171. številka.
Ljubljana, v soboto 27. julija
XXII. leto, 1889.
J-.hajn vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, tev velja po poŠti prejeraan za avstro-oge r ake dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld.t za Četrt lota 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto IS gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na tlom računa se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plaCnje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali veCkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Gospodskih ulicah St. 12. Upravni Stvn naj se Dlagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne Htvari.
V I,fiil»ljuiii 27. julija.
Ko je kralj Umberto bival v Berolinu, raznesla je električna žica vest, da se povrne kralj preko Strassburga v ilomovioo svojo. Vest to, ki je napravila jako slab utis v Parizu, kjer so glede Al zacije in Loreue zelo občutni, oprovrgli so oficijozni listi nemudoma in ves „Dementirapparat" delal je s polnim parom, tako da ju vest kmalu izginila z vsakdanjega površja.
Kdor ve, da oficijozni „dementi" navadno ni druzegu, nego potrdilo zanikavane notice, si je tudi v tem slučaji svoje mislil ter bil uverjen, da jo vest bila osnovana, da se je pa iz političkih nagibov potovanje v Strassburg opustilo, ker še ni došel pravi čas, da bi se Francoska na tak način žalila in izzivala.
Da so taki nazori bili pravi, o tem nas osve dočuje navadno dobro poučeni „Kurjer Varšavski", ki je nedavno  po  daljšem  uvodu o razmerah mej Italijo in Francijo o   ne mško-ta H janaki vojaški konvenciji pisal lako:
„Mej Nemčijo in Italijo je že dlje časa dogovor glede vojne kooperacije proti Francoski, kakor je tudi mej Nemčijo in Avstrijo dogovor glede vojne kooperacije na drugo stran. V.si pogoji te konvencije ne morejo biti znani, tudi se ne mogo objaviti, a glavue točke neso vsem tajne. Ko bi Italijani naskočili francoske postojanke proti Mont-Cenis-u, bi to za Nemčijo ne bilo koristno. Francozi bi namreč Briangon in Grenoble in vse ceste, ki drže k tema trdnjavama, tako strahovito utrdili, da bi italijanski naskok od te strani odbili mirno in z malimi četami a z neizmernimi izgubami na strani sovražnika.
Tudi staro rimsko cestu južno od Nizze zapirajo mogočne trdnjave, na njej ni možno prodreti. Verjetno je, da bodo Italijani navzlic velikim oviram, tudi na onostran kaj poskušali, a to bode le stranskega pomena.
Na morji Italijani najbrže ne bodo ničesar poskušali, ker ima mornarnica Francoska preveliko
prevaro. Obrambo italijanskih luk in pristanišč nasproti francoski invaziji, prevzela bi izvestno angleška mornarnica, a da bi sama napala Francosko, k temu bi Angleško pač ne bilo pripraviti.
Pot Čez severne Alpe je jedini, po katerem morejo Italijani Nemcem neposredno prihiteti na pomoč. Ker je pa Gothardski predor Švica zaprla, ne preostaje Italijanom druzega, nego kreniti po avstrijskem ozemlji,, Čez Brenner. Armada italijanska kot dejanska zaveznica, mora prehod preko Brennerja zvršiti bliskoma, v jadrnih marših hiteti do Vogez ter ondu zavzeti postojanke, na katerih je 1870. 1. stala tretja armada tedanjega kraljeviča.
Ker bode znaten del nemške vojne sile imel drugej opravila, bi morala italijanska armada vkupno z nemško pri Metzu biti bitko. Ko bi se poslednja posrečila, morala bi poskušati, da prodre skozi verige francoskih trdnjav za Vogezami proti Parizu.
Strassburg, kot temelj italijanskim operacijam, dobil bi za te vojne nekako značaj trdnjave italijansko To bilo je tudi povod, da je vojaška stranka v Berolinu hotela, da bi nemški cesar in pa kralj italijanski vkupe potovala v S t r a s s-b u r g.
Vojaška konvencija, v kateri je pogojen prehod Italijanov preko Brennerja, morala se je objaviti Avstriji in je poslednji dobro znana. Avstrija mora namreč poprej pripraviti vsa transportna sredstva in sicer najprej od Veroue naprej. Konvencija ta ni le nikaka tajnost za Avstrijo, marveč ona mora ves načrt jako energično podpirati. Kajti čim več bode italijanskih vojakov ob Vogezak, tem več sil bode možno Nemčiji porabiti na drugo stran."
Politični razgled.
Notraiijc dežele.
V Ljubljani, 27. iulija.
Prepir mej strankami na 4V&linu traje dalje. ,Narodni Listytf očitajo staročeškim državnim po-
slancem, da po krivici drže Še mandate, ker so zgubili vse zaupanje volilcev. „Politik" pa v svoji jezi Mladočehe nazivlje junake fcaziste, ki so se narodu uBilili za zastopnike in spasitelje, plitve splet-karje in kričače, plugjatorje in pamfl »tiste. Učitelje pa staročeški list ovaja, da so agitovali za Mlado-čehe.
Vinarje države.
KiiMlta vlada hoče v kratkem uvesti ruščino za izključni uradni jezik pri pošti in brzojavu. — V Odesi je bila komisija, ki pregleduje črnomorsko broilovje kaj slovesno vspreieta. Ko je komisija ogledala Odeško pristanišče, odšla je v Sebastopolj, da je ogledala tamošnje vojne ladije. Potem je bil banket. Generalni guverner Roop je pri banketu spregovoril prvi, uaglašajoč, da se Rusija resno pripravlja za vojno. Odlašala pa bode prelivanje krvi tako dolgo, da si napravi močno mornarico na Črnem morji. To je potrebno, ker nicer bi se vsaka orijemtka vojna tako končala, kakor s<' je poslednja. Ko bi zopet bila ruska vojska pred Carigradom in bi ruska mornarica (>ri plula v Bospor, bi se jej ustavilo močno angleško brodovje. Če bi pa imela vojno z Avstrijo in bi večidel vojske morala imeti na zapadni meji, bi kaka tuja mornarica lahko napadala južnoruska pristanišča. Zaradi t.eg.i Rusiji treba močne mornarice na Črnem morji, ki mora biti izključno samo rusko morje. General Koustantinovic je pa naglašal važnost BeBarabije in plovbe po Dunavu za Rusijo. Skozi Besarabijo pelje pot v Carigrad. Balkanske državice že težko čakajo, da proglase rusko hegemonijo, ker bi same ne mogle obstati. Oba govora vzbudila sta veliko naudušenje.
„Graždanin" je obdolžil Avslrijo, da hoče napraviti raspor mej Srbi in Bolgari. N.iščuvala je Bolgare, da so poslali vojakov na srbsko mejo. „Fremdenblatt" pa pravi, da je ta vest ruskega lista izmišljena. Avstrija si vedno prizadeva, da bi se ohranili dobri odnošaji mej Srbijo in Bolgarijo. To lahko potrdita srbska in bolgarska vlada.
Iz Bolgarije se močno izseljujejo rnohame-danski Pomaki. Ti ljudje so bili jako marljivi kmetovalci in živeli so ob bolgarskih mejah Bili so kaj dobri stražarji proti roparjem prihajajočim iz Turčije. Zaradi tega si vlada jako prizadeva, da bi jih odvrnila od izseljevanja. Toda njeno prizadevanje je brez uspeha.
VeBti, da je Turčija pristopila tripelaujanei se oporekajo. Turčija se do sedaj ni odločila na nobeno stran in se državniki  turški poslednji čas
LISTEK
Nedeljsko pismo.
Jaz sem človek, ki mi marsikaj ni po volji, z novimi goldiuarskimi bankovci se pa že nikakor ne morem spoprijazniti. JeMi ta mala čveterovoglata, nekoliko modro in to celo slabo pobarvana zaplata vredna, da ima isto vrednost, kakor deset srebrnih desetič? Čul sem že glase, da imajo novi bankovci veliko premalo papirja, a za papir se pri bankovcih jaz nikdar nesem potezal, mislil sem si vedno: Če so tudi mali, pošljite nam jih vender par listnatih košev, nihče se jih ne bode branil.
Pri vsem tem, da novi bankovci neso večji in ne veliko lepši, nego znani „metulji" 1848. in poznejših let, so pa vender v marsičem zanimivi. Kakor namreč uredništva jako često uporabljajo frazo: „Zaradi prepičlega prostora prihodnjič kaj več!" isto tako je finančna uorava na novih zmanjšanih »bankovcih — zrnankovcih" hotela vsem nenemškim in nemadjarskim narodom „u brk" povedati, da bi morda prav rada ustregla zahtevam ravnopravnosti, da je le kaj več prostora. Bila je celo toli ozirna da je pustila nekoliko praznega prostora, češ, tu notri zapišite svoje želje in težnje. Pišite jih prav drobno! Ali jih bodem jemala v pošte v tega še sama ne vem.
Dualizem kaže se pa tudi na novih bankovcih preveč očitno. Na nemški strani sega krilati dečak na tla, kakor da išče ravnopravnosti, na raadjarski strani pa je vse drugače razkoračen, roki ima kvišku, pero pa zastavljeno, kakor da hoče uprav ta bip pisati zgodovino sv. Štefana krone in kulturno pojasniti ves upliv Debrečinske paprike.
»Lepotna hiba" dozdeva se mi tudi to, da ob jednem z grozdjem na istem steblu raste tudi debela tikva, (v Slovenskih goricah „kirbus" imeno-vaua) in še neki drugi sad, katerega doslej niti iz-poznal nesem, ker nema nobenega napisa in mu botaniki še menda ueso pogodili imena. Jaz mislim, da je to kako eksotično ovočje. Najbolj pohujšljivo pa je to, da sta nemški in madjarski dečak popolnoma naga. Fi done! Ko bi vsaj imela take hlačice, kakeršne se dobivajo v sicer precej umazani mestni kopelji v koleziji, bi Človek nič ne rekel, a kar tako je vender malo preveč. Jaz sicer ne vem, kaj poreče k temu g. Luka Jeran, uvaževaje pa, kako se je nekoč znosil nad kamenitimi vitezi, uzidanimi v stolno cerkev Ljubljansko, si posledic niti misliti ne upam.
Kakor mi novi bankovci neso po godu, tako me je tudi včeraj razvnela vest, da se državne stipendije za učence živinozdravništva iz Kranjske leto za letom pač razpisujejo, da pa že več let nobeu Kranjec take štipendije dobil ni, dasi-
ravno je bilo letos na živinozdravniškem tečaji na Dunaji nič manj kakor jednajst Kranjcev. V tem oziru so dalmatinski poslanci pač srečneji, kajti živino zdravniško štipendijo dobil je celo Dalmatiuec „repetent", Kranjcem pa so ostale skomiue.
Da bi človek o tacih slučajih govoril obširneje, ugovarjalo bi se mu: „Tiho, tilio, v nas so vse druge razmere!" In človek bi pri vsem svojem skepticizmu to skoro verjel, kajti naše razmere so zares čudne,   čujte le jeden slučaj!
Po raznih listih čitali ste te dni pod naslovom „Ungenilgeod gefiillte Biergliiser" vest, kako je v Kassel-u oblastvo pritisnilo krčmarje, ki so dajali gostom slabo mero. V nas je kaj tacega nečuveno. Dogaja se celo nasprotno. V jako obiskovani pi-varni je namreč gorostasen „usus", da mora natakarica krčmarju plačevati vrček „Plzenjskega" za krajcar dražje, nego ga sama gostom računi. Ta krajcar je namreč na račun takozvanih „Generals-borten" in natakarica seveda mora skrbeti, da nobeden gost ne dobi prepolne čaše, kajti ona živi od pene, od same pene, kakor „Venus Anadvomene".
