I ^ \ ( • < V f • List 19. ' - • 4 Tecaj LVIIL I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin. vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. , — po Za prinašanje na dom v Ljub- « pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol teta 3 krone 50 Ijani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". LJubljani 11. maja 1900 Novi vihar. obstrukcijo državnega zbora in se začelo novo zasedanje našega zdaj ni prav nobenega dvoma več > da ostane tudi to zasedanje brezuspešno in neplodno » da državni zbor ne bo ničesar delal in ničesar storil, dasi krvavi naša država iz sto in sto ran. Kar so Čehi toliko časa obljubovali, s čimur so toliko časa grozili, to se je sedaj uresničilo Čehi so začeli obstrukcijo in sicer prav energično in brezobzirno, ne meneč se za to, da jih njihovi sedanji zavezniki vsi zapuste in ne boječ se absolutizma, s katerim J preti minister&tvo, niti grožnje dunajskih antisemitov, da dvignejo ulico proti Čehom. Češka obstrukcija je dejstvo in gotovo je, da se je notranja kriza njo silno poostrila. Čehom ni zameriti njih obstrukcije. Ne prihaja jim od srca. Kriva jedina in sama vlada, da so se oprijeli tega orožja. Merodajni krogi so pred nemško da obstrukcijo brezpogojno kapitulirali in s tem priznali, gre v naši državi nasilstvo pred pravico. Preklicali so jezikovne naredbe, s katerimi se je dalo Čehom samo to, kar jim gre po ustavi in po zakonu, uveljavili so zopet krivico, ker je to zahtevala nemška obstrukcija in s tem sonkcijonirali obstrukcijo samo. Kar bilo Nemcem prav, kar se je pri Neircih poplačalo, to mora biti tudi dovoljeno češkemu narodu. Ako je vladi in drugim merodajnim krogom resno na tem da nastale zopet normalne razmere v državi, zakaj niso ničesar storili, da poravnajo Čehom storjeno krivico in jim dajo zadoščenje za storjeno jim žaljenje? « Smer notranje politike je naperjena zoper slovanske narode in dobila svoj blagoslov te dni v Berolinu. Potovanje cesarja Franca Jožefa v Berolin z benga lično lučjo osvetila vodilno idejo vse naše notranje politike. Nekaj let sem ni bilo razmerje mej našo državo > in mej Nemčijo nič kaj prijazno. Od tedaj, ko je bil da naš cesar potoval v Moskvo in se je raznesel glas, se je tamkaj doseglo neko ožje porazumljenje mej Avstrijo in Busijo 1 bilo razmerje mej Berolinom in Dunajem močno napeto. Tedaj je oživelo staro nasprotje mej našo državo in Prusko. Badenijeva „Beichswehr" je tedaj obujala senzacijo s svojimi napadi na Nemčijo, tako da je bil Badeni prisiljen svoje lastno glasilo javno zatajati. Tedaj se že streljalo s kanoni, katerim krogljam je sledila prava dinamitna bomba v obliki odgovora, ki grof Thun na interpelacijo zastran iztiranja ga dal Slovanov iz Nemčije. Duhoviti dr. Kramaf je tedaj za-pisal lepo frazo, primerjaje trozvezo s preigranim luksus-klavirjem in ko je še vojni minister v delegaciji zahteval, naj se naknadno odobri, da je brez vednosti parlamenta porabil 30 milijonov za vojaške namene, ni pa hotel povedati, zakaj in čemu, tedaj je bil ves svet jedin v tem da je struna 1 9 je vezala Dunaj z^Berolinom, počila in da skušajo merodajni krogi iz tega vzroka pritegniti slo- _« vanske zastopnike pod vladno okrilje, tembolj, ker je bilo jasno, da se iz Nemčije podpihuje pangrmansko gibanje v naši državi. Ta kurs se je do cela premenil. Cesarjev obisk v Berolinu, napitnice ki so bile izrečene pri žejo. priliki ka da je Berolin zopet zadovoljen z Avstrijo da je naša država zopet obnovila staro odvisnost od Berolina da se je zopet dala okovati v spone trozveze a da > s to zunanjo politiko spravljen tudi ves ustroj notranje politike v soglasje 1 da je • Ne dv^omimo, da si želi vlada normalnih razmer, zistem centralizacije ali želi se jih na stroške Čehov in drugih slovanskih svoje oči. in prišel zopet germanizacije v veljavo stari kar vidimo na narodov ) zakaj pred vsem je na tem, da zagotovi nemškemu narodu v državo prvenstvo in nadvlado tem sistemu je tudi iskati vzroka, da vlada neče omogočiti Čehom opustitev obstrukcije, če tudi razpade stran 174 Letnik LVIII vsled nje jedino možna parlamentarna večina, ker vodilo njene politike je, storiti samo to, kar je Nemcem všeč. 15. seja dne Začetkom seje je bil sprejet maja. nujni predlog > naj se Zdaj pač še niso umestne kombinacije, kakšen bode naroči deželnemu glavarju, da sporoči cesarju čestitke uspeh češke obstrukcije, bo-Ii samo § 14. stopil na mesto Vojvodine kranjske povodom njegove 70letnice. proračunu je poročal poslanec Hribar. parlamenta ali pade ministerstvo ali za njim celo parla- O proračunu je poročal poslanec Hribar. O njem _ mentarizem. Vse krije še tema, čutimo samo jedno, da se je razvila daljša deloma politiška debata. Govorili so je vsa notranja politika korenito zavožena, da so se nad poslanci Luckmann, Hribar, Božič, Povše našo monarhijo začeli maščevati stari grehi in da damo v neki kaos. Za Španijo je pač na vrsti Avstrija! pa Lenk, Schwegel 1 Šubic, dr. Schaffer, Murnik in drugi. Potrebščina znaša 3,044.339 K, pokritje 375.813 K. Primanjkljaja je 2,668.526 K. V pokritje tega nedostatka i Deželni zbor kranjski. se bo pobirala: 40 o/ o doklada na užitnino od vina 1 vinskega in sadnega mošta ter od mesa; h) samostojna 14. seja dne maja. naklada od likerja in poslajenih pijač po 30 K od hekto Začetkom seje je deželni predsednik odgovoril na interpelacijo v zadevi razširjenja ljubljanske gimnazije in zgradbe posebnega poslopja. Povedal je, da se gimnazija s prihodnjim letom razširi in tudi poslopja zanjo zgradi. Zajedno je pojasnil, da je okrajni glavar v Postojni po- litra in od drugih žganih tekočin 30 K od hektoliterske stopinje; c) naklado od piva po od hektolitra in 40 o/ država o priklada na diretctne davke. Bačuna se, da bo od osebnega davka plačala deželi 76.000 » glede škode, ki jo je toča prouzročila na Vipavskem J stopal po njegovem nazoru povsem pravilno. Zbornica je potem sprejela predlog Pfeiferjov glede protokoliranja malih obrtnikov in trgovcev ter po poročilu poslanca Murni k a dovolila „Glasbeni Matici" še 1200 K redne podpore in 2000 K izredne. Dramatičnemu (Poročevalec ostali nedostatek pa se pokrije iz blagajnice. Odobrila so se potem razna poglavja letnega poro Čila deželnega odbora. Pri tej priliki % poslanec Hribar predlagal naj društvu se je dovolilo posojila Hribar). 