Spediztone In abbonamenta postale Poštnina plačana v gotovini
Prezzo - Cena Lir 0.50
dom
Štev. 163.
F Ljubljani, v tor eh, 21. julija 1942-XX.
Leto VII.
Izključna pooblaščen k a za oglaševanje Italijanskega in tujega | Uredništvo In uprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. = Concessionaria esclusiva per la pubblicitd dl proventenza itaJiana izvora: Unione Pubbhcita itaiiona b. A., Milana	=	Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana. =	ed	estera:	Unione	Pubbhcita	ttaliana	S.	A-	Milana
II bolletitino n. 783
Puntate nemiche sul fronte egiziano respinte
II Quartior Generale delle Forze Armate com linica:
Puntate nemiche sono stafe respinte nei " settori settentrionale e centrale del nostro schteramento sul fronte egiziano; alcuni mezzi blindati avversari sono stati distrutfi.
La caccia germanica ha attaccato una forte formazione di Hurricane abbattendone sette.
Le cattive condizioni atmosferithe hanno limitafo le operazioni sull’isola di Malta, dove tuttavia alcuni importanti obirttivi venivano colpiti.
Vojno poročilo št. 783
Angleški sunki na bojišču v Egiptu odbiti
Uradno vojno poročilo štev. 783 pravd:
Na severnem in srednjem odseku naše vojne razporeditve na egiptovskem bojišču so bili odbiti sovražnikovi sunki. Nekaj nasprotnikovi hokiepnih vozil je bilo uničenih.
Nemški lovci so napadli močno skupino angleških letal vrste Hurricane ter jih 7 sestrelili.
Slabo vreme je omejevalo nastope proti otoku Malti, kjer pa je vseeno bilo neltaj važnih ciljev zadetih.
Operacijsko področje, 21. julija, s. Posebni dopisnik agencije Stefani poroča: Sovražnik je izvedel v zadnjih dneh posebno močne nastope proti naši razvrstitvi na ožini pri El Alameinu. 2 ostanki edinic, ki smo jih v zagonitem na-
Velikanske naloge nemškega kmetijstva v sedanji vojni in pa vojni
Berlin, 21. julija, s. Državni tajnik v nem-kmetijskem ministrstvu Herbert Backe je na sestanku poljedelskih voditeljev iz zgornjega Podonavja govoril o nalogah nemškega kmetijskega prebivalstva v vojni. Med drugim je Ugotovil, da je nemški narod zadnja tri leta lahko dosegel zmago tudi na področju žitne Politike. Ne samo, da je dal važen prispevek za prehrano Nemčije, marveč je omogočil tudi pošiljanje živil v druge evropske države. Vprašanje o pomanjkanju prostora je zdaj rešeno m danes vabijo nemške kmete na delo druga °bširna polja, ki jih je zavzela armada.
Zato danes nemški kmetje stoje pred velikanskimi nalogami, zlasti pred nalogo, zagoto-viti osnove za prehranjevalno samozadostitev
Evrope. Govornik je poudaril, da bo seveda za izkoriščanje novih prostorov, ki jih je zavzela vojska, zlasti na bivšem sovjetskem ozemlju, treba narediti ceste, velika električna podjetja ter še mnogo drugih del. To je Nemčija začela že med vojno; ona mora preskrbeti in za vsako ceno zagotoviti prehrano ljudstva z delavci, ki so prišli na delo v Nemčijo, ko je naraslo število pripadnikov oboroženih sil.
Nato je govoril o cenah in o drugih posebnih ukrepih nemških oblasti za pomnožitev poljskih pridelkov. Zaključil je, da bodo nemški kmetje poklicani danes, še bolj pa jutri, naj uresničijo novo vojno gospodarstvo v Nemčiji in v novih pokrajinah na vzhodu.
predovanju pognali proti nilskemu ustju, in ojačeni s četami, ki so prispele iz raznih predelov Srednjega vzhoda, je skušal dati svojim nastopom tu in tam posebno silovitost. Italijanske čete so vselej hrabro odbijale te napade, ki so jih izvrševali oddelki, ki se še niso udeleževali bojev. To delovanje je imelo do-
slej za Angleže za posledico precejšnje izgube. Razen večjega števila ujetnikov, so v zadnjih dneh izgubili tudi nad 30 tankov. Ako upoštevamo obrabo sovražnih oklepnih vozil v zadnjih dveh mesecih boja, ki je bil za italijanske čete zmagovit, so angleške izgube tem očitnejše, če tudi upoštevamo, da se je nasprotniku spraviti k ožini El Alameinu znatna oja-čenja. Te izgube hkratu dokazujejo, da se italijanska vojna sila in hrabrost čet še vedno vsiljujeta sovražniku navzlic njegovim silovitim zamahom proti italijanski razvrstitvi.
Preganjalni boji na južni ruski fronti
Ruski napadi na Voronež odbiti — Angleški poleti na Bremen
in Oidenburg
Bolgarski tisk praznuje 100 letnico obstoja
Letos obhaja bolgarski narod pomembno obletnico — stoletnico bolgarskega tiska. Tako bolgarsko, kakor tudi svetovno časopisje posveča te-01,1 jubilejp obširne članke, v katerih poveličuje Samobitnost bolgarskega naroda.
tokrat ne bomo obravnavali začetka in razvoja zgodovinskih bolgarskih spisov tam od kronik Pajsija do prvih izdaj rednega tiska, ko je ustvaril oče bolgarskega tiska Pajsije prve zgodovinske tiskane spise in odprl bolgarskemu tisku vrata v življenje, tako da je leta 1842. izšla prva bolgarska knjiga »Ljuboslovje«. Pisatelj in izdajatelj tega prvega časopisa je duhovni preporoditelj Konstantin Fotinov. Njegov trud je kaj kmalu rodil uspehe, tako da je že čez dve leti redno začel izhajati ta zvezek. Njegova zasluga je, da je šla v svet bolgarska beseda in da se je bolgarski jezik izpopolnjeval. Toda Konstantin Fotinov se je moral boriti s težavami, katere so mu vsilile politične razmere v Bolgariji. »Ljuboslovje« je postalo izredno dobro urejevana revija, ki je prinašala kulturne, gospodarske in sooialne razprave in v kratkem času zajela narod. List je dobil podpornika v bogatem carigrajskem bolgarskem trgovcu, ki je Pomagal Fotinovu, da je lahko redno izdajal revijo.
Prvi pravi bolgarski časopis je izšel prav za Prav šele leta 1844. Tega leta je začel izhajati Bolgarski Orel«, prvi bolgarski dnevnik. Prva šte-»je prišla na svetlo 20. aprila leta 1846. V acetku je izhajal dvakrat tedensko, pozneje tri-],rft. Urednik Bogorov se je potrudil, da je bila v J u Jepa bolgarščina in je zato zvesto sledil Kon-japHt® Fotinovamu delu. Leta 1848. je začel izha-aj,' ta Met pod novim imenom »Carigradskd Vest-List 6e je zelo razširil in izhajal 13 lat.
.V kratkem času se je bolgarski tisk tako viihrt v narodu, da se je začel razveseljivo raz-18&- ^ napredovati. Tako sta začela izhajati leta let dva časopisa, leta 1901. trije, leta 1911. šest, Pisf	listov, leta 1921. pa celo že 50 časo-
d ®v in 46 časopisnih revij. Od leta 1926. se je hii v®t bolgarski tisk še bolj razširil, tako da je . Pisn u a 1930. v Bolgariji 58 časopisov in 63 časo-revij.
Ofto 6e 1° ie dalo nove temelje za razširitev dnev-,i„sa bolgarskega časopisja in kulturnih ter gospo-Ttnl- b revij. Leta 1940. je bilo v Bolgariji že j ^usupisov in 50 časopisnih revij. Kako delaven n.iv f’81 'e bolgarski narod na pisani besedi, naj edemo, da je bilo v tej dobi izdanih skupno v nr;i?ari-11	časopisov in 404 revije. Zanimiva je
in	°	bolgarskih	časopisih	v	preteklem	letu
ialolfnju (.v oklepaju 1937). Leti 1941. je izha-darskih <7mnjl 43 P°|itičnih listov (30), 82 gospo-16 (141 Int - n.^rav°slovni’i 11 (15), zgodovinskih terarnih 18 ra? n47 .?endi&Pisnih 35 (24), li-žensko glasil^iTi?0^1^ 89Z80*’ 14 ™jnih (8), gat ie boDamk; I V" dru^ 61 (80)- Posebno bojih je lam izdajaUS2. aa gospodarskih revijah, ki
23	dnevnikov,09^tednikove trik^f”*? ,le1a. 194°' dajo, 141 tednikov, 18 meLčnik™ i, tedensko iz-trikrat na mesec, 112 št ir i nalstdu	'rfi!181
sečnikov in 144 V različnih ^j^^’ 73 me'
vi^tai Us« so sofijski listi. Najpomembnejša hladna lista sta »Večer«, informativni in ideološki dnevnik, in »Dnes«, list istega značaja. So pa v fn garij, tudi drugi nič manj pomembni dnevniki «ak°r »Dnevnike, ki izhaja že od leta 1903., potem Mir«, osnovan leta 1894. Poslednji list je pred-I®®51 razširjen med bolgarskim razumništvom. Zelo J1(^rieno je med narodom »Slovo«, ki se je že od kdaj vnemalo za zedinjenje Velike Bolgarije, dal^ razširjen je tudi jutranji dnevnik »Utro«
^ »Zarja«; večerni list'»Zora« spada med naj-
^ Bratislavi so itulijansko-slovaška pogajanja
zaradi dogovora o novih določilih glede
ni n    	•	•	«	•	,	.	V
agovne izmenjave, ki stalno narašča.
boljše informativne bolgarske liste. Začela je izhajati leta 1918. Ta list poznajo tudi v inozemstvu.
V	Bolgariji izhajajo tudi periodični listi v nemščini in italijanščini, kakor nemški »Bulgari-sche Woehenschau«, italijanska »La vita bulgara« in francoski »La parole bulgare«. Ti lasti prinašajo v svet Bolgarijo in njeno lepoto.
Prvo stoletje bolgarskega tiska je res bogato in je bolgarski narod nanj lahko ponosen.
Hitlerjev glavni stan, 21. jul. s. Nemško vrhovno poveljstvo daje naslednjo uradno vojno poročilo:
Na južnem delu vzhodnega bojišča so, kar je deževje nehalo, v polnem teku preganjalni boji v smeri proti jugovzhodu. Oddelki napadalnih in bojnih letal so uničili nasprotnikove kolone vzhodno od Rostova, razbili zveze, važne za preskrbo sovražnika ob ustju Dona ter so uspešno podpirali preganjalne boje v kolenu Donca.
Sovražnik je tudi včeraj z mogočnimi silami napadel mostišče pri Voronežu. Vsak poskus za zopetno osvojitev mesta je bil strt v hudih bojih, deloma pa v protinapadalnih nastopih, ki jih je uspešno podpiralo letalstvo. Med temi boji je bilo uničenih 36 izmed 60 nastopajočih oklepnih voz.
Podnevi in ponoči so letala napadala okoli Moskve železniške cilje in to z uničevalnim uspehom.
Južno od Umenskega jezera so spodleteli sovražnikovi krajevni napadi! Med temi boji je bila uničena neka boljševiška skupina ter razbitih 19 sovražnikovih oklepnih voz.
S posebnim uspehom so letala včeraj bombardirala pristaniški predel pri Murmansku. Po ladjedelnicah, skladiščih avtomobilov in goriva so ugotovili velike požare. Lovski piloti so med temi nastopi ob zalivu Kola sestrelili 17 sovražnikovih letal.
V	Severni Afriki je prišlo na obeh straneh do bojne delavnosti krajevnega pomena.
Severovzhodno od Londona je neko bojno letalo podnevi vrglo bombe na sredo važne orožarne. Na predelu ob nemško-holandski meji je eno angleško letalo vrglo včeraj nekaj bomb na naseljene predele. Letalo je bilo sestreljeno. Angleško letalstvo je s šibkimi silami ponoči napadlo
Pomen nemškega sunka med Voronežem in Rostovom
Berlin, 21. julija, s. Sovjeti še vedno nadaljujejo s silovitimi napadi na mogočno mostišče čez J. , y?rpnež. Vsi ti napadi pa so žalostno spodleteli in je nasprotnik pretrpel hude izgube.
ztrajnost, s katero Timošenko 6kuša za ceno ogromnih žrtev izvajati pritisk na levo krilo velikanskega nemškega klina, ki se zadira vedno globlje proti drugim življenjsko važnim postojankam sovjetskega obrambnega sistema, je najboljši dokaz pravijo na nemških pristojnih mestih
—	kaj se zdaj odigrava na prostoru med Doncem m Donom. To potrjuje, da je vojska sovjetskega maršala_ prisiljena, umikati se v neredu, in da dozdaj še nima nobenega upanja, da bi mogla vzdržati, še manj pa zadržati silni plaz, ki grmi od vseh strani. Sovjetski napadi severno od Vo-roneža so bili vedno in povsod odbiti. Nasprotno temu, kar hoče dopovedati sovjetska propaganda, je Voronež trdno v nemških rokah. Najprej se je boljševikom posrečilo zavzeti nekaj ozemlja, morali pa so se pozneje spet umakniti.
