pripomočkov; predlagal je ustanovitev posebnega podjetja, ki bi oskrbovalo zadruge z gnojili, stroji itd. V zboru prolzvajalceT so razpravljali odborniki o Investicijah in rekonstrukcijah podjetij v okraju, o gradnji ceste skozi Te-menlško dolino in obnovi ceste Novo mesto — Smednik, o delu mlekarne v Novem mestu, o izgubah strojnih odsekov KZ ln njihovih previsokih obveznostih, o letošnjih gradnjah ln delno tudi o kmetijstvu. Prav o slednjem je bilo premalo govora, predvsem še o letošnjih kreditih za dvig kmečke proizvodnje. Podpredsednik OLO Nlko Beiopavlovlč je posebej opozoril na perece probleme obrti, ki je dobila tudi v osnutku plana prav malo prostora, nasploh pa se v okraju vsa povojna leta z njo prav mačehovsko postopa. Medtem ko smo uslužnoetno obrt *e nekako podpirali in razvijali, srno pa docela zanemarili proizvodno obrt. Vsa borba proti šus-marstvu je zato omelena le na trenutne posege in milo kaznovanje prestopkov, za razvoj obrti, zlasti še socialistične, pa oogre-Samo v okraju načrtne politike. Prejšnji teden sta oba doma Zvezne ljudske skupščine na skupni seji izvolila za novega predsednika Ljudske skupščine FLRJ ljudskega poslanca tovariša Petra Stamboliča, doslej predsednika Ljudske skupščine Srbije. Tovariš Pe>-tar Stambolič je član izvršnega komiteja Centralnega komiteja ZKJ. in član predsedstva SZDL Jugoslavije. Odlikovan je z redi Narodnega heroja, Narodne osvoboditve, Bratstva in enotnosti, Zaslug za narod in z Redom za hrabrost. Pred 7. aprilom — Svetovnim dnevom zdravja Kri za bllžnlegn HRANA IN ZDRAVJE Preteklo sredo so dali kri na novomeški transfuzijski postaji naslednji tovariši in tovari-šice: kmet Jože Vavtar, poslovodja Rudi Berger, upok. oficir Obrad Nenadič, upokojenka Ana Hočevar, uslužbenci OLO Novo mesto: Ignac Bukovec, inž. Miloš Hegediš, Slavko Kregar, Majda Vojsk, inž. Slobodan Rajič in Boža Pođrgajs, ter uslužbenci novomeške bolnišnice: Anton Križ, Boža Vovk, Milan Skubic, Tončka Mivc, Ana Kavčič in Berta Bezek. Vsako leto praznujemo 7. aprila Svetovni dan zdravja, obletnico dneva, ko je leta 1948 dobila veljavo Konstitucija Svetovne zdravstvene organizacije. Letos je za ta dan izbrano geslo: »Hrana in zdravje«. Menda ni treba posebej dokazovati, kako tesna je zveza med zdravjem, proizvodnjo hrane in splošno blaginjo. Nihče ne more biti zdrav, če nima zadostne in pravilne hrane. V tej preprosti resnici je zajeto pojasnilo za velik del Metlika dobi zdravstveni dom MetiMka Je brez koMčkaj primernih prostorov z« zdravstveni dom. Zdravstvena služba ima svoje prostore v zasebnih hišah in na različnih krajih, pa še ti So storagno slabj in neprirn&rni. Gradnja zdravstvenega doma je zato že več let v načrtu občinskega ljudskega odbora. Letos upajo, da bodo" načrt uresničili. Dobili so nekaj kredita, i katerimi bodo pričeli graditi pre potrebni »dravstvanj dom. Ideijnl načrt je izdelan, te drui pa bodo določi!'! tudii prostor, kjer bo zdravstveni dom stal. Takoj nato bodo pripravili podrobnejši načrt in pričeli graditi Ker pa z zbranimi sredstvi doma verjetno ne bo mogoče dograditi, se je občinski lijudski odbor obpntiil do prebivalcev za prispevek, bodisi z delom, vož- njami ln gradivom. Ker bo zdravstveni dom korlst'1 vsem prebivalcem Metlike in bližnje okolice, Je občanski ljudski odbor prepričan, da bo vsak pomagal po svoji zmožnosti, da bo dom res čimprej dograjen. Občinski ljudski odbor je tudi sklenil, da bo ime vsakega, ki bo kaj prispeval za gradnjo zdravsvenega doma, objavil v našem listu. S k o c j a n na Dolenjskem — več berite o napredku, uspehih ln načrtih Škocjanske kmetijske zadruge v podlistku na 2. strani današnje številke bede, ki tare človeštvo. Šibko zdravje slabi proizvodne sposobnosti, nizka proizvodnja prehranbenih sredstev prinaša nedohranjenosi, s tem pa hkrati še več bolezni in spet manjšo proizvodno zmogljivost. Zato posvečamo zdravi prehrani toliko skrbi, ljudska oblast pa znatna materialna sredstva, da bi imeli delovni ljudje zdravo in uravnovešeno prehrano. Ob Svetovnem dnevu zdravja naj bo zato naša pozornost namenjena zlasti izboljšanju hrane v zasebnih gospodinjstvih, mnoiični prehrani v internatih, menzah, bolnišnicah in gostinskih obratih Z znanjem, ki nam ga nudijo knjige, časopisi, tečaji, predavanja, gospodinjske učiteljice, splošno izobraievalne in strokovne šole. Rdeči kril in dr., lahko znatno izboljšamo vrednost hrane, ki jo vsak dan pripravljamo in uživamo. Mimo neposrednega pripravljanja zadostne in pravilne prehrane pa skrbfmo tudi za pravilno proizvodnjo in smotrno razdeljevanje \n ravnanje z živili. Z ureditvijo zelenjadnih vrtov, vkuhavanjem in konser-riranjem sočivja ter sadja, s pripravljanjem sadnih sokov in pod. lahko izdatno pripo-moremo. da bo naša prehrana pestrejša in boliša. Zlasti po-svetimo vso skrb večji porabi mleka v vsakdanji prehrani. Vse to pa seveda ni le stvar zdravstvenih organov. Vprašanje hrane in zdravja sega v področje poljedelstva, živino- Občnl zbor Ljudske tehnike Letna skupščina okrajnega odbora Ljudike tehnike Novo mesto je biLa 31. marca letos. Na njej so obravnavali dosedanje delo in bodoče naloge organizacije, podali najbolj zaslužnim članom plakete Cen-tralnega odbora in diplome republiškega odbora ter izvolili nov 25-članskl okrajni odbor. O delu in nalogah te organizacije bomo pisali prihodnjič. reje ln gospodinjstva, zadeva gostinske in živilske obrate, predelovalna podjetja, nujno pa terja tudi sodelovanje organov ljudske oblasti za neposredne ukrepe, ki naj izboljšajo stanje prehrane in dvignejo njeno raven. Posebno pozornost zahteva od vseh nas čimboljša ureditev in preskrba šolskih kuhinj. S poukom, predavanji, tečaji in pod. nenehno dvigajmo splošno zdravstvvnoprosvteno raven ljudstva, da bo znalo ce* niti pomen zdrave hrane, Ču-1 vanje živil pred kvarom, večja uporabo zelenjave in mleka* Naj nam ne bo žal naporov, da bi spoznalo vse naše ljudstvo, kakšno hrano naj uživa, da si bo ohranilo in okrepila zdravje ter zboljšalo življenje, n NAROČNIKOM DOLENJSKEGA LISTA! V tem in prihodnjem tedna bodo obiskali pismonoše vse tiste naročnike Dolenjskega lista, ki 8e niso poravnali naročnine za prvo polletje 1957. Prosimo, da jim naročniki takoj plačajo naročnino, ki je označena na izpolnjenih položnicah. Pripominjamo, da je naročnina plačljiva v naprej, brezplačno nezgodno zavarovanje pa velja le za tiste naše naročnike, ki imajo naročnino v redu poravnano. — Redkim zamudnikom, ki fo niso poravnali naročnine za lansko drugo polletje, smo pripisali tudi ta zaostanek. Naročnikom izven Slovenije smo opomine poslali na njihove naslove ln jih pravtako prosimo, da naročnino takoj nakažejo. UPRAVA USTA fiM!IIIIIIII!ll(lli!IIIHIIM VREME ZA CAS OD 5. DO 14. APRILA Nekoliko nestalno vreme, « kratkotrajnimi, deloma krajevnimi padavinami v dneh okoli 5-, med 8. In 9. aprilom ln zlasti proij sredini aprila. V času med 9. In 12 aprilom bo nastopil* nočna ohladitev s pozeho po-noči. _ (Napoved priredil V. M.f Stran 2 »DOLENJSKI EIST« Stev. 14 (368) V največjem dolenjskem cvetličnjaku "^SEL, Popotne beležke z obiska na Selu pri Radohovi vasi Pomlad prihaja v deželo: vsepovsod je že dosti ptičjega igo-Ifcnjja; vsaka reber je porume-nela od trobenftic in na lokah se belijo zvončki. Vsak dan bo prinesel še kako drugo cvetlico. Kdor pa hoče napasti oči ob pogledu na naj razi ičnerjse cvetlice, naj gre z menoj v največji cvetlični vrt naše Dolenjske, na Selo pri Radohovi vaai. D0 tega kraja nas pripelje iz Novega mesta lepa bela — stara »cesarska« cesta, v kratkem bo tekla tod še nova asfaltirana mednarodna prometna žila. Od 1. junija 1894 piha skozi te kraje tud| dolenjski »luka-matija«. Na križišču, lajer se odcepi cesta proti Selu, dobra dva kilometra oddaljenemu kraju, rečejo ljud'ja še danes na Pltjuski, menda zato, ker tu pljuskne stranska cesta, k', prihaja na staro cesarsko cesto iz Sela, Temeniške doline, Bogen-šperka in Litije. Ta je bila pomembna v tistih časih, ko je Litija spadala pod. novomeško upravno okrožje in sta bila Litija in Novo mesto povezana s konjsko postno zvezo. Selo pri Sentpavlu je danes veliko, lepo arondirano gospodarsko zemljišče. Nekdaj sta bila Selo in bližnji grad Grum-lovo, kjer je dolga desetletja živel in ustvarjal slikar Ferdo Vesel, v skupni lasti. Tedaj so gospodarili v tem kraju še lev* dalci in košate lipe bližnje Sto-rovčanove domačije, ki so stare več sto let, bi znale mnogo povedati, kako so dolenjski kmetje dvigali pesti proti trdosrč-c m girasčakom. Prvi lastniki teh zemljišč so bili Turjačani, grad Selo pa Je Bgradil v XVII. stoletju Ivam 2Jga Semenič. Pred pol stoletjem Je gospodaril na graščini Selo baron Rechbaoh. Zgovorni in vsevedni- očanec Tone Kovačifi —Sto-rovčan, živa zgodovina dogodkov iz v*e doline, še dobro pomni, kako so graščinski plačevali za delo vsem tistim, ki so nosili dolge »rnustace« po krajcar na dan več, kakor drugim. Na dolge brke Je bil udarjen graščak Rechibach, brat nekdanjega novomeškega okrajnega glavarja. Pa to so vse le drobni, davni spominki. Danes je v teh krajih drugače in graščina Selo je ljudska Imovina, ki jo upravlja, vodi in obdeluje 35 ljudi močan delovni kolektiv. Selo je zdaj v eestavu lj ubijan-ske Semenarne. Upravnika Ivana Bizjaka, očeta znanega partizana Smrekar-ja, ni bilo doma. Pred leti je bil Ivan Bizjak upravnik državnega posestva Ponoviče pri Litiji, zdaj pa posveča svojo bogato kmetijsko znanje semenarni na Selu. Čeprav ni bilo doma upravnika, so mi postregli z' vsemi potrebnimi podatki ostali člani, delovna mladina kolektiva; delovodja Lojze Stuhec, knjigovodkinja Marija Jermano-va, blagajn'čarka Ivanka Omahneva in drugi. Sploh moram pohvaliti vse te mlade ljudii Iz odgovorov sem spoznal, da z ljubeznijo spremljajo vse delo na posestvu, kar seveda ni čudno, mladi ljudje so pač radi v cvetličnem paradižu in ob tako prizadevnih ljudeh imajo na Selu prav lepe poslovne proizvodne pa tudi finančne uspehe. Posestvo Selo ima 50 ha obdelovalne zemlje, od tega 33 ha orne in 17 ha travnikov. Prav v zadnjem času so dobili še 60 ha gozdov. Glavn} namen posestva Selo je vzgoja cvetličnih semen. Strokovno skrbi za ta posel vrtnarka Albinca Hribarjeva. V zimskem času vzgajajo cvetlice v cvetličnjakih. Ta del vrtnarije ima stavbo z velikimi steklenimi stenami. Prostor ogrevajo s centralno kurjavo. Nepozabno pa je na vrtovih na Se!u spomladi, poleti in jeseni. Pogled na te živopisane grede ostane nepozaben. Barve se prelivajo v stotine odtenkov in vse nežno občutje, ki ga izvablja pogled na te živopisane preproge najrazličnejših cvetlic, zahteva vsekakor pesniškega peresa. Semenogojsk! obrat Selo goji enoletnice, trajnice In lončnice. Od enoletnic je največ vr-ben, salvij, petunij, matrikallj, enoletnih gomoljic, tulipanov, gladiol in drugih cvetlic. Najbolj znane pa so gajlardije, po-tonke in anemone. Trajnic pa je preveč, da bj jih vse našteli. Od lončnic goje ciklame, pri mule, gomoljaste begonlje, cinera-rije, afiparagus itd. Naštevanje vseh teh imen pa Je pusto in brezživljenjjsko pripovedovanje. Pogled na vse te številne cvetlice, ki rastejo na Selu je pa seveda drugo, saj so rastline živa bitja, vsaka zase je živa enota, pestra in živahna. Prav zato razumeš, da so ljudje vzdeli tistemu, ki zna lefpo zabavno govoriti, da zna tako besedovati, kakor bi — rožice sadil... »Kdo je odjemalec cvetlic in cvetličnega semena, kar ga pridelajo na Selu?