60Ö0 K. Bazne prošnje učiteljskih društev v zadevi plač 9 se vlada pozove, da pri prihodnjem ljudskem štetju zapisuje naradnost, ne občevalnega jezika. Ta predlog se je odkazal upravnemu odseku. Po nasvetu deželnega odbora je bilo potem sklenjeno, da se ne odpravijo dijete deželnih poslancev. Mlekarski zadrugi v Ledinah se je dovolila 1200 ustanovitve meščanskih šol itd. so bile za sedaj njene. (Poročevalec Višnikar). odklo brezobrestnega posojila. (Poročevalec dr. M a jar on). Ljubljanski občini se dovolilo najeti 30.000 Odobril se je proračun normalnošolskega zaklada, državnega brezobrestnega posojila. (Poroč. Murnik). ki izkazuje potrebščine 935.866 J pokritja pa 48.190 K. Po dolgi debati je bil končno sprejet predlog 1 da Na Kranjskem je nastavljenih 628 učiteljskih oseb. ustanovitvi kmetijske šole na Gorenjskem po ročal vitez Langer. Sklenilo se je, ustanovitvi v zgor njem delu Gorenjske tako šolo in naročilo deželnemu se občina Draga izloči iz kočevskega okraja in priklopi ribniškemu Koncem seje je poslanec Pfeifer ugovarjal, da se na dnevni red prihodnje seje postavi razprava o deželnem odboru, da izvrši vse dotične priprave. Odobril se je zakon o preložitvi deželne, ceste mej Litijo in Šmartnim. (Poročevalec Povše), Zakonski načrt glede zgradbe vodovoda v Novem mestu, za katerega bo dežela plačala 148.800 K, je bil odobren. (Poročevalec dr. Papež). kulturnem svetu. Po dolgi burni debati bil sprejet nujni predlog dr. Tavčarja, da se v prihodnji seji vrši ta razprava. 16. seja dne maja. tej seji je bilo po dolgi formelni in nekoliko krajši splošni razpravi sklenjeno, da se začne razprava Poslanec Murnik poročal o prošnji občine o zakonu glede ustanovitve deželnega kulturnega sveta ljubljanske glede vračanja potresnih posojil. Sklenilo to debato je posegel tudi poslanec Murnik ki se ]e prositi vlado » da jemlje kar mogoče ozir na podal obširno sliko o delovanju in o uspehih kmetijske prošnjo za odpis ali olajšave, da raztegne vračanje ljub • družbe. na 20 let in odpiše za ta čas obresti, da odpiše Ijanski občini posojenih 50.000 gld. ter preloži vračanje Katoliški poslanci se specijalne debate niso udele žili poročal je grof Barbo in so z glavarjem vred posojila 450.000 gld. do 1. 1915. t Po poročilu poslanca Hribarja se je za vodovod bili ves čas odsotni. Zbornica je potem odobrila novi zakon o uredbi v Kranju zagotovilo podpore 25 o/^ od svote 570.000 K. zrastvene službe (poročevalec Lenarčič), in sprejela Hribarjev predlog glede ljudskega štetja na kar se je Koncem seje je poslanec K al an interpeliral radi z običajnimi Slava-klici na cesarja zaključilo zasedanje. postopanja okrajnega glavarstva v Kranju radi vodo vodnih obravnav v Tržiču. \ Letnik LVIII. Stran 175. Politični pregled. Državni zbor. torek dne m. se je sešel državni zbor in tisti dan se je pokazalo, da je dr. Herold Ako za razveljavljenje maja zadoščenja, poiskali govoril golo resnico, ko je zagrozil: jezikovnih naredb ne dobimo do si ga bomo sami. Čehi niso dobili zadoščenja in zato so koj v prvi seji začeli z obstrukcijo. Za sedaj so obstruirali na ta način, da so predlagali naj se o vsaki peticiji, ki so predlo- Vojna v južni Afriki. — Angleška armada prodira s čudovito hitrostjo proti severu bojišča. Po dolgih in skrbnih pripravah je maršal Roberts z vso svojo armado šel od Blom- Tabanchu in Vynburgu imeli fonteina nad Bure. Ti so pri v • 1 • Zill in teh peticij je blizu 3000 imenoma. S tem so v prvih dveh glasuje po dvakrat sejah popolnoma izhajali. Dunajski krščanski socijalisti so proti češki obstrukciji burno demonstrovali, tako da se je morala v prvi seji izprazniti močne pozicije, a morali so jih zapustiti, umaknili so se čez reko Vaal. Tam je bil v soboto večji boj, vsled katerega so se Buri morali zopet umakniti. Robertsova armada je prestopila reko Vaal. To pomeni, da so Buri pregnani iz Oranjske in da je angleška armada stopila na transyaalska tla. Za Angleže je to jako velik uspeh. Dosegli so ga brez posebnega boja. Odločitev pride zdaj, ko bodo poskusili zavzeti Pretorijo, a bati se je, da so Buri izgubljeni. galerija. Sploh se kaže, da ho5ejo na Dunaju vzdigniti maso proti Čehom, kar zamoglo provzročiti najnevarnejšo proti reakcijo na Češkem. Vlada je v torek predložila svoje načrte za uredbo jezikovnega vprašanja na Češkem in na Moravskem. Ministerski predsednik Körber je imel pri tej priliki govor, v katerem je povdarjal, da hoče vlada napraviti mir. ker potreben že z ozirom na financijelno stanje ta države, potem pa zagrozil, da se bo vladalo absolutistično, ako bi državni zbor ne model funkcijonirati, Čehov ta grožnja ni ustrašila. Odgo- vorili so nanjo s tako krepko obstrukcijo, da zbornica niti do dnevnega reda ni mogla priti. Nihče ne dvomi, da hočejo Čehi nadaljevati obstrukcijo vsaj toliko časa da ali pade mini-sterstvo, ali pa se parlament razpusti. V Kranjska mlinska obrt. m (Iz govora deželnega poslanca L Lenarčiča v deželnem zboru kranjskem. (Dalje). Kranjska mlinska industrija se je v zadnjem času, sredo so tudi že vporabljaje svojo lego, bližino morja in druge okolnosti listi naznanjali, da se razpusti parlament takoj, ko bode kon- zlasti pa obile vodne sile » ki so na razpolago » čano zasedanje delegacij tako, da bi se nove volitve vršile že polagoma razvijati in upati bilo, da na tej poti začela tudi v nekaj tednih. ostane in da bo kot taka lep vir dohodkov za bližnjo in Zasedanje delegacij se začne v soboto dne 12. t. m. daljno okolico in tudi za državo in deželo. Da pa more Vršilo se bode v Budimpešti, a vse kaže, da bo letos posebno burno. Češki listi naznanjajo, da se bo jako energično obra- mlinska industrija uspevati, treba 1 da je ona v tako čunalo z ministrom zunanjih del grolom Goluchowskim, ki vpliva na vse notranje politične zadeve. Tak obračun je toliko veliki meri zasnovana, da more porabljati tiste tarifne olajšave, ki so z večjim prometom združene. Refakcijske potrebnejši. ker kaže cesarjevo potovanje v Berolin, da je tarife pridejo v poštev tedaj J ako se neka gotova nastal zopet enkrat^ popoln prevrat v vsi politiki naše države množina določene tvarine prepeljava in sicer prevrat, ki' je naperjen proti slovanskim narodom. do določenih mest. odločil Če se tista množina ne doseže, potem je tudi mlin na- Stranke in češka obstrukcija. — Češki klub se je vezan na to, da se on poslužuje pri svojih kalkulacijah onih tarifov, ki so za majhne množine v veljavi in ko brezobzirno obstrukcijo, dasi je v njegovih vrstah mnogo mož. ki se z njo nikakor ne morejo sprijazniti. Ti na čelu jim stojita dr. Žaček, ki vodi moravske Staročehe in ne omcgočujejo, da bi mogel konkurirati, se v lastni dr. Engel, je odstopil od nila obstrukcija nečejo načelstva kluba, ker se je skle- obstrukciji in bodo deželi ne. sodelovati pri Kakor vam vsem dobro znano, se v naših alpinskih ostali pasivni. Stranke umirajoče desnice so vsi proti čehom : Poljaki, nemška katoliška stranka, Hrvati — izvzemšl pra- pač vaše izvzemšl Slovenci, Maloruski in ješki veleposestniki. Ti deželah ne pridela toliko žita 1 da to žito zadostovalo Želeli ohraniti desnico, toda čehi si ne dajo nič več rok ve se je sešla