V	teh bojih se je — kakor poudarja včerajšnje vojno poročilo — odlikovala neka pehotna divizija jz Šlezije. Naravnost gorostasna, pravijo, je trditev glasila rdeče vojske, ki^ pravi, da je ofenziva pri Donu dobila spet značaj umika, za katerega da so se odločili v zadnjem trenutku, ker da se nemškim četam ne bo posrečilo prodreti
v sovjetske postojanke vzhodno od Voroneža. Sicer pa isti moskovski časopis priznava, da je položaj ob reki Domu postal skrajno kočljiv in da so Nemci in njihovi zavezniki po načrtu dosegli svoje vojaške cilje.
Berlin, 21. julija, s. S pristojnega vojaškega mesta se je zvedelo, da so 18. julija nemški oklepni oddelki dosegli neko visoko ležečo pokrajino, ki je zelo važna. Dosegli so med sovražnikovim umikom na južnem delu vzhodnega bojišča. Hitri oddelki so prekoračili na več mestih zgornji Doneč. Za teh bojev je bila dosežena skupina sovjetskih sil ter obkoljena. Številne zdesetkovane sovjetske skupine so bile pri očiščevalnih nastopih na tem področju popolnoma uničene. Nemška letala so znova napadla sovjetske železniške progo in ceste na področju južno od Rostova. Pri Voronežu so se odigravali krajevni spopadi pehote jn topjiištva, ki pa 60 se za Nemce dobro končali. Sovražni oddelek, ki se mu je pod zaščito teme Posrečilo prekoračiti reko Voronova, je bil uničen. Severno od Voroneža so bojna letala in strmoglavi napadali z bombami vseh kalibrov sovražnikove postojanke in topništvo. Mnogo žrel topovskih ni možnarskih cevi je bilo zaradi neposrednih zadetkov prisiljeni k molku. Za časa letalskih hojev na južnem odseku vzhodnega bojišča so nemška lovska letala sestrelila 30 sovražnikovih strojev.
Zakaj in kako se bori sovjetski vojak
Berlin, 21. jiulija. s. DNB poroča: Zakaj se bori sovjetski vojak? — s tem vprašanjem se bavi uvodnik v listu »Vblkischer Beobachter«. Uvodnik slika duševno stanje sovjetskega vojaka in pravi, da je na to vprašanje veliko odgovorov. Vsi vsebujejo jedro resnice. Pri boju sovjetskega vojaka mogočno, kakor povsod v življenju .odločuje 6trah. Pirve četrt ure v ujetništvu se sovjetski vojak ves trese, zakaj leta in leta so mu z besedo in s enko ubijali v glavo prepričanje, da je »fašist« krvoločna zver in da bodo vojaka, če bo ujet, nele umorili, temveč grozotno nakazili in ubili. Da bi ušli taki usodi, niso samo politični komisarji in sovjetski častniki, temveč tudi nešteti neznatni kmettičii rajši izbraili saimomor kakor ujetništvo.
, Strah pred fašisti in pred rdečim komisarjem je pa samo učinek in najvidnejši izraz splošnega duševnega stanja, ki ga je ustvaril boljševizem. Ta je namreč popolnoma izbrisal osebnost in vse njene naravne občutke, da bi telo in duha spremenil v avtomat. Stalina je veljalo dosti truda, preden je svoje podanike pripravil tako daleč. Zadnja leta, zlasti pa ob začetku vojne na vzhodu, je Stalin naredil poskus, da bi pričaral na dan nekako »sovjetsko domoljubje« in spet uveljavil do tedaj zasovražene pojme, kakor »domovina« in »očetnjava«. Ta poskus pa je imel nekaj vpliva, poudarja nemški list, samo v novi, tenki vrhnji plasti sovjetskih razumnikov, ki se nabirajo deloma iz Judov, deloma pa iz redkih zastopnikov kar najvišje plačanih tovarniških delavcev,
»Sovjetski vojak pa«, končuje »Vblkischer Beobachter«, »ne pozna nobenega cilja in nobenega vzora, toda vseeno slepo dirja v ogenj, ko Ra zajjode naprej in trpi in umira na mestu, ka-tnor ga postaviš, poln strahu, toda tog in nepremakljiv, tako kakor pričakuje čreda med bliskom m gromom smrtni udarec.
Avstralska dekleta služijo tudi na bojišču v
poinožaid vojni službi, kjer nadomeščajo moške sdile v nekaterih vrstah tehničnih operacij ki so potrebne za izdelovanje Obalnega topništva. V kratkem bo v to službo uvrščenih še več tisoč deklet.
Edina pot iz zagate, v kateri so zavezniki zaradi izgub na morju, je hitra izdelava velikega števila orjaških letal vnste »Mars«, s katerimi bi bilo mogoče prepeljati v Anglijo dovolj rezervnih čet in vojnega blaga za posamezna bojišča, je dejal ameriški strokovnjak v ladjedelništvu, Henry J. Kaiser. Po njegovem mnenju so letala edino sredstvo, ki bi moglo zaveznike rešiti pred nevarnostjo oso vinskih podmornic.
Na zapoved oblasti zbirajo po vsej Angliji odpadke volne in volnenih izdelkov. Pod sleherno uničevanje cunj.
Z letalom je prispel v Bevrufh portugalski minister za kolonije Macliado, kjer ga je sprejel generalni guverner Bettancourta in druge osebnosti.
nekatere kraje ob Nemškem zalivu, zlasti mesti Bremen ter Oidenburg. Civilno prebivalstvo je imelo izgube. Sestreljena so bila tri nasprotnikova letala.
Med zmagovitimi obrambnimi boji na mostišče pri Voronežu se je posebno odlikovala šle-zijska pehotna divizija. Roj lovskih let la»Udet« je dosegel svojo 500. lptalsko zmago.
Vesti 21. julija
Dalmatinski guverner Bustianini ie včeraj sprejel okrajne in občinske komisarje ter zastopnike raznih ustanov. Orisal jim ie politični in upravni položaj v pokrajiiii ter določil kakšne so njihove dolžnosti in njihova odgovornost. Posebej ie poudaril pomen dela. ki ga morajo komisarji opraviti na priključenem ozemlju bodisi glede politike, uprave ali socialne pomoči. Dal ie tudi točno navodila za nadaljne delo.
Strahovita toča je opustošila okolico katalonskega mesta Gerone v severni Španiji. Povzročila ie veliko škode na poljih, vinogradih in hišah, saj je posamezno zrno loče bilo težko tudi čez 200 gr.
Japonska oblast v zasedenem Hongkongu je zaradi zagotovitve prehrane, najnujnejšega YPrašanja. razdelila hongkongško področje na nove upravne predele.
Bivši japonski ministrski predsednik Hirota se mudi na uradnem obisku v Siamu.
Nad Finskim zalivom so predsnočnjim močno . nastopala sovjetska letala, ki so metala bombe na razna mesta, pravi finsko uradno vojno poročilo.
Zaradi Stednie s papirjem je madžarska vlada prepovedala izdajati vso književno plažo, umazane liste, romanc itd. Odslej bo dovoljeno izdajati samo dela in tiskovine, ki so •opravičljive s stališča umetniške, nravstvene in narodne koristnosti in ki ne zastrupljajo mišljenja madžarskih ljudskih množic. >Vseameriško prostovoljsko vojsko« bi rad ustanovil brazilski državni predsednik Vargas.
V	to vojsko bi sprejemali državljane vseh severno ameriških in južnoameriških držav. Dva ubegla angleška častnika, ki sta prišla iz ujetništva Čez Španijo, so aretirali na Portugalskem, v mestu Porto Alcgro. Častnika so internirali.
Praznik romunskega letalstva
Bukarešta, 21. julija, s. Romunsko letalstvo ie včeraj praznovalo svojo slavo. Pri tej priliki so listi objavili obračun o delu romunskih letalskih sil med sedanjo vojno. V prvem vojnem razdobju, na področju do Dnjestra, so romunska letala med skupinskimi napadi na sovjetska letališča uničila na tleh 104 letala. 77 so jih sestrelila v spopadih, 51 pa jih je zbilo topništvo. V drugem razdobju, od Dnjestra pa do obkolitve Odese so v številnih napadih na umikajoče se nasprotnikove oddelke Romuni v boju zbili 37 letal, 16 so jih uničili na tleh,
16	pa jih je sestrelilo protiletalsko topništvo. Pri napadih na zbiranje sovjetskih čet okoli Odese so pa en sam dan zbili 42 sovjetskih strojev.
Nadlegovalci angleški poleti nad severozahodno Nemčijo
Berlin, 21. julija, s. Iz pooblaščenega vira poročajo, da so predsnočnjim angleški bombniki izvajali nadlegovalne napade vzdolž obrežja severozahodne Nemčije, pa brez uspeha. Po dozdaj došlih poročilih so bila tri napadajoča letala sestreljena.
»Potrebujemo ladij« — geslo ob dnevu angleške mornarice
Rim, 21. julija, s. RazJagalec angleškega radia je razlagal angleškemu ljudstvu pomen slav-lja ob dnevu mornarice, ki so ga proslavljali v Angliji v nedeljo. Spričo položaja angleške mornarice, ki je vse prej kakor rožnat, so ee proslave omejile le na poslanico kralja in na skupne molitve za mornarje in za uspeh vojnih in trgovskih mornariških enot. »Naše ljudstvo« — je dejal razlagalec — »razume težki položaj plovbe in mora pomagati z vsemi sredstvi, da se to izboljša. Nove ladje, ki jih izdelujemo, sicer sproti nadomeščajo izgubo ladij, ne morejo pa nadome-stiti izgub mornarjev in potopljenega blaga«. Radijski razlagalec je potem poudaril, da je nasprot-nik z »nekaj uspeha« izzival britansko mornarico, in izrazil svoje obžalovanje, da niso bile objavljene izgube britanske mornarice, ker bi utegnile biti prevelike in preveč razburljive. Razlagalec je za zaključek izrekel upanje, da se bo na obeh straneh Atlantskega morja naglo povečalo izdelovanje ladij, da se bo imperij lahko postavil po robu nevarnosti, ki se kaže na obzorju. »Potrebujemo ladje«, je razlagalec zaključil ponovno in s poudarkom, »potrebujemo ladij in le ladij«.
Temeljita dneva Dolenjske ceste
Ljubljana, julija.
Ze pred kakimi desetimi leti je bila Dolenjska cesta tista nesrečna cesta, čez katero je bilo največ pritožb. Kadar je padlo količkaj dežja, se je ljudem udiralo blato skoraj do kolen in to ne samo sredi ceste, ampak tudi po hodnikih, kjer so bili. Skoraj vsi hodniki na tej cesti so bili, oziroma so še namreč samo naznačeni, to pa tudi pri hišah. Od glavnega cestišča jih loči samo plitev jarek, po katerem se odteka blatna deževnica. Pred desetimi leti pa še tega ni bilo. Pod bivšo državo se za to cesto res niso dosti brigali. Nekoč je mestna občina poskušala cesto malo popraviti, pa je že nastal pravni spor med mestfto občino in državo, zakaj cesta je bila državna last. Končno so pred kakimi šestimi leti cesto res malo popravili, uredili hodnike in dvignili cestišče, tako da je cesta postala vsaj znosna za voznike, pa tudi za pešce, čeprav sta bila blato in prah še vedno gosta na tej cesti. Vendar od tedaj dalje smo videli na cesti kar redno cestarje, ki so cestišče pometali, dovažali in posipali gramoz, tako da se je cesta kolikor toliko obdržala.
Po ustanovitvi Ljubljanske pokrajine pa je ta cesta postala glavna cesta vse pokrajine, saj
gre po njej skoraj ves tovorni promet z vsakovrstnimi vozili, tudi najtežjimi. Izkazala se je nujna potreba, da se ta cesta razširi in temeljito obnovi.
Z deli so pričeli te dni, in sicer najprej popravljajo cestišče v odseku od točke, kjer se neha tramvajska proga, to je konec igrišča Korotana pa tja do Škofljice. Cestišče bodo znatno razširili. Cesta bo v vsej dolžini enako široka in ne bo imela nobenih ovinkov. Pač pa se bodo morali na točkah, kjer je dosedanje cestišče preozko, umakniti nekateri hodniki, ki sicer tega imena ne zaslužijo, tako da bo cestišče teklo tik ob posameznih hišah. V vsej tej dolžini do Škofljice bo cesta tekla povsem v vodoravni smeri, njen povprečni profil pa lepo vzbokan. To se pravi, da se bo mogla deževnica tudi ob najhujšem dežju takoj odteči v obcestne jarke, ne bo mogla delati blata in bo cestišče po dežju takoj zopet suho.