« To je vprašanje tega aH onega bralca teh popotnih zapiskov. Po nekatere vrste cvetlic prihajajo na Selo okoličani, večino pa prevzame ljubljanska cen-rala »Semenarna«, ki z njimi oskrbuje domač; trg v Sloveniji pa tudi po vsej Jugoslaviji, Kolektiv dosega letno proizvodnjo v znesku okrog 16 milijonov dinarjev. Na Selu pridelujejo tudi semena za zelenjavo. Mnogi vrtič-kanji, ki bodo te dni sejali in sadili po svojih vrtovih, bodo morda uporabljali semena iz semenarne Selo. Tu pridelujejo semena dolgih kumar in f'žola-kifeljčarja, ki mu pravijo tudi krivček, zato ker je zakrivljen. Od špinačnih vrst goje matador Špinačo, od pese Pa rdečo egiptovsko, pa tudi berlinski peter-šiljček, kumino, črno redkev, čebuljček in dolenjsko strniščno repo in še mnoga druga. Seveda pridelujejo tudi semenski krompir in semensko žito, največ pšenice znamke U 1. ln [ječmena. Ker potrebujejo na posestvu precej gnoja, rede tu 42 glav živine sivorjave dolenjske montafonske pasme. Najboljša mlekarica daje letno 3800 litrov mleka, letno povprečje ostalih molznic pa dose°a že 2700 litrov. Na posestvu Selo uporabljajo mnoga agrotehnična sredstva. Storilnost dvigajo s stroji. Za čiščenje semen imajo posebne stroje. Ogled posestva in razgovor s člani kolektiva je vseka, kor poučen in zanimiv, ker spoznaš delo in življenje v največjem cvetličnjaku na Dolenj-' skem. Jož« Zupančič Meso se je podražilo na sejmišču pa so v ponedeljek prodali le petino prignane živine Ze prejšnji teden so v novomeških mesnicah podražili meso; goveje prodajajo zdaj cd 180 do 240 din za kg, teletino po 260 din, svinjino pa celo po 340 din, medtem ko je prej stala 280 dinarjev. Kdo bo po taki ceni že jedel svinjino, je vprašanje; potrošnja mesa se Preselitev iz Metlike v Vprađanj« preselitve okrajnega sodišča .iz Metlike v Črnomelj je odprto od jeseni 1955, ko i« republiška skupščina sprejela sklep o preselitvi. Glavni raz-log, da sklep dosedaj ni bil uoessičen, so .nediokomeana dela na stavbi Križatije v Črnomlju, kjer bo sodišče 'imelo svoje prostore Otu jdh je ime»k> tudi Pred preselitvijio v Metliko). Zakaj še ni prišlo do preselitve vprašujejo zlasti prebivalci v oddati j ene j ših vaseh črnomaljske občine, kot na Sinjem vrhu. Vinioi, Pretoki in v drugih vaseh, od koder imajo na sodišče v Metliko res zelo daleč. Zadevo so obravnavali skoraj n« vseh zborih volivcev ln množi-čraih sestankih Socialistične zveze Hn zahtevali, da te de končno uredi. Na zadnji eej[ odbonvlških komisij za pravna predpise in organizacijska vprašanja OLO Novo mesto na kateri so med drugim obravnavaH predlog družbenega načrta in proračune OLO za leto 1957, je odbor-mftk Janez Z uril č ponovno načel vrira?anje preselitve sodišča !z Metlike v Črnomelj. Na rte! sej! j« bilo sklenjeno, da se takoj imenuje komisija strokovnjakov, ki naj pregleda prostore v Črnomlju in izračuna, knliko bi bilo le potrebno, da hi bila stiavba preurejena po načrtih, Id so bili napravljeni že prej. Komisija se j« sestala že drugi sodišča Črnomelj dan ln poročala na seji OLO 29. marca. Iz tega poročila sledi, da bi bilo potrebno za najbolj nujna dela na stavbi letos okoli' 5 mildjonov din, ostalo pa še drugo leto, tako da bi bili prostori vseljivi 1, junija 1958. Odborniki so se strinjali, da je treba izvest! sklep ljudske skupščine, vprašanje je le denar za ureditev prostorov. Tovariš Zunič je predlagal, da bi zniiali nekatere postavke v proračunu in tako pridobljeno vsoto porabili za letošnja de^a na stavbi. Do sklepa o tem predlogu nI pri51o, ker bo verjetno OLO že na prihodnji seji razpravljal in sklepal o nekaterih spremembah družbenega načrta in se bo takrat pokazalo, če bo možno dobiti kaka sredstva tudi za dokončno ureditev Križatije v Črnomlju. Odborniki iz metliške* občine niso ugovarjali preselitvi, menili pa so, da je treba rešiti tudi vprašanje, metliškega sodišča, zlasti pa zemljiške knjige, ki je bila v Metliki .že ves čas. Menili so tudi. da bi morali biti sodišči v Metliki jn Črnomlju, kot sta že bit'i pred vojno. Pn tem še navajajo, da je ma primer prebivalcem iz predelov pod Gorjanci, kot iz Jugorja ln dirugih vasi, tudi zelo daleč v Črnomelj in so v tej smeri zjutraj brez prometnih zvez. razen vlaka Iz Metlike ali Semiča. bo prav verjetno zmanjšala. Čeprav je bil tudi v mesnicah vrvež, so ljudje kupovali predvsem goveje meso. Velik vrvež po novomeških ulicah in trgovinah je bil posledica težko pričakovanega dne za večino delavcev in uslužbencev — prvega v mesecu. Gospodinje so s polnimi cekarjl hitele s trga, ki Je bil tokrat kar dobro založen, »Tarnle ima neka žena jajca po 8 din«, sem slišala mimogrede in že odhitela v naznačeno smer. Vse sem vprašala po čem prodajajo jajca in povsod je bil odgovor »po 12«. Opazila sem, da so se ženske zlasti na nekem mestu kar nagnetle in šele končno mi je šinilo v glavo — 1. april. Prodajali so tudi orehe po 130 din »firkk, in jabolka po 45 din kilogram. Za krožnik salate so zahtevale 20 din, prav tako za špinačo. V trgovini »Sadje ln zelenjava« prodajajo lepo špinačo po 60 din kilogram, na trgu pa po 20 din krožnik! Namerijo zelo malo, tako da pride na trgu kupljena špinača po 100 do 120 din kilogram, to je še enkrat toli- ko kot v trgovini. Iz tega se vidi, kako smo novomeške gospodinje oškodovane samo zaradi stare navade, zaradi katere prodajajo kmetice na merice in ne na vago. Poleg običajnih pridelkov je bilo dobiti razna semena, pretiskano blago za ročna dela, ratzne pletenine, lončene izdelke in suho robo. VISOKE CENE GOVEDA — MALO KUPCU 1. aprila so prašičerejci pripeljali na sejmico 588 plemenskih prašičkov in 26 do 7 mesecev starih prašičev, prodali pa 549 repov. Manjši so veljali 3.500 do 5.500 din, večji pa od 5 do 10 tisočakov. — Govedi so pripeljali kmetje 238 glav, predaji pa le okrog 100. »Na čez« so cenili prodajalci vole od 60 do 85.000 din, krave od 30. do 60.000 din, junce in telice pa od 25. do 50.000 din. Po teži so bili voli od 115—130 din za kg, krave pa od 50—90 din. Cene so bile visoke, zato so kupci bolj ogledovali živino, kupčij je bilo pa malo. Sejma so se udeležili ljudje iz Bele krajine, okraja Kočevja in ljubljanske okolice. v Suhi krajini 30. marca zjutraj je nastal požar v skednju posestnika Mihe Glavana v Volčjih jaman pri Žužemberku. Ogenj se je hitro razširil na ostala gospodarska poslopja. Poleg skednja je zgorel še kozolec, konjski in Živinski hlev ter drvarnica. Zgorelo je tudi precej krme, slam-nreznica, mlatilnica, čistilnik, mlin, elektromotor, 4 vozovi Ln troje sani. En konj se je v dimu zadušil, drugega pa je ubil električni tok. Celotna škoda je cenjena nad 3 milijone din, zavarovan pa je bil Glavan le za 250.000 din. Ze naslednji dan, 31. marca je gorelo tudi na Gradencu pri Žužemberku. Zgorelo je gospodarsko poslopje posestnice /vane Vidmar. Škode je več kot pol milijona din, zavarena pa sploh ni bila! JAVNI DRAŽBA Na podlagi čl. 20 Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni Ust I.RS, St. 19-8S-S2), člena 10. o prometu z zemlllšči !n stavbami (Uradni list FLRJ. St. 26-2S0-54) in sklepa seje občinskega ljudskega odbora Sentjernel z dn« 31-S-19M razpisuje Občinski ljudski odbor Šentjernej. JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO ZAOF. VF.VCIANKE NA BREZOVICI Na lavni dražbi bo naprodaj žaga venoianka. Zaga stoji na stavbni parceli št. 196 vi. St. 136 k. o. Šentjernej, je vencianka na en list. urejena na električni pogon. K žagi spada tudi en cirkular in 30 m industrijskega tira na krll-sče z enim vagonetom. Tzklicna cena je lMi.000 din. Vsak ponudnik mora pred pri-četkom dražbe položiti pri računovodstvu občinskega ljudskega odbora Šentjernej v gotovini varščino v viftlnl 10% IzMicne cene. Vsak Interesent si lahko ogleda cenllni zapisnik žage ob uradnih dnevih na talnifitvu občinskega ljudskega odbora Šentjernej, žago samo pa na licu mesta v Dol. Brezovici pri Šentjerneju. Dražba bo v prostorih občinskega ljudskega odbora Sentjernel dne 4. maja 19&T. Ponudbe se sprejemajo pismeno. Dražba se ne vrst, če ni vsaj dveh ponudnikov. :5?nH*rnej. 23. S. 1967. Številka: 01-360-3 Tajnik občinskega ljudske«« odbora Evgen Pungerčtfi JUTRI OBČNI ZBOR GOSTINSKE ZBORNICE V dvorani sindikalnega doma bo jutri, v petek 5. aprila, redni letni občni zbor okrajne gostinske zbornice Novo mesto. Dnevni red obsega 12 točk. Pričetek bo ob 9.30 dopoldne. V TEM TEDNU NABIRAMO sledeča zdravilna zelišča: sledeča zdravilna zelišča: Cvet lapuha (250 din), dše-čs vijolice samo modre (1000 din), črnega trna (450 din). List regrata (100 din). Korenine gladeča (65 din), tiobentice (150 din), regrata (120 d-Jn), haba ta (40 di-n), repinci. (J30 din), sladke koreninice (120 dim), mala norica (45 din), bodeča nežvi (150 din). Rastlino plešca (60 dim), krvavega mlečka (100 din). Da bo manj vran in srak Dolenjski kmetje, posestniki! Okrajna lovska zveza vas vabi, da Ji pomagate uničevati pernate škodljivce — vrane, srake in šoje. Posebno vrane in srake delajo poljedelstvu škodo, saj