parlamentarna komisija desnice je soditi za domače potrebe, marveč so te alpinske dežele in med temi zlfisti Kranjska navezane na to, da dobivajo tuje zati. četrtek žito 1 katero porabijo za svoje potrebe. morda zadnjikrat. Sedaj Še ni znan izid te seje. po tem, kar se Čuje, ni mislit, da se doseže kako porazum- priliki 1 ko se je v deželnem zboru razpravljalo Ijenje in desnica tazpade. Nemške sfranke so seveda kar ali Lagerhäuser", takrat sem divje radi Češke obstrukcije in rade z desnico izposlovale premembo opravilnika. V ta namen je dr. Kathrein že podal samostojen predlog, do čigar izvršitve pa je pot še jako dolga. Knežji kongres v Berolinu. V soboto in v ne- vprašanje o skladiščih imel priliko opozarjati na to, da je ves promet s kranjskim žitom znašal približno 300 vagonov, med tem ko bilo pripeljanega tujega žita v deželo 3000 vagonov. Danes so se razmere nekoliko predrugačile. Danes pro- deljo se je mudil avstrijski cesar v Berolinu. Kar se je tam daja Kranjska še manj svojega žita, kakor tedaj, m tu godilo, to kaže, da je mej Avstrijo in Nemčijo zavladalo naj- tesnejše prijateljstvo, kakoršnega še nikdar bilo ni. Na tem jega žita imamo danes, lahko rečem, najmanj 5000 va sestanku se je trozveza obnovila in popolnila, a francoski listi pravijo, da tako, da je propadajoča Avstrija postala nekak privesek procvitajoče Nemčije. gonov v deželi. In če upoštevamo žito še 1 naklada in odklada v naši da deželi 1 sestavljeno iz drugih žit, potem se to poleg lahko kranjsko i pšenice reče da Francija. Pri občinskih volitvah v Parizu SOCl' komaj 100 vagonov pride na pšenico, med tem ko tujega i jaliste, radikalce in židovske republikance zadel pri občinskih ogerskega žita ogromno množino zavzema le pšenica. volitvah hud udarec. Nationalisti, monarhisti in konservativci so koj pn prvi volitvi dobili 22 mandatov, dočim 80 jih « Opazuje se splošno, da se ves promet žita od imeli doslej dvoje, a pri ožjih volitvah jih dobe še nekaj. vzhoda proti zahodu pomika. našem cesarstvu opažu Sedaj vladajočim strankam je začelo odklenkovati. jemo to, da se širne vzorne pokrajine v obili meri pe # t stran 176 Letnik LVIII čajo s pridelovanjem žita, zlasti pšenice in izvažajo svoje Poslanec Lenarčič: Licencovalna komisija naj ostane blago 1 katerega doma ne porabijo, v tostransko državno tako sestavljena, kakor jo doslej določa zakon. Premembe polovico, da se to blago tukaj predela v moko deloma da bi se jemali veščaki iz dotičnega sodnega okraja da služi za eksport. kolikor so ona mlinska podjetja, umestne ker SI oni nakopljejo sovraštvo doma, če so ki so bližji vira tega žita, na boljšem, kakor ona, ki so strogi v izvršb^ naloga, česar pa se pri tujih komisijskih bolj oddaljena od teh virov, je razvidno iz tega, da znaša udih ni bati. moka, ki se množini, kar se izdelala iz žita, približno sploh zmlevalo. Če 75 o/o torej proti voej Poslanec baron Liechtenberg predlaga da naj ob mora to- stoji komisija iz okrajnega glavarja, iz okrajnega živino stranska [industrija večjo množino surovine (tukaj žita) zdravnika in enega zaupnega moža, ki pa naj se ne prevažati v primeri z množino konečnega izdelka, kakor vzame iz dotičnega okraja. pa onostranska potem onostranska državna polovica v Poslanec grof Barbo predlaga 1 da naj bi okrajni tem oziru mnogo na boljšem, kakor naša. Ta razlika znaša približno 21 o/ , od tarife v škodo naši industriji nasproti ogerski. Seveda proti temu ni mogoče nič storiti, kajti tu so krajevne razmere vzrok. glavar, kateremu je živinoreja malo znana, ne bil član komisije, katera naj obstoji iz okrajnega živinozdravnika enega zaupnega moža, katerega imenuje deželni odbor » in sicer ne iz dotičnega sodnega okraja, ampak iz poli Ali ogerska mlinska obrt poleg ravnokar omenjene okolščine še v nekem drugem oziru mnogo na boljšem in sicer je na boljšem v tem oziru, ker se pri prevažanju žita oziroma moke od ogerskih mlinov direktno tičnega okraja za vse sodne okraje in iz enega zvedenca, katerega imenuje kmetijska družba za vsaki sodni okraj posebej. Živinozdravnik bodi zajedno načelnik komisije. Gospod Urbančič nasvetuje, da naj ostane pri uporabljajo refakcijski tarifi takoj pri kartiranju, dosedaj običajni sestavi komisije, in ker je večina proti med tem ko se v Cislajtaniji to ne dogaja, ampak mora temu predlogu. dotični podjetnik plačati polno voznino po normalni ta četrtemu vprašanju stavil adjunkt Rohrman rifi in šele ko je gotova množina žita pripeljana na nasvet, da naj se licenciranje bikov vrši samo v glavnem končni kraj, do katerega veljajo refakcijske tarife, potem kraju sodnega ^okraja, to pa osobito iz razloga 1 da se s se mu šele diferenca izplača. Če se to postopanje pre- tem doseže nekak pregled in izvrši poučna razstava ple računi na tarife, znaša to približno 13 % v škodo naši menih bikov. mlinski industriji nasproti ogerskim mlinom. To go tovo enostransko postopanje m oškodovanje 13 0/ o od tarifov tako veliko, da se mora uvažati in odločilni fak torji naj Temu so razni člani enkete ugovarjali, da to pro-vzročuje prevelike stroške in težave živinorejcem, in da se je osobito glede tega slišalo mnogo pritožb od strani delovali na to, da naša industrija v bodoče živinorejcev. Deželnoodborski poročevalec pojasni potem ne bo več toliko oškodovana, marveč naj bi se povsod na podlagi od okrajnih^ glavarstev došlih potnih načrtov enako postopalo. za licencovanje, da se v tem oziru od leta do leta bolje če si ogledamo, kako se žito in žitni izdelki pre- vstreza želji m potrebi živinorejcev, ter da se licenco-mikajo v naši državi, vidimo, da se v ogerskih pokra- vanje vrši ne le v glavnem kraju okraja, ampak kakor jinah ob rekah Donav in Tisa promet prične ter se pre- nanašajo potrebe in krajevne razmere, v štirih do petih 9 mika proti zahodu in jugozahodu. Prometne naprave so celo šestih krajih dotičnega okraja 1 tako da se omogo v tem oziru nekoliko nasproti prišle raznim producentom čuje živinorejcem po kolikor oziroma industrijalcem, ker so jim za gotove črte dovo- speti do kraja licencovanja. mogoče kratki poti do lile določene refakcijske tarife 1 brez ozira na to 1 ali se Enketa na podlagi teh pojasnil odkloni predlog je dotično žito oziroma moka naložila v začetku črte ali adjunkta Rohrmana in glasuje za to, da ostani pri se- šele kasneje, na progi torej dalje proti zahodu. v ' Tako je južna železnica črte Budapešta Kanisza, Komarom—Szekestfehervar— dajnem postopanju glede določitve krajev za licenciranje Nagy Važno vprašanje je bilo peto glede naknadnega Szombathely Gelse proti Trstu določila samo eno končno ceno in je vse licencovanja, ker opravičene so bile pritožbe živinorejcev da jedno na kateri postaji se nalaga. n a tej črti žito ali moka (Dalje sledi); 