Začetkom preteklega tedna bil sem jako dobre volje, ne zaradi tega, ker se je vsak dan vsaj v dveh uvodnih člankih pobijal in micvaril „strupeni liberalizem", marveč zaradi veselih glasov prihajajočih iz zelene Štajerske. Ondu ob bistri Savinji, kjer se je nekdaj košatila nemška trdnjava, zavihrala
sploh s to stvarjo pečali ueso. Sedaj se že razpravljati ne da, na katero stran se Turčija obrne, če pride do vojne, ker je to zavisno od mnogih dosedaj še nerešenih vprašanj.
Crispi nikakor še ni zaduiil irredente z razpustom „odbora za Trst in Trident". I talijanski radikalci so se že posvetovali, kaj sedaj storiti in so se nekda odločili osnovati nov tajni odbor v Rimu, ki bode nadaljeval propagando proti Avstriji. Z razpustom odbora Crispi ni druzega dosegel, nego zameril se večini naroda. Že sedaj vlada njegova ni baš močno stala, a ta ukaz jo je še bolj omajal. S to zadevo bavijo se tudi ruski listi in menijo, da narod italijanski nikdar tega Crispiju odpustil ne bode.
Vladna avtoriteta na Šjpaii.jsJUeni ni posebno velika. Četudi je vlada pokarala Sevillski mestni zastop, da se je obrnil do papeža, da se v njih mestu nastani, će bi ostavit Rim, je vender mnogo drugih mestnih zastopov storilo že jednake sklepe. Kakor se kaže, Španjei jako žele, da bi se papež naselil v njihovi deželi.
Odnošaji mej ulgaiiukiiai emirom in Anglijo so se poslednji čas baje znatno zboljšali. Vsled tega se v kratkem emir in podkralj indijski snideta v Kabulu, pri kateri priložnosti bode podkralja spremljalo močno vojaško spremstvo.
Dopisi.
las JL.itijc 25. julija. [Izv. dop.] Vedno bi bilo kaj važnega poročati v Vaš cenjeni list iz našega kraja, toda le bolj žalostne reči. Tudi z današnjim dopisom Vam ne morem nič veselega poročati, ampak o povodnji, katera je bila včeraj, to je 24 t. m. pri nas in v okolici.
Že 23. t. m. zvečer nakopičili so se velikanski oblaki nad nas, iz katerih se je jelo bliskati in treskati. Bliskalo in treskalo je celo noč in še drugi dan do 12. ure dopoludne, kar tukaj še nikdo ne pomni. Mej tem so se ulivale plohe, kakor bi iz škafa lil. Strah in groza je obdajala vsacega, še tako srčnega človeka. Posebno pa, ko so potoki prihrumeli s hribov in napolnili svoje navadne struge, da je vse čez teklo. Potem pa se je razlila voda po njivah in travnikih in valila kamenje in gramoz po njivah in travnikih, da se na več krajih še ne pozna, da je bila tu kdaj njiva ali travnik. Posebno hudo razsajal je potok „Polanščica", ob katerem so bile vse njive in travniki preplavljeni in tako so tudi vsi sadeži po njivah in otava po travnikih popolnoma uničena. Hiše, stoječe ob tem potoku, so bile v8e v vodi in njih stanovalci, ker jih je ta povodem tako nepričakovano hitro obkolila, neso mogli bežati drugam, kakor na jiodstrešja in tam čakati toliko časa, da voda upade; njih pohištvo in druge reči so plavale sem ter tja ter jih je voda iz hiš odnašala. Tako na primer se je sam dopisnik teh vrstic prepričal, da je voda tako močno v neki koči razsajala, da je celo tlak v izbi raztrgala in ga deloma odplavila. Voda je mostove pobirala, jezove pri mlinih razdirala, drevje lomila in spodkopavala ; v Šmartinu je posebno v delu Ustja, ki je bil tudi deloma pod vodo, drla tudi v hiše. Tu je tudi podirala plotove, vrtove razdirala in vzela komaj pred par leti čisto novo napravljen trden most. Z jedno besedo vse, na kar je zadela, je razbila, deloma odnesla. Tudi pridelek vasi „Breg", spodnji del njiv in travnikov, je ves uničen,
je veselo narodna trobojnieu in boritelji naši jemljo bastijo za ba^tijo, kakor pri artičokah pero za peresom.
Zmagali so pri volitvah v okrajni zastop, zmagali v okolici, sedaj pa še ustanovili „ južnoštajersko hranilnico", ki bode peroti pristrigla oholi nemšku tarski gospodi, katera pa za svojo oholost nema pravega uzroka, kajti mej vsemi nemškutarskimi posestniki v Celji jih je baje samo 9, ki nemajo hra-nilničnega posojila nabitega na svoj hram. Usodna številka!
A tudi veselje ima le kratke noge! Jedva sem se ozrl po Ljubljani, minilo me je veselje, kajti spomnil sem se naše mestne hranilnice, katero že tako dolgo delamo in snujemo, kakor Noe barko. Odstranili smo vse grozne ovire, premagali tudi strašno »podpičje", ki je kakor Damoklov meč nekaj časa viselo nad našo hranilnico, priredili smo potrebne prostore, knjige in tiskovine, razpisali tudi službe pri hranilnici, a vendar je navzlic vsemu temu še nemarno. Kakor se je v Ribnici ogenj pri zadujem prelazu ustavil, tako jo naša hranilnica zadela zopet ob oviro, navadnim očem nevidno. Kdor ima malo bistreje oči vidi in ume, tudi to oviro, o kateri se po mestu govori, katera pa ni, da bi jo že danes tukaj zapisal. s.
Litija pa hvala Bogu, to pot ni bila tako hudo zadeta, ker se je Sava še držala v svoji strugi. Le navadni potoki, ki v deževji večjidel naraščajo, so tu in tam njive poškodovali. Tudi vihar je bil precej močan okolu 11. ure dopoludne. Prinesel nazadnje tudi nekoliko toče in podrl tukajšnjemu posestniku nov kozolec Toda nesreča ni nikoli sama. Pretila je nekaterim pod hribom »Sitarjevcem" stoječim hišam usodepolna nesreča.
Kakor znano je v Litiji rudokop, in tako sta v Sitarjevcih ravno nad delom Litije, dva udora (Stollen) pred katerima je uakopiČeno silno veliko iz njih navoženega nasipa. Že leta 1887. so se gospodarji Litijskega trga pritoževali, da je ta nasip zelo nevaren za Litijo, ker je velikokrat priletelo kamenje do hiš. Napravila je vsled te pritožbe, rudokopna družba ograjo, ki naj bi odvračala vsako nevarnost, katero bi mogel velikanski kup nasipa prouzročiti. Toda Litijskim gospodarjem se je ta ograja smešna zdela, kajti tako ograjo, kakor je bila ta, napravi navadni gospodar, da zabrani živini na svojo njivo ali travnik, ne pa, da bi to zabra-ujevalo, kadar se morebiti s te strmine posuje nasip proti hišam. Zato so Litijski gospodarji, ko so vi deli, da je to samo za ime storjeno, ne pa tudi za varnost, se dalje pritožili, na katero pritožbo je bil ogled izvedencev. Ti modri izvedenci so tudi spoznali za dobro ta plot in tako še Litijskemu trgu za njegove pravične zahteve, naložili za to preiskavo zdatnih stroškov.
Včerajšnjega dne popoludne okolu 4. ure se je pa pokazalo, kako varna priprava je bila to. Mej strašnim hruščem in ropotanjem se utrga kos nasipa ter pridrvi z izruvanimi smerekami po strmem hribu proti hišam. K sreči ima hiša, kateri je ta nizdolu drveči se plaz najbolj pretil, pod strmino tega hriba vrt, kateri ni več tako strm, in zategadel se je ravno pred poslopjem ustavil plaz, razen nekaj debelega kamenja, ki se je privalil do poslopja
Sedaj se pač jasno vidi, kako varen je bil tej nevarnosti plot, čegar moč bi se komaj primerjala kakor muha proti konju, kajti ko bi bila strmina Bkozi do hiše jednaka, bi bil ta plaz gotovo hišo porušil. In take naprave odobrujejo izvedenci in oblastva.
Radovedni smo, kaj se bode sedaj od kompetentne strani za varnost našega trga učinilo, ker to je po našem mnenji še le pričetek. Sedaj se lahko vsak popolnoma prepriča, v kaki nevarnosti, da smo Litijčani pred temi nasipi.
las Kranja 25. julija. [Izv. dop.] V Kranji nimamo ravno preveč veselic, torej je tudi naravno, da vsakdo tako priliko z veseljem pozdravi in porabi. Tukajšnje „Slovensko bralno društvo" priredilo je v nedeljo, 21. julija, veselico z vsporedom, ki je obsegel petje, godbo in ples. Povod veselici so pa dale Kranjske Slovenke, ki so sklenile v znak svojo ljubezni do Slovenatva in posebej do „Slov. bralnega društva" v Kranji pokloniti društveni zaBtavi trak.
Ob štirih popoludne se je jelo zbirati občinstvo na prostornem vrtu g. Goloba. Z veseljem je lahko vsakdo opazil, da sta bila posebno inteligencija, kakor tudi preprosti narod v obilnem številu zastopana.
Ob 5. uri popoludne je stopila gospica Marija Omersa s svojo družico Viktorino Preveč na oder ter je v uaudušenem govoru nagovorila „Slov. bralno društvo". Z ljubkim glnsom, z naudušeno besedo podala nam je v kratkih potezah zgodovino „Slov. bralnega društva" in omenila njegovo geslo. Z vznesenem glasom je objavila slovesno občinstvu, da so Kranjice zavedne hčerke majke Slave in da je njim ljub in drag le slovenski jezik. Navedla je prekrasne Gregorčičeve stihe:
Pač srcu le domači glas Mehko se in lahko prilega, On srcu pravi vč izraz. In spet mogočno k srcu sega — Domači glas le nosi spas ! V svojem govoru je prosila gospica „Slovensko bralno društvo," naj sprejme dobrohotno trak iu končala svoj govor z iskreno željo, da bi „Slov. bralno društvo" uspevalo in prodrlo v najširje kroge Mej naudušenimi klici in odobravanjem je pripela g, V. Prevčeva prelepi trak nu prapor in godba je pomnoževala naudušenost s skladbo „Naprej".
Predsednik »Slov. bralnega društva" g. Valentin Preveč zahvalil se je srčno za krasno darilo ter poudarjal v svojem govoru, kako je »Slov.
bralno društvo" veselo, ker vidi, da uživa simpatije v vseh krogih ter zaključil svoj govor s krepkim Živile iskrene narodnakinje iz Kranjskega mesta, ki dejanski kažejo svoje domoljubje!
Pričelo se je petje, katero se je »hvala pevo-vodji g. Lahajnerju in g. Pavšeku iz Ljubljane" izborno obneslo. Vmes je svirala dobro izvežbana Blejska zdraviška godba ter nas razveseljevala z narodnimi komadi.
Počastilo je mnogo odličnih inostrancev veselico, mej njimi v prvi vrsti naš deželni poslanec dr. Ivan Tavčar in Davorin Jenko, slavni jugoslo^ vanski skladatelj. Tudi slovenski kolesarji iz Ljubljane posetili so Kranj, a žal prekmalu odšli. Tudi Tržiški narodnjaki so mnogobrojno zastopali „Slov. bralno društvo v Tržiči". Iskreno je vse vzradostilo, ko so jih opazili. Tržič pač ne bode dolgo nemška postojanka.
