Zanimive vesli iz življenja ameriških
Slovencev po številnih naselbinah
Anton Levstik iz vasi črnic,, občina sv. Gregor, je pred 35. leti odpotoval v Ameriko ,v Cleveland. Ako še živi ga njegov nečak lepo prosi, da se zglasi. Naslov je: Franc Arko, Gora št. 9, pošta Sodražica, Jugoslavija.
V	Milwaukee je umrl rojak Sam Kropušek, star 62 let in rojen v Bočni na Spodnjem Štajerskem. V Ameriki je živel 31 let. Bil je vdovec in zapušča tu dva sinova in hčer.
V	West Newtonu, Pa., je umrla Antonija Ogrin, stara 78 let in doma iz Krašne pri Moravčah. V Ameriki je živela 33 let. Tam zapušča omoženo hčer, v Clevelandu pa sina.
V	Buenos Aires, Argentina, je umrla na porodu Frančiška Umek, stara 33 let in doma iz Preloža pri Lovki na Krasu. V Argentini zapušča moža in tri majhne otroke, v domovini pa brata in tri sestre.
V	Ciceru, v bližini Chicaga, je umrl znani rojak Jack Baško-vec, star 61 let. Tam zapušča Ženo, štiri sinove in dve hčeri, od katerih ena, Mrs. Mary Glo-bokar, živi v Clevelandu.
V	Kanado je odpotoval Rev. Bernard Ambrožič, župnik slovenske župnije v So. Chicagu. Obiskal bo Slovence v Torontu in okolici ter jim nudil priliko opraviti velikonočno versko dolžnost. V Kanadi namerava ostati dva tedna.
V	Milwaukee, Wis., je pretekli teden dobilo 41 Jugoslovanov ameriško državljansko pravico. Med njimi so Slovenci in Slovenke: Mrs. Cecilia Centa, Anton Tramte, Louis Pintar, John Kraker, Frank Mramor, Mrs. Ana Rangus, Mrs. .Sophie Petek, Valentin Pungeršek in Mrs. Ana Sojko.
Ogenj je uničil v Power Point, Ohio grocerijsko prodajalno in gasolinsko postajo, katere lastnik je rojak Math Tušek.
Iz Flinta, Mich, prihaja vest,
da je bil tam aretiran 23-letni John Juretič, ki je obtožen, da je v Saginawu, Mich, izvršil kar šest ropov tekom pol ure. Juretič je dospel v Saginaw, v ukradenem avtomobilu iz Detroita.
Justina Kirn, Waukegan, 111., je dobila iz Bača pri Knežaku žalostno vest, da je umrla njena sestra Alojzija Šajn, rojena Kette, stara 38 let. V Zedinje-nih državah zapušča tri sestre, v Argentini moža, v stari domovini pa pet otrok, starše in polbrata.
Viktorija Mikolič je v Buenos Airesu, Argentina, porodila v navzočnosti policista in nekaj potnikov, ko se je v avtobusu peljala v bolnišnico. — V istem mestu je umrla Metoda Zorn, stara 25 let in doma iz Prvačine pri Goj-icL Tam zapušča moža, v starem kraju pa starše, tri brate in dve sestri.
Iz republike Uruguay je prišla vest, da je rojak Štefan Hoz-jan iz Dolnje Lendave zadel v loteriji dobitek 5,000 uruguay-skih pezov in to ob času, ko je delal kot dninar na neki farmi in živel v veliki stiski.
V	Moon Runu, Pa., .je umrl rojak John Pintar, star 29 let. Pokojnik, ki je bil rojen v Ameriki, zapušča tu soprogo in eno hčerko, mater in sestro, dva brata in očima.
Louis Champa, ki je glavni blagajnik J. S. K. Jednote, je bil ponovno izvoljen za predsednika Strelskega kluba v Ely, Minn.
V	Struthers, Ohio, je umrl Anton Mikolič, star 45 let in rojen v Bručnicah. V Ameriki je živel 26 let in zapušča tu ženo, tri sinove in hčer. Pokopan je bil v Youngstownu, Ohio.
Na velikonočno nedeljo je rar-tvoud zadel v Rock Springsu, Wyo., Mary Jereb, staro 82 let. Drugi dan je podlegla napadu. Rojena je bila v Hotavlju nad škofjo Loko in je prišla v Ameriko leta 1892. Zapušča moža.
Dolge ure
Včeraj je govoril v Clevelandu dr. Maynard, ki je obsodil dolge ure dela, katerim so podvrženi grocerijski pomočniki. "Ljudje nimajo nobene pravice zahtevati od grocerijskih pomočnikov, da so na delu noč in dan. Ako so vsi drugi delavci organizirani glede ur, zakaj ne bi bili tudi grocerijski pomočniki. Par tisoč ljudi bi dobilo več delo, če bi se uravnale delovne ure grocerijskih pomočnikov, je rekel Profesor Maynard.
Obisk iz Milwaukee
V soboto popoldne nas je obokal Mr. John Sare, ki je dospel Sem s svojo soprogo iz Milwaukee, Wis. Prišel je na hrvatsko keglaško tekmo. Pokazal nam je krasno uro in zlat medalj on, kar Je dobil, ker je perfektno igral naredil je 300 v eni igri, kar Je pač redkost. Hvala za obisk, Sare.
Novena
Nad 5,000 katoličanov se je beležilo pretekli petek novene v katedrali St. Johns. Enake no-^ene so vpeljane ob istem času po drugih večjih mestih. V Chicagu se je zbralo pred eno samo cerkvijo skoro 75,000 katoličanov k molitvi.
Nemška vlada je sklenila, da Se Nemčija ne udeleži svetovne Razstave v New Yorku.
Rojaki, pridite v Cleveland, 15. maja
Eksekutivni odbor Jugoslovanskega^ kulturnega vrta v Clevelandu je seveda med drugimi povabil tudi predsednika Ze-dinjenih držav Franklina Roose-velta, da se udeleži naše slavnosti 15. maja. Povabilo je bilo seveda formalno, ker ga kot prvega predstavnika vlade Z/edinjenih držav, ki nam je toliko podarila nikakor nismo mogli prezreti.
Vedeli smo, da je predsednika težko dobiti, kajti on ima tisoče in tisoče enakih povabil vsak mesec, in če bi prišel na slavnost odprtije našega vrta bi moral seveda priti na enako slavnost vsakega drugega vrta, da ni — zamere. In teh slavnosti bo tekom prihodnjih let najmanj 20.
Vseeno pa se je predsednik Rosevelt sijajno lepo zahvalil za povabilo v pismu, ki ga je naslovil na uredništvo "Ameriške Domovine." Piše Mr. Roosevelt: "Dobil sem v roke vaše pismo z dne 18. aprila, v katerem ste me povabilo na slavnost otvoritve Jugoslovanskega kulturnega vrla v Clevelandu.
"Sprejmite mojo prav iskreno zahvalo za tako prijazno pova-
bilo in sporočite eksekutivnemu odboru Jugoslovanskega kulturnega vrta iskrene čestitke kot tudi vsem vašim prijateljem. Toda, verjemite mi, je da mi je v resnici žal, ker mi je nemogoče, radi drugih ištevilnih opravil, priti osebno v Cleveland. V duhu bom z vami in upam, da boste imeli lep uspeh pri vašem kulturnem' delu. Jako iskreni vaš — Franklin D. Roosevelt."
Odgovoril nam je tudi Mr, Anthony Fleger, koiigresman 22. okraja, ki zastopa naše državljane v Collinwodu, Notting-hamu in Euclidu v kongresu. Piše nam, da ga je presenetilo povabilo in da bi jako rad prišel, toda par dni pred našim povabilom je dobil drugo povabilo in je tja obljubil. Poslal pa bo svojega zastopnika k nam.