Pri sedanjem cestnem delu so zaposleni domači delavci. V načrtu je sicer, da bo Dolenjska cesta v doglednem času tlakovana, vendar bo tudi domače prebivalstvo že s to sedanjo preureditvijo prav zadovoljno, ker se s tem izpolnjuje njegova stara žejja. Dolenjska cesta bo vsaj do Škofljice dovršena v novi obliki že do jesenskega deževja.	(—r)
liov važen napredek v barvni fotografiji
Novi izum omogoča izgotavljanje barvnih siik z barvnega filma
Ljubljana, 21. julija.
Pred nekako desetimi leti so prišli v promet prvi barvni filmi, ki so bili velika novost v fotografiji. Res, da tisti, ki so po teh filmih segli, nieo imeli takoj posebnih uspehov, niti ni film izpolnil vseh pričakovanj, vendar je bil s tem storjen v razvoju fotografije nov korak. Batrvni film je dal le pozitivno barvno sliko, ki je ni biilo mogoče razmnoževati. Film je bil pravi barvni diapozitiv in je kot tak tudi romal v album. Prvi barvni filmi so bili tudi v barvah neizraziti. Povrh vsega pa je bil postopek pri razvijanju tako ^amotan, da je mnogoterega fotoamaterja odbijal ali pa mu pripravil neprijetno presenečenje, če se prav natančno ni držal predpisanega ravnanja pri razvijanju.
Nekaj let kasneje so prišli v rabo izpopolnjeni barvni filmi, katere sta dali v promet svetov no znani fotoindnstriji Agfa v Nemčiji in Kodak v Ameriki. Ti barvni filmi so se odlikovali po pristnih in izrazitih barvah, pa tudi postopek razvijanja je bil nekaj enostavnejši, ostala pa je poglavitna nevšečnost, da namreč tudi teh filmov ni bilo mogoče razmnoževati odnosno z njih dobivati poljubno število barvnih 6lik, odtisnjenih na papir. Razvit barvni film je ostal barvni diapozitiv. Ves čas so se fotografski strokovnjaki in industrije bavile z vprašanjem, kako iznajti postopek, po katerem bi se dale izgotavljati iz barvnega diapo-zitivnega filma tudi barvne kopije v poljubnem številu. Uveljavili se je način, po katerem so čez papir prevlekli tiri sloje barv. Toda takšen postopek je bil silno zamotan in dolgotrajen. Pač pa se je letos pojavil nov postopek, d ki pa sloni na kemičnih postopkih.
Ta način izgotavljanja poljubnega števila barvnih odtisov, posnetih z barvnega diapozi-<’<! tiva, se je že začel uveljavljati v Nemčiji. Znan je pod imenom »Coloprint«. Iznajditelj je izdelal posebne vrste papir, na katerega se slika prenese, enako pa je izdelal tudi potrebne matrice za trikratni prenos podobe, za vsako glavnih barv po eno. Potrebne 60 tri matrice in sicer po ena za rdečo, zeleno ih modro barvo.
Izgotavljanje barvnih matric je treba opraviti v temnici, prenos barv na papir pa ob dnevu. Postopek za izdelovanje barvnih matric je tak, da se na ploski negativni filim posname z barvnega filma vsaka treh imenovanih barv (rdeča, zelena in modra) posebej. Za ta postopek se uporabljajo posebna barvna 6itca. Z rdečim sitcem se dobi matrica za modri tisk, z zelenim 6itcem se dobi matrica za rdečo barvo in z modrim sitcem matrica za prenos rumene barve. Posnemanje barv na tri matrice se mora izvršiti v temnici pri rdeči ali temnordeči luči. Te matrice 6e potem v posebnem razvijalcu razvijejo in temeljito izperejo v navadni vodi, potem pa v zelo topli vodi. Tako razvite matrice se dajo s kemičnimi postopki popravljati, zlasti, če je njih sloj predebel.
Matrice 6e nato barvajo. Matrica, ki je bila dobljena z uporabo modrega silca, se barva v rumeni barvi; matrica, dobljena z uporabo zelenega sitca, se obarva v rdeči barvi; matrica, dobljena z uporabo rdečega sitca, pa 6e obarva v modri barvi. Za dosego tega cilja so predpisani posebni natančni postopki. Prav tako se dajo tudi te obarvane matrice primerno popraviti. Matrice je treba potem temeljito posumiti. Za kontrolo pravilnega skladja barv se matrice polože druga na drugo po predpisanem zapovrstnem redu. Če prevladuje preočitno ta
ali ona barva, se da njen vpliv na matrici s posebnimi kemičnimi sredstvi še vedno omiliti.
Rapir, na katerega se prenaša barvna slika, je posebne vrste. Ima želatinski sloj in vsebuje snovi, ki sproščajo na matricah kemično vezane barve. Pred porabo je treba »Colo-print« papir temeljito zmočiti in nato otreti. Ta papir je treba pritrditi, čezenj pa dati rumeno matrico, iztisniti med njima vso vlago in pustiti nekaj minut, da preide rumena barvna snov na papir. Ko je odstranjena ta matrica, se zvrstita za njo rdeča in modra, vsaka po 15 minut. S tem je postopek tudi zaključen in barvna slika se da sušiti. Ta barvna slika se da s predpisanimi načini tudi izboljšati s ponovnim odtiskovanjem te ali one barve, ki prihaja na sliki do premedlega izraza. Porabljene matrice se morajo pozneje skrbno posušiti in se lahko ponovno uporabljajo tolikokrat, kolikor barvnih slik si izdelovalec pač misli narediti.
Postopek pri prenašanja barvnih e Tak z barvnega filma je torej zamotan in siten in zahteva veliko pozornosti. Pač pa omogoča po vsakem delnem izgotavljanju vedno korekture vseh pomanjkljivosti in napak. Postopek je uporaben tako za povečave kakor za neposredne odtise v velikosti barvnega diapozitiva.
Navzlic vsem zamotanostim in težavam pa je v načelu le dosežen cilj, ki se mu pravi: izdelovanje poljubnega števila barvnih slik« kar je bilo doslej neznano. Gotovo je, da ko ta nov korak v razvoju barvne fotografije zajel mnoge spretne amaterje, ki so v fotografski kemiji podkovani in jim tudi potrpežljivosti ne manjka.
Nedvomno pa je, d« bo novi izum v nekaj letih dobil svoja dopolnila, in bo tudi te vrste fotografija stopnjevala svojo uspešnost in po-rabnost. Pred vsem bo prav prišla znanstvu in naravoslovju kakor tudi splošni kulturni porabi.
Novice iz Države
Stroga kazen za brezvestnega verižnika.
Zaradi kršitev določil predpisov o razdelitvi in cenah hrane je bil pred izrednim sodiščem obsojen na dosmrtno ječo Spiro Mavlakis iz Udi-ne. Mož je bil namreč tako brezvesten, da je razrezal zaradi bolezni poginulega osla in njegovo meso prodajal. Razen tega je zaklal tudi več telet in jih skrivaj produjal. Pred rimsko sodišče bo v kratkem prišlo 11 ljudi, ki so ponarejali živilske nakaznice in z njimi trgovali. Eden med njimi je bil tak, ki se je specializiral na ponarejanje nakaznic za sladkor.
V	Bolzanu pa so policijski organi prijeli tri možakarje, ki so imeli črno borzo z zlatom in zlatnino. Najrajši so verižili z zlatniki, pa tudi veriženje s tujimi valutami jim ni bilo tuje.
Spregled let pri uradnikih, ki so očetje številnih družin. Po določilih italijanskega uradniškega zakona morajo oditi v pokoj tisti drž. uradniki, ki so dopolnili 40 let službe ali pa starost 65 let, če so pri tem imeli službe vsaj dvajset let. Sedaj pa so dobili posamezni ministri dovoljenje, da pri pošiljanju starih uradnikov v pokoj lahko spregledajo leta tistim uradnikom, ki so očetje številnih družin in morajo za nekatere otroke še skrbeti. Nikakor pa ne sme biti državni uradnik v službi dlje, kakor pa do svojega 70. leta starosti. Leta pa se ne smejo spregledati vojaškim osebam kakor tudi ne sodnikom in profesorjem.
Pogreb kmetijskega strokovnjaka dr. Moserija
Ljubljana, 21. julija.
Včeraj popoldne je bil pogreb dr. Čira Moserija, funkcionarja kmetijskega ministrstva, uslužbenega pri Vis. Komisariatu v Ljubljani.
Pri pogrebnih svečanostih je bil navzočen Visoki Komisar, ki je zastopal tudi fiumskega prefekta, dalje podžupan in številni uradniki Visokega Komisariata. Pokojnik, ki je bil splošno znan in spoštovan zaradi svoje nadarjenosti kot uradnik in kot poznavalec kmetijskih vprašanj nove pokrajine, je zapustil živ spomin na se in na svoje delo kakor tudi na odlike, ki so ga di-čile kot uradnika in kot državljana.
Njegovi družini globoko sožalje.
Komunistični zločin na Trati pri Ljubljani
Ljubljana, 21. julija.
V	soboto popoldne se je pripetil na Trati pri Ljubljani nov zločin »partizanov« nad vobče znanim in priljubljenim mizarskih pomočnikom Ivanom Zivolfom, po rodu iz Kota, pristojen v Črnomelj. Ivan Zwolf je bil v službi pri ugledni mizarski tvrdki Franr Šenk na Trati. Odločnega fanta pa bi radi pridobili »partizani«, komunistični begunci, ki se tu in tam še vedno skrivajo po gozdovih v okolici Dravelj. Ker se ni hote! odzvati njihovim povabilom, so ga v soboto popoldne presenetili v Zibertovi gostilni na Trati, kjer se je Ivan mudil s svojim tovarišem. Zločinec je ustrelil Z\v51fa v glavo, da se je na mestu zgrudil in izdihnil. Pokojnikovo truplo so nato odpeljali v ljubljansko bolnišnico.
Umor je vzbudil med tamkajšnjim prebivalstvom splošno zgražanje in »partizani« so si s svojim »junaštvom« spet dali pečat svojevrstnih »osvobodilcev«.
f treh vrstah.
Za potovanje na Gorenjsko ie potrebna propustnica. O tem so obvestili prebivalstvo nemški časopisi že pred meseci. Ker pa med širokim krogom prebivalstva še sedaj ni jasnosti glede potovanja v ozemlja, za katera so potrebne prepustnice, je izdal šef nemške policije ponoven razglas, v katerem opozarja vse potujoče, da je potovanje v protektorat, generalni gubernij, na Gorenjsko, okraj Bjalistok in državna komisariata Vzhod in Ukrajina, dovoljeno samo z uradnim dovoljenjem v obliki prepustnice. Za te prepustnice ie treba zaprositi pri pristojnih policijskih oblasteh prosilčevega bivališča. Propustnice izdajajo le v izrednih primerih za vojno važnih razlogov.
Sedežev in železniških kupejev v Nemčiji v bodoče ni mogoče več rezervirati, ker ima železniška oblast zlasti skrb za vojno železniško upravo. Tako poroča graški list.
V Drestovcu je umrla 79 letna Elizabeta Mikšan. Naj v miru počiva!
Graški list prinaša lepe slike in obširni članek na celi strani o slovesnem sprejemu delovnih skupin, ki so s evrnile z dela. S slik je razvidno, da je graško prebivalstvo, zlasti pa mladina z vsem navdušenjem, s cvetjem in zelenjem sprejela te nemške delovne borce.
V Mariboru so ustanovili posebno družbo »Siidobst«, katere naloga ie, zbrati kar največ sadja in ga predelati v marmelado, zelenjavo pa posušiti. Družba ima svoje poslovalnice tudi v Celju, Ptuju in vBrežicah tako, da bo lahko v polni meri izvršila svojo nalogo.
Na vzhodni fronti so padli naslednji štajerski rojaki; 22 letni prostovoljec Erih Palir,
24	letni letalski nadporočnik Franc Kumak, pri Murmarnsku 27 letni Franc Košir, 25 letni podčastnik Jurij Eberhardt, letalski poročnik Ludvik Freiherr, 21 letni Kurt Vogl, 21 letni pijonir Arnold Hachel in 31 letni poročnik Herbert Malienbrucker,
Te dni bo preteklo 500 let. ko je oblegal Ljubljano Ulrik, poslednji grof mogočnih Ce- . ljanov. Mesto je oblegal kapitan Jan Vitovec, j toda mesto se je trdovratno upiralo in branilo pod vodstvom Jurija Apfalterja tako, da so sc oblegovalci morali umakniti, potem ko so zažgali Apfalterjev stolp nad današnjem Tivolijem.
Državna višja šola v Kranju — bivša realna gimnazija — je v minulem tednu zaključila šolsko leto. Od skupnega števila učencev (340) je dokončalo razred 90 odstotkov učencev in učenk s po-voljnim uspehom. Gorenjski dnevnik poroča tudi
o	uspehih na osnovnih šolah v Kranju, ki da so prav tako povoljni. Med drugim pravi, da so se otroci kaj kmalu navadili nemščine, tako da je pričakovati, da bodo v bodočem šolskem letu že prav dobro čebljali med seboj v državnem jeziku nemščini — in lažje sledili predavanjem v šoli.