Po končanem vsporedu je ustal g. drd. Janko VVilfau in je v uaudušenem govoru napil „Slov. bralnemu društvu". V svojem govoru je posebno na-glaševal zavednost srednjega stanu pri zadnjih volitvah. Ta stan je namreč najmnogobrojnejše zastopan pri „Slov. bralnemu društvu". Kakor v Ljubljani obrtniki, tako je pokazal tudi tukaj srednji stan, da on prav umeva svojo nalogo, katero mu nalaga narodna zavest.
Za govorom g. drd. VVilfana pozdravil je tajnik »Slov. bralnega društva" v imenu društva gg. dr. Ivana Tavčarja in Davorina Jenka v iskrenih besedah. Naudušeno je klicalo občinstvo od vseh strani ob<jma odličnjakoma „živela," godba je pa zaigrala zopet „Naprej".
Kmalu potem pričel se je v salonu omenjene gostilnice živahen ples, ki je završil v vsakem oziru prijetno veselico.
Iz Ilateč na Ooreii,|ftfeem 24. julija. [Izv. doji.] Strela je udarila danes dopoludne ob ValO. uri v zvonik cerkve sv. Duha in napravila veliko škodo. Na zvoniku raznesla kos strehe, švignila potem na kor, ali kakor se pri nas pravi na „gank", in nam orgle popolnem uničila, da ni druzega več videti, kakor nekoliko trsek. Tudi obok je hudo zadela, da je sedaj ves r a z p o k a n. Strela razdelila se je na tri dele, ki so vsak pustili svoje sledove. Zažgala je tudi strela pogrinjalo na stranskem altarji, k sreči, da so ljudje, ogenj hitro opazili in udušili. Cerkvena okna so zdrobljena na tisoče koscev.
Isti čas, ko je treščilo v zvonik, bil je naš župnik g. V. Polaj v zvoniku. Imeli so doslej uro, ki Že več let ni kazala na nobeno stran. Zato je prišel urar, da jo popravi in gospod župnik bil je baš mej nevihto v zvoniku, ker je ravno ta dan ura bila gotova, da si ogleda, je li ura dobro popravljena. Mej tem treščilo je v zvonik, gospoda župnika pa je Bog obvaroval.
Slavno uredništvo »Slovenskega Naroda" !
Z oziroin na § 19. tisk. zakona prosim za sledeči popravek dopisa »iz gornjega grada" v listu dne 11. julija 1889:
Ni res, da jaz gospodujem slovenskim kmetom, da je groza in strah; ker meni nobena oblast črez kmete ue pristoji, je nesmisel o mojem gospodstvu govoriti.
Ni, res, da je meni, kar je slovenskega „weg mit dem Wisch" ; resnica pa je, da se pri oskrbništvu tukaj slovenski uraduje in občuje.
Ni res, da bi jaz kmete drl; pač pa so se za mojega poslovanja od graščinskih trjatev obresti od 6°/o nft 4% in tudi najemščine znatno znižale iu se tudi še nobena trjatev sodnje iztirjala ni.
Če sem tudi Nemec, pa nimam nobenega na-sprotstva proti slovenski stvari in sem mnogo let na Dolenjskem v miru med Slovenci bival.
Z odličnim štovanjem
Josip Hofbauer
knezoškohjBki oskrbnik v gornjem gradu. Gonji grad dne 24. julija 1K89.
Domače stvari.
— (Družba sv. Cirila in Metoda.) V sporazumljenji z načelništvom Blejske podružnice skrbljeno bode čč. skupščinarjem dne 8. avgusta na Bledu za primerno zabavo. — Na železnični postaji v Lescah so vozovi na razpolaganje. Vlak s Trbiža dohaja ob Va6\ uri zjutraj,  iz Ljubljane  ob \a9.
gpflF" Dalje v prilogi.
Priloga „ftlovenskemn Narodu^ St 171 27. jnhja 1889.
uri v Lesce. Po zborovanji je z ozironi na stranaka skupščinarje ogledovanje okolic oziroma kopel ali vožnja po jezeru. — Ob l/t2, uri table d' h'ote v Petranovi dvorani, v kateri se je prej zborovalo, Couvert 1 g d. brez pijača. Mej obedom zdraviška godba in Ljubljanski kvartet. — Po obedu sprehod na Grad ali vožnja po jezeru. — Železnični vožnji listki po znižani ceni tja in nazaj so veljavni tri dni. — Vsi prijatelji naše šolske družbe in upeljnni gostje dobro došli pri zborovanji iu banketa.
— (Spored si avnosti Levstiko ve) dne 11. avgusta 1889. v Velikih Laščah. Predvečer dne 10. avgusta: Ob 8. uri zvečer koncert na restav racijskem vrtu g. F Grebenea. Ognjemet, kresovi. Dne 11. avgusta. 1. Budnica. 2. Ob 9. uri dopoludne vsprejem gostov. 3. Oh 10. uri slovesna sv. maša v župni cerkvi v Velikih Laščah. Petje oskrbi Št. Jakopski cerkveni pevski zbor iz Ljubljane 4. Po maši slavnostni govor. Ob 12. uri odkritje spomenika, o. Ob 1. uri skupni obed na vrtu g. F. Grebenea. 6. Po skupnem obedu okolu 4. ure izlet v Dol. Retije (Od Vel. Lašč do Dol. Retij je jeden Četrt ure peš hoda.) k Levstikovemu domu, kjer je uzidana spomeniška plošča. 7. Ljudska veselica. Pri slavnosti sodeluje skupna novomeška unif. godba pod vodstvom gospoda kapelnika Dragotina Lan g er j a. — Ustopnice za skupni obed po 1 gld. 60 kr. za osobo dobivajo se pri odboru, pri kustosu Ljubljanske čitalnice oziroma v tamošnji trafiki in pri drugih naprošenih poverjenikih. Kdor se hoče udeležiti skupnega obeda, oglasi in preskrbi naj se najkasneje do 3. avgusta t. 1., ker se ne bode zamoglo potem na nikogar več ozirati. Opozarja se zajedno slavno občinstvo, da se ozira glede obeda v prvi vrsti na pripravljeni skupni obed, ker bo inače zaradi krajevnih razmer in silne množice ljudstva teško ustreči mu. Prostor za skupni obed bode pokrit.
— (SlavnostnSlovenskega pevskega društva" v Celji) obeta biti po došlih poročilih sijajna, velikanska. Zglašenih je dosedaj 145 pevcev in pevkinj iz sledečih okrajev: Celje, Laško, Žalec, Šoštanj, Brežice, Krško, Kostanjevica, Šmarije, sv. Križ poleg Slatine, Št. Jurij naj. ž., Maribor, Ptuj, Ormož, Ljutomer in Pilštanj. Iz zadnjih treh krajev še pričakujemo poročila, koliko pevcev in pevkinj se bode udeležilo. Naudušenost za slavnost je povsod i največja. Znan rodoljub, prijatelj slovenske pesni, sam izvrsten pevec poslal nam je z Dunaja 5 gld. s sledečim pismom: »Ker ima vaše društvo res prekrasen namen in neprecenljivih zaslug za slovensko pesen in Slovence na Štajerskem, dolžnost je pač vsacega Slovenca, da to društvo podpira z najboljšimi močmi. Za to je tudi moj namen v bodoče še več storiti za to vrlo društvo." Da bi imel ta rodoljub in iskren prijatelj »Slov. pev. društva" mnogo vrlih naslednikov !
— (Društvo »Slavec") priredi jutri, dne 28. t. m. v čitalnični restavraciji pevski večer, pri katerem bode svirala vojaška godba. Občinstvo opozarjamo na to veselico.
— (Družba sv. Mohora) dobila je letos nad 40 kratkočasnih in poučnih spisov, povesti, ži-votopisov itd. Vender izmej 18 poslanih kračjih po-vestij ni bilo nobene tako dovršene, da bi se bila mogla obdarovati. Vsprejel pa je odbor daljšo povest: »Domačija nad vse" ! katero je spisala znana pisateljica g. Pavlina Pa j kova. Prisodilo se je petero daril samo spisom poučne vsebine, namreč tem-le: 1. „Herbert Turjaški," spisal prof. Iv. S te kl as a v Karlovci; 2. »Oče cene, uzor dobrega gospodarja in slovenskega poštenjaka," spisal župnik J. Podboj na Planini; 3. »Dva sovražnika naše dece," spisal doktorand zdravilstva Jos. Rake ž v Gradci; 4. »Dobra vzgoja — otrokom največji zaklad," spisal prof. Rajm. Čuče k v Kopru; 5. »Pošta," spisal prof. Iv. Vrhovec v Novem Mestu. V porabo so se vsprejeli nastopni pripovedni spisi: 1. »Na Vrhovju," sp. Anton Koder v Inomostu; 2. »Bog ne plačuje vsake sobote," sp. učitelj Ivo Tro št v Razdrtem; 3. »Modra gospodinja ali vse se povračuje" ter 4. »Zgodovinske kratkočasnice in drobtine," sp. prof. Iv. S teki asa; 5. »Ribniške pravljice," sp. župnik J. Podboj. Potem poučni spisi: 1. »Misli na razvalinah Celjskega gradu," sp. mestni župnik Ant. Šlander v Slovenjem Gradci; 2- „Najoblastnejša vladarica," sp. katehet Ant. Kržič v Ljubljani; 3. „Iz Krtove dežele," sp. suplent Er. Š tu par na Grmu; 4. »Odpisovanje zemljiškega davka zarad elementarne nesreče" sp. c. kr.   višji   davčni  nadzornik  Filip   Tratnik v
Ljubljani; 5. „Nagrobne rastline," sp. Fr. Ru p, duhovnik krške škofije. Z nekolikimi izvirnimi pes nimf ustregla sta pisatelja Janko Le ban in Jos. Kržišnik, z narodnimi pa Janko Bar le.
— („Matica Hrvatska") razpošilja svoje knjige. Za leto 1888. dobijo udje naslednjih 9 proizvodov : Hoić: »Slike iz občega zemljopisa". Knj.: I. cena 2 gld. 80 kr ; Rabar : »Poviest rim. careva". Dio I cena 2 gld. 50 kr. ; Ban: „Knez Nikola Zrinski". Drama cena 50 kr. : Novak : „Pavao Šegota". Pripoviest cena 75 kr. ; Tommaseo: „Iskrice". Uvod napisao Ivan Milčetie cena 80 kr.; Broz : »Črtice iz hrvat-ke književnosti". Knjiga druga cena I gld. in 20 kr.; Toraič: „1. E. Emin-agina ljuba". Pripov. 50 kr.; Lopasič: »Dva hrv. junaka". Marko Mesič i Luka Ibrišinovič cene 80 kr.; ^Šandor-Gjalski: »Biedne priče". Pripov. cena 75 kr. Poleg teh je še izdala za ude po znižani ceni „Herodot". Povijest Dio drugi. Preveo i tumač dodao Avg. Mušić Cena za Članove „Matice" 1 gld. Knjižarska cena 1 gld. iu 50 kr. io knjižica za hrvatske trgovce. 1. Loa-ković: „ Počela političke ekonomije ili občega go-spodarsta". Cena za članove „Matice" 1 gld. Knjižarska cena 1 gld. 50 kr. Vse knjige se dobijo krasno vezane za 4 gid. Ljubljanskim udom jih prinese postrešček prihodnji teden na dom. Ob tej priložnosti se sprejemIje i članovina 3 gld. Stranski udje Ljubljanskega poverjeništva naj blagovoljno pošljejo ponje.
— (Velik požar,) Iz pod NanoBa se nam piše 26. julija: Poročati Vam imam jako tužno vest, da je 17 gospodarjev v vasi Gorice, glavna občina Hrenovice, popolnoma pogorelo. Ogenj bil je strašansk. Škode se ceni do 30.000 gld. Pošteni gospodarji so skoro uničeni. Nujne pomoči jim je treba. Slovenski rojaki, imejte usmiljenje ter darujte po moči Bvojim pogorelim sorojakom, ki Vam bodo hvaležni in katerim bode vsako darilce zmanjšalo bedo.