Naj omenimo, da nam je še ena druga radio postaja v Clevelandu obljubila, da bo oddajala naš program v nedeljo 15. maja, toda ker smo že enkrat dali besedo WGAR bo slednje imenovana postaja potom Columbia. Broadcasting Co. skrbela s svo-
jim omrežjem, da se bo program slišal po vsej Ameriki.
To pot prav prijazno vabimo
naše sosede rojake po številnih
naselbinah v bližini Clevelanda
t
kot tudi iz ostalih mest države Ohio, da pridejo 14. in 15. maja v Cleveland. Take narodne proslave niste še videli nikdar prej in obenem boste priča, koliko mi v Clevelandu .štejemo in kako smo upoštevani.
Glede vstopnic se je treba po-žuriti. Vstopnice so dvojne vrste, ena za prireditev v soboto večer, ko bo podana narodna igra "Naša kri," in druga za prireditev v nedeljo večer 15. maja, ko nastopijo združeni pevski zbori. Obe prireditvi bosta v S. N. Domu na St. Clair Ave. In pri obeh prireditvah bo navzoč ljubljanski župan dr. Adle-šič.
Vstopnice so samo 25c za vse, razven par vstopnic, ki so rezervirane in ki se prodajajo po 25 centov. Te vstopnice lahko dobite vnaprej pri osebah, kakor so označene na drugem mestu časopisa.
Novi most
Te dni enkrat začnejo v Clevelandu graditi novi Main St. most. Stroški, so bili prvotno preračunani na nekako $5,200,000. V tej svoti so vključena tudi plačila, ki jih dobijo lastniki zemlje, preko katere bo most izpeljan. Sedaj so pa dognali, da most ne bo tako drag, kot so prvotno računali. Stroški bodo za celih $1,-200,000 manjši. Okrajni inženir Mr. McWilliams je znal tako spretno čuvati javno blagajno, da je mestu in okraju prihranil nad milijon dolarjev.
Združitev posojilnic
Tri posojilnice v Clevelandu so se združile v eno z dovljenjem državnega nadzornika bank. Združile so se sledeče: Hercules Savings & Loan Association, Associated Savings & Loan Association in East End Building & Loan Association. Združitev pomen j a večjo varnost za vlagatelje in delničarje in bolj točno poslovanje.
CIO in WPA1
C.; I. O. organizacija namerava začeti z organiziranjem WPA delavcev. V kratkem bodo višji CIO uradniki izračunali, koliko naj WPA delavci plačujejo mesečno za članarino pri CIO, nakar se začne z organizacijskim delom.
Dan prvega maja je bil povsod miren dan
Dan 1. maja, ko praznujejo socialisti in komunisti svoj delavski dan,, je bil letos izredno miren in dostojen. Navadno je bilo na prvi maj stotine ljudi ubitih v uličnih spopadih, letos je pa ostalo vse mirno. Toliko več se je pa govorilo na raznih shodih. Le na češkem in na Poljskem je prišlo do manjšega prelivanja krvi. V mestu Kielce, Poljska, je bil ubit neki moški in 59 oseb ranjenih, in do spopada ie prišlo v mestu Tropava na češkem, med naciji in njih nasprotniki. Na španski fronti so nacionalisti kot lojalisti prekinili borbo na dan 1. maja. Po mnogih mestih so se vršile številne, dostojne parade. Dan je bil lep in prvi maj je letos prišel na nedeljo. Vsi shodi so bili številno obiskani. V Clevelandu se je zbralo kakih 6,000 delavcev v mestnem avditoriju, kjer se je mnogo govorilo, kako bi prišlo do sloge in edinosti v delavskih vrstah.
Državljanska šola
šola za ameriško državljanstvo, ki ima svoje prostore v veliki dvorani javne knjižnice na St. Clair Ave. in 55. cesti, bo odprta tekom, meseca maja vsak četrtek in vsak petek. Pouk se preneha začetkom junija. Kdor je sedaj v šoli se bo lahko naučil do konca termina, kar je potrebno znati za pridobitev ameriške državljanske pravice. Nove učence in učenke se sicer še sprejema, toda težko bo tekom tega zasedanja se vsemu priučiti. Vse sedanja učence in učenke se opozarja, da marljivo zahajajo vsak večer v šolo, to je, vsak četrtek in petek, da bodo čimprej pripravljeni za uradno izpraševanje na sodniji. Pričetek pouka je vselej točno ob 7. uri zvečer.
Seja in zabava
Podružnica št. 14 Slovenske ženske Zveze ima v torek večer 3. maja sejo, po seji bodo pa dekleta od vežbalnega krožka priredila ijnalo igro v počast materam. Po igri bo prosta zabava, kjer bo vse veselo, članice, pridite v polnem številu!
Spor med demokrati v mestu bo poravnan
Cleveland. — Med voditeljem demokratske stranke v Clevelandu in med governerjem Da-veyem, ki sta si dosedaj močno nasprotovala, je prišlo do nekakega sporazuma in sodi se, da bo glavni stan "uporniških demokratov" v kratkem razpuščen in bodo vsi demokrati zedinjeni pod enim vodstvom. Te dni pride governer Davey v Cleveland in bo časten gost poljske naselbine. Obenem se bo pogovarjal z Gongwerjem, ki je načelnik demokratske stranke v Clevelandu glede primarnih volitev, ki se vršijo avgusta meseca. Računa se, da bo demokratska stranka edinstveno nastopila za ponovno nominacijo Daveya za gover-nerja.
-o-
Smrtna kosa
Po dve leti trajajoči bolezni je preminul dobro poznani rojak Louis Gregorič, po domače Ur-bajs. Star je bil 52 let, doma iz fare Ambrus, odkoder je prišel sem pred 35. leti. Pokojni je bil član društva Mir št. 10 SDZ in društva Slava št. 173 SNPJ. Poleg žalujoče soproge Johane, rojene Boben, zapušča štiri sinove, Louis, Emil, Frank in John, sestro Marijo Jančar in strica v Chicagu. Pogreb blagopokojni-ka se vrši v sredo zjutraj ob 8:30 iz hiše žalosti na 3480 E. 89th St. pod vodstvom Louis L. Ferfolia. Preostali družini naše iskreno sožalje! Naj ranjki počiva mirno v ameriški zemlji!
Volivne koče
Ker ima volivni odbor v Clevelandu letos $80,000 manj denarja na razpolago kot ga je imel lanskol leto, je volivni odbor sklenil, da bo odprl eno vo-livno kočo v vsaki vardi za registracijo za primarne volitve. Vseh volivnih koč je nekaj nad 800, odprtih pa bo samo 33. S tem si bo volivni odbor v enem dnevu prihranil $12,000.
Seja
Redna mesečna seja društva sv. Marije Magdalene se vrši nocoj ob 8. uri. članice naj se gotovo udeležijo.
Japonsko skrbi nadaljevanje vojne s Kitajsko« Voditelji v velikem prepiru med seboj
Tokio, 30. aprila. Konservativno računano so Japonci dosedaj zgubili na kitajskem bojišču najmanj 150,000 vojakov. Japonska je sicer mirna in se je privadila vojaškemu duhu, ki je zavladal med narodni.
K temu mnog pomaga časopisje. Dnevniki ne poročajo dru-zega kot o japonskih zmagah, dočim porazov nikdar ne omenjajo. Le toliko pride v javnost, da se včasih Japonci umaknejo, toda takoj zopet napadejo.
Japonska ima danes na Kitajskem 500,000 izvežbanih vojakov, toda armada ne more naprej. To je začelo skrbeti enako vojaške poveljnike kot državni-
ke. Eden drugemu očitajo krivdo.
Gotovo je, da je japonska armada premalenkostna za Kitajce. Japonski vojni minister je previdno omenil, da bi Japonci potrebovali še najmanj 300,000 vojakov na fronti; Toda skoro Japonci tega ne zmorejo, razven če posežejo po skrajnih sredstvih.