Te dni bo spet odpotovalo v Italijo na počit-ce 158 nemških otrok. Otroke bodo sprejeli v SalvorL
iport
Prepričljiva zmaga madžarskih piavaieev
V Darmstadtu sta se v nedeljo pomerili plavalni ekipi Madžarske in Nemčije. Bilo je to 18. njuno srečanje, ki pa so ga Madžari z lepo razliko točk 27:17, odločili v svojo korist. Tudi v vvaterpolu so zmagali Madžari z 1:10.
Rezultati: štafeta 4X200 metrov Madžarska 9:29,9 (Tatosov vmesni čas je bil 2:15.6), Nemčija 9:34,1. —	100 m	hrbtno	nemški	prvak
Schroder je bil prvi s časom 1:10,4 pred Madžarom Galambosom s časom 1:13,4. — 400 m prosto ie bil prvi Tatos v času 5:00,2, pred Lehmannom, ki je rabil za isto progo 5:27,00.
— Tudi na progi 1500 m ie bil Tatos brez prave konkurence. Plaval ie 19:45,5, njegov najhujši tekmec je bil spet Lehmann, ki pa je gladko pogorel	s časom	21:31,9.	S tem je Lehmann izboljšal	nemški	državni	rekord,	ki ga
ie tudi sam postavil. — 100 m prosto Prvix Ele-meri v času 1:01,3, Schroder pa ie za isto progo rabil 1:02,00. — 200 m prsno. Tudi v tej disciplini so bili Madžari prvi. Zmagal je Szigeti v času 2:49,6, drugi je bil Tempke v času 2:51,1.
— Povsod v plavalnih disciplinah so pokazali Madžari veliko	premoč,	dočim	so bili	Nemci
mnogo boljši v skokih. — Kakor kažejo rezultati so se Madžari odlično odrezali, kar se imajo zahvaliti, da so pri njih startali vsi najboljši »kanoni«, dočim so morali Nemci poslati na start malo okrnjeno ekipo.
in kdo bo prišel v B razred
Že pred tedni so najboljši italijanski nogometaši končali letošnji spomladanski prvenstveni ples in eo zdaj na počitnicah. Nekaj nedelj pozneje so končali svoj ples tudi oni iz B-razreda, le nekatere najboljše klube iz C-razreda je zadelo, da se morajo še v zdajšnji vročini pehati po igriščih zato, da se odloči, kdo od njih bo lahko drugo prvenstveno tekmovanje že igral v višjem razredu, to je v B-skupini. Sedem klubov se v vsem poteguje za to čast. Med njimi nas gotovo še najbolj zanima sosednja Pro Gorizia. Z nedeljsko zmago se je priključila ostalima dvema kluboma v svoji skupini in imajo zdaj vsi trije enako število točk.
Nedeljski rezultati so bili naslednji: — na to pa, kdo bo prišel v višjo hišo, bo treba pa še počakati nekaj nedelj.
V skupini A: Pro Gorizia : Cremonese 1:0. Mater iz Rima ni igral.
V skupini B: Cuneo : Juventina (Palermo) 1:1, Varese : Anconitana 1:0.
Po točkah pa je vrstni red takle: v A-skupini: Mater, Cremonese in Pro Gorizia po 2 točki; v B-skupini: Varese 4, Juventina, Palermo in Cuneo po 3, Anconitana 2 točki.
Snortne vesti
Damske teniške ekipe Madžarske in Nemčije so se tudi pomerile preteklo nedeljo. Zmagale so gladko Nemke in se ie dvoboj končal z rezultatom 4:1 za Nemke. Edino častno točno za Madžare ie dobila bivša jugoslovanska teniška prvakinja, ki pa zdaj igra za Madžare, Aliča Florijanov s tem, da ie porazila najboljšo Nemko Kiippel v treh setih z 3:6, 7:5 in 6:3.
V Rimu so se pomerili v prško-rimski rokoborbi Nemci in Italijani. Zmagali so domačini z rezultatom 4:3.
Švedski rekorder na srednje propc Gundar Haepp je izboljšal svoj lastni rekord na progi 1500 m. Novi čas se glasi 3:45,8.
Zagrebška kluba Hašk in Konkordija 6e vestno pripravljata na medsebojni lahkoatletski dvoboj, kajti vsak se je v svoji skupini preril do finala. Tekmovanje med njima bo 25. in 26. t. m. in vsi pričakujejo, da bodo padli nekateri državni rekordi. Hašk polaga mnogo nade na Turkulja v teku na 100 m, Konkordija pa na Buratoviča. V vrsti tekmovalcev bodo nastopili še Kotnik, Mar-kušič, Flass, Abramovič, ki so znamke v hrvaški lahki atletiki.
26. t. m. se bosfa med vrvmi spet pogledala iz obraza v obraz Italijan Musina in Šved Tand-berg. Borba bo v Rimu. To bo drugo srečanje med njima. Prvo je bilo pred nedavnim v Goteborgu, kjer je zmagal Tandberg Zmago si je priboril le po točkah. Zdaj bo imel Šved težjo nalogo, saj bo nastopil v tujern^ ringu in pred tujim občinstvom. Za srečanje je že zdaj veliko zanimanje v italijanski prestolnici.
Pri nedavnem japonskem lahkoatletskem prvenstvu je japonski tekmovalec Yamauhis skočil 1.62 m v višino, s čimer je izboljšal državni rekord.
»PAPRIKA MARICH“
Pepe rosso italiano. Italijanska paprika. Garentitopuro. In vendita Zajamčeno čista. Dobi presso negozianti di Generi se v vseh trgovinah z Alimentari e Commestibili	živili.
DITTA M. MARICH
TORRE ANNUN. CENTRALE (Napoll)
E. Wallace
Pri gospodu Brabazonu sem bila v večni zadregi. Nikoli nisem dela, ali imam opravka s poštenjakom ali z zločinom. Od začetka moje »službe« sploh nisem vedela, da je tudi on član te tolpe. Da bi ostala zvesta svojemu navdeznemu značaju, sem morala začeti krasti. Zaradi tega me je skrivnostni gospodar pošteno oštel. Bilo pa je vseeno v moj prid, ker me je končno spravilo v stike z neko tolpo zločincev in nudilo priliko, da sem bila na Marisbury Plaču, ko je umrl Feliks Mari.
Yale se jo okoriščal z menoj samo zaradi tega, da bi odvračal vsak sum s sebe. Razen tega jo namenil mojemu mlademu življenju tudi lep kohec. Tisto noč, ko je umoril Froyanta, mi je bilo ukazano, naj bom v bližini Froyantove hiše z enakim nožem in enako rokavico, ki je bila v resnici par tisti, katero je nosil Yale tedaj, ko je izvršil grozoviti umor.«
»A kako ste zbežali iz ječe?« jo vprašal Jack.
Talija ga je pogledala in v očeh ji jo bilo viedti, da sc zabava.
»Kako neki bi mogla uiti iz ječe? Sredi noči me je guverner izpustil iz ječe in neki policijski častnik me je spremil prav do stanovanja.«
»Hoteli smo namreč pospešiti Dcrrickovo odkritje,« je razlagal Parr. »Ko je zvedel, da je Talija pobegnila, se je prestrašil in takoj začel vse pripravljati za beg. Ko pa jo vrh toga odkril, da je bil njegov urad izropan, je bil zatrdno prepričan, da je bila Talija nekaj več kot si je on predstavljal.«
43. poglavje.
Zgodba se nadaljuje.
Drugi dan jo šel Jack na kosilo k inšpektorju Parru. Pri kosilu je bila seveda tudi Talija, ki je v celi drami imela tako važno vlogo. Ko jo bilo kosilo pri kraju, je Parr nadallevaj s pripovedovanjem.
»Če malo pomislite, gospodje, se boste gotovo spomnili, da je bilo ime Derricka Yallea neznano vse dotlej, dokler ni prišlo do prvega umora, ki ga je zagrešil Rdeči krog. Sicer je res, da je v mestu odprl svoj urad, da je izdal nekaj okrožnic, da je oglašal v časopisu, kjer se je opisovati kot psihometričnj detektiv, toda vseli zadev, ki so mu bile zaupane, je bilo kaj malo. Seveda njemu tudi ni bilo do tega, da bi imel kaj veliko pošteneg adela. Pred očmi je imel vedno le večje dejanje. Gotovo se tudi še spominjate, da je Derrick Yale po prvem umoru pritegnil nase celo dnevnike, ker mu je šlo za to, da priobčijo čudovito zgodbo in da bi so potlej lotil svojih psihometričnih zmožnosti pri zasledovanje zločinca.«
»Kdo pa je vedel bolj kot Ya!c sam za ime morilca in kako jo bil umor izvršen?«
»Saj se tudi še spominjate, da mu je bilo lahko dobiti pravo sliko o zločinu s tipanjem orožja, s katerim jo bil- umor izvršen. Zaradi tega so zaprli nekega črnca prav na tistem kraju, kjer je Dcrrick Yale rekel, da ga bodo zaprli. Naravno je, da se je, ko so ta dejstva prišla na dan, Yaleov sloves dvignil do'neba. Zdaj je bil v položaju, ki si ga je želel. Vedel je, da bo zdaj vsak, ki mu bo grozil Rdeči krog, prosil njega za pomoč. In tako je tudi bilo.
8 tem da je bil v bližini svojih žrtev in da je užival njihovo zaupanje — kajti Derrick Yale je bil zelo prepričljiv mož — mu je bilo dano, da je vplival nanje, naj izpolnijo zahteve Rdečega kroga. Če pa so zahteve odklonili, je bil takoj pripravljen, da jih umori. Froyant, ki se ni mogel sprijazniti z izgubo tako velike vsote denarja, bi lahko še živel, vsaj kar Yalea zadeva, če ne bi
začel raziskovati skrivnosti Rdečega kroga. Začel je svoje razisko-vauje na podlagi domneve, ki je temeljila na zelo rahlem sumu, a ga je pozneje privedla do tega, da je razkril istovetnost Light-manna z Derrickom Yaleom. Tistega večera, ko je bil umorjen, nas je povabil, da bi nam razkril, kar je zagledal. Čeprav je bil Froyant načelen nasprotnik vsakega strelnega orožja, je tisti večer imel pri sebi dve nabiti pištoli, kar jo dokazovalo, da se je nečesa bal.
Spomnili se boste tudi, če ste prečitali uradne podatke in podrobnosti o tem dogodku, da je upravnik poklical Froyanta na telefon v odgovor na Frojantov poziv. .Upravnikov telefonski poziv je dal Yalcu priložnost, da je izvršil svoj naklep. Frovantu pa je poziv Dudil izgovor, da je naju odslovil. Jaz sem prvi odšel in niti na misel mi ni prišlo, da si bo drznil storiti kaj takega. Ko sva stopila v sobo, sva imela na sebi suknji in tedaj sem tudi opazil, da drži Derrick Yale roko v žepu. Na roki, gospodje,« je dejal s poudarkom, »je imel rokavico, kakršne nosijo šoferji, in v tej roki jo držal nož, s katerim je umoril Froyanta.«
»Zakaj pa je nosil rokavico?« je vprašal ministrski predsednik.
»Da se no bi s krvjo omadeževal, kar bi jaz takoj opazil. V istem hipu, ko sem obrnil hrbot, je planil na Froyanta in ga zabodel naravnost v srce. Froyant je takoj izdihnil. Yalc si je hitro snel rokavico tor jo pustil na mizi. Potem je odšel k vratom ter hlinil, da so pogovarja s človekom, ki pa je bil tedaj že mrtev.
Meni je bilo znano, kaj se je zgodilo, toda dokazov nisem imel nobenih. Izvabil je tja mojo hčer z namenom, da bi jo našli v hiši, ki smo jo takoj po zločinu preiskuli, in jo obdolžil umora, ki ga je sam izvršil. Talija pa je ravnala zelo pametno in šla le do ozadja hišo, od tam pa se jo vrnila domov, ker se ji je zdela vsa zadeva hudo čudna; slutila je, da gre za navadno zaroto, ki jo je izmislil Rdeči krog ali pa Derrick Yale. Oprostite, zašel som nekoliko predaleč.
t
la zimske tsiesece si nasHŠino dovolj zelenjave
Pravilno sušsna povrtnina prav nič ne izgubi na svoji hranilni vrednosti
Tudi naši predniki so že poznali razne načine sušenja, predvsem sadja in mnogih zdravilnih zelišč. Manj pa jim je bilo poznano sušenje raznega sočivja in zelenjave. Ni je bilo kmečke hiše, ki ne bi imek za čez leto dovolj nasušenih kamilic, lipovega čaja za zimski prehlad, bezgovih jagod in borovnic za čaj. pa suhih jabolčnih in hruškovih krhljev. Take vrste posušenih sadov in zelišč je bilo vedno dovolj v zalogi, da bi se pa lotili sušiti se kaj drugega, jim pa ni bilo do tega. Večletne izkušnje pa 60 pokazale, kar se sušenja tiče, imenitne rezultate. Gospodinje so vsako leto sušile kaj novega, kakšno novo zelenjavo ali sočivje. Zdaj je poznana že cela vrsta hranilnih zelenjav, ki pridejo posebno v zimskih mesecih zelo prav.