— (Z Vrhnike:) Tudi pri nas bila je huda nevihta in -trela udarila je v noči dne 23. t. m. v Hodnikov kozolec, nekoliko pozneje pa v Bricljev hlev na Slapu. Na obeh krajih začelo je goreti in kozolec in hlev sta pogorela. Požarni hrambi z Vrhnike in z Vrda sta pridno gasili in omejili požar in Briclju rešili za 2000 gld, kož. Bricelj je bil za 400 gld. zavarovan, njegova škoda je torej pokrita, ker hlev več vreden ni bil. Hodnik, ki ima do 800 gld. škode, pa ni bil zavarovan.
— (Z Doba.) Strela udarila je dne 23. julija ob polu desetih zjutraj v poslopje Janeza Gro-šlja. Dasi je bilo sedem ljudij v hiši, se razen trem katere je strela la nekoliko omamila — ni nič zalega zgodilo. Druge škode, izvzemši nekaj prask po stropu, strela ni napravila.
— (Iz Šmartina pri Litiji:) Strašni nalivi napravili so velike škode po naših krajih. Vsa dolina od PreŽganjskih hribov do Brega bila je v vodi, isto tako Kostrivniška in ČrnopotoŠka. Naj bolj zadet je Šmartin, bilo je 26 hiš v vodi. Leseni most je voda podrla, vrtove in plotove raztrgala, polje je bilo popolnoma pod vodo. Pogled v dolino grozen. Ljudstvo je bežalo iz hiš. Škoda velika.
— (V Cerknici in Planini) napravila je povodenj veliko škode. Preteklo sredo bil je skoro ves Cerkniški trg pod vodo in škoda ceni se nad 4000 gld. Jednaka škoda zadela je Žerovnico, Grahovo, Dolenjo vas in druge vasi. — Še huje pa je nekda v Planini. Voda, ki je izstopila, napravila je nekda na poljskih pridelkih nad 30.000 gold. škode.
— (V Prese rji) napravila je voda za 1500 goldinarjev škode, v Dolenji Brezovici 800 gld.
— (Iz Gorice) se nam poroča: Ogenj nastal je v torek zvečer v prodajalnici in krojačnici g. Martina Poveraja na Travniku, Gasilci so bili kmalu pri rokah in so omejili ogenj, vender škode je več tisoč goldinarjev. Delavnico preselili so na Travnik Štev. 3.
— (Redni občni zbor podružnice svetega Cirila in Metoda za Brdski sodni j-ski okraj) bode dne 1. avgusta, to je prihodnji četrtek ob 3. uri popoludne v prostorih Slaparjeve gostilne v Lukovici. Vse častite ude vabi k blagovoljni udeležbi načelništvo.
— (O štrajku v Trbovljah in okolici) še ni posebnih poročil. Pogajanja se nadaljujejo, a doslej brez uspeha, ker družba mezde neče povišati za več, nego za 8 do 10°/o- Ukrenile bo se nekatere varnostne naredbe. Dinamit in smodnik znosili so v dve skladišči, da je bode ložje stražit«
Krčme morajo biti ob 9. uri zaprte, žganje se ne sme točiti, sploh pa je prepovedano delavcem dajati kaj na upanje. Izgredov v Trbovljah doslej ni bilo, v Hrastniku so boje par delavcev zaprli
— (Cveterorazredna deška ljudska šola v Kamniku) imela je koncem leta 206 učencev, izmej katerih jih je bilo 140 za bližnji višji razred sposobnih. Za uatop v srednje šole oglasilo se je 9 učencev. Ponavijalno Šolo obiskovalo je 15 učencev. Poučevali so na tej šoli gospodje Val. Burni k. vodja; P. Romuald Jereb, Ignacij Tramte, Avguštin Stefnnčič in Ljudevit S t i a s n y
— (Cvete roraz redna deška ljudska šola v Škof ji Loki) imela je koncem šolskega leta 290 učencev, izmej katerih jih je 224 prav redno, 34 redno, 21 raauj redno, II zanikamo šolo obiskavalo. Za višji razred bilo jih je 64 vrlo sposobnih, 147 sposobnih, 66 nesposobnih. Poučevali so na tej šoli gg.: Fran Papa, (nadučitelj in vodja), Janez Oblak in Simon Zupan, kateheta, Ivan Cetelj, Bogomir Krenner in Miroslav K r a m a r.
— (»Popotnik") ima v 14, številki nastopno vsebino: V šolo narodno pesem! — Kvin-tilijan in socijalne razmere v njegovi dobi. (F Breznik.) — Učne slike iz prirodopisja. Črvi. — Izleti po Zgornji savinjski dolini. Pišeta Kocbek in Žager. — Književna poročila. — »Iz zaveze slovenskih učiteljskih društev". — Dopisi. — Novice in razne stvari.
— („Pedagodiško društvo v Krškem") izdalo in založilo je ravnokar „Pedagogi Sk i Letnik. III. leto 1 889." Ta 313 stranij obsežna knjiga ima naslednjo vsebino: Fran Ga-bršek: Izkustveno dušeslovje. — J. Ravnikar: Nekaj odlomkov iz Jana Amosa Komenskega „Didaktike." — Jos. Bez laj: V šolski delarni. — Žavski: Spomini na Dunaj. — J. L.: Pogled na pedagogiško polje 1. 1888. — Poročilo o »prvi slovenski stalni učilski razstavi" »Pedagogiškega društva v Krškem." — Fr. Gabršek: Poročilo o delovanji „Pedagogiškega društva" v tretjem letu svojega obstanka. — Vabilo — „Pedagogiški Letnik" ima poleg te strokovne vsebine tudi prav lično obliko, zato bode izvestno dobro došel našim učiteljiščem, učiteljem in drugim razumnikom,
— (V Cirk ne m) hotelje dne 21. t. m. 6b 9. uri zvečer tamošnji kancelist Vencel Havel zapreti vetrnice svojega stanovanja v tretjem nadstropji. Pri tem izgubil je ravnotežje in pal na cesto. Pobil se je tako močno, da je v malo minutah umrl.
— (Za vodovod na Blokah) dalo je poljedelsko ministerstvo 300 gld podpore.
— (V T r z i ni) bil je županom izvoljen posestnik Gregor Ložar, obč. svetnikoma pa posestnika Fran Narobe in Rok Florijančič.
— (Razpisano) je meBto c. kr. notarja v Radečah pri Zidanem mostu. Prošnje v 14 dneh.
— (V Za gor j i za Savo) razpisana je služba občinskega tajnika. Plača 400 gld. in stanovanje. Prošnje do 20. avgusta.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Beligrad 26. julija. Milan obiskal metropolita Mihaela, poslednji obisk vrnil. Ministri bili so vsi pri Milanu, ki je izjavil, da neče govoriti o politiki, a hoče z zadovoljstvom kon-statovati, da je mir in red v deželi. Kralj Milan je rekel nadalje, da bode vsako leto trikrat ali štirikrat obiskal Beligrad, a nikdar za dlje, kakor za tri ali štiri tedne. Od tukaj pojde Milan v Pariz, kjer ostane dva meseca. Kje bode stalno bival, določil bode šele tedaj, kadar se iz Pariza vrne.
Beligrad 26. julija. Policijski prefekt Djordjcvič dobil je komanderski križ Fran Josi povega reda.
Peterburg 26. julija. Včeraj zvečer se je velikemu knezu Konstantinu Nikolajeviču zopet na zlo obrnilo.
Pariz 26. julija. Državnega sodišča obravnave so definitivno določene na 8. dan avgusta. Boulanger bode kandidoval v 92 kantonih.
Rim 26. julija. ,,Agenzia Štefani'4 javlja iz mesta Coni: Danes prijeli so sumnega tujca, pri katerem so našli topografske zemljevide z bele/.kami o italijanskih utrdbah na meji. Preiskava dognala, da je tujec v zvezi s IVancos-
kimi komisarji v Fontani in Ventimille. Zdi se, da je prijeti tujec francosk poročnik.
Rim 26. julija. Vest, da BO pri utrdbah pri Susi prijeli dva francoska vohona, se zanikava, res pa je, da se na italijanski meji vsak dan zavračajo sumni potniki.
Berolin 27. julija. Danes popoludne snidejo se hišni posestniki iz onih ulic, po katerih se bode avstrijski cesar pri uhodu vozil, da se sporazume, kako bi se hiše najprimerneje okrasile.
London 27. julija. Dolenja zbornica zavrgla po dvadnevni debati s 398 proti 116 glasom Laboucherjev protipredlog, da naj se ne dovoli apanaža princema Albert in Viktor in princesinji Lujizi Waleski.
Kazne vesti.
*: (Pariško svetovno razstavo) obiskalo je v prvi polovici inestca julija t. 1 1,997232, v istem času 1878. leta pa samo 979.181 osub. Od začetka razstave pa do 15. julij* znaša število ob isko\aioev letos 6,207 824 in 1878. leta 4,322.558, Na E fflovem stolpu vrgla je ustopuina od 15. maja pa do 16. t. m. 1,89!» 8G0 frankov.
* (Hud vihar) razsajal je 23, t. m. po mnogih krajih na Laškem, kakor se javlja iz Padove. V Bagnoli porušil )r. obi'o hš in podsul ver- i j u • i tj. Štiri teško ranjene oaobe izgivbli so že dozdaj izpod razvalin. V Pozzonuovu dobili so pa mej podrtinami jediiegi) mrtveca in dva ranjenca.
* (1200 ljudij zgorelo.) V mestu Luhovu v Kitaj! imeli nedavno strašen požar, pri katerem je zgorelo 1200 osob in 8700 hiš. Vrhu tega usmrtila bo p" liraioča se poslopja še posebe 400 ljudij. Da se že itak velikanska nesreća še po-vekša in popolni, razBHjajo zdaj mej nesrečnimi po-gorelci, katerih je 170 000 raane bolezni in huda lakota, Kateie uničijo vsaki dan nad 100 ljudij.
* (Gledališče pogorelo.) V prekrasno, veliko mestno gledališče v okrožnem ruskem mestu Vitehsku udarila je strela 21. t. m. ob hudi uri mej Strašnim giomom. Navzlic trudapolneinu naporu ognje.'iiscev pogorel je Talijin hrani z vao notranjo Opravo vred do tal in kjer je stalo prej prelepo gledališče, mole zdaj kvišku štiri okajeni in na pol poditi zidovi. Požar trajal je tri ure. — Gledališča imajo pa v istini .smolo, zdaj jih še celo „Jupiter tonans" črti in s strelo uničuje.
* (Umor.) Imovito kupčevo soprogo Etno E r d e i y i - j e v o pripeljali so 23. t. m. iz Znigarda v Požun v tu mošnjo ječo. Devetnajstletne, k6maj 10 mesecev omožena gospa, je nainvee pred nekaj dnevi kakor besna divila za " čevljarjem Ivanom Teiom v krčmo in ga tamkaj, ker se ie proti njej nedostijtio vedel in tudi njenega soproga dejanski razžalil, z nožem ubodla v srce, da se je nesrečni mož takoj mrtev zgrudil na tla. Državno pravdništvo toži zdaj maščevalko svoje in svojega soproga časti, mlado gospo, zaradi nameravanega umora.
'tarodno-gospodarske stvari.
Trgovinska in obrtna zbornica.
i Dalj«.)