Japonski voditelji so med seboj zelo razcepljeni. Jih je tudi nekaj, ki zahtevajo, da se Japonska pobota s Kitajsko. Skratka položaj je neznosen, toda narod je še vedno miren, ker se nahaja pod železno vojaško disciplino.
Državni pregledovale! knjig na delu * pri pregledovanju mestnih knjig. Mesto Cleveland je zgubilo stotisoce dolarjev
Nadzorstvo avtomobilov
Lastniki avtomobilov, pripravite se za precej hudo kontrolo vaših avtombilov. Te dni enkrat bo vložen v mestni zbornici predlog, glasom, katerega boste morali podvreči vaš, avtomobil vsako leto dvakratni preiskavi, in za vsako preiskavo boste morali plačati 50c. Vašemu avtomobilu bodo mestni nadzorniki "pretipali vse žile," in ee ne bo kaj1 v redu, boste morali avtomobil nemudoma poslati v popravilo ali pa zgubite licenco. Tako postavo so lansko leto naredili v mestu Cincinnati, Ohio, toda so se državljani pritožili na najvišjo sodnijo, ki je pa razsodila, da ima mestna vlada pravico delati enako postavo. Razsodba najvišje sodnije je vplivala na mestno zbornico v Clevelandu, ki bo tudi naredila enako postavo, ki je zlasti naperjena proti lastnikom starih, pokvarjenih avtomobilov, ki povzročajo največ nesreč na cestah. Clevelandu so se pridružila tudi vsa predmestja, ki bodo naredila enako postavo.
---o-
žalostna vest
Mrs. Frances Zupin, 1204 E. 60th St., je dobila iz stare domovine žalostno novico, da ji je 5. aprila umrla ljubljena mati v visoki starosti 84 let in sicer v vasi šmarca pri Kamniku na Gorenjskem. Pokojna Elizabeta Vidmar zapušča doma hčer Marijo želovec in več sorodnikov, tukaj pa hčer Frances in dva vnuka, Antona in Elsie Vidmar. $odi ranjki ohranjen blag spomin, in naj mirno počiva v domači zemlji!
V jeklarski industriji
Jeklarska industrija je tekom marca meseca plačala svojim uslužbencem $51,386,000, a v februarju pa $45,599,000, kar je znamenje, da se je v jeklarski industriji položaj nekoliko izboflj-šal. Lansko leto je jeklarska industrija plačala v marcu mesecu $90,863,000. V marcu je bilo v jeklarski industriji zaposlenih 455,000 delavcev, lansko leto v istem času pa 577,000. Povprečno je delavec v marcu mesecu delal 26 ur na teden, lansko leto v marcu pa 40 ur.
Cleveland. — V mestni hiši so prišli te dni na sled enemu največjih škandalov, ki je veljal mesto Cleveland stotisoče dolarjev v par letih.
Državni pregledovalci knjig so dospeli v Cleveland in pregledujejo račune in knjige, toda po-ožaj je tako zamotan, da bo vze-o mesece, predno se dožene resnica.
Največjo korist pri tem škandalu so imele razne premogar-ske družbe, ki so bile plačevane za premog, katerega mestni vladi nikdar prodale niso. Sleparije so se zlasti vršile v mestnem vodovodnem oddelku in v oddelku javnih utilitet.
Sleparije so začele pred petimi leti, ko je nastopil vlado župan Harry L. Davis in so se nadaljevale vse do oktobra meseca lanskega leta, ko je mestni nakupovalni zastopnik prišel na sled nepoštenemu delu.
Reči se pa mora, da škandal ni političen in da je sedanji župan čist pri tem, pač pa je krivo zapleteno in neredno vodstvo mestnih knjig, zlasti vodstvo oddelka za javne utilitete, da je prišlo do škandala.
župan Burton je že odslovil več višjih uradnikov iz uradov, in ko bodo državni nadzorniki knjig gotovi z delom, bo sledilo kriminalno postopanje.
V cvetju mladosti
Dvajset minut potem, ko je v nedeljo nastopil cvetlični maj je ovenela mlada cvetka Mildred Strumbelj, staral 16 let,- hči žirom naselbine dobro poznane družine Štrumblove, ki je imela svoječasho prostore za piknike v Euclidu. Pred 6. leti se je družina izselila iz Euclida na Bishop Rd. Pokojna Mildred je bila ena izmed devetih o^rok. Bila je vedno vesele narave in videti zdrava. Pred nekaj tedni je obolela na srcu. Zadnji pondeljek je bila odpeljana v St. Alexis bolnišnico, kjer je podlegla bolezni. Oče Frank Štrumbelj je doma iz žužemberka, mati Johana, rojena Pečjak, je pa doma od šmi-hek .pri žužemberku. Poleg staršev zapušča ranjka štiri brate in šti^i sestre, Frank, Adolph, Ernest, Raymond, Genevieve, Frances, Pauline in Edith. Najmlajši je 5 let star. Pogreb se vrši v sredo dopoldne iz hiše žalosti v cerkev sv. Kristine ob 9. uri zjutraj pod vodstvom A. Grdina in Sinovi. Na Bishop Rd. pridete ako vozite po Euclid Ave. na Chardon Hill in naprej do John Mervarjeve farme. Tam se križa Richmond Rd. z White Rd. Vozite naprej po White Rd. do Bishop Rd. Na Bishop Rd. obrnite na desno in vozite ravno eno miljo daleč do Štrumblove hiše. Težko prizadeti družini naše globoko sožalje. Bodi ranjki Mildred ohranjen blag spomin!
Bolan na domu Hudo je zbolel Mr. Joseph Glavich, -6210 Schade Ave. Prijela se ga je pljučnica. Nahaja se na domu pod zdravniškim nadzorstvom in so obiski prepovedani.
Plače železničarjev
Zveza ameriških železnic je sklenila znižati plače železniških uslužbencev za 15 odstotkov. Lastniki železnic trdijo, da nikakor ne morejo več shajati in, je znižanje plač imperativno. Ako se bodo plače v resnici znižale, tedaj si bodo železnice prihranile do $250,000,000 na stroških na leto. Odločitev lastnikov železnic glede znižanja plač je povzročila resen odpor v vrstah uslužbencev. Znižanje plač bo stopilo v veljavo 1. julija, 1938. železniške unije so že izjavile, da ne bodo nikdar sprejele znižanje plač. Pričakuje se dolgotrajna borbe med železniškimi unijami in lastniki železnic. Toda do štrajka ne more priti, dokler se ne dožene, da je vsako posredovanje od strani zvezne vlade zastonj. Nekatere železnice so že sedaj znižale plače višjih uradnikov in neunijskih delavcev.
žalostna vest
Mrs. Ella Pultz, 3320 W. 88th St. je dobila iz domovine žalostno vest, da ji je umrl v vasi Dr-ska pri Novem mestu ljubljeni cče Joseph Kozoglav, v častitljivi starosti 80 let. V Clevelandu zapušča hčer in sina Josepha, v stari domovini pa hčer Lojzko, poročeno Mihec, Anico poročeno Bradač, Marijo in Zofijo ter sina Ivana. Bodi pokojnemu rahla domača zemlja!
Zaprt bulevard
Mestne oblasti so zaprle novi zulevai;d ob jezeru, ker t laka jo 55. cesto, kjer se strne z bule-vardom. Bulevard bo zaprt med 55. in 49. cesto kakih 14 dni.
AMERISKpr^DOMeVINft
AMERICAN iN SPIRIT FOREIGN	cOV^^Oo	SLOVENIAN MORNING
- IN LANGUAGE ONLY	AMERICAN HOME	DAILY NEWSPAPER
NO- 102	CLEVELAND, OHIO, MONDAY MO'RNING, MAY 2, 1938	LETO XLI. — VOL. XLI.
i r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
6117 St. Clair Avenue
______Published daily except Sundays and Holidays
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Cleveland, Otyio
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. ,	Za Evropo, celo leto, $7.00.
Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: ITS. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
>83	No. 102, Mon., May 2, 1938
Politična svoboda in ekonomsko dikfatorstvo
i««* -—......—•—«—.—•—.—■—»«««—•—•—•—■—•—<-
BESEDA IZ NARODA
, - —.—.—.—.—•—.—. . .—.—•—r*- ——•—» « «—■ « »' ■ »—•—V
Pozor članice podružnice št 14SŽZ
Na svetu imamo dve vrsti diktatorstva: politično in ekonomsko in da imamo tudi dvojno vrsto svobode: politično in ekonomsko. O tej politični in ekonomski svobodi v Zedinjenih državah je imel precej pomemben govor kon-gresman Charles Binderup iz države Nebraske, katerega prinašamo na tem mestu:
"Recimo, da bi jaz in še en moj prijatelj kongresman korakala po rezidenčnern delu povprečnega ameriškega mesta in bi si izbrala hišo povprečnega ameriškega državljana, vdrla s silo v hišo in odnesla grocerijo, obleko, razne1 vrednosti in seveda tudi denar. Nikakor ne bi smela pričakovati, da bi to storila nekaznovano, kajti V kratkem bi bila poklicana policija, -ki bi prišla z orožjem, prijeta bi bila kot roparja in v nekaj minutah bi se znašla v ječi.
"Toda kaj če Ipi — da najino delo toliko bolje izvršiva — organizirala mogočno gango, katere namen bi bil vdirati v^privatne hiše v mestu in bi poleg tega, da bi ropala družine za vso njih vrednost, pognala tudi družine na cesto, v sneg, v nevihto? Najbrž policija v takem slučaju ne bi bila močna dovolj, da se nam zoperstavi, in governer bi bil prisiljen mobilizirati narodno gardo, ki bi morala poloviti vse gangeže in jih spraviti na varno pod ključ.
"Toda pomislimo zopet, če bi organizirali celo armado, ki bi se skrila pod krinko te ali one "bratske organizacije." Namesto, da bi nas nazvali za roparje, kot bi zaslužili, bi nas imeli celo za dobrotnike. Tako bi nam bilo mogoče napasti celo državo in to se je že zgodilo v več kot v enem slučaju.
"Tedaj bi morala gotovo nastopiti zvezna armada, da naredi red in polovi gangeže. In ker poznamo uspešnost naše armade, tedaj ni nobenega dvoma, da bi bili krivcem kmalu na sledi in bi jih temeljito uničili. Kajti, hvala Bogu, v naši deželi še vedno prevladuje postava, ki pride gange-žern, roparjem, tatovorn*in morilcem za vrat in jih spravi, kamor spadajo.	!
"Toda kaj se pa naj zgodi v drugem slučaju, ako bi, recimo, prišla skupaj družba velebankirjev, ki bi odločila koliko sme denarja biti v prometu v Zedinjenih državah? Recimo, da bi se zedinili na svoto $10,000,000,000. Toliko denarja bi smelo krožiti med ljudmi in nič več. Seveda s tako odločitvijo velebankirjev dobimo nemudoma depresijo v naši deželi, in depresija, kakor vam je znano, ukrade delavcem in uslužbencem njih delo in zaslužek, tako da jim je nemogoče kupovati jestvine, premog in druge življenske potrebščine, pač pa bi morali načeti svoje prihranke, da, svoje domove začnejo zgubivati. Ali ni resnica, da smo dosedaj gledali na take dogodke kot bi bili postavni in se jim nihče umrl ni?
Kaj pravite!
Torej končno jo je pa le dobil albanski kralj, ženo namreč. Saj jo je pa tudi dolgo iskal in metal oči bo taki, ki bo nekaj prinesla k hiši. No, koliko mu je ta prinesla, ne vemo. Vemo pa to, da je albanski gazda velik stiskač, kar se je pokazalo sedaj, ko je ukazal, da se sme vršiti olicet samo tri dni. So bili pa že naši očetje bolj moški ob takih prilikah, ko so obhajali ohcet tri dni na nevestinem domu, tri dni pa na ženinovem- Da, dandanes je vse k nič prišlo.
»H	*	«1
Kakšna škoda, da naši vroči zagovorniki španskih komunistov ne znajo španščine. Če bi jo znali, bi Don Kišota lahko brali v originalu.
* * *
»
Kakor vse kaže, se ohijski demokrat je ne bomo dpsti lasali pri primarnih volitvah za governer j a. Odločitev se bo prepustila Volivcem. Največ jih je, ki se boje zamere tukaj ali tam. Dosti jih je, ki se ne ogrevajo ne za tega ne m onega. Pričakuje se bolj pičle udeležbe pri primarnih volitvah in tako ima največ prilike do zmage "mašina."
Prišel je najlepši mesec, kar jih je v letu, to je naš preljubi maj. Spominjam se še dobro po dolgih letih, kako smo krasile naše hiše znotraj in pripravljale "šmarnice." Dekleta smo druga drugo spraševale: boš kaj naredila šmar-nic? O, seveda, tega se ne sme opustiti!
Zato pa, drage sestre, ker pa tukaj tega nimamo, je pa nekaj drugega, to je naš Zve-zin dan, ali Materinski dan, ki ga vsa Slovenska ženska zveza širom Amerike praznuje. Zato smo se pa namenile članice naše podružnice, da priredimo dne 3. maja Materinski dan in sicer po seji. Tega ne smemo opustiti in moramo dati tudi našim mlajšim priložnost, da se seznanijo s tem lepim običajem. Naša brhka dekleta od vežbalnega krožka so se zavzela, da nam prirede lepo in kratko igro v počast materam. Ker so pa časi tako kisli, da skoro slehernega nekoliko tišči k tlom, smo se pa namenile, da naredimo vseeno malo zabave po seji.
Torej najprej bo seja, ki se prične točno ob pol sedmih, po seji bo pa omenjena igra. Po igri bo pa prosta in vesela zabava, da se bomo tudi malo zavrtele. Igral bo Eddie Sesek. Ker ne bo nobene vstopnine, ste prav prijazno vabljene. Pridite vse. Več ko nas bo, lepša zabava bo. Nobeni se ni treba izgovarjati, da ima to ali ono. Pustimo za par ur vse pri miru, bomo pa drugi dan bolj hitele. Veste, če so se naša dekleta toliko zavzela, da nam napravijo igro,' da nas malo razvesele, tudi me ne smemo ostati doma. . Z našim posetom jim damo več poguma in veselja. Kako se bodo dobro počutile, če nas bo polna dvorana.
Torej še enkrat apeliram na vse sestre in matere, da ste v torek 3. maja članice pedruž. 14 vse navzoče v Društvenem domu na Recher Ave.
Frances Rupert, tajnica
Iskrena zahvala
Cleveland, O.—Dovolite mi, da se potom teh par vrstic najtoplejše zahvalim za pomoč, katero ste mi nudili ob priliki mojega koncerta v Little Theater v nedeljo 24. aprila.
Iskreno se zahvaljujem tudi vsem, ki so napisali dopise ob tej priliki; g. M. Mihaljeviču in g. dr. Mallyu za lepa naznanila na slovenskem in hrvatskem radiu programu potom WGAR postaje; pevskemu društvu Edinost, ki se je zavzelo in omogočilo, da se je program vršil; Jugoslav (Slovene) klubu od International Institute-a, ki je tako lepo pripomogel pri predprodaji vstopnic, kakor tudi številnim posameznikom, kateri so tudi žrtvovali svoj čas in trud za reklamiranje in pred-prodajo vstopnic.
Iskrena hvala tudi vsem oglaševalcem v programu.