• Kakor rečeno, smo se v prejšnjih časih pri nas na^eplošno premalo zanimali za sušeno zelenjavo in sočivje. Danes se to maščuje pri prehrani. Za konzervirano povrtnino ni bilo toliko zanimanja že zaradi tega ne, ker je veljalo, da izgubi posušena zelenjava več ali manj hranilne vrednosti, dobrega okusa, predvsem pa, da se uničijo življenjsko važni vitamini. Deloma je to res, zlasti glede vitaminov, ali razni važni vitamini se dajo nadomestiti z dodatki (limonovo kislino, krompirjem, korenjem itd.). Če konzervirano povrtnino pravilno pripravimo, se nam ni treba bati, da jo bomo pokvarili. Praivilno posušena zelenjava je prav tako okusna kakor sveža. Predvsem pa je važna posušena zelenjava za shranjevanje čez zimo in sploh za čase, ko nam druge zelenjave primanjkuje.
Res je, da vse vrste zelenjave in sočivja ne moremo sušiti. Med zelenjavo ne kaže sušiti na primer razne solate (glavnato endivijo), dalje kumare, buče, redkev itd. Sicer pa solato lahko ohranimo dolgo zdravo in svežo v kleteh, prav tako buče in redkvice, kumare pa tudi na lahek način konzerviramo.
Z najboljšim uspehom pa lahko sušimo na primer: stročji fižol, grah, korenje, čebulo, zčleno, peteršilj, paradižnike, razne kapusnice, pa tudi špinačo.
Sušenje zelenjave je prav za prav zelo enostavno konzerviranje. Bistvo tega dela je, da s pomočjo toplote do neke mere izločimo iz zelenjave ali sočivja vodo in da preprečujemo nadaljnje škodljivo delovanje raznih glivic in bakterij. S tem sočivje že tudi konzerviramo. Posušeno povrtnino lahko hranimo vse leto na hladnem in zračnem prostoru v vrečicah ali v drugih posodah.
Najenostavnejše sušimo povrtnino na štedilniku. Z velikim pridom pa uporabljamo deželani sušenje zelenjave in sočivja sadne sušilnice, ki jih je že precej na deželi. Na štedilniku sušimo zelenjavo tako, da jo razmestimo na posebne lese, j. lesene okvirje z mrežo.
Predvsem moramo zelenjavo, ki jo nameravamo sušiti, primerno pripraviti. Izbrati moramo ne Preveč zrele, pa zdrave pridelke. Na lese jih moramo razložiti v tankih plasteh, narezane na drobno. Seveda je treba posamezne vrste zelenjave Pripraviti na posebeij način. Temu delu 6e pa kmalu privadimo in prvi uspehi nas bodo opogumili, da bomo z vnemo nadaljevali koristno delo. Ce sumimo v štedilnikovi pečici, vrat ne smemo zapreti, da lahko uhaja vlažni zrak in da se nam zelenjava {le prežge. Dalje ne smemo lese preobložiti z ze-'enjavo. Sušenje moramo pazljivo nadzirati in lese Pogosto menjavata. Toplota ne sme biti nikdar višja kakor 00 stopinj Celzija; najbolje je, da znaša
1)0 stopinj. Svežo in vlažno povrtnino nalaga-tTK*.	zgoraj.	Lese ne smemo prehitro menja-
vati, bušenje napol posušene zelenjave je bolj ali manj priporočljivo prekiniti, kar dobro vpliva na okus. Lato se gospodinji ni treba bati, da bi se blago pokvarilo med sušenjem, ako delo nekoliko raztegne.
Pred sušenjem moramo povrtnino obariti. Ko smo jo skrbno prebrali, t. j. odstranili vse prezrelo ali pokvarjeno, jo primemo očistili in oprali, jo še obarimo, to se pravi, da jo izpostavimo nekaj časa (3 do 5 minut) pari. Nekateri povrtnino tudi parijo, kar .pa ni posebno priporočljivo.
Posebno priporočljivo pa je, da nasušimo čim več stročjega fižola. Najbolje je, da sušimo mesnate,
ne prezrele stroke, ki še nimajo dobro razvitega zrnja. Pred sušenjem fižol otrebimo, operemo, po potrebi tudi narežemo ter ga obarimo. Sušimo ga 4—5 ur. Prav nič ne škoduje fižolu, če ga ne moremo posušiti hkrati ter ga sušimo v presledkih.
Nekateri suše tudi špinačo. Očiščene liste obarimo, nakar jih sušimo pri toploti od 60—70 stopinj. To sušenje traja kvečjemu 3 ure. Na podoben način sušimo za zimo tudi razne dišavnice, ki pa jih ne 6memo obariti pred sušenjem, sicer izgube na okusu in vonjavi.
Tudi zelja si lahko nasušimo, tako da ga bomo imeli za poznejši čas dovolj tudi sladkega. Isto velja za ohrovt in za vse ostale kapusnice. Pred sušenjem moramo zelje dobro očistiti in narezati na drobne liste kakor za kisanje. Parenju ga izpostavimo 5—6 minut, rdeče zelje nekoliko manj.. Sušenje pa traja kvečjemu tri ure. Suho zelje s pridom uporabljamo, zlasti pozimi in proti pomladi, kot dodatek k juham in za prikuho. Izvrsten pridelek nam dajo tudi korenje in paradižniki. Plodove moramo predvsem odbrali in očistiti, na-
rezati na 3—4 mm debele rezine ter jih potem obariti, kar traja 4—5 minut. Sušenje pa traja kvečjemu 3—4 ure. Na podoben način lahko sušimo tudi zeleno, čebulo itd. Samo čebulo narežemo na debelejše kose, 6—7 mm debele rezine. Poudarjamo, da se mora zelenjava sušiti počasi, da ji ohranimo lepšo barvo in boljši okus.
Suho povrtnino hranimo v zračnih, suhih in ne presvetlih prostorih, najbolje obešeno v vrečicah ali v drugih posodah, kjer se da nadzirati. Na osebo se računa 20—25 gr suhe zelenjave na dan. Pred uporabo moramo povrtnino namakati več ur (6—12) v mlačni vodi, kakor fižol v zrnju. Povrtnina se medtem polagoma napije vode ter postane spet kot sveža. Vodo, v kateri namakamo, ne odlijemo, temveč jo uporabimo za kuhanje. Samo ob sebi pa je umevno, da povrtnino pred namakanjem previdno preberemo in odstranimo vse, kar je pokvarjenega. V splošnem se pravilno posušena povrtnina ohrani zelo dolgo zdrava in užitna, posebno če jo hranimo na primernem prostoru, ki ne sme biti ne prevlažen, pa tudi ne zatohel; posušena zelenjava se namreč navzame vsakega slabega duha in se lahko tudi pokvari.
(Članek je bil priobčen tudi v zadnji številki »Orača« in ga je napisal Fr. Kafol.)
Veliki kupi sladkih hrušk in paprike
Hruške so se od sobote pocenile
Ljubljanski branjevci na Vodnikovem trgu in tudi njihovi tovariši na Pogačarjevem trgu skoraj vsak ponedeljek napravijo svojevrstne razstave sedaj sadja, drugič zelenjave in sočivja. Nedavno so branjevci v ponedeljek nagrmadili na svojih stojnicah kupe češenj in g'-aha, včeraj pa so Ljubljančane in njih gospodinje razveselili z velikimi kupi sladkih hrušk, ki jim ponekod na Notranjskem in še drugod pravijo — belice.
Ze v soboto popoldne je prispela velika pošiljka hrušk iz Italije. Najprej je bilo potrebno izvršiti na carini razne formalnosti in v ponedeljek zjutraj so podjetni, previdni in vsestransko v sadni trgovini izkušeni grosisti tam na Pogačarjevem trgu začeli dodeljevati posameznim svojim odjemalcem primerne količine, in to gotovo število zabojev hrušk.
Prav poučno bi bilo, da bi ee človek, ki opazuje poslovanje sadnih grosistov, pozanimal, kako se je razvijala v Ljubljani trgovina s sadjem na debelo. Toliko je znano, da Ljubljana ni še imela pred prvo svetovno vojno dobro organizirane trgovine s sadjem na debelo. Ljubljanske trgovce so takrat s sadjem, zlasti južnim, zalagali veletrgovci iz Triesteja, od koder tudi sedaj prihajajo vse velike pošiljke sadja. Ze prva leta po vojni se je prijavilo v Ljubljani več grosistov, ki so skrbeli, da je bila Ljubljana dobro založena z vsem raznovrstnim sadjem. Imeli so poslovne zveze z vsemi sadnimi veletrgovci v Italiji, Banatu in Bosni.
Ljubljana je bila včeraj in tudi še danes dobro založena s hruškami. In ljudje so pridno segali po njih! Zakaj? Prvi in bistveni vzrok je v tem, da so bile hruške za 50 stotink cenejše kot preteklo soboto, ko so bile še po 6.20 kg.
In ljudje v Ljubljani se zanimajo za vse vrste cenikov! Kako tudi ne?
Nekatere bruŠke so bile resnično prav sladke, tako kot med; druge, ki so bile bolj zelenkaste, pa nekoliko trde in malce so vlekle na grenkobo, ki pa človeku še prija.
Ljudje, mladi in stari, moški in ženske, gospe in žene, gospodične in dekleta, 60 kar oblegali branjevce dopoldne in še popoldne. Vse je potem hlastno zauživalo hruške.
Nekateri se niso ozirali nič na to, da-li so hruške zdrave ali črvive. Komično je bilo, kakšen kisel obraz je bila napravila elegantna gospodična Lija. S snežnobelimi zobki je vsekala v lepo, na videz rožnato hruško. In ogorčeno jo je vrgla proč in izpljunila iz ust vso vsebino. Bila je črviva.
Hrušk ni potem pokusila. Podarila jih je nekemu fantku.
S veti oni m eni cenik za zelenjavo in sadje številka 18, izdan od Visokega komisarja 18. julija,
Kupujte knjigo
EA) O ANJ O
ki jo je spisal bolgarski pisatelj Aleko Konstantinov
V tem delu je orisan tip sodobnega bolgarskega človeka bogatega, delno izobraženega in v življenju itkušenega pol meščana — pol kmeta ki še vedno tiči v omejenem kiogu, s pomankljivim kulturnim obzorjem a se na vse kriplje prizadeva postali civiliziian svetovni človek.	.
Pisatetj je očividno zbiral v prvi vrsti negativne strani strička Ganja. Zato niti ne smemo smatrati Baj Ganja kot prerezen prototip bolgarske družbe — ker bi bilo to neobjektivno.
Baj Ganjo bo za vsakega najlepše branje, saj je knjiga med najbolj branimi bolgarskimi knjigami in je prevedena v mnogo tujih jezikov.
Knjigo dobite po vseh knjigarnah in trafikah. Stane le 6 Lir.
V kratkem bo v dveh knjigah izšel „KNEZ MARKO".
določa cene hruškam I. vrste pri nadrobni prodaji na 5.70 lir, hruškam II. vrste pa na 4.60 lir kg.
Pravi poznavalec sadnega trga in strokovnjak za oceno kakovosti hrušk bi bil pač tu poklican, da bi odločil, kakšne kakovosti so hruške, ki jih sedaj na trgu prodajajo za prvovrstno blago? Črvivo blago pač ne spada v I. vrsto? Prav tako tudi bolj obtolčeno ne!
Druga ponedeljkova zanimivost na trgu je bila — zelena paprika! Ogromen tovorni avtomobil jo je pripeljal, čudovito debela je in sladka. Sladokuscu so se pri pogledu na velikansko skladovnico paprike kar sline pocedile pri lepem in prijetnem spominu na »lepo z rižem in mesnimi rezinicaim nadevano papriko!« Mnoge gospodinje so papriko že včeraj marljivo kupovale in pripominjale :
»Napravila bom možu papriko z rižem in sočivjem, nadomestkom za meso.«
Na veliko izbiro so torej na trgu in pri trgovcih s sadjem hruške in paprika. Ze pred dnevi pa so s trga popolnoma izginile limone. Pretaknite oba trga, Vodnikovega in Pogačarjevega, pa ne dobiti niti ene same limone.