XII. Gospod zbornični  svetnik Ivan B a u m gartner poroča,   da je gospodarski odbor pod-oboine Hrib (občina Koprivnik) prosil,   da se mu dovolita  dva semnja  za  živino in blago,  in sicer 20. aprila iu 20 junija.
V Koprivniku samem sta vnako leto dva semnja, vender misli gospodarski odbor llribski, da sta za Občino Kopri vnik dva semnja vsako leto zelo premalo, ker je tam živinarstvo zelo razvito in so prebivalci prisiljeni, goniti živino na prodaj na semnje v Kočevji in Ćrnomlji.
Kopnvnik oddaljen je od Kočevja 18 km in od Črnomlja 14 2 km, vender daje prebivalcem občine Koprivnik tudi Planina, ki je od Koprivnika oddaljena 4 7 km in v kateri sta vsako leto dva semnja za živino in blago, priliko, da morejo prodati svoje blago. Tudi Mozelj, kjer ho trije, in Nemška Loka, kjer sta vsako leto dva semnja za blago in živino, nista predaleč od Ivoprivnika.
V Črnomlji je na leto sedem in v Kočevji devet semnjev za blago in živino, in v vsem političnem okraji Kočevskt m je zdaj štiriinšeatdeset seninjev na leto.
Proti dovoljenju semnja dne 20. aprila izreka se do semnja pravico imajoča mestna občina Novo Mesto, ker je o Jurjevem semnji dan v Novem Mestu, in tudi občina Stari Log, ki ima semanjsko pravico, izjavlja, da je nepotrebno ustanavljati ta semnja.
Kranjske kmetijske družbe glavni odbor izreka se proti dovoljenju zaradi tega, ker se ne more trditi, da bi ta semnja bila v korist, tamošnjim kmetovalcem, ker se celo v občini, v kateri je Hrib, ohdržavajo semnji, in ker bi ne pospeševali blagostanja ljudstva, ako bi pomnoževali semnje v teh s semnji preobloženih krajih, v katerih je obiskovanje ^emujev postalo sport kmetskega prebivalstva.
'C kr. okrajno glavarstvo Kočevsko priporoča prošnjo zaradi tega, ker bi ta semnja pospešila ži-
vinarstvo ter bi se tudi zemljiški pridelki lažje razpečavali.
Ker je v okolici Hrib in Koprivnik vsako leto petindvajset semnjev za blago in živino, katerih dva sta v samem Koprivniku, to je očmdno, da ni potrebe snovati novih semnjev v občini Koprivniku. Semnji dajejo prebivalcem rečene občine dosti pri like za nakup in podajo, zaradi tega je tudi izjava občine Stari Log, da bi ta semnja bila odveč, popolnoma opravičena.
Z ozirom na to predlaga odsek :
„Slavna zbornica izreče naj se proti dovoljenju semnjev.u
Predlog je bil vsprejet (Dalje prih.)
Poslano.
3STeisog-ITolji-voI S to besedo začenja se anonsa v današnjoj Številki, katera priporoča novo, po slavnem zdrsivniku <lr. Pinkas-u i/.muljcno sredstvo, Kohoruntitim (lasu ustvarjajoča tekočina), katero je pri izpadanji las, plešcih, golohradcih In osivelih žo neverjetno mnogo koristilo in doslej v svojih uspehih ni bilo še doseženo. Nečemo na dolgo in liruko razkladati ter hvalisati to iznajdbo, kakor bi zaslutila, temveč opozarjamo p. n. čitatelje na dotično anonso in priporočamo poskusiti s tem sredstvom. Ako ne bi imelo uspeha, pripravljen je izumitelj denar brez ugovora poviuiti.
i i
m
M tO J t
za vso loto gld. 4.60; zn pol leta i jld. 2.30; za ćotrt leta gid. M5.
--VlJJ
-rfi.fr,V^ ----r*t¥ii
VABILO.
Ker je mnogo slav. občinstva bilo zadovoljno z lansko izdajo
in se je želja izrekla, da bi ga nadaljeval, priredil ga bodem tudi za leto 1890. Vabim torej vse gospode, kateri so v letošnjem „Koledarji" objavili svoje anonoe ter jih žx\e imeti še nadalje in one, ki bodo na novo pristopili, mi to naznaniti zadnji čas do 15. avgusta. Velikost „Koledarju" sem povečal in naklad bodem precej pomnožil, cena pa ostane, kakor je bila.
V Ljubljani, 16. julija 1889.
Dragotin Hribar
v „Narodni Tiskarni".
Zahvala.
Podpisani odbor „Slovenskoga bralnega društva v Kranji" izreka gospieama Omorsovi ter Prevčevi za za toli požrtvovalni trud pri nabiri za napravo traku, deželnemu poslanca gosp, dr. Ivanu Tavčarja, KOSp. Petru Mavrju ml. in gosp. Mavriliju Mavrju za veledušne darove, slavnemu »Bralnemu društvu Trziskemu", slavnemu „Bicikliškeinu klubu Ljubljanskemu" za prijazni pohod, jjosp Lahajnerju kot vodji petja, gosp. Pavšku iz Ljubljane in gos odo u dijakom za prijazno sodelovanje, sploh vsem onim, koji so pripomogli do povsem sijajnega uspeha dne 21. t. 111. vršivše se veselioe, najtoplejšo zahvalo.
„Slovensko bralno društvo v Kranji",
dne 26. julja 1889.
Valentin l»revc,
predsednik.
K. NturovaNntii,
tajnik,
— Pissiehelli \r.
ser z Dunaja. — Scharnbtisk z Dunaja, naj a. — Sokol z Dunaja. — Ramisob,
f H1 1 1 j o i :
26. julija.
Pri Malici 1 Kilič z Dunaja. — Fell-r iz Trsta. — May<r, Lttwenthal Miiller z Dun.iia. — Duranti i« Gorice.
— Rauseher h Trsta. — Atlas, Keil, Hatidl, Weiss z Dunaja. — Krebs iz Berolin«.
Pri Slonu:  Pokornv it Gradca. Pulja. — Sartori z Dunaja.  — Goriup z Dunaja.   - Hait-
- Jocklik z D11-llillk-r,   Pat/ek z
Dunaja. — Jeraln iz Trsta. — Kult ir /. Dunaja. — (Jui-(purez iz Zagreba. — Hansleitner z Dunaja, — Sušnik iz Salc. — Stuklv iz Selovfee. — VVaaamandt i/. Pulja. — Dick z Dunaja. — BrOZnik z Dunaja. — Weber z Dunaja.
— Vogt z Dunaja. — Neubv/eg z Dunaja. — Sitte iz llaide. — Covich iz Reko.
Pri .lužtiouik oiotlvoru: Stritnpl iz Dvora. — Sch»itter a Solnograskega. — Monetti iz Št. Lamprehta. — Perich iz Trsta. — liust iz Opatij.-. — Gauniu iz Tur jaka. — Vaicz s Trbiža.
Meteorologično poročilo.
1
j, m one   !    r,, -
Las opa- -.  _ ' efh-
zovauja m tura
N«ho
k lina m tu
7. zjutraj :ii 5 me, 2. popoi. T^iJS 7 ni..:. 9. zvečer    •„'? 1
1(5 4" 0 al. avz. jas. SJft-^lV U si. jz. j jas. IS 8' 0    sL jz. ' d. jas.
I1'. 1 i)mw. dežja.
Tržne cene v IJiibljani
dne 27. julija t I.
		*l. kr
Pšenica, hktl.	• •	i i;»;
Rež,		4 6«
Ječmen, .	• •	4 —
Oves, „	* .	3 —
Ajda, .	•   • •	5 IG
Proso, „	.   • .	5 —
Koruza, „	•   • •	4 83
Krompir, „		3 —
Leča, „		12 —
Grah, „		13 -
Fižol,		11 -
MhmIo,	kgr. .	— 82
Mant,		— 70
Speh frišon	n      •'	— 54
Speli povojen, kgr. . Surovo maslo, „ Jajce, jeiino : . , . Mleko, liter . . . . Goveje meso, kgr. Telečje „ „
Svinjsko , Koštrunovo    , „
Pisaneo......
Golob......
Seno,  100 kilo .   . . Slama,   „     B   .   . . Drva    trda, 4 Ometr. „    mehka, 4 ,
ZD'Ujb.a^@3seu borza
dne 27 julija t i. (Izvirno tstegraficno poročilo.)
lil-	kr.
—	«8,
1—	65j
—	2!
—	7
!—	5«
1—	48
	50
—	3r2
i_	35
_	lrt
2	14
2	32
H	—1
4	
;;ld.
vfieral 83-G5 84 50 109 85 99G0 907--304 2."> 119 80
Papirna renta        . . Srebrna renta   . . Zlata renta    .   . , 6°/0 marčna renta . . Akcije narodne banke. Kreditne akcije .
London......
Srebro .... Napol. ... C. kr. cekini   . . Nem&ko marke . 4°/0 državna Bfe5ke ie 1 Državne srečke iz 1. lstf4 Dgerska zlata renta Ogerska papirna renta 5° „ . 5u/0 fitajei-ske zemljišč, odvez, oblig. Donava rog. srečke  5°/, 100 gld
Zemlj. obć. avstr. 4l:»°/0 zlati zast bati
Kreditne Bmčke.....100 gld
Rudolf ove srečke    .   . 10 „
Akcije anglo-avstr. banke 120 Irammvvav-drust. velj. l7o Khi. lk v.
gld
9-61 Vg &-68 58*60 250 tcid. 100 .
132 gld.
173 „
99 .,
94 „
122 ;i
ID» „
183 „
20 „
124 ..
danes
H3-6r>
84-75 109-85
99 40 907-— 305 — 120-20
9-55 V,
5H9 68*80 — tir.
20 80 75
50 25 75
40
V vročem letnem času
s j moro  priporočati   kot najboljša  iu najkoristnejša (11-2)
osvežujoča in mizna pijača,
posebno pripravna za mešanje z vinom, konjakom in sadnimi sokovi,
GLAVNO SKLADIŠTE
nojčiofijo lužns
Ta npliva osveževalno in oživljajoče, vzbuja slast do jedij, pospešuje prebavljonjo. Po letu jo pravo okrepčevalno srodstvo.
Srednja temperatura 201°, za o-o1' nad normaiom.
Dolgo let me je mučila siva mrena na očeh. Skušal sem innogokaj, a brez uspeha. Le velikemu prizadevanju in pravemu lečenju g. «lr. K. Ifock-a
se mi je zahvaliti, da zopet dobro vidim. Vsled tega in iz tople hvaležnosti objavim to svetu ter omenjenega gospoda doktorja priporočam vsem v jednakih slučajih.
V Kamniku, dne 22. julija 1889.
(561—8) Gregor Levičnik.
Uspeh zajamčen, f
Takoj delajoče.
Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri Vaterem ostane moj sigurno delujoči
ROBORANTITJM
(liratlu ustvarjajoče sredstvo)
brez uspeha. Kavno tako sigurno pri 1 1«     h. izpnlih in osi>t-<ili laMt-h*
Uspeh po večkratnem močnem utrenji zjijfiničen. Pošilja v steklenicah po 1 gld. 50 kr. in v steklenicah za poskus po 1 gld.
J. <3irI-olioil V   1 Sl-IIIR.
f  ~ julili 11 ur (»e dobiva pri g. MCdvtttulu .VMahw-u 1 v
Trstu A. Praxmarer, P. Prendini; v Gorici lekar C, Cristof-foletti; v Reki lekar J. Gmeiner; v Cel ji Kd. PelU; v Mariboru J. Martfli*} v Gradci: Kasp. liotft, Murplatz 1. Tam a o tudi dobi:
EpATI flp Hrf»h*'k onjeiitalsko lepotilno sredstvo, ki »jo. u MKj Ilt-lKl', nar»ja nežnost, belino ia obilnost telesa, odstranujt; pege in lase —  cena 85 kr.