1 Govedoreja (Dalje.) Na to so se k tretjemu vprašanju izrazili sledeči tako naknadno licencovanje bilo doslej predrago. tem oziru je nasvet c. kr. deželne vlade vreden vpoštevanja, ker vstreza vsem potrebam in željam, katere so živinorejci doslej v tej zadevi izražali. G. kr. deželna vlada nasvetuje: Okrajna glavarstva oziroma mestni magistrat imata pravico tekom leta izdajati provizorne licencovalne liste na podlagi izjave okrajnega živinozdravnika, oziroma mestnega živinozdravnika; provizorni licencovalni listi imajo veljavo do redne licencovalne dobe. Stroške za tako provizorno licencovanje, izvršeno nasveti: po živinozdravniku, ima poravnati lastnik bika 1 ako Letnik LVIII Stran 177 zahteval ogled, ki se ni mogel vršiti ob drugem uradnem opravilu živinozdravnika v dotičnem kraju ozirom na to, da bo v večini slučajev mogoče iz treh zlatov razplavljenih v ognju, naredite na stotine in tisočine jednakih zlatov® B živinozdravniku ogledati za začasno licencovanje oglaše-nega bika povodom njegovih drugih opravil in potov v dotičnem kraju, sme se Kaj takega še jaz nikoli nisem videl, samo slišal sem o tem, ob, ko bi mogel vsaj enkrat to videti! vskliknil je vneto mladenič, potem posvetil bi vse svoje računati, da bodo dosedanji ne- življenje temu, da bi osrečil tisoče revnih ljudi j® ! dostatki naknadnega licencovanje odstranjeni in zato se „Prvemu verujem, drugemu ne verujem enketa soglasno izreče za navedeni od c. kr. vlade na- je hladno neznanec. No, sicer pa ne gre za to! svetovani način naknadnega licencovanja. omenil Če hočete postati moj učenec in naučim vas, da bbdete znali pri Daljša razprava vršila se je pri šestem vprašanju, delovati zlato tako, kakor kmet na polju žito? . . . Po sedajnem določeno » da ima za potrebno Balzamo bil seve te ponudbe neizmerno vesel število bikov plemenjakov skrbeti županstvo, stroški za ^^^ zagotavljal na vse pretege večno svojo hvaležnost, nabavo bikov pa se porazdele na posamezne živinorejce, ^^ nikomur ne bode izdal skrivnosti. „Vaših zagotovil ne potrebujem, meni je treba samo Vlada priporoča, da se napravi poseben zaklad v katerega bi se stekale vse kazni zaradi prestopkov za- jednega: da se slepo pokorite mojim ukazom. Ali čutite kona, potem takse za skoke, primanjkljej pa se pokrije iz občinske blagajne, torej kakor sleher na druga občinska potrebščina. v sebi toliko odločnosti, da izpolnite vse, kar vam zapovem tt „Se ve da, stokrat". „Dobro. Izpolnite torej kar te dni prvo moje po-Po daljši razpravi, v kateri so se izražali pomisleki, ^gije. Mite torej v pristanišče in plačajte na ladji, ki opravičeno, da se ta potrebščina pokrije iz ob- gez teden dni odjadra v Aleksandrijo, voznino za dve ali činskih dohodkov, katere skladajo vsi občinarji tudi taki ki niso živinorejci, prav tako 1 ali ne kazalo, da se stroški porazdele na posamezne davčne občine izrekla se enketa skoro soglasno, vpoštevaje veliko važnost gove- doreje v naši deželi ter da tudi za druge potrebščine osebi: za se in za me. Odpeljava se v Egipet". Mladenič se je vzravnal v svojem naslanjaču malo zmeden molčal. „Lejte vže prvi moj ukaz se bojite izvršiti in donašajo davkoplačevalci, ki nimajo naravnost koristi od dotične zadeve, in oziraje se na to, kako težavno » V Egipet? Bogme žu Ne panstvu pobirati ta le na živinorejce porazdeljeni naklad to je strašna daljava!. nehote zmočen . . . Ako bi dajali k bregonom Francije ali zamerite mi, ali jaz sem f za nasvet c. kr. vlade. (Dalje sledi.) Egipet . . . nije. Toda v Egipet to je za božjo voljo čudno a u » Potemtakem nimamo nič več drug z drugim govo riti. Pozno je uže in vi morate domov". 1) Ne, potrpite . Dajte mi prevdariti . hitel je mladenič. kar Čarovnik. Historičen roman. Ruski spisal grof E. A. Salias „Tu ni nič za prevdarjati. Ali verjamete v to, govorim? Ali verujete vame in v mojo mogočnost — ali ne verujete? če ne verjamete — nič ne škodi. Midva se razvideva, kakor sva se bila sešla Ako pa verujete n (Dalje.) Ali je možno delati na pr kaj je vam potem v Egipet! Celi svet, ves ta nu recimo iz pe pela ali iz kakega druzega zelišča, vlitega na og u 0 Zlatarji pravijo, da je mogoče ali jaz ne vem a mali planet, zemlja imenovan, sliši onemu, ki uporabi sebi v po- poj- prid v njem skrite tajne in moči katerih ljudje ne » Ali verjamete vi, da je to mogoče a znajo dete In tako pričakujem vašega odgovora Ne Jaz mislim Ne vem tt „Vi ne verjamete. Hočete neumno odgovoriti". Balzamo bil je v zadregi in ni vedel kaj odgovoriti. „Vi tega ne razumete, to vam verjamem. Po vašem e to mogoče? Zakaj torej, kadar vidite kmeta, metajo- z menoj v Egipet" „Pojdem", odgovoril je Balzamo, no tiho, plaho, z jedva slišnim šepetom. In ko je izgovoril to besedo, si mislil Ji Zakaj ne bi šel Saj ni kraj sveta ta Egipt? Saj se zopet lahko vrnem. čega tako v en dan s pestjo seme v zemljo ga m Kakih štirinajst dni pota . . . Kaj si hočem: med tem, ko bodem živel v Egiptu in to mate za prismojenega! Vi veste, da nekaj izvanrednega velikega,i tajnega so tvori svoje, stori svoje delo. Mesto tega razmetanega semena postane polje, pokrito z žitom katero mu povrne njegovo seme desetkrat. To vi veru jete zato, ker so naravne tajne, katerih mogoče, da dalje nego leto dnij 1 poleže se tam v Pa 1 lermi zloba zakladoiskatelje. Potem se bodem vrnil na ravnost domov". petih dneh po onem pogovoru sta Aljtotas in SI ne morete mladi njegov prijatelj stopila na odrinjajočo ladjo razjasniti no katere se pa vsekakor nahajajo Čemu In šele med potoma, k bregovom najstaršega ce- torej nočete verjeti » da se uprav s temi tajnimi silami sarstva, kjer je tekla, po besedah čarovnikovih in alhi prirodinimi,|^kadar si jih prilastiš, more navaden smrtni mikovih, zibelj vede, zvedel je mladenič ime novega svo- stran 178. Letnik LVIII. jega prijatelja in učitelja i zvedel 1 da ta Aljtotas nima vznožje tega hrama v nočm megli. No kupola in domovine, niti se ni nikdar rodil in nikdar ne umrje. križ njegov se še kopljeta v nebeških modrinah sredi so- p Ne samo jedno, a mnogo let trajalo je potovanje mračne tajnostne mizgotajoče svetlobe. dveh prijateljev ali bolje rečeno, učitelja z učencem in naslednikom. * Nadarjeni Sicilijanec je bil iznajdba za Aljtotasa, Tu na zemlji je noč, a tam pri njima, v višavah končuje še Sedež dan. svetega očeta 1 močnega poglavarja vsega kakor je bil istotako Aljtotas zaklad za umnega, zveda- katoliškega sveta in vladarja celega kraljestva, prebiva vega pa tudi zvitega Balzama. lišče na stotine duhovnih kongregacij, meniških bra Ves dostojni in nevarni Egipt, potem del Arabijske tovščin, mesto polno kardinalov, duhovnikov, menihov in puščave > za tem Sirijo in vso Sveto deželo vse sta romarjev iz vsega katoliškega sveta, mesto molitve in bila potnika prepotovala. posta Sredstva življenju in potovanju dobival Ali totas ne z čarovnijami, ampak z delom. Aleksandriji — spravljalo se je uže k počitku . . . Kočija popotnikova se je premikala po pustih ulicah » 9 tU pa tam se je prikazal kak pozni potnik, ali so a potem v Siriji prodal je skrivnost sestavljenja nove važno korakale nočne straže papeževe garde, v šlemih svetlo purpurove divne barve bogatim trgovcem. 