je znano, da pozoblje vrana ob zorenju žitaric tudi 6 do 7 kg žita! Vinogradniki, ne pozabite, da se ob zorenju grozdja prav ta svojat zbira na gostije v vaših vinogradih. Vrane in srake pa uničujejo tudi gnezda plemenitih ptic pevk, ki jih spoštuje vsak kmet. Vsako gnezdo poljskih jerebic, prepelic in škrjančkov, ki ga odkrijejo vrane ali srake, je izgubljeno. Vodstvo okrajne lovske zveze želi uničevati pernate škodljivce z vašo pomočjo takole: Kmetje naj bi prinašali na spodaj objavljena zbirna središča kurja jajca, ki jih bodo lovski strokovnjaki zastrupljali in nato po željah kmetov polagali na določena mesta po poljih, v sveže razore, po posejanih njivah, v nizko žito ozimnic in drugam. Seveda se mora za vsako tako delo zbrati vsaj sto jajc, da se delo v nekem okolišu izplača. Ne pozabite, da uniči vsako zastrupljeno jajce najmanj eno vrano, srako ali šojo! Zbirna središča: za Šentjernej ln okolico pri Janku Reclju v Šentjerneju; za Novo mesto z okolico v pisarni Okrajne lovske zveze.cesta komandanta Staneta (Furlanova hiša), za Trebnje In okolico pri inž. Brovetu v Trebnjem, za mirensko dolino pri Bulcu na Mirni, za Suho krajino pri Karlu Plotu v Žužemberku, za Dolenjske Toplice z okolico pri Petru Henigmanu V Dol. Toplicah, za Stražo z okolico pri Urbanu Fabja-nu v Gor. Straži, za Metliko z okolico pri Cjrbcu v Metliki, za Črnomelj ln okolico pa pri Dragu Brusu v Črnomlju. Kmetje, gospodarji, sodelujte pri zatiranju pernatih škodljivcev, lovci vam bodo radi pomagali! Obračun in načrt KZ Skocjan Deset različnih odsekov ima splošna Kmetijska zadruga Skocjan za svojih 322 članov, od katerih se jih je vpiisalo lani in tudi plačalo delež 41. Živinorejski, poljedelsko-.se-menski, sadjarsko-vinogradniški, čebelarski, hranilno-kre-dilni in strojni odaek, pekarija, mesarija in gostilna ter tri trgovske poslovalnice za prodajo potrošnega blaga in odkup poljedelskih pridelkov, to je dejavnost te kmetijske zadruge. To pomeni, da zadruga zajema vse gospodarske panoge .wojega okoliša. Vse upravno delo te dejavnosti kmetijske zadruge opravlja 17 uslužbencev in trije vajenci. Presežen lanski načrt V načrtu za lani je zadruga predvidela da bo ustvarila prometa v v šini 83 milijonov 750 tisoč dinarjev Dosežen pa je bil v višini 100 milijonov 338 tisoč dinarjev, to je sko*-raij za 20 odstotkov presežen. Pri tem ima zadruga 2,60:;.530 dinarjev čistega dobička. Razen pfkarije in pospeševalnih odsekov so vsi drugi zadružni obrati zaključili poslovno leto z dobičkom. Pekarija Je imela ob koncu leta dobrih 43 tisoč dinarjev izgube, ki je nastala zaradi visoke cene drv za kurjavo in določenih cen kruha. Strojni odsek je imel lani izgube 97.902 dinarja, ker posamezni stroji niso d vol j izkoriščeni, odnosno so v obratu le malo časa (mlatil-nice, škropilnice in podobno), amortizacijo pa Je treba plačevati v*e leto. Sadjarski odsek je imel izgube 36-654 dinarjev, živinorejski pa 32.849 dinarjev. Izguba pri teh odsekih je razumljiva, ker je nj'ma vloga pospeševalno propagandnega značaja. Poslovanje odsekov Glavno delo živinorejskega odseka lani je bila skrb za vzrejo in odbiro plemenske sivine. Zadruga ima mlečnega kontrolorja, ki hkrati skrbi za odbiro rodovniških telet in ima tudi kontrolo nad vzrejo rodovniških svinj1 krško-polj-ske pasme. Pod molzno kontrolo je 38 krav, od tega 22 rodovniških in 16 popisnih. Lani je bilo izločenih 12 krav, ker niso dosegle predpisane molz-nositi. Povprečna molznost pri rodovniških kravan je bila lani 2.167 litrov (najvišja 3.555 litrov, najnižja 1.010 litrov) pri popisnih pa povprečje 1.869 litrov. (Najvišja 2.800 litrov, najnižja 1-257 litrov). Skupno s kmetijsko zadrugo Smarjeta je lani zadruga organizirala prvo živinorejsko razstavo plemenske govedi in prašičev. Po izjavi strokovnjakov je bila lani to najboljša živinorejska razstava v okraju. Razstavljalci so prejeli 10 diplom za govejo živino in 3 za prašiče, poleg tega pa je bilo razdedueno še 61 premij v skupnem znesku 59.500 dinarjev. Odsek je organiziral tudi pregled živine glede TBC. Živinorejski odsek .pa je orga-ziral .samopomoč članov zadruge za govejo sivino. Vsa živina, ki je zavarovana v okviru te samopoloči, je bila prej pregledana in ocenjena. Poljedelsko-semenski odsek Je bil ustanovljen leta 1955, da pomaga članom do dobrih semen in pri zatiranju raznih škodljivcev ter sploh pri uvajanju naprednega kmetovanja. Odsek je te naloge uspešno opravljal. Za potrebe članov je priskrbel 23 tisoč kilogramov semenskega krompirja »Merkur«. Prav tako je priskrbel 500 kilogramov pšenice in 600 kilogramov ovsa. Krompir sorte »•Merkur« je dal 20 tisoč kdlo-gratnov na hektar, to je dva in polkrat več kot domači, pšenica je pa dala pridelek 3.200 kilogramov na hektar. Ti uspehi so bili doseženi tudi s pravilnim gnojenjem, knr prav tako podpira odsek. Pri gnojilnih poizkusih so bili na sploš- no doseženi zelo lepi uspehi. Odsek je prav tako delal poizkuse s hiforidno koruzo. S sorto »trdi beljski zdrob« je bil hkrati z gnojilnim poizkusom dosežen pridelek 8 tisoč kilogramov koruze na hektar. Sadjarsko-vlnogradniški odsek je ugotovil, da imajo kmetovalci na območju zadruge 166 hekiharov vinogradov iin 99 hektarov sadovnjakov. Na celotnem področju je sadno drevje okuženo po ameriškem kapairju, v nižini bolj, v višjih področdih manj. Lani je bilo posekanih 170 sadnih dreves, očiščenih 14.550, poškropljenih pa 7.055. Za nakup škropiva je zadruga prispevala 19 tisoč dinarjev. Odsek je tudi nabavil 500 mladih drevesc, katere ©o dobili člani pO lastni ceni. Odsek razpolaga s štirimi prevoznimi sredstvi in štirimi prenosnimi sadnimi škropilnicami. Pri zatiranju sadnih škodljivcev ima odsek velike težave s posameznimi sadjarji, ki Še niso spoznali, da je čiščenje in škropljenje sadnega drevja koristno in nujno potrebno. Čebelarski odsek, ki je najmlajši pospeševalni odsek zadruge, je lani priskrbel za pitanje čebel 750 kilogramov sladkorja. Hkrati je napravil popis čebelnih panjev na območju zadruge. Po tem popisu (ob koncu 1955) je imelo 68 čebelarjev 681 panjev čebel. Od tega jih je prezimilo le 346 družin, kar pomen'., da je zima uničila 49 odstotkov čebelnih družin. Lansko poletje se je število spet povečalo na 523 družin. Ves,pridelek medu in voska so člani prrdajali preko zadruge. Odsek je tudi organiziral redne sestanke Čebelarjev za izmenjavo izkušenj ter dva tečaja za čehelaroke bolezenske izvedeicc. Ilranilno-kreditnl odsek ima 165 vlog v skupnem znesku 242.348 dinarjev, dal Je pet posojil v znesku 95.015 dinarjev, ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Izgnanec se vrača »Ker je markiz Salisbury, vitez reda podveznlce In lord predsednik Sveta, odstopil, je kraljica blagovolila sprejeti njegov odstop...« Tako se glasi uradno sporočilo iz britanskega predsedništva vlade v Dovvning Streetu 10 ob odstopu lorda 8alisburyja, sive eminence konservativne stranke. Razlog za odstop: osvoboditev voditelja ciprskih Grkov nadškofa Makariosa s Sejšelskih otokov. Malo prej je ministrski predsednik Macmillan prejel od lorda Salisburyja pismo, ki se je takole začenjalo: »Dragi premier, pišem Vam, žal, da bi Vam ponudil svoj odstop v vladi. Ze veste, ker sem Vam to povedal, kako sem jaz nasprotoval sklepu svojih kolegov o Izpustitvi nadškofa Makariosa v sedanjih okoliščinah...« Enoletna konfinacija nadškofa Makariosa na Sejšelskih otokih je torej končana. Njegova osvoboditev pomeni določen napredek pri reševanju ciprskega vprašanja, ki povzroča toliko težav britanski diplomaciji in vnaša razdor med Grke in Turke. Britanska vlada sicer še nima namena začeti pogajanja z Makariosom. Za to so potrebne obsežne, najbrž tajne priprave. Britanska vlada tudi nI dovolila Makariosu, da bi se vrnil na Ciper. Med grškim prebivalstvom na Cipru vlada silno navdušenje. Grki manifestirajo za svojega voditelja. Zanje je Makariosova osvoboditev potrditev njihovih naporov za enosis aH priključitev Cipra h Grčiji, čeprav Makariosova izpustitev ne pomeni še niti avtonomije. . Vsekakor pa Makariosove osvoboditve nI mogoče oceniti kot zmago konservativcev. Novica o tem sklepu je marsikaterega torijevca presenetila. Najbolj presenečeni so bili »desni« konservativci, ki so vedno zahtevali »odločno« politiko v Egiptu, v Suezu, na Srednjem vzhodu sploh in tudi na Cipru. Govorijo celo o tem, da bi utegnil odstopiti še kak minister v sedanji MacmillanovI vladi. Prav tako govorijo o možnosti resnega razcepa v vrstah konservativne stranke, razcepa, ki si ga konservativci posebno v tem trenutku pač ne morejo privoščiti. Zakaj se je britanska vlada naposled odločila, da bo osvobodila nadškofa Makariosa? Najbrž ni bil razlog za ta korak samo dejstvo, da je zašlo ciprsko vprašanje v slepo ulico. Znano je, da niti predsednik ZDA Eisenhovver niti ameriški zunanji minister Dulles nista odobravala Makariosove konfinacije na Sejšelih. Čeprav uradni ameriški predstavnik tepa ni hotel potrditi, vlada vendarle precej razširjeno mnenje, da sta Dulles in britanski zunanji minister Llovd na Bermudih govorila o Makariosu. Ob tej priložnosti naj bi ameriški državnik priporočil Angležem Makariosovo osvoboditev. Toda to najbrž še ni vsa resnica. V sami britanski vladi je zmernejše konservativno krilo, ki se zbira okrog Rlcharda Butlerja, za katerega so pred tremi meseci vsi govorili, da bo postal ministrski predsednik. Premier pa je takrat postal Macmillan, ker ga je podprl prav lord Salisbury, ki je zdaj odstopil. Ce se je takrat Butler čutil prikrajšanega, ker ga ni podprl lord Sallsbury, ima danes zadovoljstvo, da je ta danes odstopil. Pravijo, da je to hud udarec za premiera Macmillana. Zdaj skušajo Angleži reševati ciprsko vprašanje s posredovanjem Atlantskega pakta. Novi sekretar tega pakta belgijski zunanji minister Spaak naj bi bil primernejša osebnost kot bivši sekretar, Anglež lord Ismay, ker je Spaak nevtralen. Grška vlada je proti posredovanju atlantskega pakta. Kako se bo položaj razvijal, bomo še videli, toda eno je gotovo: pri kakršnih koli pogajanjih s ciprskimi Grki bi moral biti navzoč človek, ki velja za njihovega edinega resničnega predstavnika. Ta človek je Makarios. • Po Bulganlnovlh poslanicah Norveški in Danski \t> zda.l prlKlo Kovjttfiko »poročilo o bermtidskl konferenci. V »poročilu sovjetska vlafla orlta ZDA In Veliki Brltani.1l, da v svoj zunanji politiki nameravata nadaljevati napadalno smer. Po mnenju Moške sklepi % nermtidskega sestanka povečujejo mednarodno napetosi in izzivajo nevarnost nove vojne. Vladi ZDA in Velik« Britanije sta bnJe krenili po poti »hitrih priprav na atomsko vojno«. • Vsi perziiskl časopisi pl-Kejo zadnje dni o tem, da se zahodno nemški kancler Adc-nauer, ki Je prISel na obisk v Teheran, v glavnem raze;ovar-Ja s perzijskimi državniki o nafti. Trdijo, da gre za ustanovitev perzijsko - evropske družbe, ki bi dala Perziji kapital in polrebna tebnlPna sredstva " črpanje nafte. V takem konzorciju bi imela NemSlja prednostni položaj. • Skozi Sueski prekop le plovelo ladje do deset tlsofi ton. Čez nekaj dni bo prekop prost za ladje vseli tnnnž do nalvef.te zmogljivosti prekopa. Ameriška vlada optlmistifrin gleda n-i ureditev vprasnnja plovbe skoti prekop v luPI nedavne deklaracije eglntovske vlade, v kateri ta dopn^Ti molnost, da morebitnp spore z.nradl uporahe prekopa rešujejo Združeni narodi oziroma mednarodno sodiSčc v Haagu. • Avstrijski kancler Raah Je v govoru po avstrijskem radiu pozdravil nedavni podpis sporazumov o skupnem evropskem trgu In F.vratomu, hkrati na je Izrazil bojazen, da bi nePlanire skupnegR evropskega trga Se teže kot doslej prodajale svoje blag« v Francijo, Zahodno Nemčijo, Italijo ln tri države Beneluxa, ker .načrt o skupnem trgu zajema samo del Evrope. # Tunizija in Maroko bosta se naprej nudita alžirskemu narodu vso moralno oporo, da bo našel miroljubno rešitev za svoje težave v skladu z ustanovno listino OZN. Taksen Je bil sklop teden dni trajajočih razgovorov, ki jih Je imel v Maroku tunizijskl predsednik Habib Burgiba. • Začasni predsednik Argentine Ar3mhuru Je objavil razglas, v katerem pravi, da bodo volitve za ustavodajno skupščino 28. Julija letos, volitve predsednika, podpredsednika, poslancev in senatorjev pa 2S. februarja 195H. Začasn* vlada bo Izročila oblast novoizvoljeni skupščini l. mala 1958. # Podpredsednik zveznega livrlnega sveta Svetozar Vuk« manovli, ki je nedavno obiskal predsednika Naserja in mu Izročil poslanico predsednika Tita, Je na svoji poti po Srednjem vzhodu obiskal Se Mhanon In Sirilo. Na poti domov se bo ustavil tudi v Atenah. LetoSnjI načrti Velika Ovira Za še uspešnejše poslovanje zadruge je pomanjkanje primernih prostorov za upravo, trgovino in skladišče ter lop za strojni park. Zadruga plačuje letno nad 300 ti»oč dinarjev najemnine za lokale. Občni zbor je odobril upravnemu odboru, da prične letos graditi zadružno stavbo, zadruga pa bo najela potrebni kredit. Za ureditev štirih zbiralnic za mleko, to je v Skocjanu, Zburan, Dobravi in Zame-škem je določenih 900 tisoč dinarjev za dokončno ureditev sušilnic v Zagradu in Hrastu-ljah 120 tisoč dinarjev, za ureditev postaj za umetno osemenjevanje krav v Dolpravi, Skocjanu in Zburah 60 tisoč dinarjev. Ce bo potreba, bo zadruga kupila bika za oddaljenejše vasi, kjer ne bo mogoče zajeti pri umetnem osemenjevanju vseh krav. Zadruga bo nabavila tudi štiri merjasce krško-poljske pasme. Za vas Jelendol bo zadruga kupila mlaMlndco z motrvrjern. Prav tako bo kupili sedem žveplalnikov za zapraševantie krompirja, Poljedelsko-semen-ski odsek je tudi letos poskrbel 7,a dobra semena, za nadaljnje gnojilne poizkuse, za zadostno zalogo sredstev za zatiranje .škodljivcev ln plevela, za pošiljanje zemlje v preiskavo Itd. V gospodarskem načrtu zadruge, ki je bil sprejet na občnem zboru, je še gradnja 23 gnojničnih jam in enega silosa ter ureditev 22 hlevov. To bodo zgradili zadružniki s kreditom, ki ga priskrbi zadruga. Prav tako bo dala zadruga denar za izdelavo načrta za regulacijo Radulje, pospeševala bo mlečno kontrolno službo za krave, vpisovanje živine v rodovnik, skrbela, da teleta dobrih molznic ne bodo šla v zakol, pač pa za rejo, poživila bo aktiv mladih zadružnikov, organizirala tečaj za zadružnice ter na splošno pomagala vsem odsekom pri pospeševanju kmetijstva. Zadruga bo še nadalje štipendirala enega gojenca na srednji kmetijski šoli. S prvim januarjem leto« je zadruga pričela uvajati obračunske knjižice za svoje člane. To je samo izvleček de-jav-nosti kmetijske zadruge Skocjan in njenega obširnega gospodarskega načrta za dviganje kmetijstva na tem območju. Republiška revizija, ki je konec februarja 1957 pregledala poslovanje zadruge, je v poročilu d.:la priznanje uslužbencem zadruga za uspešno in solidno vodenje zadruge, s tem pa tudi upravnemu odboru. O vsem delu te čvrste zadruge bi se zadružniki na občnem zboru 17. marca letos prav gotovo veliko pogovorili in dali tudi dobre predloge za nadaljnje delo. To sta preprečila dva kričača s svojimi maloštevilnimi kimavci. To pa seveda plodnega dela škocjanske zadruge ne bo zavrlo. P. R. fttev. 14 (368) ' »DOLENJSKI LIST« Stran 3 Sprejet je Okrajni družbeni plan Vsaki šoli primerno telovadišče! in proračun za leto 1957 Skupna vrednost bruto produkta v okraju bo znašala letos 12 milijard in 593 milijonov din, medtem ko bo 'družbeni proizvod vreden 6 milijard in 411 milijonov — Narodnega dohodka bo v okraju 5 milijard in 464 milijonov, sklada za plače 2 milijardi in 862 milijonov, presežek dela pa naj bi znašal 2 milijardi in 602 milijona — K skupnemu družbenemu proizvodu bo prispevala industrija milijardo in 888 milijonov din, kmetijstvo 2 milijardi in 785 milijonov din, obrt 378 milijonov, gozdarstvo 226 milijotnov, gradbeništvo 327 milijonov, promet 209 milijonov, trgovina 191 milijonov, gostinstvo 76 milijonov, komunalina dejavnost 44 mil. in kmetijske zadruge 271 mil. din. V proračunu znatne spre* membe v korist občin Predlog družbenega Piana in proračuna za leto 1957, ki ga je zelo pregledno pripravil in Izdelal okrajni *s-vod z& plan. j« zajetna ln zanimiva študija lanskih uspehov in pomanjkljivosti ter lem-šnj-h načrtov in preble-mov, ki jih bomo reševali v novomeSkem okraju. Mimo teg*. d» nudi bralcu vpogled v celotno gospodarsko problematiko in jo s številnimi dokumenti osvciluje iz raznih strani, je hkrati tudi priročnik, ki nudi zlasti odbornikom OLO dragoceno gradivo: do kod smo v razvoju naših proizvajalnih sil že prišli, kaj naj pomenijo posamezne panoge gospodarstva v okraju, k.ie zaostajamo in kaj nas zadržuje, da smo tako glede družbenega proizvoda kot narodnega dohodka na repu okrajev v Sloveniji. Naj ta uvodna ugotovitev ne bo odveč; menimo namreč, da sodijo podatki vseh treh zvezkov, ki so jih pred zadnjo sejo dobili v roke vsi odbornik: OLO, v priročne beležnic© prav teh tovarišev, na katerih je — poleg delovnih kolektivov — naj-večjii delež odgovornosti, da bomo zdaj zastavljene naloge do konca 1957 tudi uresničili. Ce se bodo okrajni odborniki, vsak v 6voji volilni enoti, sproti lin redno zanimali za uspehe ln težave volivcev in kolektivov, ki jih zastopajo v okrajni skupščini, potem lahko Tačunamo tudi na pravočasno pomoč, kjer bo potrebna, predvsem pa na uspešen zaključek leta, od katerega mnogo pričakujemo. Neka] številk za pretekla leto Družbeni proizvod v akraflu se Je lani v primerjavi z letom 1955 povečal v eelcU za 4 odstotke, bil je pa zelo neenakotueiren, s-aj se Je dvignil n. pr. v dejavnosti' kmetu}, zoidrug kair za 67%, v gostinstvu aa 38%, med tetin ko Je v giratdiben.Tšitvu pa/del na 46% ln v promiebu na 88%. prodiuktiLvnoat se Je lianH dvignili« ««•• za 2,5%, k'air Je le polovica planiranega d'Viiga storilnosti. Plan družbenega iproitcvoda vseh panog gospodarstva, v oOor-atJu Je b.l dosežen le s 94%. N aro rini dobo vlek se Je lainj v celotnem giosportairstivu ok-rada povecail v primerjavi z letom 1*65 »a 3%. Primerjeiva uspehov na teh dveh področij ib pokate, ikiako bilo v okraju gospoda r-alto te vedino &Labo razvAtl oz. kako nas tepejo po&ledlioe prejšnje ra os ta i os t Dolenjske. V primerjavi z doseženimi uspehi v letu 1065 Je bili lani v posameznih strokah industrije dosežen fizični obseg (v indeksnih pokazateljih}: proizvodnja in razdelitev eiektr. energije 102,5, proiz-vodirnl« premoga 119,5, proizvodnja ne. manj kot leta 1955, od česar smo porabili za gradnja 50%, za opremo in montažo 44°/o in za ostala Investic. dela 6%. Za kapitalno graditev je bilo od tega porabljenih 69%, za družbeno raven pa 31% (za slednjo lani t odst. več kot v letu 1955). Letos bo investicij nekaj več, posebno za komunalna dela in negospodarske investicije. Koliko Jih bo, je zdaj še precel odvisno od uspehov na raznih natečajih Investicijske banke ln dotoka dohodkov za sklade in proračune OLO in ObLO. 2e zdaj pa kaže, da bo sredstev za komunalna dela in negospodarske investicij« fc proračunov za 400% več kot lani, za 4 do 16% pa bodo večji tudi posa- Okrajni proračun predvideva v letu 1957 skupno 427,001.000 din sredstev, v katerih je všteta tudi dotacija LRS v višini 213 milijonov. Proračunski iz- N« zadnjem sestanku strokovnega aktiva učiteljev ln profesorjev telesne vzgoje, ki so se ga udeležili zastopniki vseh nižjih gimnazij v okraju ln nekaterih večjih osnovnih sol, so sklenili, da si mora vsaka sola čimprej urediti primerno telovadišče. Najprimernejši prostor za telovadišče je travnik v neposredni bližini sole, ki ga je treba sčasoma urediti v telovadišče s prostorom za teke in mete, z jamami za skoke ln igrišči za razne Športne igre. Čimveč učencev Je na šoli, tem večje naj bo telovadišče. V nekaterih državah imajo celč predpisano velikost telovadišča Z ozt-rom na število učencev. Ta sklep aktiva Je nujen, saj večina naših šol nima primernega prostora za telovadbo, šolska dvo-nSča pa so majhna in neprimerna za pouk telesne vzgoje. Ne vemo, od kod se Je vzela navada, da morajo biti telesno-vzgojne ure na šolah vedno zadnje ure pouka. Tako se zgodi, nega orodja so prejeli vsi udeleženci aktiva in bodo morali po n.iih Izpopolniti svoje skromne zbirke orodja. Ostale iole bodo le sezname pre.iele v kratkem. Sola. ki si ne bo sama oskrbela drobnega telovadnega orodja, ne bo prejela podpore za nabavo večjega orodja, kakor se Je lani že zgodilo nekaterim šolam. Člani aktiva so se na sestanku Beznanih še z osnovnimi koraki narodnih kol. nekaj so se jih ob spremljavi