še enkrat — prav lepa hvala vsem skupaj. Vam udana Jeanette Perdan-Juttner.
-o--
Star junak
Veterani civilne vojne v Cle-vekndu so izvolili 93 let starega Richarda Millerja, da bo vodil parado veteranov na Spominski dan 30. maja. In 96 let stari Edwin Johnson je bil enoglasno izvoljen za predsednika organizacije. So še možaki, ti veterani iz ;ivlne vojne.
Raj v Sovjetiji
V	' I ..
.Finski list "Karjalainen" je pred nekaj meseci objavil zanimiv razgovor, ki ga je imel urednik tega lista z nekim Fincem, ki je pred nedavnim pribe-žal nazaj iz sovjetske Rusije, kamor je bil šel leta 1932 s svojo ženo in otroki, ker se mu je zazdelo, da bo zanj kot komunista tam lepše življenje. Ta Finec se piše Anti Vink. Uredniku omenjenega lista je med drugim povedal o svojih doživljajih in o sovjetskem raju tole:
"V nadi, da bom dobro zaslužil, sem kot brezposelni delavec prestopil finsko mejo 5. avgusta leta 1932. Vzel sem s seboj ženo Ano in svoja dva otroka, triletno Hildo in dveletnega Silvestra. Tedaj nisem niti malo slutil, tudi nisem mogel slutiti, v kakšno bedo vodim svojo družino. Takoj v začetku smo se morali na žalost prepričati, da smo prišli v deželo, kjer vlada suženjstvo in siromaštvo. Ujeli so nas in odpeljali do Petrovskoje in Leningrada. Nazadnje smo bili primorani na prisilno delo na delavskem področju električne postaje Sivervi.
Morali smo stanovati v hladnih, vlažnih in raztrganih delavskih barakah. Bilo nas je 32 v enem stanovanju. Hrana je bila neznosna, pokvarjeno kislo zelje, kisle kumarice in točno pa tudi nad vse pičlo odmerjen košček kruha. Kave in masla sploh nismo videli. Sem pa tja smo včasih dobili kak zavojček tobaka. Smrt je strahotno opravljala svoj krvniški posel med delavci, posebno pa še med otroki. Jeseni leta 1932 je umrlo 300 otrok, med katerimi je bila tudi moja triletna Hilda. Zboleli so povečini na želodcu. Kako tudi ne bi, ko smo pa jedli neprestano samo kislo zelje in kumarice. V tem kraju je delalo tedaj 4,000 Fincev, vseh delavcev, ki so pripadali po večini ruski narodnosti, pa nas je bilo 16,000. Povsod je vladala velika beda. Dobival sem po sedem rubljev mezde, če pomislite, da je pri "svobodnem prometu" stal kilogram surovega masla 30 rubljev, lahko veste, kaj smo jedli. Moj drugi otrok, ubogi Silvesterček, je umrl 1. julija 1933, moja žena pa še istega leta 6. avgusta. Pokopali so ju brez cerkvenega obreda.
Da bi si nabavili primerne obleke vsaj za silo, si nismo mogli niti misliti. Tudi jaz sem bil že tako rahlega zdravja, da sem vsak čas pričakoval, da me bo doletela ista usoda, kakor ženo in otroka. Kadar smo bili Finci sami med seboj, smo vedno govorili o tem, kako bi pobegnili 'nazaj domov na Finsko. Ti poskusi bega so se tudi v resnici stalno ponavljali. Mnogo so jih pri tem polovili in jih kratko-malo obsodil na smrt, ali pa — v najsrečnejšem primeru — poslali v Sibirijo. To se je zgodilo sto in sto mojim tovarišem v dveh letih mojega bivanja v Si-verviju. Med delavci je vladalo povsod največje ogorčenje nad nečloveškim postopanjem, vladala pa je tudi strašna potrtost, kakršno občuti oni, ki je obsojen n,a smrt 50Q oseb, ki so prišle preko finske meje, je zaprosilo konzula za dovoljenje, da se vrne j d nazaj domov, pa je bila vsaka, še tako ponižna prošnja zaman.
Dobro se je godilo samo komunističnim strankinim voditeljem in njihovim miljenčkom. Pa se jim tudi še sedaj najbrž nič slabše ne godi. Imajo vsega dovolj, obleke, dobre hrane, prvovrstna stanovanja, svoje delavnice in kavarne, v katere je delavcem prepovedano zahajati. V Rusiji sploh ni nikake demokracije, pač pa samp samovlada poedincev, med katerimi se naj-
bolj odlikujejo oni, ki dosledno niso dostopni za to, kar v neznosnih razmerah zahtevajo, oziroma prosijo'delavci.
Vsak, kdor je kdaj okusil dobrote sedanje Sovjetije, ne more drugega reči, kakor da je tam pravi pekel. Tam moreš pričakovati le dvoje: glad in smrt. Ničesar drugega ni v sedanji Rusiji dovolj, razen lakote.
Tam imajo tudi dosti radio-aparatov. Toda nihče ne sme poslušati sporeda inozemskih ra-dio-postaj. Kdor se v tem oziru spozabi, ga čaka v najboljšem primeru pregnanstvo.
S cerkva so odstranili križe. Veliko cerkev v Petrovskem so enostavno spremenili v kavarno in igralnico. V skupnem stanovanju je vsakomur prepovedano, da bi molil, ali pa vsaj napravil križ. Boljševiki še prav posebno pazijo ravno na to. Duhovnikov ni več. Na smrtni postelji zastonj iščejo nesrečni ljudje duhovnikove tolažbe.
Sedaj imam vsega tega pekla doVolj.
"Sit sem te idealne države" kakor pišejo o njej prijatelji komunističnih nebes. Strašna je resnica, kadar jo kdo ponaredi. Tako je tudi čisto napačno, da bi si sedanjo Rusijo predstavljali takšno, kakor nam jo slikajo sovjetski "evangelisti." "Svobodo, bratstvo in enakost" so pretvorili v Rusiji, naši sosedni deželi, v "suženjstvo, mržnjo do vsega in tiranijo poedinih mogotcev." Ko sem bil premeščen za delavca Sovhoza v Rataj, ki leži nedaleč od Kontopohja, mi je govoril nek notranji glas: 'Vink, sedaj je prilika, da bežiš nazaj na Finsko." Izrabil sem ugodni trenutek in se skril v bližnji gozd, od koder sem se namenil bežati v domovino, ki sem jo zapustil zaradi svoje nepremišljenosti in nerazsodnosti.
Ta moja trn jeva pot nazaj v domovino je bila pot pravih pustolovščin. S seboj sem vzel okoli dva kilograma kruha, to je bilo vse. V jasnih letnih nočeh jem se plazil kot divja zver sko-ii gozdove ure in ure dolgo, se vzpenjal včasih ob prepadih, plesal na drevesa, da bi se razgledni naokrog, če je vse varno in že bi morda le zagledal kje v bližini kakšno vas ali pa vsaj kak rozdni požar, kakršni so se tam večkrat dogajali. Moja pot na finsko je trajala sedem dni. Moral sem prehoditi v tem času okoli 200 kilometrov. Nekoč me je prebudil velik medved. Prestrašila sva.se oba: medved je pobegnil, čim sem dvignil glavo. 3ogve, kaj si je mislil. Ves te-len me ni bilo med ljudi. Tri dni ne je tresla huda mrzlica. Ne-cega dne sem od jutra do večera hodil in taval v krogu, tako da sem bil zvečer ravno tam, kakor zjutraj. Prekoračil sem neko večjo £eko. Neke noči sem bil prisiljen iti skozi dve vasi. Ves sem trepetal, kdaj me bo kdo ustavil in me naznanil, če bi se to zgodilo, bi se mi gotovo ne godilo dobro; no, pa saj danes najbrž ne bi bil več med živimi. Vsa moja hrana so bile tedaj, ko sem se potikal po prostranih neznanih gozdovih, jagode, ki sem jih po poti nabiral. Kruh, ki sem ga vzel s seboj, mi je tudi kma-u pošel.