1 Včasi z dolgimi sulicami, vnušiteljno bliščečimi na ramah kot zdravnik na čudežen način ozdravljal bolnike In povsod, kjer so šli mimo in jednoglasno kriknili dve pa ter se ni branil mu zato ponujene plače. tri besede J ugašale so luči na ulicah, v štacunah No pri vsem tem pa sta oba neprenehoma marno vratih > oknah J domov in hišic i V delala in Aljtotas je podkril mlademu svojemu pomoč- zemljani meniškega mesta šli so radi niku v vso globočino svojega zares obširnega znanja v rudninstvu, zvezdoslovju, zdravilstvu, botaniki in posvetil Kočija se je ustavila blizu Mestni prebivalci in — ne radi rano spat. trga Barberini pred ga celo v tako imenovano „naravno > o čarovnijo. VII. Minulo je deset let. Neki večer meseca listopada priropotala je skozi Trojanova vrata po cesti iz Tivoli v večno mesto elegantna kočija očividno imenitnega po- bogati popotniki potnika. dovolj velikim domom z ogromnimi železnimi vrati, nad katerimi je visela železna plošča s pozlačenim konjem .. . Ta krčma bila je po zunanjosti videti skromna, a sicer pa bila najboljša v mestu Večer je bil navzlic poznej jeseni jasen, topel in papeževih vojakov. Iz kočije gostilni pri „Zlatem konju" prenočevali so samo Vkljub obhodu straže, videle so se še tu iz oken luči. Krčmar bil je bržkone gostoljuben do človek male rasti kakoršni bivajo v drugih delih sveta, od Boga manj uže precej prileten, ter jel trkati z visečim na vratih tih, blagoslovljenih, samo meseca velikega mesto stopil srpana Večno železnim obročem. Bim hranitelj slavnih zgodovinskih do- godkov in poročil, polno velikovitih njihovih očividcev — divnih spomenikov ogrnilo se je v večerno meglo. Močen glas zagrnel je po celi ulici ter odmeval na trgu. kazal 1 Vrata so se takoj odprla in na pragu se je pri-zdehaje, hišni gospodar, držeč v roki bakreno Bližajoča se noč plazila se je kakor senca ter polagala svetilko s tremi jarko gorečimi in kadečimi plameni. tu pa tam črne svoje proge na velikovite cerkve pa 1) Ali imate prazne sobe in hleve" ? vprašal je starec lače in vodomete, na tisoč letne triumfalne arke in kolo- dasi star, no bodo na pogled. » Bajno stari in slavni starec bogatinec Kolisej se nade. je tudi bil ogrnil na pol v temo in arkade štrle mogočno po vrsti proti migljajočemu večer » Imam Imam vrhne njegove Ali za koga pa? Kdo ste? Odkod (C „Za grofa nemu nebu, kjer je uže na desetine zvezd iskri na mesto armade . Kaliostro, stotnika kraljevo španjske tt skozi okna tega velikanskega granitnega obroča, kakor visečega iz neba na zemljo. In mogel bi starec Kolizej ponosno gledati na večno mesto z visočine ponosnega svojega veličanstva in bojeslovne starodavnosti, ali tam Krčmar se je kmalu vzdramil in podvizal. petih minutah bil je ves dom, krčmarjeva dru žina in prisluga vse je bilo na nogah. na nebu, dasi daleč Iz kočije stopil je polagoma zastaven in krasen 1 no kakor vštric njega vzrasla mož srednje rasti, v lahkem črno svilenem plašču, z ve- druga granitna zgradba in dvigajoč v nebo veličastni likim, črnim, na stran pomaknjenim klobukom, za katerim kupol vidna je za sto vrst daleč na okrog. Pravijo, da tičalo sivo, skoraj do ram segajoče pero. Izpod raz- je ta zgredba cerkev sv. Petra, in da je to delo rok pahnenega plašča se je videla vijolčasto svilena kamižola človeških in jednega človeškega genija. Toda težko verjeti očem! Šele ko ga gledaš od blizu, — začutiš naenkrat s svetim strahom duha, položenega v to gro- mado in veruješ, da je uprav genij človeški, a ne slepa, brezzavestna elementna sila, ustvaril tega velikana v ime Božje. in temno lilo vi kaftan z zlatim ovratnikom. (Dalje sledi). In sedaj ko ke večerni mrak uže zgostil v ozkih Razglas o prihodnjem tečaja podkovske šole v LJubljani. Novi šolski tečaj na podkovski šoli c. kr. kmetijske in krivih mestnih ulicah, potopilo se je tudi neobjetno družbe kranjske v Ljubljani se prične dne 1. julija 1900. Letnik LVIII. JStran 179. Poleg podkovstva se učenci podkovske šole uče tudi o ogledovanju živine in mesa. Kdor želi priti v podkovsko šolo, naj vloži prošnjo za sprejem, in naj ji priloži: m m m j»^ Novice 1. izpisek iz krstne knjjge (ali krstni list), 2. domovinski list, 3. šolsko spričevalo, 4. učno spričevalo v dokaz, da se je podkovstva Osebne vesti. Zapovednik 56. brigade (ljubljanske) general-major gosp. Liborij Frank je m svoje službeno mesto z zapovednikom 12 brigade general-majorjem gosp. Fer dinandom Fran K o š m De S o m a in o m Štabni iravnik gosp izučil pri kakem kovaškem mojstru. v Zadru je imenovan šef-zdravnikom vizije Maj pešpolka št. 17 go-p 5. župnikovo ali županovo spričevalo o poštenem no van podpolkovnikom pri pešpolku št Elij 16. dr di je ime Kuk Stotnik v Lju vedenju, Ubožni prosilci, ki se ne morejo šolati ob svojih stroških, niti ne morejo pričakovati podpore od svojcev. bij gosp Danijel Bast je imenovan majorjem Premeščena sta sodna pristava Brežice in Anton Bulovec z . Jos Brda Roth iz Krškega v v pristavi so imenovani avskultantj Ljublj Oskar Sodnimi za Brdo. morejo dobiti po 50 gld. podpore pri kmetijski družbi, dr. Gregor Krek za Ljubljano in dr. Fr. Pompe-za Krško Prosilec za podporo mora svoji prošnji poleg navedenih Kranjski deželni zbor je v tajni seji sklenil ugoditi prošnji prilog priložiti še: 6. ubožni list, za umiro 7. potrdilo ) da že dve leti bil za kovaškega deželnega blagajnika gosp Dragotina Žag in priznavajoč popolnoma njegovo več kakor štiridesetletno zvesto, neutrudno in odlično službovanje, mu določil pokojnim pomočnika. III. plačilnega razreda vrli rodoljub dolgo in \ vrste v znesku 3600 Naj bi žival počitek po tako dolgoletnem Prošnje za vsprejem v podkovsko šolo naj se do zaslužnem delovanj Učitelj Štef. Primožič in Jos 15. junija Ljubljani. 1900. pošljejo vodstvu podkovske šole v sta te dni Armič v Ljubljani za poučevanje gluhonemih otrok napravila sposobnostni izpit Sodni pristav v Logatcu 1900 gosp. totam dr Stefan Kraut je imenovan okrajnim sodnikom is-Gosp. Ivan Šk et, pravni praktikant pri celjskem Karol Šola bo trajala do konca decembra Kdor dobro prestane preskušnjo, more po postavi okrožnem sodišču, je imenovan avskultantom iz 1873. 