Po novem ceniku št. 18 so limone I. vrste pri nadrobni prodaji 4.05 lir kg, II. vrste pa po 3.45 lir kg, 1 limona I. vrste po 0.40, II. vrste pa po 0.35 lire.	1	1
OH1 - Mo Ljubljana
Sreda, 22. julija. 7.30 Poročilo v slovenščini. — 7.45 Lahka glasba. — 8.00 Napoved časa; poročila v italijanščini. — 12.20 Duet harmonik: Golob-Adamič. 12.45 Koncert kitarista Stanka Preka. —
13.00 Napoved časa, poročila v slovenščini. — 13.15 Poročilo Vrhov. Pov. Oborož. Sil v slovenščini. — 13.17 Koncert sopranistke Rezike Koritnik-Lipušček in tenorista Jan. Lipuščka. — 14.00 Poročila v italijanščini. — 14.15 Koncert čelista Cende Šedlbauerja, pri klavirju Marijan Lipovšek. — 14.45
Poročila v slovenščini. — 17.15 Pesmi in napevi.
— 19.30 Poročilo v slovenščini. — 19.45 Pisana glasba. — 20.00 Napoved časa, poročila v italijanščini.— 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30 Vojaške pesmi. — 20.45 Operna glasba na ploščah. — 21.15 Predavanje v slovenščini. — 21.25 Koncert ljubljanskega komornega tria s sodelovanjem sopranistke Ksenije Kušejeve (izvajajo: Marjan Lipovšek, klavir; Albert Der-melj, violina; Cenda Šedlbauer, čelo). — 22.15 Orkester »Cetra«, vodi dirigent Barzizza. — 22.45 Poročila v italijanščini.
Četrtek, 23. julija. 7.30 Poročila v slovenščini
— 7.45 Slovenska glasba. — 8.00 Napoved časa, poročila v slovenščini. — 12.20 Koncert klasičnega tria. — 12.40 Napolitanske pesmi. — 13.00 Napoved časa, poročila v italijanščini. — 13-15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. —13.17 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent Drago Mario Šijanec, pisana glasba. —
14.00 Poročilo v italijanščini. — 14.15 Izmenjalni koncert z Nemčijo. — 14.45 Poročila v slovenščini.
— 17.15 Koncert tenorista Ivana Francla. — 17.40 Koncert violinista Karla Sancina, pri klavirju šker. janc. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Lahka glasba. — 20.00 Napoved časa, poročila v italijanščini. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30 Vojaške pesmi. — 20.45 Lirična prireditev družbe »Eiarc »Bdenje«, spisal Carlo Linati, uglasbil Arrigo Pedrollo; »Nepričakovani gost«, opera v enem dejanju, spisal Carlo Vencfciani, uglasbil Riccardo Pick Mangiagalli. V odmoru: predavanje v slovenščini. — 22,45 Poročila v italijanščini.
»Obisk« št. 6—7
Pred dnevi je izšla dvojna počitniška številka tega našega prelepega družinskega tednika s slikami. Prinesla bo prijetno razvedrilo v naše domove, saj je njena vsebina zanimiva kakor ponavadi in predstavljena v lopi in popolni obliki.
Ovitek v bakrotisku prinaša na prvih dveh straneh poletn” motive in slike o žetvi', naj veselejšem kmečkem delu, zadaj pa razgiban slikovni prikaz balinanja, našega najbolj ljudskega športa, ki te čase doživlja poseben razmah. »Procesija na deželi« je fotografsko in motivno zanimiva.
V	knjižnem deilu je zastopan senior naše književnosti Ksaver Meško s črtico »Poslovit se je prišel«. N. Kuret je prispeval zgodovinsko sliko o »Jezuitski telovski procesiji v Ljubljani« z zanimivimi slikami. Zorko Simčič je napisali humoresko »O gumbih«. V kraje zamd-mivega svetovnega dogajanja nas povede tristranski prikaz v slikah: »Od sončne zibeli do havajskih čarov«; moderni Tokio, Havaji, Tiho morje. F. Dolenc je k slikam o balinanju na-Franc Lokar je dal za to številko novelo »Lea«. A. Gaber nadaljuje s tem »Kaj pripovedujejo j sfare slovenske podobic e« ter popularizira lep kos naše verske in ljudske’ umetnostne zgodovine v besedi in številnih slikah. Znani naš strokovnjak za biblične dežele dr. A. Jehart nam v besedi in sliki popisuje »Izlet na Babilonski ' stolp«. Moda, šah, uganke. Pisani svet dopolnjujejo zanimivo številko »Obiska«, ki velja samo 40 lir na leto in ga naročite pri upravi, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 2.
Ljubljana
Koledar
D»nes, torek, 21. julija:	Prakseda.
Sreda, 22. julija: Marija	M.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne:	mr.	Bakarčič,
Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmayer R., Sv. Petra c. 78.
Pokrajinski svet korporacij opozarja stranke.	ki so vložile prošnje za	uvoz in izvoz,	naj
iste	dvignejo v Beethovnovi	ul. 10-11.	soba	25.
Prvi dan cepljenja zaposlenih v slaščičarnah, pekarnah, špecerijskih trgovinah in 8 prodajo povrtnine in sadja so morali na mestnem fizikatu s presenečenjem ugotoviti premajhno število, ki nikakor ne ustreza velikemu številu v teh strokah zaposlenih. Zato jiK opozarjamo, naj ne čakajo na zadnje dni, temveč naj takoj v čim večjem številu pridejo k zauživanju zaščitnih tablet proti tifusu, da bodo v štirih zaporednih dneh cepljenje opravili ter dobili uradno potrdilo. Da pa služba ne bi trpela, je mestni fizikat odredil cepljenje že na 7. uro, torej tako zgodaj, da večina obveznikov lahko cepljenje opravi, preden ae od-pro trgovine.
Iz skupine mesarskih in gostinskih obratov so nekateri med cepljenjem izostali in zato niso mogli dobiti pismenih potrdil, ki bodo potrebna pri reviziji. Opozarjamo jih, naj se v lastnem interesu takoj javijo na mestnem fizikatu, ker vsak daljši presledek med štirikratnim zauži-vanjem zaščitnih tablet napravi cepljenje proti tifusu neučinkovito. Kakor rečeno, bo treba tako ljudi, ki niso v redu opravili cepljenja, smatrati za necepljene ter bodo zato morali nositi vsa posledice naredbe, da je cepljenje obvezno za vse osebje živilskih strok.
Ljubljansko gledališče
Drama.
Torek, 21. julija zaprto. — Sreda, 22. julija ob 17.30 Učiteljica. Izven. — Četrtek, 23. julija zaprto. — Petek, 24. julija ob 15 Kralj na Betajnovi. — Izven. Cena od 10 lir navzdol.
Opera:
Torek, 21. julija zaprto. — Sreda, 22. julija zaprto. — Četrtek, 23. julija ob 17 Trubadur. Red Premierski. — Petek, 24. julija ob
17	Krišpin in njegova botra. Red Četrtek. — Sobota, 25. julija ob 17 Baletni večer. Izven. Cene od 20 lir navzdol.
Abonente red Četrtek opozarjamo, da bodo imeli tokrat zaradi bližnjega sklepa abonentske sezone in iz tehtnih tehničnih razlogov, namesto v četrtek, v petek predstavo opere bratov Iiic-cijev: *Krišpin in njegova botra*, v običajni zasedbi.
Opozarjamo na »Baletni večer*, ki bo v soboto, 25. julija. Spored je na novo naštudiran in obsega skladbe Chopina (Chopiniano), E. Dohnanvia »Pieretin pajčolani in »Polovske plesei iz Borodinove opere »Knez Igor«. Koreograf: inž. P. Golovin. dirigent: D. Zebre, načrti za kostume: Jela Vilfanova.
Prva repriza Niccodemijeve komedije »Učiteljica« bo v Drami v sredo, 22. t. m. ob 17.30. Delo je sentimentalnega značaja s primesjo komike. Glavni vlogi Elvira Kraljeva ia Vladimir Skrbinšek. Režiser: Jože Kovič.
V. HEISER
49
Zdravnik gre i? križem svet
Komaj sem se vrnil na Filipine, 6em notel način zdravljenja dr. Dyerja do-t>?h PJ^i^kusiti. Zdravilo je treba iloiti?	bolnikov	se	je toliko :pri-
Potem smo napravili celo vrsto poskusov, da bi našli način, kako bolniku dajati to zdravilo, ne da bi se mu zastudilo.
Kroglice čolmugre so prevlekli s ipo-sebnimi snovmi, ki jih želodec ne bi niogal prebaviti; poskusili so tudi zdravilo vbrizgati v žilo. Mi smo se zlasti prizadevali, kako bi olje čolmugre bolnikom vbrizgali pod kožo, a telo ga ni včrpalo.
, Tedaj smo pisali družbi Merck in jo vprašali, če l)i nam mogla nasvetovati kaiko snov, ki bi jo morali dodati olju čolmugre, dn bi potem telo zdravilo upilo po podkožnih vbrizgali. Odgovorili so nam. da se s to nalogo dejansko iše niso nikdar bavili, a da bi se stvai morala načeloma posrečiti, če bi
oljiti dodajali kafre ali etra. Dokaz te možnosti je podal Elidor Mercado, hišni zdravnik v bolnišnici sv. Lazarja. Dodal je kafre po starem ustnem izročilu Unne (ki je zahtevalo resorcin in olje oolmugire) in v naše veliko veselje smo ugotovili, da je teilo tako mešanico takoj upilo.
Mnogi bolniki so se kar sami od sebe (priglaševali za zdravljenje. Gobavcem je bilo toliko pri srcu, da bi se kaiko znebili svoje velike nesreče, da bi se mi priglasili v gručah, tudi če bi jim pov«daI: »Ozdraveli boste, če si daste odrezati desnice!*
Rešitev s kafro in resorcinom je pomenila velik napredek, a jaz še zmeraj nisem bil zadovoljen. Zdravljenje je bilo tako počasno, preden se je pokazalo kako obrevanje ali popolno ozdravljenje, da je po prvem veselem iznenadenju navdušenje zdravnikov, bolničark in bolnikov jelo plahneti. Da bi našli še kako boljšo rešitev in odkrili bolj učinkovite mešanice tega olja, smo poslali po lekarniške kemike
V	Anmo.r‘k<>- a ti n**0 stvari vzeli resno.
Bolj ko se je človek bavil s temi težavami zdravljenja, bolj jasno mu je bilo, da 6vet ve presneto malo o go-
bavosti. Če bi hoteli kako naipredovati, bi morali vse znanstveno delo pametnejše usmeriti.
Leta 19(5 sem obiskal Kalkuto in se tam srečal s sirom Leonardom Roger-som, ki se rrni je prav tedaj posrečil uspešno ozdraviti amebno grižo zdravljenjem z emetinom. Hotel sem ga navdušiti za naše raziskave s tem, da sem mm povedal, da smo šele na prvi stopnji lestve, ki vodi do popolne rešitve, a čeprav smo zastavili vse sile, da bi kako prišli do nasledn je stojJuje, nismo zmogli nobenega koraka naprej.
Sir Leonard se je_ za stvar sicer zanimal, a izjavil mi je, da jo že toliko let prebil v Indiji pa da čuti, da je prišel čas, ko bi imel ipravico do zasluženega počitka: »Prav zdaj se pripravljam za povratek v Anglijo.« A storil je napak, da mi je izkazal svoje gostoljubje. Toliko sem mu prigovarjal pa prigovarjal, da je privolil, da bo odgo-dil svoj povratek in se bavil z našo nalogo. V nekaj mesecih potem se mu je res posrečilo, da je s sodelovanjem nekega indijskega kemika spravil skupaj posebno mešanico čolmungire, ki je dobo zdravljenja skrčila za polovico.
Venomer sem si še prizadeval- kako bi za svojo stvar pridobil čim večje število znanstvenikov. Ko sem kmalu potem prišel na Havaje, sem oblastnike v Molokaju opozoril na napredke, ki so jih napravili v Indiji in jim nasvetoval, naj delo v njihovih laboratorijih zagrabijo še z druge plati. Raba tujih
hlapljivih olj nam je pomagala, da smo prišli za velik korak naprej. Z njimi smo zdravili mnogo bolnikov iu jih tudi ozdravili, samo pri osmih odstotkih se je bolezen po enem letu ali še manj znova pojavila.
V	borbi proti širjenju gobavosti je bil natpredek v načinu zdravljenja prav tako važen kakor ločitev bolnih od zdravih. Jasno je, da če takoj odkri jejo otroka z nalezljivo okvaro, pa ga primerno zdravijo, se ste-m iztrebi važno žarišče okuženja. Ves bojezenski potek gobavosti je tako počasi in prikrit, da ni moči priti do zaključne sodbe glede veljave tega ali onega zdravila ali zdravilnega postopka prej, kakor šele po večletni uporabi, zlasti ker se v klinične cenitve in tudi v mikroskopske preglede cesto vrinejo precejšnje zmote.
Včasih primerjam zdravljenje gobavosti z avtomobilom, ki brez zavore drči po strmi cesti navzdol: zdravljenje v naših dneh je zavora. Ta ne utegne zmeraj ustaviti vozila, ipač pa zadržuje hitrost; včasih pa ga tudi docela ustavi, sem pa tja pa je celo mogoče spremeniti njegovo smer ter ga spraviti na pot, ki vodi zopet ao zdravja.
