D o p i s i. Mozirje. (Tudi v poiasnilo.) Ker sem izvedel, da zadnji lanski «Rodoljub» napada našega g. kaplana zaradi mene, prosim, da sprejmete te-le vrstice v svoj pošteni časnik. Laž je, da sem jaz podpisani Sel po spoved, ampak sem poslal hlapca. Laž je, da stanujem dve uri od Mozirja, ampak je več kot dve uri zlasti na tisti dan, ko je bilo vse polzko od dežja in stanujem čez 1000 m visoko. Debela laž je, da so g. kaplan koga kregali, ampak hlapcu so dali pismo na šmiheljskega župnika, ki imajo polovico bliže k nam, ki bi toraj prišli polovico prej in ki so že mojega očeta sprevideli radovoljno. Kričeča laž je, da bi bil jaz ali hlapec že ob 8. uri zjutraj v Mozirju, ampak je fant Se-le okoli poldne Sel z doma. Vnebovpijoča laž pa je, da so moja mati umrli pol ure pozneje, ko se je vrnil fant iz Mozirja, ampak narobe ie res, da so namreč umrli pol ure prej, kakor je priSel hlapec iz Mozirja in kakor je mogla priti pomoč iz Šmihela. Pet velikih in nekaj malih lažij je torej nakopičenih v kratkem odstavku. Jaz podpisani imenujem tistega nepoStenega človeka, ki je pisal take laži v «Rodoljub> nesramnega obrekovalca. Zahvaljuiem za sprejem tega pojasnila. — Matevž Napotnik p. d. Kortner. — Val. Raztočnik, podpisatelj in priča. — Florjan SmodiS, priča. Mozirje. (V pojasnilo.) Ker se nočem pečati z umazanim »Rodoljubom«, prosim, g. urednik, sprejmite v sroj časniK to pojasnilo. «Rodoljub» od 26. dec. 1901 in kakor slišim, ludi «S1oy. Narod* sumniči neko zakonsko ženo. Hudobnež pa zamolči, da tudi jaz podpisani stanujem v kaplaniji, da \e dotična žena prišla po mene, naj grem k večerji, ko sem ves dan pri niih rezal meso. DomoT sem bil šel cerker zaklepat o mraku. Ženo sem jaz potem spremljal, ko je Sla plačevat pomnenje za rajne stariSe. Sploh slehern pameten v^, da mora kaplanija biti odprta Tsakemu filoreku. ZahTaljuiem za sprejem teh trstic. — Val. Raztočnik, organist. Iz Dola. (Ljudska zaspanost.) Ni Se dolgo odkar je prinesel «Na5 Dom» mal dopis iz naS« iare, t katerem je bil opisan napredek Doljanov. Dopis je povsem resničen, toda če se ozremo malo na okrog, najdemo Se tudi mnogo zaspanosti med ljudstvom, posebno v bližnjih dolinskih vaseh: Marno, Unično, Brce. Tukaj Se vse dremlje in spi. Tu-sem ne prihaja noben časopis in družba sv. Mohorja šteje v teh vaseh samo dva uda. Dragi rojaki, to je žalostno, tako ne sme biti dalje! Svet napreduje v omiki in ljudstvo se izobražuje po dobrih knjigah in poštenih Sasopisih. Kdor dandanes nič ne bere, navadno tudi nič ne ve, in ostane nevednež, katerega potem lahko vsak vodi za nos in ga zaničuje. Pritožuiete se o slabih časih, toda vprašam vas, ali ste morda vi na slabSem, kakor vaši sosedi visoko gori v Sentjurski okolici, ali pa celo na visokem Kalu, kjer jim peščica zemlje le pičle dohodke prinaSa? A vendar so oni zelo omikani. Naročeni so mnogi na dobre časopise, in Mohorska družba ima med njimi tudi precej udov. Mnogi se izgovarjajo, da je huda za denar. To je povsem resnično. Malo ie med nami takih, ki bi jim preostajal denar, posebno kmetu je večkrat trda za njega; toda z varčnim gospodarstvom se tudi marsikje lahko pomaga. Posebno pri mladini bi se s tem zdatno opomoglo do boljšega blagostanja in izobrazbe. Mnogo se potroSi na leto za gizdavo obleko in za nepotrebno pohajanje po krčmah, in ni jim žal za lepe kronice, katere izginejo tem potom v nič ali pa krčmarjem v žep. Škoda se jim pa zdi žrtvovati j e d n e krone na Ieto za lep slovenski časopis «Naš Dom», ki je najcenejSi slovenski list, ali za »Slovenski Gospodar», ki bi jim prinaSal toliko lepega in podučnega berila, ali pa bori goldinar, za katerega bi dobili najlepše slovensko berilo, Mohorske knjige. Dragi rojaki! Nastopili smo novo leto in z njim začnimo tudi novo narodno življenje in prebujenje. Začnimo novo življenje in pogumno naprej za drugimi sosedi Slovenci, da ne bomo vsaj predaleč za njimi zaostali, ako jih dohajati ne moremo. Mladeniči in dekleta, odločite si jedno krono, katero boste ob letu prav lahko pogrešali. Prinesla vam bo stoterne obresti lepih naukov, ako si naročite za njo list «Na§ Dom», ki vam bo prinaSal celo leto kratkočasno in koristno berilo. Gospodarji in bolj premožni — pa si omislite <Slov. Gospodarja*, ki vas bo o marsičem poučil, česar še ne veste in vas tako združil z drugimi roiaki Slovenci, da bodemo enega duha in ene misli proti nasprotnikom našega slovenskega naroda stali trdni in neomahljivi. Kar se tiče Mohorskih knjig, naj bi odslej ne bilo hiše, kjer bi ne bilo uda, in kjer bi se ne prebirale te lepe in podučne knjige. Vsem dragim rojakom pa kličem: Na noge, na noge rojaki, Glejtn že STitel je dan! Mar bodemo mi nazadnjaki, Med tem ko na dan gre Slovan? Davno že drngi so vstali Bratje sloyenske krvi, Se složno na delo podali, To bratje storite i vil Ganimo roke za delo, Bistrimo z branjem glavč. Bratje — še bode živelo Naše slovensko ime. Podgorski.