1. dobiti patent podkovskega mojstra: brez pre-skušnje pa sedaj nihče ne more postati podkovski mojster GrOSp Str al je imenovan za svoje zasluge, katere si je pridobil za vodovod v Stari Loki. častnim občanom starološkim. Nauk v podkovski šoli brezplačen 1 učenci mo Učiteljske premembe. Stalno nameščene so bile rejo skrbeti le za živež in za stanovanje ter za potrebne šolske knjige. Stanovanje dobodo učenci za majhno plačo v šolski sobi. na sedanjih svojih mestih učiteljice gospodične Ana L a m p r e t v Trati, Marija Antončič na Črnem vrhu in Marija Pra- prot ni k v Zg. Krki. Nadučitelj v Idriji g03p. Leopold Učenci naj Punčuh je premeščen na Vrhniko, učiteljica v Krškem Mase oglase vsaj dva dni pred šolskim rija Bezlaj je premeščena na Vič, učitelj v Olševku gasp začetkom v podkovski šoli na spodnjih Poljanah. Andrej Eape je imenovan nadučiteljem v Smledniku, učitelj Ker ie po slovenskih deželah še zmerom premalo v podkovstvu izučenih kovačev in zdravnikov kopitnih v Mokronogu gosp Ribnico. Edvard Bohinec pa je premeščen v Srebrno poroko praznoval one dni gimnazijski boleznij, pa tudi premalo izurjenih oglednikov živinskih ravnatelj in obžinski svetovalec gospod Andrej Senekovič. na mnoga leta! in mesovnih, zatorej naj bi skrbela županstva, da dobode vsaka občina vsaj po enega dobrega kovača in živinskega in mesovnega oglednika. Zdravniško poslopje v Toplicah se je te dni na slovesen način blagoslovilo in izročilo svojemu namenu. Ivan Murnlk 9 predsednik c. kr. kmetijske družbe kranjske. Dr. Earol vitez Bleiweis Trsteniški začasni vodja podkovske šole. dami vlak okrašen s Provokacija. Z Notranjskega se nam piše: Sekun- Peter-Ljubljana je ime) prošli teden svoj stroj frankfurtsko zistavo, kar je na slovenskih tleh očitna provokacija. Razmere pri južni železnici so čimdalje Naznanilo. lepše in čudimo se res, da dopušča vodstvo svojim služabnikom taka izzivanja. Dekadenca na Gorenjskem. Pri letošnjem nova Skušnje na tukajšnji podkovski šoli se bodo vršile mladenicev, ki so stopili v vojaško dne 27. in 28. junija in sicer: 27. junija skušnja renjci? iz podkovstva za kovače, kateri niso obiskavali podkovske šole 28. junija pa za učence podkovske šole iz pod čenju v radovljiškem okraju bilo je potrjenih le 22*5 odstotkov dobo. Kje so krepki Go- prihajali so iz tega okraja, imenoma iz Bohinja in Doline najčvrstejši korenjaki. Iz Št. Jerneja se nam poroča: Vsled nenormal- Svoj Čas kovstva in ogledovanja klavne živine in mesa. Kovači nega vremena je v naši fari obolelo do sedaj nad 50 otrok 1 kateri hočejo delati to skušnjo, naj se oglase pri pod šolarjev za nadušljivim kašljem. Zaporedoma umrli so že štirje otroci. pisanem vodstvu do dne 15. junija Vodstvo podkovske šole v Ljubljani dne 2. maja 1900. Dr. Earol vitez Bleiweis Trsteniški Kašelj uboge otroke skoraj omami, da se kar na tla zgrudijo in postanejo kar črni v obrazu. Zanimiva obravnava. Vzk sodišče v bij se te dni bavilo z principialno zanimivo zadevo Okrajni komisar gosp dr Stadler Wolfersgrün je pred kratkim s svojim avtomobilom na državni cesti srečal voz, s katerim so se peljale štiri osebe. Konj se je splašil in padel z vozom in z ljudmi vred v j are Vzklicno sodišče izreklo stran 180. Letnik LVIII. da je vožnja z vsakovrstni motorji sploh dovoljena, gosp dr. Selcah z mostißa za deželno bolnico v Ljubljanico. Voda ga Stadler da je bolje storil, ker se ni ustavil nego kar naprej " je nesla najpopred po sredi, potem pa proti kraju in si je peljal, 0eš, če se bil ustavil, bil avtomobil še bolj ro- sam pomagal, da potal in bi se bila lahko še večja nesreča zgodila. Slovenska sola v Celju. Krajni šolski svet slovenskih okoliških šol je kupil krasen prostor na severni strani celjskega mesta, pa vendar v mestu samem za stavbo slovenske okoliške šole. spet prišel na suho. Bil pa je že tako utrujen, da bi bil najbrže utonil, da mu nista prišla na pomoö dva moža. Obsojen nesramnik. Pri deželni sodniji v Ljub- ljani se je vršila t. m. tajna obravnava proti oženjenemu Nabor v Trstu, Menda ne v Trstu ampak tudi povsod drugod vlada razvada, da se fantje nekoliko na- dijaki pa so bili oproščeni. delavcu Fr Pikuš-u, ker je pri njem stanujoče dijake zlorabil. Pikuš je bil obsojen na tri leta težke ječe, soobtoženi pijo ter semtertje počenjajo tudi reči, katerih bi v normalnem Obesil se je prošli teden v Kosezah pri Trnovem stanju ne storili. Tako je bilo in bo drugod in tudi v Trstu, gostilničar Josip Samsa baje iz rodbinskih razmer. Bil je pri Da slovenski mladeniči na svojih tleh, čeprav so morda slu- zadnjih občinskih volitvah v Trnovem kandidat, a je propadel, čajno sedaj pokrite s tržaškim tlakom, pesmi, to je povsem naravno prepevajo slovenske A „Piccolo" se zgraža nad veselimi slovenskimi fanti, ker so se predrznih peti slovenske — Le Moniteur des Nationalitčs je naslov novemu pesmi na Korzu. Klicali so baje tudi nekake želje, ki ne mo- časopisu, ki je začel izhajati v Parizu kot tednik. List, ki rejo baš prijetno doneti za ušesa irredentarjev. Ne vemo če je res. Toliko pa konstatira „Malček", da je bilo vsled razgrajanja več fantov aretiranih in da so o tem tržaški meščani velja na leto 10 frankov, si je postavil nalogo, braniti posamične narodnosti vsega sveta in to na podstavi narodnostnega principa, po načelu, da ima vsak, tudi najmanjši narod, igrali krasno ulogo lovcev na človeško meso. Torej prav kakor pravico do obstanka in do svobodnega razvoja. kjer so renegati pomagali loviti slovenske fante I Nevarnost čašniških polemik. Do kakega vr- V Celju, Škandal! povdarja slovensko narodnost novincev! Kje pa je po takem skega dvoboja na Ogerskem, ki se je pripetil te dni. n Piccolo" pa je skrajno nepreviden, da tako pridno hunca zamore piikipeti jeza žurnalistov, kaže slučaj časnikar- Ondi tisti „Čisto italijanski značaj dežele u ako o priliki nabora sta se „sabljala" novinarja od Ö tov „Budapesti Naplo„ in slovenski fantje razgrajajo po tržaških ulicah in se drznejo v „Magyar Szo" ter se obadva precej dobro opraskala. Oba si „paradižu" Signorije krožiti slovenske pesmi? j--------------„ i:_i.:i_ nista storila druzega žalega, nego da sta se v svojih listih Medveda so ustrelili lovci kneza Windischgraetza žalila in pikala, kolikor je koža nesla, seveda javnosti za v Bistrici. Klatil se je že kakih 14 dni po kamniških gozdih, zabavo. Toda bilo je že to dovolj, — kajti „javnost„ je čudna škode ni naredil. Pred 40. leti je bil ustreljen zadnji medved stvar. Nikomur ne more biti prijetno, ako se njega ime blati v teh krajih. Srečni lovci so Valentin Z1 a h n a n, Andrej in smeši pred javnostjo z očitnim namenom. da se s tem UršiČ in drugi. Medved je precej velik in se je bržčas pri- „nasprotnika" pobije tlom in se ga stori „neškodljivega". klatil iz bosanskih gozdov. To boli huje, kakor mečeva ost in izziva na maščevanje ali V Ameriko jo je hotel popihati neki Horvat iz kaznovanje. Kola pri Črnomlju. Ker