SfST NI sleparila!
(651—20)
Lela 1858. ustanovljeni prvi avstrijski
Annoncen-Bureau L Oppelik
ilil 1)1111» ji. lUeNtO, Sinlieiitisist <-i  >t. 2
liruakrliuju jim.m <• vauku vrato /.u vbo
tu- in inozemske časnike in koledare.
Kor iir.iLiiina Hcstavii imoiico In pruva izber Oiisopisov, v katoro hu dajo anouuo, žu naprej jamči i>ol uspeha in Ju no donar po Dttpotrabaem i.« troiii, priporoča bo «oruiija, v tuj Htroki naj* slaruJMa uVNtriJMktk lvr<IKa, o|iirajou bo na asiotuo akušnjo v tej Htroki, p, u. iuaoreiitoin in jo pripravljena dati dotično po-juHiiilo zuatouj, ravno tako tudi r.ustonj prottkrlii nvhIiivc anonc, |>ii>ia< nrii' NlroNkov (1"> i/.virnili cenah 0*aopi«ov in kolodar-jov a 1 1:,: 11-1 i:im rahatoiu) iu epillkc.
I>.»l^i oliNlltnek te tvrdko žo na|>rej JailIČ-1 /a rn-lno,
eeno In praki lino Umrlo Tanje danih naročil.
im
V „Narodni Tiskarni" y Ljubljani
prodajajo se
E
gM» %iiixan! ceni.
Ravnokar je izšel in ne razpošilja p. n. naročnikom
VIII. zvezek -
Jurčičevih zbranih spisov.
Vschillll
Cvet in sad.
Izviren  rcman, — („Slovenska knjižnica", 1877.)
Bela ruta, bel denar.
(„Slavenski Narod4, 1874.)
Povest.
Dijaki jdobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako si naroee skupno najmanj deset izvodov.
Prodajajo so v (.-57—3:0
NARODNI TISKARNI"
Gospodske ulice 12. Gospodske ulice 12.
Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za  vezani  10 kr.
Štev. 12.745. (569-2)
Stanovanje v najem!
Za sv. Mihaela rok 1889. leta odda magistrat v mestni poprej Jalenovi hiši v Poljskih ulicah št. 16 v pritličji ležeče stanovanje, obstoječe iz 3 sob, 1 kuhinje, 2 kleti j in 2 drvarnic, v najem in vsprejema ustne in pismene ponudbe v navadnih uradnih urah.
Mestni magistrat Ljubljanski,
dne 22. julija 1889.
Na Vrhniki proda se iz proste roke
hiša z gospodarskimi poslopji.
(564-1)
V hiši je KONtilnlcu in tobatun trafiku. Pri«
pravna je pa tudi za branjarijo, žganjarijo in strojarijo. Več pove .T. Doliilc.
Proti ognju varne
železne kasete,
ki se dajo z vijaki pritrditi, kakor tudi
rabljene in nove ognju varne
Das Parteiwesen
der
Slaven in Bohmen
Betrachtet an der Hand der Versammlung des prager altčechischen Parteitages.
Von ciiiciu ("istnTiiiiiisiiii'ii Piilriolcn.
Brošurica ta izšla jo ravnokar in je dobiti v rNarodni Tiskarni" za ceno 80 kr.. po pošti 5 kr. več. (367 — 7)
V1ZITMICE
priporoča
»Narodna Tiskarna4'
|)o nizkoj ceni.
-*C*~ t a» ; kOCJii'iirMlcii  kupćl|a  v   }i , ji■)  3 j   ji i .
F5^r» 1 ANTON OBREZA C£Z7\
~,._o., ^rfSBPSSfc^     pripotui.i okusno in trdn<> narejene
.^^^-r^-, zimnice inodroce na Mreith, divane, stale, otomane, garniture za salone, jedilno Bole in spalnice; dekoracije za sobe, dvorane in cerkve. — Mojo delo in blago, katero rabim, je pri-poznano dobro in brezhibno, k t go tovn priča moja razstava v Rini nI II-numu, in stojim z oziram na nizke cene izven konkll'ei ce. --- Priporočam pa vsem resnim kupcem, da zahtevajo u ii >   iluNtiovani ceni K in BlOree blaga, kar ra/.pošiljam zastonj in franko.
K. Št. 8759.
VII. 1888/III.
3-O,
Na proSnjo Gregorja Laha iz Loža, kot oskrbnika Anton Krašovec-ove konkurzne sklade, v porazumljenji z odborom upnikov, dovoljuje se ekseku-tivna dražba v omenjeni >>onkur* »padajočih posestev, namreč: Vlož. št. 39 ad Vrhnika, h kateremu spada tudi jeden mlin in dve žagi, ce-
njenega na............. 8490 gld.
kr
Vlož. št.
50
80
50 260 101
ioo ; - ;
94    ,    • „ 60    g   — n 9285 gld. 40 ur.
40
40 ad Vrhnika cenjenega na
n»41B „ „....
n »      *2    „ „ „ „    .       .      . .
n n              » n n n   •      •      • •
n n    147     „ „ M r) '
h     s*  167'  a        „ n 157
„     „  167 ad Retr „        „ .    .    . .
skupaj torej v cenilni vrednosti od.....
in se določujeta za to dražbo dva dražbena dneva,
na 14. tfuii uvgiiNta iti na 1<1. <Iaat Ncplembra t. I.,
vselej dopoludne oh 9. uri pri tem sodišči s pristavkom, da se bodo ta zemljišča k večjemu le pri II družbenem dnevu odprodala pod cenilom.
Dražbeni pogoji, cenilni zapisniki in zemljeknjižni ekstrakti so tusodoo vsaceinu na ogled.
O. lii*. ol£i*M,fiio sodišee v JL^oiu
dne 16. junija 1889.
C kr. okrajni sodnik France -A.:n.ciolšel3: kot koukurzni komisar.
(546—3)
f%tr%sffssFVaTTisffssf^f*«
v Gradci
(kateremu    c. k. ministerstvo dalo pravico javnosti za I. razred) s pripravljalnim razredom za srednje šole.
Preskušam g>c)B%iJoHttt %a ;*0 gojencev. Gradec. Fran Scholz,
(480—7) preskušeni gimnazijski učitelj.
X
s
o
n n n n rt n n n n n n n n n o n n n n n o n n n n
DR VALENTINA ZARNIKA
ZBRANI SPISI
I. ZVEZEK:
PRIPOVEDNI SPISI. I
UREDIL IVAN ŽELEZNIKAR.
Vsebina:   Životopis  dr. Valentina Zamika. — Ura bije,  človeka  pa   ni! — Maščevanje   usode. — Razni spisi: Iz  državnega   zbora. — Pisma   slo- i
venskega turista.
Knjižica jc  jako   elegantno,  po  naj novejše in   uzorci  in res Qj| krasno vezana. — Utisnena je na  sprednji  strani  podoba dr. Zar- | nikova v zlatu in pridejan tudi njegov lastnoročen podpis. — Cena • knjižici je   i  gld.,  s pošto  5  kr. več.  — Dobiti je  v „NARODNI
Tiskarni" v Ljubljani.
\ j  UvU'^VUvOv U'U" V"\}~ V' V'
C. kr.       pri v.
železniška tovarna
3W na Dvoru na Kranjskem
priporoča se za zalaganje (217—41)
Uii«im>imii( uji lilegu bliigH« |»eei v velikoj izberi, uKnjišr in -nji-. :,ih tlelo*, kotlo v v vsakoršnjej obliki in velikosti itd. itd., lilegu :.»        ».:»»'.:»«•: stebrov,
oprijemačev, svetilničnih stebrov' priprostih in olepfianih, palic, za okrilja, celih držališč, polževih stopnic, strešnih oken itd., cevij /,a stranišča, plino- in vodovode, celili vodovodnih oprav, vodnjakovih cevij, sesalk itd, ru«iui»Kili priftniv: stop in mečkal, pripravljalnih, zavornih naprav, strojev za vertanje. kamnov, rudniških vozk itd., fužin« sliili nngirnv: valjarjev v pesek litih, trdilnih valjarjev lit.di v surovo železne oblikov-nike, peresnih kladiv, klešč, skrpcov, itd, strojnih defOV surovo litih in zlikanih, pttrnili str«»j«'V do 50 konjskih sil, rastlluf»kov in pniiMjonov iz litega in kovanega železa, iiiUnshilt pripmv, paiiiruienih priprav, ovnov za vodne t.avhe, rcNcrvantv v vseh velikostih iz plofičevine in litega železa, tiirhiu po Girardovej in Jonvalovej nistemu po 5 do 200 konjskih sil, lruusiuii.ijsl.ili priprav: vratil, plosđ za jermena, čelnih in stožnastih koles z lesenimi iu železnimi zobmi, stalnih, s tenskili in visečih steljk. plošč za vrvi, konopce in žične vrvi, itd., stro j.* v votiosf olpuiuj • ajujorili vo«lo<lržnili strojev, voiluih tcolea iz litega in kovanega železa, župnih tlelov, kakor tudi priprav za parne in vodno žage in posamičnih cirkii|uniin Tavoletti- in žag z jarmom, stishulnice: hidravličnih st.iskalnih, stiskalnic z vretenom in vodom, kopirnih stiskalnic, itd, železu v puliculi in «>stj iz kovanega pretopljenega
- ~ Vprašanja glede oen se hitro odgovore.
i;
v
v v v v
v v v v
v
v
VI
v v v
Glavna zaloga naravnih rudninskih vod in studenčnih proizvodov.
Adolajdin Htudence, llilinska slatina, Fenska studeneo, Hobski Franov vrelec, llviriea izvirek. Krnski vnilcc, Kran-.Iosipova grenčica, Fricdriclisholiska grončica, (ileichonberški Konstantinov vrelec, Ivanov vrelec, Kinin vrelec, Kološld jekleni studenec, Giesshttbler slatina, llallska jodova vodu, Hiinvadijeva gronfiica, Karlovovnri.jski mlinski studeneo, grajski vodnjak Ln studenec, Krondorfska slatina, 31arijino-kopedjski krizni vrelec, Problavska slaiinn, lMnanska in Zajeolska grenčiea, Radenjska slatina, Rakoozv grenčioa, Rogatska slatina, kroniu vrelec, Sulvatorjev vrelec, Dudimski kraljevi vrelec, Levico-nrsenov studenec, močen in slab, Radgonska sla lina, selterska voda, sv. Lorenca jeklena slntiiia, Karhtvovarska sladenčna sol, 3Iarijek<»-psljska in Hallska jodova sol, ltniicegno vrelec. ISilinske pastile, Mattonijcva mlakiižna sol.
Že 88 let obstoječa trgovina z rudninskimi vodami ni lo sanitetni oblasti, temveč tudi p. 11. naročnikim z originalnimi fakturami na razpolago, da se lahko prepričajo o pristnosti in svežosti polnitve zgorej imenovanih rudninskih vod. Z velespoštovanjem (446—7)
Peter Lassnik, Ljubljana.
Tiskovine o »stu<i*Mi<v*»iieiili in bx*6duxre  /-usi .nj.
d  im^mi^ua   »i^ki   ■■        tmurni  u-J        *z  mi   isr»Tiii'h'ir 11 11   m ««'11*11
T
li
Svoji k svojim!
Veseloigra v enem dejanji. Spisal
dr. J. Vošnjak.
Igra se je prvič igrala pri Vodnikovi slavnosti
in bila od občinstva vsprejeta s največjo naiidii-Senostjo.
Dohivi. ae v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani i n v vseh knjigarnah.