klavirja tudi naučili. Tako bodo lahko naše telcsno-vzgojne ure z učenjem ljudskih plesov postale pestre ln zanimive. Ker je večina naših srednjih šol sprejela dolgo kolebnico in natezno vrv, so člani aktiva predelali vadbeno snov za kratko in dolgo kolebnico ln natezno vrv. Marsikaj novega so se naučili in spoznali, kako koristna je v-v pri pouku telesne vzgoje, ker ga poživi. Podobni sestanki so zelo potrebni učiteljstvu in bi jih bilo treba še večkrat sklicevati. Primerno bi bilo, če bi na območju občine sklicali, tak sestanek enkrat na mesec. J. G. Iz Šentjerneja datki predvidevajo za admini- 4 da_ m _stiskata_ dva aucejo trije strativni proračun 322,235.000 din, za negospodarske Investicije 22,700.000 din, za dotacije okr. vodnemu in cestnemu skladu 34.047.000 din in za dotacije občinskim ljudskim odborom 48,019.000 din (od tega za Črnomelj 28,435.000 din, Metliko 8,624.000 din in za 2užemberk 12.960.000 din). Skupni proračun-skl dohodki občin bodo znašali letos 516,329.000 din, od česar odpade na admin. proračune 495,378.000 din, na negospodarske investicije pa 68,970.000 din. razredi naenkrat na ozkem šolskem dvorišču. Gotovo Je. da oo-uk v takih pogojih ni učinkovit ln ne more nuditi mladini vse tisto, kar bi moral. Najbolj primerno Je, da je telesnovzgojna ura v sredini šolskega pouka. Važen sklep aktiva je bil še, da si bo morala vsaka šola obvezno priskrbeti drobno telovadno orodje: palice, Žogice iz cunj, vrvice ln ostalo. Nekaj bodo lahko napravili dijaki pri pouku ročnega dela, ostalo pa bodo otroci prinesli od doma. Sezname drob- Trgovlne v Šentjerneju In v občini bodo od 1. aprila daljs odprte od 7.—12, ure dopoldne in od 15.30—19. ure popoldne. Predvolilni sestanki vaških odborov SZDL na škocjanskem področju bodo: v nedeljo 31. marca, ob 7.31 v Skocjanu; 10. aprila, ob 7. uri (pri Hočevarju) v Dol. Dol ah; fi. aprila ob 7. uri (v Gasilskem domu) v Grmovljah; 6. aprila, Ob 7. uri (pri Rodiču) v Tomaž-ji vasi, 6. aprila ob 7. uri (v šoli) na Dobravi, 10. aprila, ob 7 url (pri Ogrcu) v Osrečju, 13. eprii,a ob 7. uri (pri Hoče- Šmarješke Toplice se modernizirajo Od vsote negospodarskih investicij v okraju, ki znaša torej 91,870.000 din, je' namen,;en:h: za prosveto 47,870.000 din, za zdravstvo 21.500.000 din, za komunal« 18.000.000 din, za elektrifikacijo 3 milijone din in za načrte 1,500.000 din. Od tega odpade na novogradnje 17,000.000 din, nadaljevanje začetih gradenj 36,000.000 din. na vzdrževanje objektov 22,700.000 din, na opremo 14.470.000 din ln na izdelavo projektov 1,500.000 din. O sestavi skladov, njihovi predvideni potrošnji, dotacijah iz proračunov in ostalem bomo v prihodnjih številkah še poročali. V Zdraviliškem gostinskem podjetju v Smarjeti zadnje čase kar dobro napredujejo. Z lastnimi sredstvi so preuredili zaprti bazen, tako, da so v bazenu položili novo betonsko ploščo. Stavba, v kateri je bazen, so drionili in lepo preuredili. Gostje se bodo v novih sobah prav dobro počutili. Do sedaj je bilo v prejšnjih sobah 7 ležišč, sedđj pa jih je 14. Prejš-njo staro ambulanto so spremenili v lepo vrtno uto. Pereče vprašanje je pa vodovod. Podjetje ima sedaj svoj vodovod in rezervoar, toda število gostov iz leta v leto narašča in bo le treba dobiti sredstva za napeljavo vodovoda iz omrežja v Gor. Toplicah. Šmarješke Toplice imajo ugodne pogoje za nadaljnji razvoj, potrebne pa so večje investicije. V načrtu imajo gradnjo novega bazena, ki naj bi bil steklen, z modernimi kabinami. Vsa dela in napredek podjetja je v veliki meri odvisen od dobrega vodstva. Sedanji kolektiv z upravnikom vred je zelo prizadeven in požrtvovalen in če bodo še naprej tako delali, bodo dosegli še lepše uspehe, J. J. Zdaj še poletno škropljenje V Novem mestu in okolici so v preteklih mesecih škropile 4 ekipe; uporabljale So predvsem rumesan-olje. Zgodnja pomlad je delo prehitela, da so ostali zlasti nekateri starejši sadovnjaki z visokim drevjem nepo-škropljeni. V mestu in bližnji Pa za to Se premalo zanimanja. Drevje kaže letos na obilno letino, ker poaimi nI bil0 poze-be brstja in poledice. Računamo, da je bilo v mestu in okolici poškropljenih pribl. 70 odstotkov dreves. Spet so pa bile težave s Skropilcl, za katerih n.;ih let izkoristil! pridobljeno znanje marsikje le zase, premalo pa so koristili vsem Članom zadrug. Kmečki fantje bi lahko za ta dela pokazali več 'zanimanja, kot so ga. — Sadno drevje bo skoraj razcvetelo ln že bo treba misliti "a poletno proizvodnjo v industriji (uved-mezni skladi pri OLO in ObLO. okolici je veliko nasadov, ki so delo so »e ponekod tudi sadjarji škropljenje drevja (proti škrlu-lepo oskrbovani, gnojenj in vsa- sami slabo zanimali, ko leto škropljeni, na deželi je Po deželj so tečajniki iz prej ž- PRED III. KONGRESOM ZVEZE BORCEV NOV SLOVENIJE Se pomniš, tovariš, kje si se zdravil Leta 1942, menda Junija, Je bil tudj sedanji rveznU ljudski bila urejena zasilna partizanska poslanec ing. Jože Levstik, bolnišnica tudi v Beretičevi zi- Krajevni odbor Zveze borcev dahici v Ravniku pri Smarjeti, v Smarjeti j« sklenil, da bo na kjer so se zdravil* ranjeni borci NOB. Seveda je bila bolnica urejena zelo primitivno; nI Imela postelj, pač pa so ranjenci ležali na betonskih* tleh, postlanih s slamo. V tej bolnišnici J« Beretičeva zidanic« v Ravniku, med NOB partizanska bolnišnica to zidanico vzidal spominsko ploščo, odkril Jo bo pa letos 4. Julija, na Dan borca. Ker pa šmarješka organizacija ZB ne v«, kdo vse s« je v tej bolni -nJcl med NOB zdravil, naproša V9t> živeče borce, da sporoče Ime« vseh partizanov, ki so se zdravili v Ravniku, kakor tudi Imena tedanjega zdravnika, komandantov in komandirjev. Organizacija potrebuje te podatke zaradi napisa na plošči. Bore« prosimo, da podrobneje opliejo, v kolikor Se spominjajo, dogodke v tej bolnišnici kot tudi v njeni okolici. Borci, ki živ« v LJubljani ali njeni okolici, lahko lzroče ali povedo podatke tovarišu Borisu Ber«tlcu, staremu partizanu, ki stanuj« v SiskL Novi blok št. 8. Objavljamo hkrati sliko zida-niice, kater* se verjetno mnogi borci radi spominjajo. Beretičeva hiša je dala Štiri partizan«, ki so še vsi živi. Al- pu, sadnem zavijaču, poletnemu rodu mladih kaparjev, rdečemu pajku itd.). Navodila za to delo dobite v različnih knjigah in revijah, pa turti pri vseh kmetijskih zadrugah. Brez drugega škropljenja seveda ne bo zdravega, lepega sadja. Zavedajmo se tega, ko računamo že spomladi z dobičkom, ki nam ga naj da sadovnjak. Franjo Malasek var ju) v Stari vasi, 13. aprila, ob 7. uri (pri Gramdi) v Zalogu; 13. nprila ob 7. uri (pri Cinkoletu) v Dobruški vasi; 7. aprila ob 7.30 uri (v Gasilskem domu) v Bell cerkvi. Vsi člani SZDL naj se sestankov polnoštevilno udeležef V Šentjerneju bo 7. aprila koncert okrajnega učiteljskega pevskega zbora. Ne zamudite I V. Prva letošnja mladinska delovna akcija v Novem mestu V nedeljo dopoldne je zado-nela skozi Novo mesto pesem mladinskih delovnih brigad. Mala četica dijakov — okoli 50 jih je bilo — se je lotila del na stadionu onkraj Krke in tako začela sezono letošnjih mladinskih delovnih akcij. Upajmo, da bo dober zgled vlekel in da bodo prihodnje brigade predvsem Številnejše, saj imamo v mestu — in drugje v okraju — precej objektov, ki so namenjeni izrecno mladini, njeni telesni in drugi vzgoji. Za delovne akcije naj bo izbran tak dan, ko mladina ne bo imela drugih prireditev to nastopov. Izšla sta dva važna zakona V zveznem Uradnem listu FLRJ štev. 12 Je 20. marca objavljeno besedilo Zakona 0 razlastitvi, ki ga je sprejela Zvezna ljudska skupščina letos 25. februarja. V istj številki je tudi objavljen Zakon n obdelovanju neobdelanih zemljišč. . Ustanovljen je Zvezni center za izobraževanje vodilnih gospodarskih kadrov Z odlokom Zveznega izvršnega sveta je ustanovljen Zvezni center za izobraževanje vodilnih gospodarskih kadrov, ki ima sedež v Zagrebu. Skrbel bo za Izobrazbo voditeljev gospodarskih organizacij vseh gospodarskih panog, gospodarskih organov in ekonomsko-finančnih služb drugih zavodov ter organizacij v metodah in tehniki vodstva. Novomeški dijaki bodo igrali Prvo srečanje štirih bratov po 4 letih borb, ko so se dobili Ljubljani: Albin, Miran, Boris in Ciril Beretifi bin, Boris in Ciril so bil; demobilizirani, Miran je pa še aktivni kapetan L ki. v Brežicah. Po dolgih letih borb so se bratje leta 1945 prvikrat spet srečali v LJubljani in si takrat prisrčno stisnili roke, saj se skoraj štiri leta niso videli. Na Zadnje čase so Člani novomeškega f/ledališča uprizorili več iger, ki so zelo navdušile občinstvo. Verjetno pa bo občinstvo presenetila in razvedrila novica, da pripravljajo dijaki novomeške gimnazije komedijo »Pokojni Cristopher Bean«, katere avtor je Američan Howard Sidney. Dejanje se odigrava v hiši podeželskega zdravnika Haggeta, pri katerem je pred desetimi leti umrl slikar Cristopher Bean. Zapustil je precej slik, katerih vrednost je v teh letih silno narasla. O vsem tem pa dr. Hagget in njegovi ne vedo nič. To hočeta izkoristiti trgovec z umetninami in slikar ponarejevalec, ki bi rada obogatela na račun nevednosti podežela- sliki jih vidite — štiri borce za nov. kar pa prepreči pošteni svobodo. Jože Jakič umetnostni kritik, ki je do- gnal, da je edini zakoniti lastnik Beanovih slik Haggetova služkinja Abby, vdoua po Christu Beanu. To je skromna vsebina komedije, ki zasluži, da si jo prihodnji teden ogledate. C. R. Prijatelji mladine so zborovali V nedeljo dopoldne je bil v novomeški osnovni šoli letni občni zbor Okrajne zveze društev prijateljev mladine, na katerem so pregledali delo društev v zadnjem letu, se pomenili o najvažnejših nalogah organizacije in sklepali o delavnosti v novem poslovnem obdobju. O problemih društev in njiihovih načrtih bomo še poročali. OBRTI IN OBRTNIKOV IMAMO PREMALO Obrt J« lola najboljših kadrov za Industrijo, obrt J« nujno dopolnilo industrijske proizvodnje, njen obstoj pa gospodarska nujnost. Važnost obrti v našem gospodarstvu j« bila le velikokrat poudarjena. Navzlic temu ugotavljamo, da število obrtnih obratov upada. Posamezne stroke obrti so že kritične. Razvoj tehnike terja novo vrsto obrti, za katerih ustanavljanje pa skoraj nihče ne skrbi. Kje so Vzroki za vse to ln o mnogih