pa še ni imel leta za Ameriko, in bode moral popred tukaj služiti vojakom, so ga prijeli in poslali na Žabjek. Ošpice. Na Ostrožjem brdu dotni nadporočnik Dvoboji, 'V Kečkemetu na Ogerskem sta se v on- jahalnici dvobojevala stotnik grof Otton Bissingen in Ernest Bekačj. Oba sta služila pri polkovniii v političnem okraju št. 13 in sta se nekaj sprla, zato dvoboj na pištole, v ka- Postojna je šola radi ošpic za štirinajst dni zaprta. Iz strahu pred kaznijo je pobegnil z doma lOletni šolski učenec Karol Vojska. V šoli je dobil slabo spričevalo terem je bil usmrčen stotnik grof Bissingen. Ali še ni zaru- javelo to starodavno moško u delo. Tudi dva madjarska žur- in se je bal, da bode doma vsled tega tepen. Kam je šel 1 se ne ve. Najbrže se klati kje po ljubljanski okoHci. Na čelu in na zgornji ustnici ima zaceljeno rano. nalista sta se pomerila na sablje. Vechy je dobil sabljo Čez obraz, da mu je ostalo znamenje .od čela preko nosa do brade. Kozor pa je dobil s sabljo po glavi. Tako sta kvit. Viljem Jahn umrl. Bivši ravnatelj dnnajske dvorne Potres. S Trebelnega pri Mokronogu se nam piše, opere, Viljem Jaha, je umrl. Bolehal je več časa na pljučih. da so čutili tam v nedeljo, 29. aprila, ob pol 7. uri zjutraj naposled se je pridružila še vodenica in srčna slabost. Od zad-precej močan potresni sunek, katerega je spremljalo podzemsko njega ponedeljeka je bil v nezavesti, v tem stanju je fanta- grmenje. Sunek je prihajal od severo-zahoda. Nezgoda na železnici. Pri Hrastniku je trčil kalni vlak. vozil iz Ljubljane, s tovornim vlakom. 1 ilo ziral, da je še vedno dirigent dvorne opere in je tudi mahal z rokama, kakor da dirigira. Dne 21. m. m. pa je preminol; stekel si je dokaj slavno ime kot - jeden najslavnejših opernih je nekaj škode. Je-li bil tudi kak potnik ali uslužbenec po- dirigentov škodovan, še ni znano. Grof in grofinja Lonyay pri sv. Očetu Gro Brez cvenka je prišel te dni zvečer v Ogorevčevo fiiij Lonyay prej nadvojvodinja Štefanija je peljala gostilno na Eimski cesti Jagrov hlapec in si dal dobro po- mladega soproga k sv. Očetu Leonu XIIL, da bi skup svojega ij pre- streči. Ko je bilo čas plačati, pa je zastonj iskal po žepih, sili njegovega blagoslova in pomoč v svrho, da jih pomiri z se enega ficka u ni privlekel na dan. To je bilo gostilničarju kraljevsko rodovino belgijsko, kateri se je preveč in poslal je po policaja, katerega se je pa hlapec tako svoje poroke z grofom Lonyayem Štefanij zamerila in a vsled oče nemara. ustrašil, da je pozabili kako se piše in je povedal napačno ime. Policaj z žilavko. V Škofji Loki imajo policaja, ki si je oskrbel volovsko žilo in pretepa ž njo prav po notah zato ji je prepovedal nositi naslov kraljevske princezinje, Grofinja Lonyay je pred papežem pokleknila in mu poljubila 3 in novoporočence Papež je obljubil svoje posredovanj tiste nesrečnike ali malopridneže, kateri pridejo v njegovo „špehkamro". Mož mora imeti posebno ve>»elje s svojo žilavko, kajti enkrat je bil že obsojen radi pretepanja. Zdaj ima drugič roko jako ljubeznivo sprejel in odslovil. Vatikanska straža je Štefa niji izkazala počast, kakor se izkaže članom kraljevskih rodovin Car Nikolaj v Moskvi. Od leta 1849 f ko bil radi opraviti je preložila. nje s sodnijo, toda obravnava v zadevi se tudi car Nikolaj seveda I, v Moskvi, se še ni vršil dogodek, da bi bil posetil sveto Moskvo kak ruski car. V zgodovini Poskušen samomor. Pretečene dni zvečer okoli ruskega naroda je to jako redek dogodek, s katerim v zvezi pol ure skočil Jakob Pintar, posestnik v Studnu pri 80 bili često izvanredni pojavi ruske vnanje politike. Nekateri Letnik LVIII Stran 181 krogi smatrajo tudi pohod carja Nikolaja III. v Moskvi kakor predigro velikega političnega dogodka svete Rusije m ga sprav- okusa zato pij ničesar ne Öuti. Kmalu se mu pijača tako prignjusi da opusti pijančevanj Ijajo v dotiko z možnim konflktom z Anglijo. V prvo je re- ženka na ta način ozdraviti svojega moža Morda poskusi kaka SDično, da je car Nikolaj čutil srčno potrebo, pohiteti v na- Nesreča na železnici Josip ročje sijajne matuške Moskve, kjer se čuti domačega; Šušmelj delavec ondi pri južni železnici v Trstu, je v svoji nepazljivosti ali mogoče, ker smatral dovolj vajenega bližini vlakov in strojev, je hodil se je obhajal praznik vstajenja Zveličarjevega po ruskem pravoslavnem običaju, poljubivši ^voj narod v znamenje enakosti na južnem kolodvoru po tračnicah koder je v onem času imel pred Bogom. Bila pa je tudi želja carice, da se seznani z pripeljati brzovlak iz Italije. Nekateri so ga opozorili, naj se dušo ruskega naroda. najpristniša v starodavni Moskvi, umakne iz nevarne poti, ali ni hotel slišati, meneč, da bode Res ko je vlak ker zadel Ruski narod,, kateremu je Moskva to, kar je kaloličanom Rim, lahko skočil na stran ko se vlak približa začul je z zadoščenjem, da se carica podaja v Moskvo in se prisopihal je Šušmelj odskočil ali ravno na robe morda nekoliko potolaži glede dejstva, da car Nikolaj III. ni v tir na katerem je vlak dirjal; stroj ga je vrgel na tla in osrečen z — možkim potomstvom. šel čez njega vkup z sedmimi vagoni. Nesrečnega Šušmelja 500 hiš zgorelo. Iz Harkova na Ruskem javljajo, so pobrali vsega razmesarjenega, odtrgalo mu je levo nogo, druge ude. Poklicali smrt Sta- da se je ondi v nedeljo dne 22 m. m. v okraju Malinovska razbilo lobanjo in zgnječilo in razko vnel požar, kateri je uničil 500 kmetskih hiš. Požar se je so nagloma zdravnika iz zdravniške postaje a ta strahovito brzo širil, ker je pihal močan veter, zato se nij konstatiral, ker je Sušmelj v nekaj minutah bil mrtev moglo z lepa ognja omejiti. Ljudstvo vsled tega mnogo trpi, noval je v Čedažu pri Barkovljah, star je bil okoli 40 let ker uničena tudi hrana in živali. Velik škandal v spletskem gledališču. Neka doma iz Postoj dotni bolnišnici. V Ljublj ima mater slaboumno v on italijanska operna družba je dne 18. m. m. predstavljala v V Škandali v dunajskem gledališču. V nemškem mestnem gledališču v Spletu Verdijevo opero ^Ples v maskah", ljudskem gledališču na Dunaju se je pripetil že drugi škandal Tenorist svoje uloge ni znal ter je na nekaterih krajih pel Nedavno so igrali Gans-Ludassyj narodno Igro Zadnji mesto njega kapelnik, včasih pa je hotel peti, ko ni bil na gumb". Občinstvo je deloma sikalo, glasno zabavljalo ter se vrsti in ga je morala prekinjati pevka. Enkrat ga je celo neka rogalo, deloma pa ploskalo in glasno hvalilo. Policisti so mo- koristinja pocukala za rokav, naj molči. Primadona Luchini rali miriti razburjene duhove. V petek zvečer pa so igrali so- tudi ni znala uloge. Občinstvo je začelo sikati, ona pa je iz- cijalno. dramo „Rodbina Wawroch", katero je spisal realčni javila z odra, da jo je prisilil ravnatelj, naj