Cena 80 Ur. (•* poitaino vred). s;
Proti ognju varne blagajnice in kasete
po ceni in najsolidneje narejene. Na vseh razHtavah jako visoko odlikovane. Založnik vseh avsrru-ogerskih železnic, pošt-tiih hranilnic i ril. Odlikovan od N'j. c. kr. vele-castva z veliko zlatu svetinjo za umetnost, znanost in industrijo.      (3—35)
Feliks Blažiček,  Dunaj, V., Straassemffasse 17.
L. Luserjev obiiž (flaster) za turiste.
Gotovo in hitro uplivajoče sredstvo proti kurjim očesom, žuljem, tako imenovani t rde j koži na podplatih in petah Proti bradavicam in vsem drugim trdim izraskom kože. — Uspeh zajamčen. — 3*JF' Tena škatljici lin kr. a. v. "Vtfi
Glavna razpošiljalnica:
_ L. Schwenk-ova lekarna
<^c2mlm v Meidlin^fii pri Dunaj i.
Pristnega imajo v l.jul>lMini J. Swo-boda, tj. pl. Trnkoczv; v Iliulolfovem D. Rizolli; v Kamniku J. Močnik; v Celovei A. Egger, W. Thuru)wald, P. Birnbaeher; v Ilrezuli A. Aichingor; v Trgu na Koroškem) (. Menner; v Iteljnku F. Scholz, Dr. E. Kurapf; v Wolf*nl»er|ju A. Ilutli; V Ciorlci G. B. Pontoni; V Kranj. K. Šavnik. Ta obli/, doniva »e le v }e«lnej velikosti po HO kr.*
Pristen muhi), če imata navod in obliž varstveno znamko in podpis, ki je tu zraven; tedaj naj se pazi in odločno zahteva: Laserjev obliž (flunter)
m turiste-'-. (449_9)
S
Pravi zaklad
za nesrečne žrtve skrumbe samega sobe (onanije) in tajnih razuzdanosti je izvrstno dolo (134-22)
Iha Itctau-a
ebeociirana.
Češka izdaja po 80. nemškej izdaji. S 27 podobami. Cena 2 gld. avstr. velj. Naj vsak seže po njej, kdor trpi za strašnimi nasledki te pregrehe, kajti z njenim poukom se slednje leto na tisoče bolnih otme gotove smrti. Naroči se lahko pri založni tvrdki „Verlags-Magazin K. F. ltierey v L i p s k em (Saksonsko), Neumarkt 34fc  in v vsakej knjigarni.
Letno grebenasto blago
jako elegantno in trajno za moške obleke v dvajset različnih barvah, katerim ne Škoduje pranje, GO era
Široko,
I cela obleka 61 , metra le gld. 3.
Jeden poskus zadostuje, da se preverite o izvrstni kakovosti tega blaga, ki se lahko pere.
Brnsko sukno
se razpošilja po čudovito nizkih cenah, in sicer: le tlobro hužv :
310 m za obleko.....gld
3*10 „   „     ,......„
310 ,,   „   boljšo obleko .   .   , „
»'IO m   »ti         „       .   .    . „ „  ,, fino .......
3.10 3'10 3-10 310 3-10 3-10 3.10
jako fino obleko
. 3.50 B.— 6.— 7.80 8.60 9.— 9.60 10.50 12.60 14.— 16—20
za najfinejšo obleko gld.
Najizvrstneje Brnsko blago za suknje:
2-10 m za ogrtač..... gld. 6,80
2-lo „ ,. fini ogrtač .... „ 8.40
2-10 „  „ najfinejši ogrtač  .   . ,, 12.60
1 kos francoski piipic-gilet  .    . ,, 1.60
1   n        „ „      „(sport) „ 2.60
Crni peruvienes in doskins za salonske obleke 3 25 ra za gld. 10 in več.
Pri naročbah nzorcev naj se pove, kake vrste se žele.
ZE2Za,rl "Peciiaczels:,
Brno, Zelny trli 13.
Pošlje ne le proti predpoilljatvi zneska ali proti povzetju.
Uzorci zastonj in franko.       (145—22)
Krojaške karte nzorcev nefrankovane.
w*w Hiša ~*m
st. l::o v Kranji, 2 nadstropji visok«, sredi mesta, za vsako podjetje pripravna, proda se is proste roke z jako ugodnimi pogoji ali pa odda v na|em.
Kaj   več  se  izve v Jluller-jeveui Annunceu-Bnreuti v Ljubljani. (570—1) j
ratentcvaue Strakosct-Boner-jeve
stroje za pranje in munge
priporoča       (57 40)
ALEXANDER HERZOG
Dunaj, Gnilim. HrfmniTStrass* G. Katalogi zastonj in franko.
!! Harmonike!!
(tndi z jeklenimi jezički)
,aristoni*, ,eufaniumi*
najboljše vrste priporoča po najnižji ceni
J»ii Hlavaček. izdelovatelj harmonik
v Klemensdorfu, F. Marianske L&zne iCcchy . Ilustrovani ceniki s podobami zastonj in franko.
Naročila se točno in ceno Isvrle.   1.542—2)
V „Narodni Tiskarni" v Ljubljani
so izšle in se dobivajo po ziiižmii «*eiii sledeče knjige:
Ol€"l   ilB sin<»vL
Roman.  Ruski spisal .7. S. Turgenev. Preložil Ivan Gornik. Mala 8", 357 stranij. Cona 50 kr., po pošti 55 kr.
SJntlina.
Spisal Andre" Theuriet, poslovenil Vinko. — Ml. 8 ', 143 strani)'.   Cena 20 kr., po pošti 25 kr.
Vilenski lirmlnik.
Spisal Emile Souvestre, prevel Muhoder.      Ml. 8°, 82 stra-nij.  Cena 15 kr., po pošti 17 kr.
Dnevnik.
Spisal Ijudovik Ilalevij, poslovenil Vinko. — Ml. 8°, 95 strani).   Cena 15 kr., po pošti 17 kr.
Pariz v Ameriki.
Roman. Francoski spis;il Umi Lefebvre. Poslovenil „, * * Stat nominis utnbro.   Ml. 8°, 586 stranij.   Stane 50 kr
pošti 55 kr. v
Časnikarstvo  ln miši časniki.
Spisal * * *   Stat nominiu umora.   Ml. 8°,  10 pol. Cen& i    . : 6U 45 kr.
1) u liro vsili i.
j Ukrajinske climie.
Češki spisal E. JeUnek.   Poslovenil Podvidorski.   Mala 8°, 84 stranij.  Cena 15 kr., po pošti 20 kr.
Ivan %Sio#;ar.
Zgodovinski roman. Spisal Charles Nodier, poslovenil ./. Kr-žušnik. — Ml. 8U, 198 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
•Innak naseda rasa.
Rouiai..   Spisal  M. Lermontor, poslovenil J. P.  — Ml. 8°, 2H4 stranij.   Cena 40 kr., po pošti 45 kr.
po
Selski žiiimik.
L. Ilalhuf, poslovenil Vinko. ni j. Cena 25 kr., po pošti 30
14netf Serelirjani.
Roman. Spisal L, llalh\i/, poslovenil Vinko. — Ml. 8J, 203 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
Povest.   Spisal  A, S. Puškin,  poslovenil .7. P.        Ml. 8% 122 strainj. Cena 25 kr., po pošti 30 kr
OPOMBA:  j,Trije javni govori" mu razprodani
Roman. Spisal grof A, K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 609 stranij. Cena 70 kr., po pošti 80 kr.
M O V.
Roman.  Spisal Turgenjev, poslovenil M. Mdlovrh. — Ml. 8*. 32 pol.   Cena 70 kr., po pošti 80 kr.
%a ilra^oceniaii k4»r<*ii€>m»
Povest iz življenja kitajskih  pogozdnikov.   Spisal A. J. Maksitnov.   Poslovenil  J. P.   Ml. 8°,   141  stranij. Stane 20 kr., po pošti 25 kr.
			m					
-----,-—								
								
Vsakemu vremenu Klubujoče
patentovane
LUDOVIKA CHBISTA
^ JLiinc na li-
so najboljši, najtrajnejši in najcenejši materijal za pleskanje poslopij, klubujejo vremenu in svetlobi, kažejo lep, miren ton finejših peš cenikov in so rahle, katera lastnost se v zdravstvenem oziru ne more dovolj ceniti. — Cenejši so kot oljnate barve.
ZalDoj za poskušnjo gld. 1.60.
Cenilnik, prospekt in spričevala zastonj in franko. (330—13)
Zastopnik za Kranjsko: F. P.VidlC <k C©., Ljubljana.
Zelo koristne
_, in jako praktične
za vse: stanove itd. itd. so sledeče stvari: blagajnice varne proti ognju in vlomu, kasete, gepli, mlatilnie.e in rezilnice krme, vinske in sadne stiskalnice, grozdni obirači, trijeri in čistilnice, ročni mlini in mlini za debelo moko, sesalke, plugi, kopirne stiskalnice, stroji za rezanje mesa in za vrtanje, stroj za ropkanje turšice in stroji za rezanje repe, dalje šivalni stroji, otročji vozovi, perilni in ovijalni stroji (patent Strakosch & Boner) itd. itd.
Te in druge predmete najboljšega izdelka ima vedno po jako nizkih tovarniških cenili v največjej izberi v zalogi (29G—3)
nasproti železnem mostu, Stari trg št. 1
KJ
Opozarja se na razglas, objavljen v št. 168. „Sloven-skega Naroda" z dne 24. julija t. 1. zaradi zakupne oddaje sena, slame in drv v postajali Celovec s Št. Petrom vred, Št. Vid na (11. in Beljak z Jezernico vred za čas od 1. septembra t. 1. do konca avgusta 1890.
Nataneneji pogoji se lahko ogledajo pri c. kr. vojaškem preskrbovalnem magacinu v Celovci od 22. julija do 5. avgusta t. 1. od 10. do 12. ure dopoludne. 066—1)
C. kr. vojaški preskrbovalni magacin y Celovci.
DOMAČIH ZDRAVIL,
kakor jih rabi slovenski narod.
S poljudnim opisom človeškega telesa.
Izdal in založil Dragotin Hribar.
Odobril br. Edvard BonodiČlČ, nadzdravnik usmiljenih bratov v St. Vidu na Koroškem.
Ta slovenskemu narodu zelo koristna knjižica dobiti je v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani, Gospodske ulice št. 12. —■ Stane 40 kr., po pošti 45 kr.
Vsi stroji za kmetijstvo invinstvo!
Olivne nilatialfllce in <»livn mlini ] najnovejo kon-Viiisli*' »n Kii<liie ttliNliiiluiee i  strnkciju ▼ ras-
GrOKđlil mlini in srnini mlini I   O" velikostih.
Hlatilnice, čistilnice, gepli, robkalnice za thrŠico, sejalniee, pluge itd.
Priprave za sušenje sadja in zelenjave.
Rezilnloe za krmo v natvedji Itberl, i/.-vntno narejene, po najnižji tovarniški coni.
IG. HELLER,
WIEN, Praterstrasse Nr. 78.
Katalogi iu vsukeršna pojasnila na zahtevanju zastonj in franko.        (120-11 >
Prtkttpotm najucodcojši pogoj;. — Sposobni zastopniki se iščejo in dobro plačajo.
Za čas stavbe
priporoča
II
JdEVUfi
Mestni trg št. 10 ti'gOViM Z ŽeleZIMiO Mestni trg št. 10
v velikem izboru in po zelo nizki ceni
za okna in vrata, v.n Štokodoranje, tirat
okove što rje
in oveke, samokolnioe, vozi za zidovje, toraverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši Kamniški Portland in Etoman cement, sklejni papir (Dachpappe) Ln asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena šte-dilna ognjišča in njih posamezne dele.