drugih problemih obrtništva v našem okraju je razpravljal letni občni zbor okrajne obrtne zbornice Novo mesto, 23. marca. ro vmlkamfoersko delavnico, modLsitimjei, klobučarstvo, graversko delavnico, livarsko, tiskarsko in knjigoveško delavnico, dalj« vsaj ie eno elektro podjetje, vodjovodno-iiinštalaiter- LANI SEST OBRATOV MANJ Lani Je bilo v okraju na novo ustanovljenih 37 obrtnih obratov, 30 zasebnih in 7 državnih. Obrartovat pa je prenehalo 37 fcasebnrih in en socialistični obrat. Hkrati je bilo petim obrtom odvzeto dovoljenje za obratovanje, tako da je skupno prenehailo obratovati 43 obrtnih delavnic. Vzroki za prenehanje obratovanja so r sera birala hrvaško PC- poved k|f>: Pred davnimi časi, ko so hodile pto svefcu S* vile, si je za-žcilel reven kimet zlata. V kresni noči se .te sklnmiil skozi okence svoje hise in čakal bajno dobitnico. Vile pa ni bilo. O kepice je bilo preozko dn kmetica je bolj in bolj bolela glava. Ko se je vila to>nČrno p-ra-kazalDaj ml vila čeber-glavo«, namesto, da bi popnosii.1, kot je nameraval: »Daj mii čieiber zlala«. Kar Je prosil, je dobil. Ogromna glava pa nI šla več skozi majceno okence. Morali so izbiti veliko Juknjb. Pozneje so vanjo v slavili vct'iiko okno. Sirane« se Je razlilo po stanovanju in pokazalo, koliko je v Wsi narobe. Okajene, umazane stene, neurejeni krati,, razna navlaka, črna popljuvana tla, muhe in drugjj. mrčes. Cesar prej v temi niti opazi.ll niso, je v svetlobi sonca kar kričalo po ureditvi. Lotili so se dela ".n napravili red. Dom Je bil obnovljen. In v hA&iei, kjer so prej prebivali nezadovoljni in kr.mežljavf ljudje, se je naselilo vesedje do življenja, .zdravje ln smea. ZDRAVJA IN SMEHA V HIŠE! Tudil mii hotemo zdravja rtn »m^ha v hiš!. Ho^err'o da Hi družina zjutraj vstala spočita in dobre volje, zato s« danes, pomenimo o prostoru, kjer spimo — o spalnici. Ze zadnjikrat sem rekla, da v dnevnem prostoru po možnosti ,ne spimo. Pastel je bomo torej postavile v »zadnji hiši«, v sc-bici poleg »hiše« aH v sobice na podstrešju. Zdaj na pomlad bomo beil.ile. Za vse prostore, kjer spimo, bomo izbrale svetle barve ((sveti omiodmo, svetlorumeno, svetiozeleno). Različni kričeči rbžasti vzorci niso lepi, kadar pa smo slabe volje, nas naravnost dražijo. {Nikoli ne kombinirajmo modre .in zelene barve). Polkna se kmečki hiši prav lepo podajo, kadar imamo v spalnici bolnika ali otroke, lahko s tv^'k-M ?°bo 7it^T>-,:mo. Prijeten kotiček, ki ga pridne skromnimi sredstvi roke gospodinje lahko tudi s urede v vsaki nisi Kakšno naj bo pohištvo? Oim bolj preprosto, gladko. V spalnico postavimp samo kar potrebujemo, Svetlejše pohištvo je bolj prijetno za oko. Zapomnimo pa si eno: vsakdo naj ima svoje ležišče. Marsikje viđamo, da se ma postelji med 6tarši stiskajo najmilaj&i. Večji otroci spijo pri stari mami ali oČP'bu ali kar po trije, štirje skupaj. Da, posteljnina je draga zlasti tam, kjer potrebujemo kar sedem ali več ležišč, toda če bi ljudje vedeli, kako nezdravo je skupno spanje, bi skušali iudi s skromn •iml sredstvi rešiti to vprašanje. Starejši, mogoče bolni ljudje, dihajo iin kihajo otrokom naravnost v obraz. Tako se lahko najhitreje širijo različne bolezni. Ljudje se tudi ne spočijejo. Vstajajo zbiti in slabe volje. V številnih družinah si pomagamo tako. da sešijemo velike vreč« in jih napolnimo z opranim malega otroka vzgajajmo tako, da rnu bo večerno umivanje prešlo v navado. V mrazu si umijemo vsaj obraz, ušesa, vrat in roke, poleti pa *e umivajmo do pasu in noge. Perilo, v katerem smo ves dan delali, je prepojeno z »nojem. Slekli se bomo in razgrnili, da se bo posušilo ln prezračilo. Vsem pripravimo nočno perVo. Niso potrebne bogate spalne srajce, za katere potrebujemo kar 5 m blaiga. za to lahko uporabimo tudi stare dnevne srajce, ki so dovolj SL-rake, rabimo pa jih res samo za spanje. V spalnici ne bomo pustile umazanih čevljev, nikakor pa ne bomo v njej spravljale umazanega perila. Čeprav imamo električno luč, denimo zvečer na nočno omari-, oo svečo in vžigalice. Lončnice, kl nam krase spatl-nico, naj bedo brez močnega vonja. Nikoli pa ne sme v spalnici manjkati svežega zraka. Odpirajmo okna dn družina ne bo vstajala z levo nogo, temveč spočita in polna volje do dela ln smeha. Mari.ta Pri Jate« Jajca Imajo Izredno . veliko vitaminov. To tudi ni Čudno, saj se Is Jajc Izleže piščanček, ki potrebuje sam mnogo ,vitaminov za svoj razvoj. L« vitamina C nI v lajcu. V i:ijru so vitamini A. B, n, E ln C. poleg Jeter in ribjega olja so Jajca ertf»io naravno sredstvo, ki vsebujejo vitamin D. V Ameriki povečujejo Intenzivnost vitamina D v Jajcih tako, da dajejo kokošim včasih nekaj ribjega oljn med hrano. Jajca vsebujejo tudi leeltln, ki Je potrebno hranlvo za Sivce ln možgansko tkivo. Poleg jajc poznamo še en vir za pridobivanje leeitina in sicer sojo. neke vrste rižol, ki ga pri nas še toliko ne poznamo. Vse te Izredne vrednost! Jajra vsebuje rumenjak. -Rumenjak Je lahko prebavljiv v vsaki obliki, najsi je kuhan ali presen. Beljak Ima le beljakovine, proteine In vođo. Za otroke v zimskih mesecih, pa tudi za okrevajoče bolnike je priporočljiv, začinjen z limono-vim ali pomarančnim sokom In s' sladkorjem. Z limono in s po. marančo dodamo rumenjaku vi. tamln C, ki poživlja organizem. Barva lupine ni v nobeni zvezi s kakovostjo Jajca. Bela Jajca ne-so le leghornke, te izredno dobre jajčarice. Pač pa Je barva rumenjaka v zvezi s hranllnostjo jajca. Clm bolj je rumenjak rumen, temveč vitamina A ima. Naravni vir za rumeno snov In vitamin A Je listno zelenilo. Zato imajo kokoši, ki se svobodno hranijo s travo temnejši rumenjak. Pravilno sklepamo, da imajo Jajca spomladi največ vitamina A. Priporočljivo Je, da poživimo naše jedilnike s čimbolj Jajčno prehrano. Zmanjšujmo pa količino testenin in sladkorja. POMLADANSKO SONCE V STANOVANJE! Zdaj, ko je pomlad, kar ne vemo, kje bi se lotile dela« Kličeta vrt in polje, redno gospodinjsko delo, pa tudi dnin terja svoje. Vsaj nekaj lepih, senčnih dni se posvetimo le domu. Pri tem ne pozabimo: — brez skrbnega načrta ne gre; vsak dan si odmerimo toliko dela, kot ga bomo zmogle; — kjer je potrebno zatretl golazen, pokličimo sanitarnega higienika, da nam dezinsecira prostore in posteljnino; -— posteljnina in obleke so posebno potrebne sonca ln zraka. Skrbno jih prezračimo, slepimo in skrtačimo; — svetla, sveže umita okna prepuščajo mnogo več svetlobe; — zavese, prti, prtiči so dolge mesece lovili prah. Temeljito jih namočimo, operimo in poškrobimo, da bodo kot novi krasili stanovanje; — zimske volnene stvari shranimo le preprane in poši-te. Pokrpane in namazane čevlje bomo jeseni že priprav* ljene vzeli spet v uporabo; — bolj kot kdajkoli daleč bomo segle z omclom in krpami v vse kote stanovanja,'kjer domujejo pajki, prah in nesnaga; — ne bomo pozabile na podstrešja, veže, dvorišča, shrambe in kleti; — same aH s pomočjo obrtnikov bomo popravile peči, štedilnike, okna. vrata, ključavnice in pokvarjene kose pohištva; — smrad po čistilnih sredstvih bomo hitro odpravile, če bo v stanovanju nekaj ur močen prepih; — od vseh članov družine bomo zahtevale, da svoje predale in police skrbno uredijo; — cvetje bo snago in toplino doma še bolj poudarilo. Presajenega ali novo nasajenega bomo v lončnicah razpostavile na okenske poličke. Ko bomo vse delo zaključil«, bomo čutile, da smo v naš dom vnesle toplino in lepoto pomladnih dni. z. g. Lepo. okusno in poceni Veliko zanimanje za II. sejem mode in usnjarstva Do 7. aprila bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani še odprt II. sejem mode in usnjarstva. 2e prva taka lanska razstava je pokazala mnogo razveseljivih novosti, ki so nam medtem postale dostopne, saj smo lahko večino lani razstavljenega blaga in izdelkov nabavili v naših trgovinah. Letos je razstava odtl. sejem še posebno pr.vlač-ru. Ianenadijo mnogi prav lepi vzorci blaga, za katere upamo, da jih bomo v doglednem času uzrli tudi v izložbah. Tako obiskovale* kot obiskovalke se v duhu že zrejo oblečene v lepe pomladne kostime, obleke, krila iz blagov. ki jih razstavljajo mnoga podjetja iz Slovenije, Srbije in Hrvatske ter« Italije, Avstrije. Holandske, Nemčije. P->-»hm pozornost vzbujajo razstavni paviljoni Induplati, J fig (ivatenali za dežne plašče), IBI Kranj (gra- del, blaga za ležalnike), tovarne dežnikov Lendava, Tovarne usnja Šmartno pri Litiji (vetrovke, podložene z barvanim krznom), novodobne kopalne obleke ljubljanske Pletenine, plašči ljubljanske Elite, novosti tovarne čipk Bled; precejšnje zanimanje vzbujajo čipke, frotir-ke, pohištveno blago Tovarne dekorativnih tkanin ter volnena blaga novomeškega Novoteksa, MTT, Partizan Beograd, mnogi paviljoni s čevlji in usnjeno galanterijo, volneni izdelki ln drugo. Bogata paša za oči in velik obet, že, kar daje mestu zelo prikupno podobo. Te rože, zlasti cvetovi nageljnov, pa ponoči radi izginejo. Odnesejo jih taki ljubitelji, ki jih raje po-kradejo, kot da bi jih sami gojili. Iz neke verande ob Stari cesti je že lertos tak ljubitelj cvetov odnesel nageljne. Ker sumijo, kdo je to, upajo da ga bodo odlepili in javno ožigosali. la, na vozu pa ima okoli 3.000 din škode. 