Čeprav se ne da v nobenem primeru jasno in gotovo izjaviti, ali je bolezen ozdiravljiva ali ne, vendar drži, da se z zdravljenjem z oljem čolmugre, kakor je v rabi v Culionu, popravi deset odstotkov bolnikov, v petdesetih od-
stotkih izginejo vnanje okvare in bolezenski razvoj se ustavi. V tridesetih odstotkih se bolezen samo ustavi, samo deset odstotkov je takih bolnikov, ki jim zdravilo ne pomaga in se jim stanje kljub vsemu slabša.
Čim prej gobavost odkrijemo, tem večja je verjetnost ozdravljenja. V Zamboangi živita dve deklici, ki so ju odpustili leta 1911; ena je tedaj imela deset, druga pa dvanajst let. Poslej sem njuno živi jen jsko pot zasledoval: zrasli sta, ee omožili in imata otroke. Ohranili sta le nekaj redkih brazgotin, ki ne bodo nikdar izginile, sicer pa sta zdravi in ne kažeta nobenega bolezenskega znaka.
Na tisoče gobavcev je adaj spet v svobodi, potem ko so se zdravili v Culionu, ostane pa še zmeraj nerešena ena najtežjih nalog: kaj storiti s takimi, ki so sicer ozdravljeni, a so ostali hudo nakaženi. Mnogi so se zavedali neizbrisnega žiga, ki so ga nosili na sebi, ko so sc vrnili domov. Čcsto so kar prosili, da bi smeli ostati v Culionu; zato smo jim določili zdrav kraj, kjer bi se mogli preživljati.
Čeprav olje čolmugre nudi precej zadovoljivo rešitev pri zdravljenju gobavosti, si znanstveniki še kar naprej prizadevajo, da bi odkrili še bolj uspešna zdravila. Živo srebro, bismut, neo-salvarsan, X-žarki, diatermija: vse preskušajo, kar bi dalo najmanjše upanje na dober uspeli.
človek v večnem boju z naravo
Z umetnimi pripomočki se človek lahko dvigne tudi do 14.000 m visoko
Čimbolj je napredovala tehnika, tem hujši je postajal boj, ki ga človek bije z naravo. Hoče jo ukloniti, da bi mu služila tako, kakor si on, najpametnejše bitje na zemlji, zamišlja. Narava pa je proti temu »nasprotniku« v svojem večnem boju z njim postavila nešteto ovir. a um sodobnega človeka je že tako razvil svoje sile. da se zdi, da bo večina teh naravnih ovir padla in da jih bo le malo, vsaj nekaj časa, če ne večno kljubovalo človekovemu razumu.
Narava je človeku postavila velike ovire na kopnem, v zračnih višavah, na morju in pod njim, vsepovsod. Z napredkom tehnike pa padajo te ovire druga za drugo kakor za stavo. Tudi o vsem tem človek začne premišljati, kadar bere n. pr. vojna poročila, ki govore o letalskih spopadih v velikih zračnih višavah. Tako smo zadnjič brali v nekem nemškem vojnem poročilu med drugim tudi o naslednjem primeru: »Nemški lovec je v višini kakih 6000 metrov zbil na tla angleško letalo vrste »Spitfire«, dvajset sekund pozneje je z višine 4000 m poslal v »Rokav« drugo angleško letalo, kmalu nato pa že zaplaval tik nad morsko obalo in dosegel še tretjo zmago.« Torej troje dogodkov, ki so se odigrali v časovnem presledku nekaj trenutkov drug za drugim in v treh, dokaj različnih zračnih višavah.
Zasluga znanosti
Da more človeško telo prenesti napore, ki jih zahtevajo takšni boji, ne da bi sam pri tem pretrpel kakšno škodo, se je treba zahvaliti neutrudljivemu delu znanstvenega raziskovanja. Pri proučevanju vprašanj, ki zadevajo letalstvo, sodelujeta inženir in zdravilk, tehnik in fizik. Mnogokrat se morata opirati na dognanja, do katerih se je človek povzpel na kakšnem zelo oddaljenem polju znanstvenega udejstvovanja in je imei pri tem le nampn, poglobiti znanje o medsebojni povezanosti in mrtve narave. Kako važno je to proučevanje življenjskih pojavov, ki ga označujemo kot temeljno proučevanje, je pojasnil prof. Zenneck iz Miin-chena zadnjič na neki seji, ki so se je udeležili zastopniki družbe »Lilienthak. Ta seja je bila v berlinskem »Domu letalcev«. Omenjeni profesor je to pokazal na različnih primerih. Če bi se znanstveniki nekoč ne bi bili bavili s pojavi, kakfšni na primer nastopajo pri kovinastih žicah ali nitih, če spustimo vanje tok, da zažare, potem danes še ne bi poznali elektron, cevi, ki so vso poročevalsko službo nemške vojske do temeljev spremenile. Prav tako so ugotovitve, do katerih je prišel Heinrich Herz iz gole znanstvene radovednosti in je za preskus Maxwellove teorije uporabil elektromagnetične valove, omogočilo poznejši izum brezžične telegrafije.
Skrajna višinska meja človeškega življenja
Te temeljne znanstvene ugotovitve so nujno potrebne zlasti, če je človek prisiljen podreti ovire, ki jih je narava postavila njegovemu telesu. Znanstvenik, ki letalcu zgradi takšno pripravo, da z njo lahko poleti v življenjsko nevarne višine nad 8000 m visoko, se znajde pred enakimi vprašanji, kot se je znašel tisti, ki je ustvaril človeku jp^žijost, da lahko s svojim čolnom preišče podmorske globine. Ne gre le za to, da prodre človek, ne da bi se mu kaj zgodilo, v zanj novo področje, p£Č pa tudi, da se lahko vrne, čeprav bi mu med potjo odpovedale vse varnostne naprave. Človek se lahko povzpne do višine ‘2000 m, ne da bi v njegovem telesu nastopile kakšne spremembe. Zrak v njegovih pljučih je pod pritiskom približno ene atmosfere, in brez težav lahko teče kisik iz pljuč v tiste celice človekovega organizma, ki so pod m^pjšim pritiskom. Če se podamo v višine nad 2000 m, zračni pritisk postaja sicer manjši, vendar pa lahko izravnamo pritisk zraka v pljučih s tem, da močneje dihamo. Brez umetnih pripomočkov pa je človekovo življenje v višini 8000 metrov obsojeno na smrt. To je skrajna meja človeškega življenja. Če pa človek vzame s seboj v zračne višave primerno zalogo kisika, lahko to mejo pomakne dosti višje, tudi do 14.000 m. In v kabini, ki je pod visokim zračnim pritiskom, se letalec lahko dvigne celo do takšnih višin, kakor ga le more prenesti motor.
Če nenadno zmanjka kisika ...
Tako je bilo torej izredne važnosti, pojasniti že pred tako visokimi poleti vprašanje, koliko časa letalec od trenutka, ko mu je zmanjkalo kisika, ki ga je vzel s seboj v zračne višave, lahko še zdrži in se ne onesvesti. Glede tega so ugotovili naslednje: v višini 12.000 m se človek brez umetnih pripomočkov onesvesti že po 30 sekundah, v
višini kakšnih 7000 m pa lahko zdrži že celih osem minut.
Poleg vprašanja dihanja v velikih višinah pa nastaja še drugo vprašanje —
zmanjšanje mehaničnega pritiska
V	višini 13.000 m je pritisk na človekovo telo šestkrat manjši kot pri tleh. Da bi se prepričali, kakšen učinek ima nagla sprememba zračnega pritiska na letalca, če se nenadno spusti z velikih višin nižje, so začeli delati poskuse v posebnih zaprtih celicah, v katerih so učenjaki zračni pritisk polagoma stopnjevali in se mu sami korajžno izpostavili. Pri tem se je izkazalo, da se človeku, ki je krepkega telesnega ustroja, ne zgodi nič hudega, če se spusti s 15.000 metrske višine recimo do višine 3000 metrov. Na podlagi teh poskusov so iznašli umetne pripomočke, ki padalcu jamčijo, da se mu ne bo zgodilo nič hujšega, če se spusti iz še tako velikih višin na tla. Nikjer drugod se tako lepo ne vidi — pravi berlinski profesor Strug-hold — da je imel Helmholtz prav, ko je dejal, da je možno naravne sile obvladati samo na podlagi spoznanj, do katerih človek pride z eksaktno naravoslovno vedo.
Tudi zboljšanje letala samega je zahtevalo raznovrstnega znanstvenega raziskovanja. Zlasti je bilo važno temeljiteje načeti in rešiti vprašanje, kako bi se dala doseči
čimvečja hitrost letala
Če hočemo, da bo letalo lahko letelo z veliko hitrostjo, ni dovolj, da ga opremimo z močnimi mo-
I	torji, pač pa se moramo ozirati tudi na zunanjo obliko letala. In ta oblika mora biti takšna, da bo zrak dajal letalu čim manjši odpor. Pri hitrosti 700 km na uro zrak gladko drsi ob krilih letala in ga pri poletu preveč ne ovira; pri hitrosti tisoč kilometrov pa se že začno pred sprednjim robom le ta lovih kril tvoriti zračni valovi, podobno kakor valovi pri parniku, če z večjo hitrostjo reže morsko površje. Zrak se pred krili v nekakih sun kih zgoščuje in te zaporedne zgostitve niso nič drugega kot zvočni valovi. Istočasno s to pre-membo zračnega toka pa v hipu naraste tudi zračni odpor. Letalo izgubi na svoji nosilni sposobnosti in zrak ga začne dokaj bolj ovirati na njegovi poti, obenem s tem pa je postavljena trdnost letala na trdo preskušnjo. Letala, zgrajena za hiter polet, morajo biti že po svoji zunanji obliki drugačna, kot tista, ki lahko letajo bolj počasi. Če naj letalo doseže veliko hitrost, morajo njegova krila biti tanka z ostrimi robovi, počasna letala pa imajo lahko bolj vzbočen profil. Znanost je zdaj tudi že dognala, pri kakšni hitrosti letala in celo po katerem mestu se zrak pred sprednjim robom le-talovih kril začne vrtinčiti, oziroma, kdaj nič več tako gladko ne drsi ob krilih. In vprav na tistem mestu je torej tudi največji zračni odpor. S primerno spremenitvijo letalove oblike pa se da glavno težišče tega pritiska oziroma odpora zraka prenesti bolj proti koncu kril. zaradi česar se zračni odpor zman jša in letalo lahko leti z večjo hitrostjo kot bi sicer. Krila so na koncih namreč precej tanjša kot na sredini, kjer morajo nositi več.
Pri najnoveših nemških lovskih in bombnih letalih so vse te znanstvene ugotovitve tudi že upoštevali ter s tem dosegli v letalstvu znaten napredek, o čemer pričajo uspehi na bojiščih.
Besedilo: Jože Tomažifi.
Ohranitev italijanskih cest v dobrem stanja
Asfaltirane ceste prihranijo dosti bencina, gumija in železa
Pod naslovom »Za ohranitev naših cest v dobrem stanju< prinaša poročevalska družba »La Corrispondenza« tehten članek, v katerem piše nepodpisani gospodarski strokovnjak tole:
Na podlagi raziskavanj in ugotovitev Zavoda za ceste pri italijanski Tujsko prometni zvezi znaša verjetna sedanja proizvodnja bituminoznih, t. j. zemeljskih smolnatih snovi, kakor je n. pr. asfalt, 30% proizvodnje iz leta 1938. Po cenitvah sedanjih zalog bituminoznih snovi pa so izračunali, da je bilo uradno dovoljeno uporabiti gamo za graditev in popravila cest le kakšnih 5 do 10% tistih količin, kot so jih uporabili v ta namen v letu 1938/39.
Pri dobavljanju asfalta nastaja zlasti dvoje vprašanj, in sicer vprašanje prevoza in načina uporabe. Da bi olajšali prevoz, je treba gledati na to, da bo asfaltni prah čimboljši, da ga ne bi bilo toliko treba. Kar pa zadeva način uporabe, pa je zaradi tega; ker ni vedno na razpolago zadostnih količin olja, treba poiskati nove metode.
Vsekakor je za letos treba predvsem izpopolniti nastale vrzeli. Po prvih računih se vidi, da te luknje predstavljajo nekaj več ko tri odstotke celotne cestne površine in da bi bilo za njihovo »zakrpanje« treba najmanj 15.000 ton bituminoznih snovi, torej malo manj ko dvakrat toliko, kakor jih je odbor za ceste prejel. Poudarjajo, da bi se s tem prihranilo znatne količine bencina, gumija in kovinastega materiala, čigar prevoz bi bil dosti težavnejši kot pa prevoz tistih malih količin asfalta, kolikor bi ga bilo treba, da se ceste obdrže v dobrem stanju.