Dne 22. julija sem srečno prijel na finsko mejo. Ko sem stopil na tla svoje domovine, sem vzhičen vzkliknil, več srečen in zadovoljen: 'Slava tebi, moja domovina!' Solze so mi zalile oči in kapale na sveto domačo zemljo, ki sem jo nekoč zapustil s tolikšnim upanjem, da mi bo v tujini življenje lepše. Sedaj pa seir} bil srečen, ko se mi je posrečilo pobegniti iz Rusije, ki je bila zame pekel. Bil sem vedno ves sestradan, izgubil sem tam svojo drago ženo in nedolžna otročička. Preživel sem dni, ki jih ne bom nikdar več pozabil, dokler bom živ.
Ko sem prišel nazaj domov, je bila moja prva pot v bolnišnico. Dodobra sem se pozdravil in
s..........................
Euclid Rifle and Hunting Club " ■ «—»—•—•—■—■—•—•—•—>—«—>- » « ■—•—•—•—•—•—•—.—■—k
Travnik je že zelen ... ali pa če ni, naši jagri bodo, v sredo 4. maja ausrikali z vso erzaerezer-vo na utrdbe za Močilnikarjevo farmo. Prezimovališče so zadnji torek prepustili drugim in zdaj kopljejo šance na strelišču na robu Močilnikarjevih bukev in jelš.
Manager Charlie Lampe, ki ima v svoji oblasti municijo in streljivo, bo danes večer zapeljal topove in bojne tanke v nove pozicije. Jutri se pa odpelje v Washington, da napravi z vlado kupčijo za stare aeroplane. Te mislimo namreč letos uporabljati v naših manevrih. V aeroplanih se bodo vozili in iz njih pobijali sovražnika tisti strelci, ki so bolj trdi v vratu in ne morejo gledati v višave. Jako pametna ideja. Bolj spretni bodo lahko lovili leteče lončene golobe v jerbas ali vsaj pehar, da se prihrani na streljivu, ker so slabi časi.
Naš tajnik Ferdo Jazbec je dobil ukaz, da za sredo pripravi menažo, ki bo šla fantom v slast. Ferdo je obljubil, da bo spekel krasnega, z mlekom pi-tanega prašička, ki je še včeraj pel prvi tenor na farmi. Za močo pa ne fali velik sod onga. kateremu bo delal druščino take vrste tovariš, ki ti da štimo in fajn misli. Če bomo mogli iz svoje srede dobiti koga, ki bo iahko stal na nogah, da se ga brez skrbi lahko spusti k ognju, nam bo spekel tudi krompir lanskega pridelka, ki da skorjo kot pohanje.
Manevri se vrše v sredo ob vsakem vremenu. Se reče, saj
sem se nato napotil v Suaervi. Vsakemu delavcu, ki si bo želel poiskati svojo srečo v sovjetski Rusiji, bom vedno svetoval, naj ostane raje doma na Finskem. Tu je vsaj delavec, četudi je nezaposlen, človek, kakor so drugi ljudje. Celo beraču je tu bolje, kot najboljšemu delavcu v' sovjetski Rusiji. Tam dobivajo delavci hrano, ki ni dobra niti za prašiče. Ves čas svojega bivanja v Rusiji nisem niti enkrat jedel kave, masla nisem videl nikoli.
Nikdar več me ne bodo videli v Rusiji, kjer neizprosno nadaljujeta boj največje siromaštvo in umazana strankarska hudobija. Na tem svojem potovanju v Sovjetijo se mi je komunizem zastudil do temeljev. Pa ne samo meni! Isto čutijo še nešteti drugi, ki so bili v istem peklu, odkoder je mogoča rešitev samo z begom ali pa odrešenje prinese smrt.
IZ DOMOVINE
—V Dolenji vasi pri Vidmu ob Savi je umrl Pavel Arnšek ml. v starosti 43 let. Pokojni se je izredno zanimal za vprašanja kmečkega gospodarstva. V tem bi mogel biti zgled vsem našim fantom in gospodarjem. Zaradi pljučne bolezni, ki si jo je nakopal v svetovni vojski, je mnogo trpel.
—Jugoslovanska šolska ladja plove v Ameriko, šolska ladja vojne mornarice "Jadran" pripravlja že za to pomlad navti-čno potovanje iz šibenika mimo Malte, Gibraltarja in Madeire do Bermut, od tam pa v Newyork in od tam v ameriško vojno pristanišče Boston ter morda tudi Filadelfijc. Potovanje ladje "Jadran" bo trajalo pet mesecev Slovenski in hrvaški izseljenci v Ameriki pripravljajo tej ladji presrčen sprejem v ameriških pristaniščih. "Jadran" bo večji del potovanja opravil z jadri in le v nujnih primerih ga bodo gnali stroji.
—V Kranju je umrl v 80. letu starosti gospod Anton Šinkovec, posestnik, trgovec in vrvar.
bi najraje videli, da bi bil dež, da se ne bi bilo treba motiti s streljanjem. Skoro gotovi pa smo, da snega ne bo. Torej pridite, naj padajo gnojne vile % neba, ali pa če bo sijalo sonce. Pritecite kmalu po kosilu, ker dan je še kratek in kresnic še ni, da bi nam svetile. Kdor pa noče sam sebi dobro, naj pa doma ostane in naj se potem devet mesecev češe, da je zamudil ajnrikanje o pravem času.
Torej to pisanje naj velja za splošno mobilizirengo za sredo, pa če dobite cegelc od tajnika ali pa ne.
V sredo bomo tudi poskusili naše nove puške, če bo vreme kazalo. Bomo vsaj videli, če nesejo naravnost in brez ovinkov.
Fantje, v sredo popoldne se zganite in jo udarite na Močilnikarjevo farmo, kjer je kriza zafencana. Vas prijazno vabi in pričakuje
gazda Jim. j
Če verjamete al" pa ne
Roka se mi trese, ko moram sporočiti vsem prijateljem, ki jih menda nimam veliko, da se je naveličal tega pasjega življenja naš
REX II.
in je oni dan brez oporoke in brez posebnih sitnosti skočil v večna lovišča, kjer mu ne bo potreba ne lajati ne sline cediti po kosteh, kjer bo lahko brez vsake skrbi letal za zajci in fazani in ga ne bo nihče grdo gledal, če bo prišel pozno domov.
Bolehal ni nič in bi sodil, da mu je počilo srce, če ni kaj nc-pravdanskega požrl, kar ni bilo njemu namenjeno.
Da je nekaj napek ž njim je pokazal zadnjo nedeljo opoldne, ko je lepi porciji kurje župce in drugih takih dobrot obrnil zadnjo premo svojega telesa in se vlegel pod jablano. Od nedelje do torka se je bil zapisal v antialkoholno ligo in je žlampal samo vodo, kar je najbrže pripeljalo k hitremu koncu njegovega življenja. Torej, pazite se vode, ki ni niti za v čevlje dobra.
Ran j ki Rex II. je bil doma iz Chardona, O., kjer sem ga snel lansko jesen pri prijatelju Pan-churju. Slabo se je obnesel, da se je naše gostoljubne hiše tako hitro naveličal. George, drugič mi daj tako stvar za malo dlje, bi prosil.
Ravno smo se dobro drug drugemu privadili, pa se mrha stegne. Pa ko mu ni bilo sile in ne vem, če je imel še kak drug pes v Amei^ki tako lepo življenje in ga je.
Kolikor je meni znano, ne zapušča nobenih sorodnikov. Bil je član do svoje nagle smrti Udruženja pasjih lastnosti i" je nosil številko 31,276.