26. marca je pri srečanju tovornega avtomobila in motornega kolesa v Novem mestu prišla med vozili slučajna sprehaijalka, ki je pri tem dobila lažje poškodbe. Isti dan je vinjen šofer nekega novomeškega podjetja za-denski zavozil osebni avtomobil na progo v Bršljinu. Pri tem se je avto prevrnil. Škode je okoli 10.000 din. 31. maroa sta na križišču cest na Grmu trčila dva osebna avtomobila. Na vozilih je nastalo škode za okoli 20.000 din. Pozdravi Iz Hercegnovega Dolenjski fantje, ki služimo vojaški rok v Hercegnovem, pošiljamo tople pozdrave našim staršem, bratom, sestram in dekletom. Marko Fric, Drago Ponlk-var, Stane Gričar in Franc Barta. LETNA SKUPŠČINA KEGLJACEV 24. marca je bila v Novem mestu skupščina okrajne kegljaške zveze. Po temeljiti pripravi, obširnih in Izčrpnih poročilih in razpravljanju sodi ta skupščina med najbolj uspele ln temeljita skupščine naših športnih ln drugih društev v zadnjem času. Posebno zanimivo je bilo poročilo predsednika okrajne keglja-Ske zveze tovariša Perca, ki Je obravnaval vsebino in pomen k»-gljaškepa športa in njegov zgodovinski razvoj v svetu in pri nas. Proti raznim ugovorom, češ da kegljanje (ali tudi balinanje) ni prava športna disciplina, je tehtno pokazal ln utemeljil športnost kegljanja (lz njegovega referata smo pripravili za našo zadnjo stran članek o zgodovini kegljanja), analiziral pa tudi uspehe in hibe dolenjskih kegljačev. Iz tajnikovega poročila smo zvedeli, da se je športno kegljanje na Dolenjskem začelo pravzaprav leta 1953, z ustanovitvijo kegljaškega centra v Novem mestu. Od približno 80 članov — kegljačev na področju sedanje Zveze, Je do danca njihovo število naraslo na 400, bilo bt jih pa še več, če ne bi primanjkovalo ustreznih športnih kegljišč. Okrajna zveza zajema sedaj 7 društev (4 v Novem mestu, 1 v Dol. Toplicah, i v Črnomlju, 1 v Metliki) ln l klub (v Stopičah), Najmoč- GORJANCI: RAZLAG BREZICE 346 : 308 ln 369 : 315 V nedeljo 24. marca je gostovala v Novem mestu ekipa »Razlag« lz Brežic, ki Je z ekipo društva Gorjanci odigrala dve prijateljski tekmi v mednarodnem slogu. V obeh nastopih so bili domači boljši in so zasluženo premagali goste iz Brežic. Pomlajena ekipa Gorjancev je iznenadila z lepo Igro, v kateri so se zlasti Izkazali mladinci: Llndlč, Vesel In Bre-ščak, od starejših: Vencelj, Vav_ žek in Mežnaršic- Mrzlak nejše Je društvo »Gorjanci« v Novem mestu, ki ima 20 krožkov. Ostala društva imajo po 2 krožka. Sledila so še poročila tehničnega referenta, sodniškega poverje-ništva ln blagajnika in sprejem koledarja prireditev okrajne keg-ljaške zveze za leto 1957. Pri volitvah je bil za predsednika vnovič Izvoljen tovariš Zvone Pere. Poudariti moramo, da so vsi delegati dobili tipkana poročila in koledar prireditev, kar Je novo potrdilo, kako se vodstvo trudi, da se kegljaški šport na Dolenjskem razširi, predvsem pa, da dobi pravo športno ln družbeno vsebino. Viki Mežnaršič — društveni prvak za 1957 Tekmovanja za naslov društvenega prvaka KD »Gorjanci« Novo mesto, za leto 1957 ter plasmana petnajstih prvoplasiranih za nadaljnje tekmovanje za prvenstvo Dolenjske, se je udeležilo kar 36 tekmovalcev. Borbe, ki so trajale od 24. III. do 30. III. na kegljišču Vrhovnik, »o bile zanimive. Viki Mežnaršič Je bil edini tekmovalec, ki Je podrl čez 800 kegljev, Z rezultatoma 728 in 806 in s skupno podrtimi kegljl ifl34, je zasluženo postal društveni prvak Z£ leto 1957. . • Mladinci M. Breščak, S. Vesel In A. Barblč so prvič sodelovali na takem tekmovanju; v%i trije so se plasirali za nadaljnje tekmovanje, vendar zaradi sodelovanja na mladinskem prvenstvu Slovenije ne bodo mogli noseči v borbo za orvaka Dolenjske. Rezultati: i. V1kl Mežnarlič (Luknja) 1534. 2. Riko Cigoj (Luknja) 152<*. 3. Ljubčl Murn (Vseh devet) 1506, 4. Jože Mrzak (Invalid) 1486, 5 Ivan Vencelj (Luk-nln) 1451, fi. Roman Zevnlk (No* voteks) 1437, 7. Rafael Llndlč (Dama) I42fi, 0. Franc Zupančič (Vseh devet) 14M, 9. Drago Zupet (Elektron) MM, 10. Franc Barblč (Lus> nja) 1411. Etran 8 - 1 v I »DOLENJSKI LIST« fcTtev. 14 (368) KKO TJT PA O A TO V s^mia Ignaciju Hladnika * ■*—*—* V^* -1—4J JL J. «Z J- I -*^/ * * * ob 25-letnicl smrll priljubljenega skladatelja in pevovodje Ali je kegljanje šport? Sploh toe, še vedno ugovarja marsikdo, tj te vrste športnega Udejstvo-vanja ne pozna, pripisujoč mu nekakšno zgolj gostilniško zabava (isto velja za balinanje) -Takih glasov je pa tudi pri nas Čedalje manj, pač pod vplivom prizadevnih organizatorjev irt smotrne organizacije, ki daje kegljanju kot Športu pravo mesto in veljavo. Saj Je bil tudi nogomet pri nas dolgo časa (in drugod tudi) le posebne vrste zabava, dokler so ni razvil v Zvone Pere, predsednik okrajne kegTjaike zveze Novo mesto »vrhunski« šport. Kegljanje ima še to prednost, da se v njem lahko udejstvujejo tudi taki ljudje, ki v drugih športnih panogah ne morejo sodelovati (n. pr. stare;(U ljud>je, invalidi itd.). V Jugoslaviji je med 120.000 ljudmi, ki so vključeni v razne športne panoge, 20.000 kegljačev. Kar lepo število, ki daje misliti, da moramo tudi kegljanje v našem športnem življenju vzeti prav resno. Kegljanje pred stoletji Kegljanje vsekakor spada med najstarejše družabne igre. Kdaj in kje se je pravzaprav začelo, ne vemo, kajti najstarejši podatki o kegljanju segajo v drugo polovico 12. stoletja. Takrat je bila ta igra zelo razširjena po vsej takratni frankovski državi med preprostim ljudstvom in višjimi sloji. Takratni kegljači' so že poznali dvoje načinov kegljanja: pri enem so metali kroglo proti kegljem po zraku, pri drugem Pa jo. kot danes, kotalili po tleh. Srednjeveški viri (od 12. do 14. st.) kažejo, da so takrat kegljali samo na prostem. Cehi so imeli zunaj mestnih obzidij posebne travnike, kjer so kegljali za svoje praznike in prireditve. Kegljišč v današnjem pomenu Še niso poznali. To, čeprav tako razširjeno igranje, jim je bilo le v zabavo, brez tekmovalnih namenov in športnih ciljev. V začetku novega veka pa že najdemo na kegljiščih steze za krogle. Steza Je bila narejena iz ilovice, nato pa posuta z drobnim peskom. Velik napredek je bil dosežen, ko so začeli na stezo polagati hrastove deske, Krogla je sedaj seveda tekla vse drugače, lučaj je bil zanesljivešji jn kegljanje je dobilo če svojo športno, tekmovalno plat. Srečno naključje metalca krogle se je umaknilo spretnosti in Iznajdljivosti. Novejša doba Kegljanje kot 'šport pa ima svojo zibelko v Nemčiji, kjers0 že- v II. polovic; 18. stoletja imeli enotna kegljaška pravila. I* Nemčije se je ta športna panoga širila na vse strani in se posebno razmahnila v Ameriki. Leta 1885 sta bili skoraj hkrati ustanovljeni keglja.sk; športni zvezi v Nemčiji in Ameriki. V obeh teh deželah je še dane« največ organiziranih kegljačev. Leta 1926 je bila v Stockhol-mu ustanovljena mednarodna kegljaška zveza. Takrat Je bil v Stockholmu tudi prvi svetovni kegljaski turnir na ameriški stezi z 10 keglji. Na turnirju 3o sodelovale Amerika, Švedska. Finska, Nemčija in Nizozemska, države ustanoviteljice prve svetovne kegljaške zveze. Leta 1947 Je bil prvi kongres po drugi svetovni vojni (v Stockholmu). Na kongresu so izvolili tudi posebnega predsednika za kegljanje z 9 keglji, kajti svetovna kegljaška zveza je po svojih pravilih gojila le ameriški sistem z 10 keglji, kar se pa razen na Švedskem, Finskem in v Nemčiji drugod po Evropj nI obneslo. Kongresa v Stockholmu leta 1949 sta se udeležili le Švedska in Finska; sklenili so, da se dejavnost svetovne kegl jaške zveze ustavi, dokler ne bo najmanj 5 narodov zahtevalo novo ustanovitav. Ob Istem času Je bilo na Dunaju evropsko prvenstvo na asfaltni stezi, ki so se ga udeležile Jugoslavija. Avstrija, Madžarska, Francija ln Danska. Nova mednarodna kegljaška zveza je pa bila ustanovljena 1952 na kongresu v Hamburgu. Vseh teh kongresov in konferenc so se udeležil; tudi Jugoslovanski delegati, ki so bili glavni pobudnik; mnogih koristnih In naprednih načel. Na kongresu v Zihtlchu 1953 je bil Jugoslovan izvoljen za predsednika mednarodne kegljaSke zveze, ki šteje sedaj 13 članov. 934 kegljev V Jugoslaviji se je organizirano športno kegljanje razvilo okrog leta 1920. Leta 1932 je pa bila ustanovljena Jugoslovanska kegljaška zveza, ki Je začela izdajati tudi svoje glasilo »Kuglački športni list«. Imela Je včlanjenih 34 klubov s 304 verificiranimi Igralci. Slovenci so sicer imeli zveze s središčem kegljaškega športa v Zagrebu, vendar so v osrednjo kegljaško zvezo pristopili šele leta 1945. Po osvoboditvi so bile ustanovljene kegl jaške zveze v Hrvatski, Sloveniji, Hercegovini ln Bosni, v Vojvodini in kasneje še v Srbiji. 1949 Je bila ustanovna skupščina kegljaško zveze Jugoslavije in do podrobnosti izdelan sistem športnih tekmovanj. Zaupajoč v visoko kvaliteto naših kegljačev, je kegljaška zveza razširila tekmovanje tudi na mednarodno področje. Božo Kombol je v Pragi 1948 postavil doslej najvišji rezultat na mednarodnih kegljaških tekmovanjih na asfaltu — v 200 lučajih mešano je podrl 927 kegljev. To je bil pravzaprav svetovni rpkord, ker je pa svetovna kegljaška zveza prenehala * delom, ga nI imel kdo priznati. Leto kasneje j« Stanko Hladnik na Dunaju osvojil evropsko prvenstvo po-eamezniikov (868 kegljev v 200 lučajih mešano). 1953 so naši kegljači v Beogradu osvojili moštveno svetovno prvenstvo. Avgust Likovnik je pa dosegel Franc Zupančič, predsednik kegljaškega kluba »Vseh devet«, prvaka podzveze v Novem mestu, kjer »o kegljači imeli štiri kegljišča, lz ilovice.' Kegljači so bili člani Plan-ke, ki je najstarejši kegljaski klub na Dolenjskem. Planka je pred 30 leti priredila vsako leto nagradno tekmovanje Po 14 dni, ki so se ga udeleževali tudi Leta. 1889 je prišel vesel gorenjski mladenič v Novo mesto za organista. Rojen 25. septembra 1865 v Krizah vri Tržiču, je Ignacij Hladnik po končani orglarski šoli nekaj časa služboval v Šentjakobu ob Savt, nato pa osem let v Stari Loki, odkoder ga je živ-Ijenska pot zanesla v dolenjsko metropolo. Ignacij Hladnik - Nace je bil nadarjen glasbenik, odličen perouodja in svojevrsten skladatelj, ki je i>pletel v svoje skladbe vso dobroto, poštenost in plemenitost svoje gorenjske duše. Sam je rad igral in učil tudi druge igrati klavir in violino. Navdušil je za glasbo Novomeščane, da se je začel v pre-nekateri hiši oglašati klavir, Ce pa so doneli akordi iz odprtih oken na ceste, je ves vzhičen vzdihnil: »To je pa pravi ringelšpll!