poje, dasi se je profesor Bronner. Tudi med to igro, zlasti pa v premorih so branila. Nato je nastal velik krik. Občinstvo ]e žvižgalo, se vršili škandali. Igralci niso mogli igrati vse kričalo kričalo, ploskalo, vpilo: „Dosti! Proč!", nekateri pa, naj se ploskalo, sikalo in žvižgalo, profesor Brpnner pa se je hodil opera nadaljaje. Prišel je na to na oder neki igralec ter vprašal, prepadenega obraza priklanjat. Bil je velik škandal, kakoršni ali naj se opera nadaljuje ali ne. Občinstvo se je pričkalo med so na Dunaju izredni. seboj, končno pa se je opera vendarle nadaljevala Predstave pa so bile ustavljene. Skrivnostni cvetlični Noapolju se je pripetilo nedavno to venec. Puzznolij pri neki hiši stanoval Devet se jih je utopilo. delavcev v ladjico, ki more nesti Bremenu je šlo 13 je neki udovec z svojo lepo hčerko Anino, nasproti njima pa oseb in je odrinilo po sta stanovala dva mlada človeka sta se še poročila reki Weser. Ko so prispeli na sredo reke jih je struja zajela Nekega dne pride mlada Anina k sosedi vsa objokana in in ladjica se je napolnila z vodo ter utonila. Od trinajst oseb pripoveduje, da mora z očetom proč od Neapolja, kar jo zelo se jih je devet utopilo, ker so eden po drugem segali, pomoči žalosti. V znak prijateljstva pa ji pokloni lepo geranijo. da pa ni bilo od nikogar. jo ima za spomin. Prijatelj Ljudsko sredstvo proti pijančevanjn Turki so in Anina je odpotoval cvetlico hvaležno sprejel vkljub prepovedi piti vino, vendarle hudi vinopivci. Nekateri pres z nekaj časa pa je mlada Žen cvetlico in hotela vsaditi v posodo rožmarin pa poznajo izvrstno sredstvo zoper pijančevanje. Nek hadžija kako se prestraši, pripoveduje to-le : „Jaz sem svoje sosede odvadil pijančevanja novorojenega otroka ko Brž gleda v posodi med prstjo Toda truplo je naznanila vse policiji, ki je mlado s tem, da sem o pomladi natočil .v posodo trtnega soka, ter grešnico kmalo zalotilo in zvedelo od nje, da je hotela na ta vsakemu primešal nekoliko v pijačo. Trtni sok nima nobenega način skriti greh pred svetom. zamere vsaka srečka dobiti. Glavni dobitek teden I ♦ t t f 4 ^ s« > ' •. • '; : ' • V ■ i i Li \r gotovini z 20% odbitka. • ' Invalidendank srečke srečkanje srečkanje III. srečkanje 19. 10. maja 1900. julija 1900. novembra 1900 Priporoča menjalnica v Ljubljani. Stran 182. Letnik LVIII e V 60.000 K, 15.000 K in 12.000 so glavni dobitki od „lavalidendank loterije, kateri bodo po odbitku 20 0/0 v gotovini izplačani. Mi opozarjamo naše bralce, dabo I. sreö-kanje nepreklicno dne 19. maja 1900. Loterijske srečke v Lincu dne 5. maja t. L: 78, 26, 49, 35. 30 V Trstu dne 5. maja t. 1.: 76, 15, 18, 56, V Pragi dne \ maja t 1.: 77, 78, 80, 89, 53 Tržne cene. v Ljubljani dne 11. maja 1900. Pšenica 8.50 rž K 7.60 h, ječmen K 7, oves K b, ajda K 9.50 h. proso fižol turS^.ica 11 6.80 leöa 12 grah Vse cene veljajo za 50 kilo- gramov. f * « ^ u priporoča / Blasnik-ova tiskarna v Ljubljani V ^ ^ .t v ^ IL Razpošiljava sukna samo zasebnikom I gld En odrezek 310 m dolg zadostno za moško obleko stane samo 2-80 iz dobre > 310 > > > 4-80 » > ) > 7-50 > fine > 870 > > > 10-50 > finejše > 12-40 > angleške 1 13-95 > grebenčeste I i pristne ovčje volne En odrezek za črno salonsko obleko fl. 10 Blago za vrhnje sukne od 3 gld. 25 kr. meter in višje; loden v mičnih barvah 1 odrezek 6 gld. 1 odrezek 9 gld. 95 kr. peruvien in dosking, blago za državne in železniške uradnike in sodnijske talarje, najfinejše grebenčasto in še-vejot blago, kakor blago za finančne in žandarmerijske uniforme itd., razpošilja po tovarniških cenah kot reelno in solidno dobro znana sukno-tovarniška zaloga Amhof v Brnu Vzorce pošlje zastonj In poštnine prosto. Pošiljatve po vzorcih Pozor I P. n. občinstvo se opozori, da se blago veliko ceneje dobi, ako se naravnost od nas naroči, kakor pa pri kupcih. Tvrdka Klesel-Amhof v Brnu razpošilja vsako blago po pravih tovarniških cenah brez prebitka katerega rabata. (14 C Vsem tistim, kateri so se skozi prehlajenje ali preobilno jed, ali s težko prebavljivo, prevročo ali mrzlo jed ali neredno življenje, želodečno bolezen nakopali kakor: želodečni krč, želodečnl bol, želodečni katar težko prebavanje ali želodečno zazlizanje, se jim tu dobro domače sredstvo priporoča, kateri izvrstni zdravilni učinek je vže mnogo let izkušenj. To je znano 6 f prebavno in kricistilno sredstvo > Hubert üllricli-OYO želiš čDO I Yino. To zeliščno vino Je iz izbomo zdravilnih zelišč z dobrim vinom pripravljeno ter vtrdi in poživi oeli človeški prebavni organizem, brez da bi to kakšno čistilno sredstvo bilo. Zeliščno vino odstrani vsa motenja v krvi in čisti vse slabe snovi v krvi, ki bolezni provzročujejo, in deluje na prenovitev zdrave krvi. Pri pravočasni rabljivosti tega z? liščnega vina, se vsaki želodečni bol kar v kali zatre. Zatorej bi se pred vsem drugim močnim in razjedljivim sredstvom. Ni le zdravju škodujejo, rabilo. Vsa znamenja kroničnega (zasta-renega) želodečnega bela fo: g^lavobol, riganje, zgag^a, napenjanje, slabosti z bljuvanjem, katera vže po kratkem povživanju tega vina prenehajo. Xat>asaiije in temu slabi nasledki, kot tesnoba, kolika, srčno bitje, pomanjkanje spanja, naliv krvi v Jetra, vranica in v čreva, se skozi to zehščno vino hitro in na la^iek način odpravi, ker vse slabi snovi iz želodča in črev odstrani. Sulii t>ledi obraz, pomanjkanje ^rrij slabost, so znamenja slabega prebavanja, slabe krvi in bolnih jeter. Pri popolnem slabem teku, razdražljive oslabelosti in slabem Čutu, kakor vednem g^lavo-bolu in pomanjkanju spanja, odmrjejo taki bolniki počasi pa gotovo. Zeliščno vino pa da oslabelemu životu novo moč. 2/eliščno Tino povzdigne tek, povspeši prebav-Ijenje in reditev, ter preosnovi in pospeši in zboljšuje napravo krvi, poživi vzdražene živce in preskrbi bolniku nove moči in novo življenje Mnogobrojna priznanja in pohvalna pisma potrjujejo vse to. 2^eliščno vino se dobiva v steklenicah po 1 gld. 50 kr. in 2 gld. v lekarnah v Ljubljani, Litiji, Kamniku, Škofji Loki, Kranju, Radovljici, Idriji, Tolminu, Trebnjem, Novem mestu, Ribnici, Kočevju, Metliki, Črnomlju, Posto-jini, Ajdovščini, Vipavi. Celju, Sežani, Trstu itd., kakor v vseh lekarnah v Avstro-Ogerskem. Tudi razpošiljajo 3 ali več steklenic po izvirnih cenah na vse kraje Avstro Ogerske ' . v v ^ä Proti ponarejanju se svari! Zahteva naj se izrecno Hubert Ullrleh-ovo zeliščno vino Moje zeliščno vino nobeno tajno sredstvo taisto obstoji iz: Malaga vino 450,0, vinsko žganje 100,0 glicerin 00.0 rudeče vino 240,0, jerebinkovi 150.0 češnov sok 320,0, mana 30,0, sladki janež, janež, helenska korenina, amerikanska krepostna korenina, svedrec, kalmus 10,0. Vöe to je skupno. Odgovorni urednik: Avgust Pucihar Tisk in založba Blasnikovi nasledniki