Njegovo truplo smo izročili mestni oblasti v Euclidu, ki j° poslala lep truk ponj. K sreči so ga odpeljali ob takem času, ko sta bila še v šoli naš Ralph in bebika. Ko sta prišla domov in smo jima počasi razodeli pre' tresljivo vest, sta tulila, da bi bil šel takoj po drugega psa, c° bi bil vedel kam ponj. Tako sem jima pa obljubil, da ne bom0 dolgo brez njega.
No, naj bo tam kjer je, ker ne gre drugače. Edini spomin ima od njega samo naša bebika. ki ima obvezano koleno. Vozila se je namreč oni dan z b1" cikljem in je zapeljala po bli -njici čez Rexa, da so; se pobira trije: bebika, Rex in bicikel.1-Pet minut zatem so pa z0Pe drveli po cesti: bebika, bicikeu in Rex. Zdaj se pa bebika zastonj ozira nazaj, če ^loP" za njo njen veliki prijateU " varuh. A njega pa odnikode
ni ... .
"In če ljudje ne bi oddali svoje lastnine, svojih hiš in zemljišč, tedaj bi ista policija, ista narodna garda, ista zvezna armada, glasom iste ameriške ustave, bila prisiljena pometati moške, ženske in otroke iz njih domov na cesto, kot to delajo navadni roparji, požigalci in gangeži. Toda kljub temu še vedno poje zvonec svobode po vsej Ameriki. Mi slišimo sleherni dan peti glorijo tej svobodi,na vseh radijskih postajah, v časopisju in na političnih shodih. Neprestano se poudarja v javnosti, kako ustava ščiti blagostanje ameriškega naroda.
"Jaz imenujem to grozovito šalo!
"Kako je vendar mogoče v Zedinjenih državah, da po stošestdesetih letih politične svobode je še vedno dovoljeno mali skupini velebankirjev obdržati strašno moč in silo, s katero lahko skoro preko noči ustvarjajo depresijo, in ki imajo poleg tega na razpolago celo policijo, narodno gardo in zvezno armado, da jim pomaga^ obdržati depresijo nad svobodnim ameriškim narodom!?"
(Konec prihodnjič.)
—........................j
PO DEŽELI ŠKIPETARJEV
Pa unlkM UTlrmlkw Jt. lin
'Vidiš! Nocoj preprečimo njihove nakane, jutri pa jih imamo spet na vratu! In kdo ve, ali nam jutri uspe —!"
"Ce bomo pazili kakor doslej, nam nič ne morejo."
"Ali nas res naj dan za dnem nadlegujejo — ? In nam nastavljajo mreže, iz katerih se moramo s trudom in zvijačo izmotavati — ? Kaj pa imamo od svojega potovanja —? Praviš, da potuješ za pouk in zabavo. Bi le rad vedel, ali je posebno zabavno, če živiš dan na dan v smrtni nevarnosti —! In poučno bi naj bilo tako potovanje —? Cesa pa si se že naučil —? Saj ne utegneš pro-učavati krajev in ljudi, če moraš neprestano misliti 'na obrambo lastnega življenja —
Ne, hvala lepa za tako potovanje! Saj smo podobni mravljam, ki lezejo po stezi, kjer jih lahko vsak trenutek pohodi človeška noga!
Kakor sem dejal, postrelili bomo te šakale v človeški podobi pa bo mir!"
"Sam prav dobro vem, kak je naš položaj. Ako te zločince primemo in postavimo pred kadija, se nam bodo s kadi-jem vred v pest smejali. Djal jih bo v ječo in ko odjezdimo, jih bo pa spet izpustil. Sami smo si izkusili, da so celo politični uradniki zavezniki Zu-tovih ljudi. In če jih kaznujemo, se pa pregrešimo zoper zapovedi krščanstva in zoper zakone človečanstva.
Ne enega ne drugega ne smemo storiti. Dovolj smo močni, previdni in prebrisani, iz-nebili se jih bomo, ne da bi bilo treba moriti."
"Saj se ne pregrešimo zoper nikake postave, če pobijemo sovražnika, ki nas napada—!"
"V našem slučaju že. Posebej še jaz, ki sem kristjan. Ako se lahko nasprotnika iz-nebim brez prelivanja krvi, bi se pregrešil, če bi ga ubil.
Sicer pa se da z zvijačo mnogo več doseči ko s silo."
"S kako zvijačo pa se jih misliš iznebiti?"
"Pustil bom, da bodo zlezli na ploščad vrh stolpa, pa poskrbel, da ne bodo mogli na-
&Halef je zamišljen pomolčal.
"Hm _! Misel bi ne bila
slaba —! Pa kaj nam pomaga lepa misel, če ni izvedlji-
va —!" '
"Zakaj bi ne bila!" "Kako boš naredil, da ne bodo mogli s stolpa V" "Lestvo jim vzamem." "Pa pridejo po stopnicah!" "Izdali bi se. In izdati se ne smejo.
Sicer pa jim lahko pot po 'stopnicah zadelamo. Zabili bomo loputo." •
Obrnil sem se k Jankotu. "Ali nam boš oskrbel žfeb-lje in kladivo pa močno železno spono? Orodja ne bodo vzeli s seboj, z rokami pa ne bodo odtrgali lopute, če jo za-bijemo."
Koj je bil pri volji. "Lepo! Če jim vzamemo še lestvo, pa lahko stojijo do zore na zračni ploščadi in dež jim bo njihovo vnemo zelo izdatno ohladil."
Halef si je zadovoljno mel
roke.
"Gospod, tvoj načrt je prav izvrsten! Veš, tvoja prizanesli ivost in mehkosrčnost mi sega včasi že na živce! Topot pa sem zadovoljen s teboj! Sijajno, da bodo ti lopovi vso noč stali gori na odprti ploščadi —! Sesti nimajo kam, Ploščad pa je na vse strani odprta in od vseh strani bo tako lepo deževalo po njih —! In veter jib bo prepihal do mozga in kosti —-!
In še nekaj! Robovi lopute so neprodirno obloženi z gu-
mijem, vhod na galerijo je tudi zazidan, deževnica se ne bo imela kam odtekati, — upam, prav trdno upam, da bodo ob zori že do gležnjev ali pa še više stali v vodi! Krasno!"
"N.e bodo!" je pripomnil Janko. "V zidu, ki obdaje ploščad, je luknja, skozi njo se bo odtekala deževnica."
"Luknja —? Hm —! Je ne moremo zamašiti?"
"Prav lahko! Prediva je dovolj pri hiši."
"Izvrstno! Zamašili bomo tisto luknjo!
Sijajno! Stali bodo v mrzli deževnici in se nalezli protina, revmatizma, trganja in vseh deset tisoč vrst prehlada! Saj se je pritoževal Habulam, da ga tare protin —! Ne bo se mu več hliniti, res ga bo imel!
Do kolen, ne, do pasu bi naj stali v vodi! Do pazduhe —! Pošteno bi se naj okopali in ohladili in —."
Planil je na noge ter stopal po sobi s sklonjeno glavo in globoko zamišljen. Podjetno si je vihal redke brčice, v obrazu mu je krčevito delovalo.
Gledal sem ga. Kdo ve, kaka misel se mu je porajala, porednemu, malemu hadžiju!
In sunkoma je obstal pred J.ankotom, mu tehtno položil roko na ramo in dejal:
"Janko, dobri, zvesti prijatelj, poslušaj! Rad te imam, pa še stokrat rajši bi te imel, če bi mi oskrbel tisto, kar tako nujno sedajle potrebujem!" "Kaj pa potrebuješ?" "Nekaj, česar pri vas pač imate. Brizgalne menda ni dobiti pri vas, kaj ?"
"Misliš veliko brizgalno za ogenj?"
"Kakršnokoli." "Velike nimamo, pač pa majhno vrtno brizgalno na dve kolesi."