« Dolga leta je bil učitelj petja na novomeški gimnaziji, dvajset let je bil pevovodja Dolenjskega pevskega društva, več let je učil petje tudi na grmski kmetijski soli', od leta 1900 dalje pa je vodil novomeško Glasbeno matico. Bil je izvrsten organist, ki je slovel posebno v pedalu. Pisal je cerkvene, pa tudi posvetne pesmi, od, katerih je bilo tiskanih 73 del, V Novem mestu ga je vse imelo rado, spo- štovali so ga in mu zaupali. Zaradi njegovih pevskih sposobnosti sta ga visoko cenila tudi gim. ravnatelja Fran Deteta in dr. Breznik. Hladnik je učil brezplačno tudi obrtniške vajence, gospodinjske pomočnice, šolarčke in predšolske otroke. Posebno ti so ga Imeli radi, saj jih je skoraj po 1 vsaki pevski vaji popeljal k Friškarju ali pa k Ilovskym. Ce je bila na trgu odprta stojnica še živečega lectarja Gustava Murna, smo jo otroci najraje ubrali tja, kjer je bilo polno pisanih punčk, zibelk, konjičkov in piščalk.. Friškar je imel stojnico na trgu, pred sedanjo trgovino »Radiocenter«; tam je s seki- rico sekal bel turški med, S škarjami pa rezal črn gumijasti mačji rep. Poleg stojnice je imel škaf in v njem Štefan sveže limonade, ki jo je ponujal kot »friško blago«, zato se ga je tako ime tudi prijelo. Ilovskv je bil takrat edini slaščičar v mestu; lokal je imel v hiši, kjer je danes »Slovenijasport«, Tu nas je pokojni Hladnik komaj krotil in nam nakupil dobrot. Bil je dober človek, za otroka ln odraslega je imel odprto srce. Za pet svojih otrok je požrtvovalno skrbel in jih lepo vzgojil. Hčerka Štefka še zdaj poučuje na novomeški glasbeni šoli, ki nosi po njenem očetu ime, hči Milka pa živi v Ljubljani. Sam velik po duhu, je imel Ignacij Hladnik številne prijatelje in znance. Bil je velik Slovan, v družbi pa vedno du-hovjt, dovtipen,' zabaven in priljubljen. Kjerkoli je bil, tam je bilo prijetno. Za zasluge, ki jih je dal razvoju, glasbenega življenja, mu je Novo mesto poklonilo Hladnikovo ulico (od Gorenjih vrat doKa-pitlja). Ob 25. letnici smrti se ga « hvaležnostjo spominjajo znanci, prijatelji in številni učenci. Hedvika Svajger Mladi metliški risarji so razstavljali Kegljanje v starih časih nov rekord — 934 keglje v 200 lučajih mešano. V Sloveniji so kegljaski cetri v Ljubljani, Celju, Mariboru, Novem mestu, Trbovljah Ih Kranju. Kegljaška zveza . Slovenije vključuje 82 klubov s 6300 člani. Zveza je lani ukinila narodni slog in vpeljala enotni sistem mednarodnega sloga. Kegljanje na Dolenjskem Na Dolenjskem se je začelo kegljanje pred 80 leti in sicer kegljači nekaterih drugih klubov. Cisti dobiček so porabili za zabavne ln poučne izlete. Čeprav je Planica, kot drugI klubi, delovala le bolj v zabavo, je vendar bil že prav tu zarodek kegljaškega športnega tekmovanja v Novem mestu, ki se je v sedanjem času tako v Novem mestu kot drugod po Dolenjskem tako razširilo in postalo šport v vsem svojem vsebinskem in organb-acijskem pomenu. Minulo jesen je bil na metliški gimnaziji ustanovljen risarski krožek, katerega vodstvo je prevzela prof. Mladena Hano-ljeva. Sprva se je vanj priglasilo okoli 20 niiješolcev. njih število pa se je kasneje skrčilo na 12 risarjev. Ti so potem redno vsako sredo po trj do Štiri ure delali v krožku. Mladi risarji so začeli delati s svinčnikom, nato pa so po vrsti prišli na oglje, tempero, pastel, olje in akvareL Delali so na velikih formatih, da Je v*ak risar imel dovojj možnosti za sprostitev v svojem delu. Bistvo tega risanja je namreč, da si vsak mladi risar poišče svoj izraz, da ne kopira, temveč ri#e, kot predmet vidi dn kot si o njem 'Ustvari svojo predstavo. 16. in 17. marca so se ti mladi risarji prvič predstavili Javnosti. V lepo opremljeni velik! šolski sobi je bilo po stenah in panojih razstavljenih 82 slik v prej omenjenih tehnikah, dela-nih na papir, lesonit in steklo. Razstava je bila prva te vrste v Metliki in je odkrila nekaj prav dobrih mladih talentov, od katerih je treba omeniti zlasti drugošolce Bogdana Petrica, Darjo Bajukovo in Darjo Mež-naršlčevo. Namen razstave je bil predvsem ta. da se tako dijakf kot odrasli obiskovalci navadijo vrednotiti slike rin tako razlikovati prave umetnine od kiča, ki na žalost vedno bolj polni naše domove. Množica ljudi, ki ob metliških semanjih dneh oblega hrvatske stojnice s kričeče pobarvanim mavčnim kičem, to žalostno dejstvo zgovorno po- trjuje. Take mavčne figurice baletk, psov, punčk in podobne navlake »krase« potem našo stanovanje, namesto da bi jih brez škode razbili in zmetali na cesto, na stene pa rajši obesili originalna slikarska dela naših otrok. Dvomimo, da Je ta Tazstav« povsem dosegla svoj namen, saj je bil čas zanjo tesno odmerjen in je bil tudi obisk odraslih, katerim je bila prav tako namenjena, bolj pičel. Bila pa je prvi korak k razumevanju in vrednotenju prave slikarske umetnosti. Naj tej razstavi čimprej slede, še nove- tov. Hanzljevi pa za njeno delo vse priznanje! -ar © K U © © (L Za kaj se borijo Alžirci v Mirni peči so udeleženci kmetijsko-gospodarske ftole zaključili zimski del pouka z veselo komedijo (Foto: Jože Pungerčar) 2e več kot tri leta traja neenak boj alžirskih domoljubov s številnim- francoskimi divizijami. Francozi so namreč že 25 let gospodarji afriške dežele. Kako so gospodarili ln zakaj se bijejo Alžirci, lepo kažejo številke. Okoli 25.000 Francozov ima v lasti 2,720.000 hektarov najboljše zemlje, 523.000 domačih družin p« le 7.672.000 hektarov najslabše zemlje. Nekateri Francozi imajo v Alžiru cele pokrajine. Eden od takih pridela letno 40.000 hI vina, za drugega trdijo, da Ima letnih dohodkov nad poldrugo milijardo frankov, eden ima zemlje 13.000 hektarov, eden pa celo 18.000 hektarov. Francozi so se polastili vseh naravnih bogastev in najbolj* plodne zemlje v dolinah, domačini pa so ostali brez nje in so samo delavci tujcem na domači zemlji. Tudi na splošno s© življenjski pogoji domačinov težki, prav tako so nevzdržne zdravstvene razmere, saj umrje od domačinov 50 odstotkr>» otrok pred petim letom starosti. Računajo, da šteje osvobodilna armada Alžir-cev okoli 30.000 borcev, francoskih vojakov pa je v Alžiru okoli pol milijona. Navzlic temu imajo domačini pod kontrolo vsa področja, razen ozkih pasov ob prometnih zvezah, teh pa je v Alžiru zelo malo. Na čelu oborožene borbe so bivši vojaki francoske armade, kj so se borili proti Nemcem v minuli vejni. Francozi priznajo, da 'majo borci osvobodilne armade Alžira vso podporo pri domaČem prebivalstvu. To je tu-di njihova največja moč. Kulturna prireditev v Strugah Predzadnjo nedeljo se je naša igralska družina predstavila občinstvu z lepim kulturnim sporedom, ki je prav dobro uspel. Ljudje so se res od srca nasmejali. Na žalost pa nimamo primernega prostora za prireditve. Zas,iini oder smo si uredili v šoli. Dobljeni denar smo porabili za ljudsko knjižnico In igralske rekvifcite. Igralci se že pridno pripravljajo na novo igro. Omeniti moram, da smo imeli bt,- tti .n ir,. j,,-!.-1..- ...estt ■^riic-a«.iilii»-. .i , .>i v Strugah tudi igralsko skupino, ki je naištudirala »Razvalino življenja«. Igrali so v domačem kraju in gostovali v Ambrusu, Zaslužek pa zapravili predvsem za alkohol. To družino bi lahko Imenovali Razvalino kulturnega življenja, pa j« ž« razpadla, V vsako hI So na Dolenjskem: DOLENJSKI LISTI Šoferska »Koliko porabite na sto ki- lom.etrov?« »Liter slivovke.« narobe svet »Veš, Vencelj, smola je živeti v mestu. Človek ima eno službo, gostiln je pa petdeset!« dobra PRlCA Sodnik: »No, sedaj pa nam povejte vse, kar veste in znate.« »Ja, znam brati in pisati pa računati, in tudi nekaj geometrije.« pomlajevanje »Veš, zdravnik ml je svetoval hojo, češ da to pomladi človeka,« pravi starejši mož s. oji mladi ženi. »E, dragi moj, potem moraš pa kar na pot okrog sveta!« previdne miške v neki trgovini zavohajo miši salamo. »Hm, nekam čudno diši!« pravi ena. »Res je; počakajmo, da trgovino pregleda sanitarna inšpekcija.« TJCEN turist »Vidite ruševin« tistega gradu. Zgradil ga je grof Ipsilon v 14. stoletju,« razlaga i>odnik. »Čudno, zakaj ga ni postavil bliže železnice!« lovska Lovca gresta na lov. »VeJ, me prav zanima, če bom jaz ustrelil večjega zajca kot ti,* pravi prvi. »Seveda ga boš,« odgovori drugi. »Zakaj?« —• »Zato, ker znaš bolje lagati!« »Tepect Namesto odvajalnega sredstva si mu dal kapljice za moč!« 13. »Ne pobijajte me vendar,« se je prišJec suho zasmejal. »Popotni romar sem in na mrazu ne bi rad prenočil!« MIha ga je nezaupljivo ogledoval. Videl je ie romarje, tudi ponoči so se že oglasili, toda nobeden ni bil tako vedrega obraza kot ta. Prav tedaj je prišla k vratom tudi mati in začudeno ogledovala tujca v umazanem plašču. Tujec se Je na pol priklonil ln punovil prošnjo. Hrlbčevka je v zadregi pogledala po otroklh in prikimala. Tujec je stopil v hišo. Sedel je za mizo In povedal, da hodi peš in da gre v Čedad, na Barhano In tudi v Rim. Potem je spraševal, kod vodi pot v Cerknico, v Postojno, kje je turjaški grad, katere cerkve ležijo na tej strani in če so bogate. 14. BU je pobožen romar, ker se Je tako zanimal za cerkve in samostane. Miha in Gregec sta sodila, ,da mora biti kje s hrvaške strani, tako čudno je zavijal v govoru. Čudila sta se, da ga toliko »anima, kako je z gradom Nadlišknm, koliko je hlapcev v gradu ln kako se razumelo. Ko je slišal, da je tudi gospodar te hiše tam zaprt, ker se je nekaj uprl, je obljubil, da bo molil tudi zanj. Ob steni sta Grege« in MIha grbančlls čelo. Takšnega romarja še nista videla. Tudi romarske palice nima. In lačen je. Je ln je in ko izprazni posodo, gleda, kje bi še kaj dobil. Kruha si odlomi toliko kot vsi Ilribčcvl skupaj. Tedaj znova zaropota. Nekdo zopet bije po vratih. 15. Romar se zdrzne, skoči pokonoL Ostro pogleda po fantih, toda ti so še bolj začudeni kot on. Miha In Gregec nepremično čakata. Koga spe* nosi okrog hiše! Tedaj zaslišijo znani glas cerkovnika, strica Ahaca: »Hej, odprite, ljudje božji!« Gregec skoči z Miho odpirat. »Gosta imamo,« zašepeta spotoma Ahacu Gregec, »svetega moža, romarja.« — »Romarja, ki nI romar,« trdi svoje Miha. Stric Ahac pa otrese sneg z nog, odloži sulico in sede za mizo. Romar se oddahne, spet oživi In prične pripovedovati. Ahac prikimava ln pripoveduje, kako J« tudi sam romal. Ta čas sta izginila Gregec in Miha v vežo, odpahnila vrata in poslušala v noč. »Dobro vem, da sem nekaj slišal,« je godrnjal MIha. 16. In res — nekje dalejS Je odmevalo bobnenje, nerazločno bobnenje, ki se ni dalo z ničemer primerjati. Stisnila sta sekiri v roke ln oprezno sto-pila okrog koče. »Cuj!« je dejal Miha znova. Po poti je nekaj bobnelo. Napenjala sta oči in čakala. Sedaj se je slišalo že razločneje, hreščalo je. kot bi kdo divjal po suegu. Nekaj črnega je huSknilo mimo. »Konj!« je dejal Miha. Stekla sta Po gazi na pot. Da, tam je nepremično stal lepo osedlan konj. Stopila sta bliže In Miha mu je pričel ponujati dlan. »Na. Sirko, na!« Toda konj jc prhnil, se vzpel na zadnje noge in v skoku oddirjal. Tedaj se je v obeh dečkih vzbudila prikrila misel. Stekla sts po hribu, butnila v izbo in BSSftbla dejala: »Neki konj teka spodaj po poti. Pojdimo ga lovit!«