Po poročilih, ki jih je dobila agencija »La Corrispondenza«, so tisti odseki lombardskih avtomobilskih cest, pri katerih gradnji so uporabljali bi-tuminozne snovi iz Abruzzov, po enem letu še vedno v dobrem stanju, vsaj tam, kjer so pri graditvi uporabljali mešanico z nižjim odstotkom takšnih smolnatih snovi, pa so se po enem letu na cestah pokazale luknje, na nekem odseku pa je cesta, ki je bila preveč obremenejena s prometom, celo tako razpadla, da so jo morali vso razkopati in jo potem znova asfaltirati.
Poskusi, ki so jih naredili na državni cesti št. 35, pri katerih so uporabljali bodisi debelejše kose bituminoznih snovi, ali pa, kakor po navadi, prah z Abruzzov, ter vse te snovi prekuhali, niso rodili zadovoljivih uspehov, to pa zaradi tega ne, ker je bilo prvič v mešanici premalo smolnatih snovi, drugič pa tudi zato ne, ker način segrevanja ni bil pravilen. Lepi uspehi pa se dosežejo, če se prevleče z vročo smolo debelejši gramoz in se pri tem uporablja asfaltni prah s Sicilije ali pa tudi z Abruzzov. Ta prah vsebuje razmeroma precej mehke bituminozne snovi. Treba pa je pri tem. da ta prah v razmeroma kratkem času segrejemo do visoke temperature. Bituminoznih snovi pa mora biti v mešanici vsaj 3.5%.
Gradivo, ki ga dobivajo bodisi s Sicilije ali pa z Abruzzov, je v vsakem oziru zadosti dobro za gradnjo trpežnih cest, ker vsebuje dosti visok odstotek bituminoznih snovi, sapolnata raztopina, s katero polivajo cestne temelje, pa na drugi strani prehitro ne hlapi. Namesto navadnih tolkačev pa so začeli na splošno uporabljati majhne ročne va-ljarčke ali lahke kompresorje. Vendar so začeli misliti na to, da bi tudi te valjarčke nadomestili s čem boljšim, s čemer bi dosegli, da bi bil pritisk na cestno podlago tak kakor je treba, predvsem pa povsod enak.
Nekaj resnih in zabavnih o prvi evropski železnici
Najstarejša evropska železnica slavi te dni svojo 110 letnico obstoja. To je železnica Linz-Bud-jejovice. Tedaj, ko je »stekla«, ni po njej zdrvel morda vlak, kakršni danes vozijo po Evropi, pač pa so »vagone« vlekli konji. Zgradili so jo pred 110 leti, promet po njej pa ustavili točno po 70 letih. V dunajskem Tehničnem muzeju sta še danes shranjena staromodna kočijo s kolesi za vožnjo po tračnicah ter majhen, dvosedežen voziček, ki je vozil po omenjeni prvi evropski železniški progi. Dela pri graditvi te proge so se končala leta 1832 pod vodstvom inženirja Matije Schone-rerja. Dve leti pozneje so odprli še stransko progo Linz—Gmunden. Namen te železniške zveze je bil predvsem ta, da bi čim hitreje in s čim manjšimi stroški lahko odvažali sol iz Salzkammerguta proti severu. Ljudje pa so se po tej prvi evropski železnici vozili na štiri- ali šestsedežnih kočijah, katerih kolesa so bila narejena za vožnjo po tračnicah.
če sta se dva takšna »vlaka« srečala kje sredi proge, so morali enega postaviti s tračnic na travo, da je drugi mogel mimo, potem pa ga spet »posaditi« na tir, približno tako kot je svojčas Martin Krpan prestavil svojo kobilo v sneg, ko je srečal cesarski voz. Pisatelj Kaltenbrunner popisuje tak prizor in pravi, da je vselej pri takšnih prilikah prišlo do hudih prerekanj, kdo se bo komu umaknil.
Na Danskem je dozorela — prava kava!
V	Kodanjskem botaničnem vrtu so pred kratkim pridelali majhno količino — prave kave! Mnogo je bilo treba truda in prizadevanj s to tropsko rastlino, da je končno sad na njej le dozorel. Po poročilu iz Kodanja, tega pridelka seveda ni dovolj za vse, vendar pa vsaj toliko, da ga bodo lahko nekaj dali dvoru v uporabo, kar ga bo pa ostalo, bodo razdelili med ostale botanične vrtove, da bodo tudi oni z njim poskusili svojo srečo.
Pogorska pravljica
Risa! Jože Beranek.
. «■!
Dvignili so zlato krsto z odra in jo položili na tla. Mizarjev sin je potegnil knjigo, položil lističe kraljični na čelo. usta in na prsi ter jo poklical: »Nevesta, zbudi se iz spanja! Jaz, tvoj ženin, te čakam, da te popeljem pred oltar!«
Trudoma se je prebudila. Ženin jo je vzdignil iz krste in oklenila se ga je okoli vratu. Kralj in ves dvor so od veselja jokali.
64.
Glasniki na konjih so mestu in vsej deželi oznanili, da je kraljična oživela. Povsod je zavladala velika radost, hiše pa se odele v zastave in pisano cvetje.
Pes rešil žensko smrti. Rina Poggiglioni se je kopala v Savoni. Ko je zaplavala nekaj metrov proti sredini vode, jo je popadla slabost. Zenska je začela klicati na pomoč, toda nikogar ni bilo tako blizu, da bi njene obupne klice čul. Pač pa je bil na obrežju njen mali psiček, ki je začutil, da je njegova gospodarica v nevarnosti in je zato stekel k precej oddaljeni skupini ljudi, med katerimi je bil tudi Rimn zarocenec. Pes se je tako sumljivo smukal okrog njega, da je mladenič postal pozoren in potem stopil za psičkom, ki jo je začel urno ubirati proti kraju, kjer se je s smrtjo borila Poggiglionijeva. Mladenič se je vrgel v vodo m še v zadnjem hipu rešil iz vode zaročenko.
SELMA LAGERLOEF:
NA RAZPOTJIH SRCA
ROMAN
»Kako pa govoriš, Karlina?«
»Rečem ti, kar mislim. In nekaj ti bom odločno povedala, dragi prijatelj! Če hočeš na vsak način poroditi revno kmetsko dekle, potem vzemi vsaj katero iz tukajšnjega kraja, kjer ljudi dobro poznaš. Nikar pa ne počenjaj neumnosti in ne jemlji potujočo krošnjarko, ki sama in neovirano hodi danes tu jutri tam. Saj vendar nisi več otrok, Karel Artur, in menda boš razumel, kaj se to pravi?«
Poskušal je ustavili bolestno poplavo besed tega kratkovidnega stvora, ki sploh ni razumel,, za kaj prav za prav gre.
»Nevesta je, katero mi je izbral Bog,« ji je poskušal osvežiti spomin.
»To prav gotovo ni!«
Najbrž je hotela s tem reči, da je nevesta, katero je Rog izbral zanj, le ona sama. Morebiti pa je mislila, da eo bile njene solze odveč. Medtem ko je vila roke, je poskušala spet dobiti oblast nad svojim glasom.
»Karel Artur, pomisli na svoje starše 1«
Toda prekinil jo je.
»Nimam nobenega strahu pred svojimi starši! Pravi kristjani so in me bodo razumeli.«
»Gospa polkovnikova Ekenstedt naj bi te razumela?« je vzkliknila Karlina. »Ljubi Bog, Karel Artur, kako malo vendar poznaš svojo mater, če misliš, da bo sprejela za svojo snaho vaško dekle iz Dalama! In tvoj oče bo prekinil s teboj in te bo razdedinil.«
Tedaj pa je jeza Karla Arturja prildpela do vrhunca, čeprav dotlej še ni bil izgubil niti za trenutek svojega ravnotežja.
»Nikar ne govoriva o mojih starših, Karlina!« se je razhudil.
Zdelo se je, da je Karlina uvidela, da je šla predaleč.
»Ne, nikar ne govoriva o tvojih starših! Toda dovoli, da govoriva o proštu in njegovi gospe tu v Korskyrski, kakor tudi o škofu v Karlstadtu skupaj z vsem stolnim kapitljem. Kaj pa misliš, kaj bodo porekli, ko bodo slišali, da je nek pastor dirjal po cesti in zasnubil prvo žensko, ki jo je bil srečal? In končno, kaj bodo ljudje porekli tu v Korskyrki ,kjer veliko dajo na to, da se pastorji dostojno vedejo in tako tudi žive? Konec koncev ti ni treba ostati tu, temveč greš kam drugam. Ali kaj misliš na to, kaj bodo porekli ostali duhovniki v škofiji o tej in takšni snubitvi? Bodi prepričan, da bodo nad tem presenečeni prav vsi ljudje v vsej naši pokrajini. Videl boš, da bodo ljudje izgubili pred teboj sleherno spoštovanje. Nihče ne bo več prihajal v cerkev in ti boš moral pridigati pred praznimi klopmi. Boš videl, da te bodo poslali tja čisto v severne kraje, v revne finske fare. Nikoli ne boš več napredoval in svojega življenja tek boš moral zaključiti kot pomožni duhovnik.«
Razburjenje jo je potegnilo za seboj in prav gotovo bi še dolgo tako nadaljevala. Toda čisto nepričakovano ji je postalo jasno, da s poplavo svojih odličnih besed ni naredila prav nobenega vtisa nanj. Zato je v hipu prenehala.
In Karel Artur se je resnično začudil nad samim seboj. Resnično, bil je čisto drugačen. Še včeraj bi imela sleherna, pa tudi najmanjša njena beseda poseben pomen zanj. Zdaj pa mu je bilo čisto vseeno, kaj si je mislila o njegovem početju.
»Mar ni res, kar sem ti povedala?« je vprašala. »Lahko zanikaš, da ni resnično?«
»O takšnih 'stvareh se s teboj ne morem pričkati,« je rekel nekoliko ponosno, ker je jasno čutil, da je bil od včeraj na boljšem od nje. »Neprestano govoričiš o napredovanju in naklonjenosti pri močnejših, jaz pa štejem to pri duhovniku ravno v zlo., Ravno nasprotno smatram jaz za pravilnejše. Življenje v uboštvu z ženo, ki si zna sama peči kruh in sama čisti stanovanje, je prav tisto, kar dela pastorja neodvisnega od posvetnosti, kar ga osvobaja in povzdiguje.«
Karlina ni takoj odgovorila. Ko pa se je obrnil k njej in jo
pogledal, je videl, da je stala s povešenimi očmi in mencala z nogama kot otrok, kadar je v zadregi.
»Jaz ne maram biti takšen dušni pastir, ki drugim kaže le pot, Artur*3	11 tudi Sam hoditi P° tisti P01*’« ie nadaljeval Karel
Karlina je še vedno molčala. Lahna rdečica ji je zalila obraz m nenavadno mehak smehljaj ji je zaigral okrog usten. Končno je rekla na največje presenečenje Karla Arturja:
»Ali misliš, da jaz ne bi znala peči in ribati?«
Se je mar šalila, ali kaj je sploh hotela s tem povedati? Izglodala je tako ljubka kakor mlada birmanka.
»Ne bom ti v napoto, Karel Artur,« je nadaljevala. »Ti služi Kristusu, jaz pa bom služila tebi! Danes zjutraj sem prišla sem, da bi ti povedala, da se lahko vse tako uredi in pripravi, kakor je tebe volja. Vse lahko storim zate, če me le ne boš spodil!«
Bil je tako presenečen, da je stopil nekaj korakov bližje, pa je potem spet obstal, kakor bi se bal, da se bo ujel v past.
»Moj ljubi,« je nadaljevala s komaj slišnim, pa vendar silno ljubeznivim glasom, »ti ne veš. kaj sem doživela to noč. Prav gotovo sem morala biti čisto blizu tega,	da	te izgubim,	ko sem šele
razumela, kako silno te ljubim.«
Tedaj je stopil še korak bližje k njej. Njegov preiskujoči pogled je poskušal brati iz njene duše.
»Me ne ljubiš več, Karel Artur?« je vprašala, ko se je obrnila z	licem,	ki	je bilo od strahu mrliško bledo.
Rad	bi	rekel, da jo je že izbrisal ir svojega	srca.	Toda	hipno
je začutil, da to ne bi odgovarjalo resnici. Njene besede so ga ganile. Znova so razpihale v njegovem srcu plamenčke, ki so že po-jenjavali.
»Če Se ti le ne igraš z menoj?«	je	vprašal.
»Karel Artur, saj vendar vidiš, kako	zares mi	grel«
Novo vstajenje se je dogodilo tedaj v njegovem	srcu.	Stara
ljubezen	je	zagorela v njem kakor ogenj, ki je	dobil	novega ne-
tiva. Noč na gričku- in nova nevesta sta izginili v megli in se zgubili. Pozabil je nanju, kakor se pozabijo sanje.
Za Ljudsko tiskarno * Ljubljani* Jože Kramarič — izdajatelj: InL Sodja — Uredniki Mirko Javornik - Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« Izhaja ob delavnikih ob 12 — Mesečna naročnina 11 lir, za inozemstvo 15 lir — Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/10 — Uprava: Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana — Telefon štev. 40-01 do <0-03 — Podružnica: Novo mesto