Pri stavbah, kjer m vodo blizu, neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malo urah in z majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi tleli za skopane vodnjake: železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste tromu e in ventile in železne tikove. (103—2«)
Wtir Za poljedelstvo:
Vsaka "rste orodja, kakor: lepo in močno narejeni plugi in plužne, železne in lesene brane in zobovje zanje, motike, lo-rovnice, krampe i. t. d.  Tudi se dobiva zmirom sveži Dovski mavec (Lengenfelder Gyps) za gonjenje polja.
redilna moka za otroke. I
Najboljša lirnna zn dnjci*ec. 1'opol 1111 nadouicNf tlo ninterine^H I mleka. I.aliko prebavljiva.  Konti in Uri narejoca. 1'oMkiiMili no Jo ter Jo priporočajo prof. dr. <.o4leHro» dr. II. pl. I*crj5«»r, ntvnatelj dr. Kmer.  vladni   Mfii.il.  prof. dr. .1.      lit ■ |«r,   ravniitel) poliklinik«^ dr. C. Falkcnfcd in druge zdravniško avtoritete
Zit otrovnice.  bolne 11a prsili in prebolele upliva to odlično re-dllno NredNtvo okrcpcnjoec, zdravilno in raztnoljiijočc.
Dohiva so \ Ljubljani v lekarni zlatem Jelenu4* na Mari-
jinem 1 rt; 11 Nt. 5. (508—4)
Cena veliki pnSici 80 kr., mali pnšici 45 kr. /. navodilom za Miho.
Z loga blaga
8
* X
iBKIHSJtB fIGHO'"
Zelny trh 18  BRNO  v lastnej hiši
razpoSilja po poštnem povzetji: (165 — 18)
Domače platno
x
4  Blago iz same volne
I dvojno Široko,  najtrajnojfte, za c- lo obleko, K) metrov »Id. 6.00.
X
S
Indijski Foule
pol  volna,  dvojno  Široko,  za celo obleko, 10 metrov gld. B.—.
3
X
x
JS
x x
u
x
n s
X
x
M
x
Novost za ženske obleke
moderno progasto blago v vseh barvan, dvojno široko, 10 metrov gld. h.—.
Črni Terno
saksonski  fabrikat,   dvojno široko, za celo obleko, 10 metrov gld. 1.50.
Križasto
blago za obleko
6') cm. 5'roko, — najnovejši potrt, 10 metrov gld. 2.SO.
Volnen Rips
vseli  barvah. — BO cm. široko, 10 metrov gld. ».8».
Trinitnik
najboljšo   baze,   —   0')  cm. širok,
10 metrov gld. ».80.
1 kos 30 vatlov 4/4 1   .   30     „ »/.
King-tkanina
boljše kot platno,  1 koH '/4 široko, 80 vatlov, gld. «.—.
SIFON
1 kos 30 vatlov, In. . . . gld. .">.."»<>, najboljšo baže......
1£ A A' K x \ h
1 kos 30 vatlov lila........gld. 4.HO,
1    „    30      „      rudoo....... „ r>.'JO.
I*i*«;jiij»t kamu (iN
1 kos 80 vatlov, tUa in rmloc . . . ulit. O.—.
Jaquard-blago
60 cm. široko, — nujnoveJIl poert, 10 metrov f<hi. a.^to.
n.
m
■v . '
n
Francoski Voal
10 metrov, elegantna obleka za sprehode, ki so smo prati,
gld. a—.
Moške srajco
lastni izdelek, belo ali  barvaste, — 1  komad Ia. tfld. 1.80» H«, gld. i.»o.
Ženske srajce
i& Itfona in platmi, s lino vezenino, :i komadi gld. S.OO.
Ženske srajce
iz  močnega  platna, s finimi robci, ti komadov gld. 51.25.
OKSFO i* r>
ki se smo prati, dobre baže,  1 kos 30 vatlov g!d. l.r.O.
Angleški oksford
najboljši   in nftjbo\j   priporočljiv, 1 kos BO vatlov ^ld. 0.5O.
Garnitura iz ripsa
obstoječa i/, i; posteljnih odetal in namiznega prta, s sviliieniml 'osami, gld. 4,—,
n
M
n n
B
n
n
n
Garnitura iz jute
2 posteljni odetali in namizni prt H
rosami gld, a.54». jj| <^
Jute-zastor
turški uzoroc, ves zastor ritane Qj
S
gld. il.SO.
a 2
Osto nl^zl
hol: i (lskili po sobnih preprog I 3t
10—12 metrov dolgi, 1 ostanek w gld. B.6O. f-'4 -----------------------__ m ®k
Letna ^ ^
»ogrinjala »s
u/, dolga gld. I.90.
Vil
in
n
bes Konjske žobra-io -en
tinjboljSi izilolnk,  100 cm.   i->l • i.  130 cm. ii-ruka, gld. l.SO.
Ces. rumena lijakarska že h raka -i $t
i komad 8.00.
ti 2 n n n
u n
>
$
n
H
Brnsko sukno
1 ostanek 310 metra, /.» oelo mi>ško
obleko, gld. a-7.">.
Modno sukno
310 metra, velefino, za culo moško \ obleko, gld. H.—.
Letno grebenasto blago
ki se smo prati, 1 ostanek za celo moško obleko, 640 metra dolg, gld. .
Brnsko modno sukno  | ^
n
l ostanek 8*10 metra dolg, za celo moško ubleko, gld. !5.s»o.
Sukno za ogrtače
najfinejše baže, — so eell ogrtad,
gld. 8. - .
U
.n
Priložnost nakupiti si        J $|
Brnske ostanke sukna | JI
1  ostanek  za  celo  moško  obleko, ^ ^| 3-10 metra, gld. 4..->«>. h ^*
Uzorci zastfoaij in iko.
Za dobro blago in točno pošiljatev se jamči. IX
Elegantno oskrbljene karte nzoroev s 400 počrtl !fj JI
gospodom krojaškim mojstrom nefrankovano. I
*tt%*H'4tX*UXHi*KnttUXX
■++1 1 I I I M * I I I M I 1 I I I I S I I I +
:  Tovarna za strešno lepenko +
*       L VALZACHI & J. DIEPOLD f
Iti'iiiisi n«i im.m postaja jii icleinice, Siebenhirtenstrasse Nr. 1, ^
priporoča najtrajnejšo in najpreverjeiiejšo X
: kamnito strešno lepenko, i
+
za  si reke
Pleskarska masa Elastične asfaltne izolirne ploče Karbolni lak (CarMilBII)
iz lepenk«.
proti   vzdihujoči Ne temeljni in«>krotl.
kostaujevornjave barve, najboljše in najeeiie|Ne hranilno m ple-NkarNko NreriNtvo /a leseno stvari.  Kritja n Ntrešuo lepenko prevzemamo z garancijo za trajnost po pogodbi.
:-,**T" Oiiiki »asloiij iu franko.
Stavbenim, zidarskim in tesarskim mojstrom primerni rabat.
Zalogo v Ljubljani ima        (484"-') .
Andrej Druškovič na Mestnem trgu št. 10. T
♦
Povsod 7A\ najboljše sredstvo proti mrčesom
priznani
se prlste« \m talko?
kajti nahaja se lo v steklenicah i imenom
J. ZACHERL
pred uie bolj ne svari.
in se pre«l uie bolj ne svari« kakor pred v Nameni piipirjt po krajcarjih iiavaKiinimi. zelo pokvarjenimi mrcesnimi praski.
Tudi pred mnogimi nesramnimi ponarejanji ^pristnih Zaeheilm-stoklenic" se mora resno svariti, Ce tudi noben prodajalec, ki kuj gleda na Nvoje dobro ime. ne bode hotel dati roke KM taka ponarejanja in sleparije.
J. ZACHERL, DUNAJ.
♦ ♦ ♦
♦
♦ ♦ ♦ ♦ ♦ *
Mihael Kastner. Jan. Luokmann. Viktor SohhTer. Peter Las sni k. II L. Wcncel. „ Schussnig & Weber.
„ C Karinger.
„ Ivan Perdan
„ Josip Terdina.
„ riiaid pl. Trnk6ozy.
u J. Klauer.
„ Jeglič & Leskovio,
„ Anton Kvisper.
„ Ivan Fabian.
A. Miill.-r.
(222—8)
Postoj ina:   Fran Kogej. Skofjaloka: Karol Paulani, lekar. Borovnica: Pran Verblc. Kočevje:    Pran Krenn.
i Vol.Lašičo: Kriko:
Kostanjevica Idrija: Kranj:
Lož: Litija:
Tržič:
Ivan Justin. Anton Jngovic. Fran Zesser. : Alojzij Gatsch. Fran Kos. Fran Dolenc.
Lekarna pri Sv. Trojici.
Vi tj. Killer. Fran Kovač. Ivana Wakonigft na sledniki,
Friderik • Itaitharek.
Gor.Logatec : Peter Hladnik.
Radovljica:
Rudolfovo ! Zagorje: i Kamnik:
Dragai ! Črnomelj :
Vrbnik:
A. Roblek Doni. Rizzoli, lekar. J, Schink. Kdmnnd Zangger. P. S. Tiirk. Andrej I.ackne . A. BnČar.
4 0+v * ♦ o * * o ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ *• e> ♦ ♦ ♦ i ^ ♦ <
8
1
3CCCOGC««CMCO:W3*X3«a:
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, tla \ sem odprl svojo
odvetniško pisarno
Poštne ulice št. 42, poleg c. kr. okrožne sodnije.
Dr. Josip Vrečko,
(668—B)
Poglod na ljubljanski Vullkl trg In Trnk6ozy-jewo lekarno.
Pijte
m -
(zdravniško preskušeno iu pri) oroenno).
Ta zdravilna kava se lahko prebavi in je želodce krepftajoče redilo, važna jo za slednjega in neobhodna je za vse bolnike (zlasti bolehajoče na želodci, prsih, jetrih, protinn, obistih, živcih, pri kašlji in iiripavosti itd >. za prebolelo, oslabeli; osobe, dojence, otroke, ženske pred otročjo posteljo in po otročjej postelji, krvi revne, blodične itd. itd.
Zamutek s V* kilo velja oO kr.
Hmelna sladna kava dobiva so v sledečih
MF glavnih zalogah lekarn firm Trnk6czy-jevih: "Vi V Ljubljani v lekarni Ubalda pl. Trnkoczv, poleg rotovžaj
v Gradcu v lekarni Wendeiina pl. Trnkoczv, deieinej lekarni, s arlcstraH.se;
na Dunaji v lekarni Viktorja pl, Trnkoczv, ,pvi sv. Frančišku" (ob jednem kemična tovarna^, V., Hundsthurmerstrasse ftt. 113;
na Dunaji v lekarni Julija pl. Trnkoczv. „pri slatem ievua, vin., josofstiidter-
strasse št. 30;
na Dunaji v lekarni dr. Otto pl. Trnkoczv, „p»i Radeckem-s m. Radeckega trg 17.
Dalje pri vseh lekarjih, droguistih in trgovcih. (478—(j)
3t%aMB3pOŠU.]a)l se s pošto slednji <čLa,m.. "*JMg
C*TT AT?TT fl ? Nasi izdelki so pristni, zanesljivi in zajamčeni, čo imajo ime Trn i. <»:•/„> W V mwVmUW • in nano varstveno znum.io.
i •X'u» -.'•o'-' *JV#
Najboljše in najcenejše
v ploščevinastih pušicah
se dobivajo pri
ADOLFU HAUPTMANN-U
..218-4.7')
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar
Lastnina in tittk „Narodne Ti i arne*