Halef ga je udaril po ramenu :
"Človek — mož — prijatelj — brat —! Sijajen dečko si! Ne bil bi verjel, da posedujete tako orodje!"
"Habulam je kupil brizgalno lani v Skopi ju, ker so mu sosedje zažigali kope. V vrtu stoji."
"Koliko drži?" "Nekaj več ko velika kopalna kad."
"Jako dobro! Zelo dobro!" Zamislil se je pa pravil: "Ampak kaj nam pomaga tista lepa brizgalna na dve kolesi, če pa nimamo glavne reči, ki bi jo za svoje namene najbolj rabil —!" "Kaj pa?"
"Cev mislim, prav dolgo cev. Take cevi pač nimate?"
Ves navdušen in razburjen je bil mali hadži. Tako nujno, s toliko vnemo, je govoril, kot da gre za usodo vsega sveta. Janko pa je odgovoril: "Tudi cev imamo. Cemu bi nam bila brizgalna, če bi cevi ne imeli —? Kako pa bi brizgali vodo na ogenj?"
"Neverjetno —! Tudi cev imate —? O, potem je vse dobro!"
"Kako dolga pa mora biti?" "Vsaj do strehe stolpa mora segati."
"Tako dolga pa je, menda še daljša."
Halef je kar planil v njega. "Človek, daj da te objamem! Pridi na moje zlato srce, ti veselje mojega življenja, ti sreča mojih dni, ti radost mojega zemljskega bivanja —!
Brizgalno torej imate in cev tudi —! Tako dolgo cev, da sega do vrha stolpa —! Kdo bi si bil mislil, da bomo take reči našli v majhnem Kliseli-
ju -!"
(Dalje prihodnjič)
1938 MAY	1938	
	S	Sal
QpijM O II O |.'1flll11l|19l	6! irfi	LS ITZI
o ILMlll \14\ IflMl	JU>! Iff	14-i m
22:23! 24 25 !26	27	281
»•ne1		"1
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
MAJ
6.—Godba društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi koncert v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave.
6.—Društvo	sv. Jožefa priredi godbeni koncert v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave.
7.—Kuhinjski	klub S. N. Doma v Maple Heights priredi plesno veselico.
7.—častna	straža SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
8.—Ilirija	Junior High pevski zbor priredi koncert v po-čast materam v.Slovenskem domu na Holmes Ave.
8.—KSKJ Ohio Boosters ke-gljaška liga, plesna veselica v S. N. Domu.
8.—Mladinski pevski zbor "črički" priredi spomladanski koncert in materinsko proslavo v S. N. Domu na 80. cesti.
8.—Podružnica št. 41 SžZ obhaja osmo obletnico in materinsko proslavo v S. D. Domu na Waterloo Rd.
8.—Mladinski pevski zbor Škrjančki priredi Materinsko proslavo v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
14.—Podružnica št. 47 SŽZ priredi Materinsko proslavo v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
14.-15.—Jugoslovanski kulturni vrt, prireditev v avditoriju in spoflnji dvorani S. N. Doma.
21.—Društvo Marije Magdalene št. 162 KSKJ priredi plesno veselico v Knausovi dvorani.
21.—White	Motor Union Local 32, ples v avditoriju S. N. Doma. . '
22.—Pevsko	društvo Lira priredi spevoigro v šolski dvorani sv. Vida.
22.—Pevski zbor društva Zvon priredi pomladanski kon-
cert v S. N. Domu na 80. cesti.
22.—Klub "Prijatelji narave," piknik na Stuškovi farmi.
28.	— Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ obhaja 25-letnico obstanka v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave.
28., 29., 30.—Prireditev novega Slovenskega doma v Euclidu v domovih prostorih.
28., 29., 30. — Praznovanje 11-letnice obstanka skupnih društev fare sv. Vida, na prostorih stare cerkve na Norwood Rd. in Glass Ave.
29.—Slovesno	praznovanje desetletnice Slovenske delavske dvorane na Prince Ave.
29.—Mladinski zbor "Kra-Ijički," koncert ob 3. uri popoldne, zvečer ples, v S. N. Domu v Maple Heights.
29.—Društvo sv. Ane št. 150 KSKJ praznuje 25-letnico društva v S. N. Domu na 80. cesti.
JUNIJ
5.—Desetletnica podružnice št. 21 SŽZ v Jugoslovanskem narodnem domu v West Parku.
5.—Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ, piknik na Pintarjevi farmi.
5.—Bliss Coal Co. ima piknik na Stuškovih prostorih v Wick-liffe, O.
12.—Piknik Slovenske mladinske šole SND na Močilnikar-jevi farmi.
12.—Društvo sv. Križa št. 214 KSKJ priredi piknik pri Zornu na Bradley Rd.
12.-—Slovenska godba Bled priredi izlet na Stuškovo farmo v Wickliffe, O.
19.—Društvo Združeni bratje št. 26 SSPZ priredi piknik na Stuškovi farmi v Wickliffu.
19.—Društvo Na Jutrovem št. 477 SNPJ, piknik pri Joseph Zornu na Bradley Rd.
19.—Veik piknik Združenih mladinskih pevskih zborov na
prostorih Društvenega doma v Euclidu.
26.—Podružnica št. 49 SŽZ ima piknik na Stuškovi farmi v Wickliffu.
26.—Slovenski dom, Holmes Ave., priredi piknik na Močilni-karjevi farmi.
JULIJ
3.—Društvo Danica št. 34 SDZ ima piknik na Joe Zorn prostorih na Bradley Rd.
3.—Piknik Mladinskega pevskega zbora Slavčki na Stuškovi farmi v Wickliffe, O.
10.—Zadružni piknik na Mo-čilnikarjevi farmi, ali piknik Slovenske zadružne zveze.
10. — Piknik mladinskega pevskega zbora Kanarčki na Zornovi farmi.
10.—Pevski zbor Sloga priredi izlet na Stuškove farme v Wickliffu.
17.—Zbor Slovan ima piknik na Močilnikarjevi farmi.
17.—Društvo Vrtec št. 11 SSPZ ima piknik na Stuškovi j farmi v Wickliffu.
24.—Klub slovenskih groce-ristov in mesarjev ima piknik na Pintarjevi farmi.
24. — Društvo Brooklynski Slovenci št. 48 SDZ priredi piknik na Zornovih prostorih na Bradley Rd.
24.—Društvo Washington št. 32 ZSZ ima piknik na Stuškovi .farmi v Wickliffe, O.
31.—Piknik skupnik društev fare sv. Vida na Pintarjevi farmi.
31.—Piknik skupnih društev fare sv. Lovrenca na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
31.—Društvo Slovenski dom št. 6 SDZ, piknik na Stuškovi farmi.
AVGUST
7.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ, piknik na Stuško-! vi farmi.
7.—Piknik župnije Marije Vnebovzete na Močilnikarjevi farmi.
14.—Društvo Valentin Vodnik št. 35 SDZ priredi piknik na Joe Zornovi farmi na Bradley Rd, v Brooklynu.
14.—Društvo Napredek št. 132 JSKJ ima piknik na Stuškovi farmi.
Glavni voditelji organizacije CIO so Menili, da se vrši letos jeseni konvencija, ki bo dala organizaciji stalno ustavo. Na sliki vidite glavne direktorje CIO, od leve proti desni, John Brophy, Charles P. Howard, John L. L-nvis in Sidney Hillman.
SEPTEMBER
10.—Društvo	Clairwoods št. 40 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
11.—Samostojna	Zarja, 10-letnica, opera v avditoriju S. N. Doma.
12.—Pričetek	konvencije S. D. Zveze v avditoriju S. N. Doma.
18.—Veliki	koncert Združenih mladinskih pevskih zborov v S. N. Domu na St. Clair Ave.
21.—Društvo	Martha Washington št. 38 SDZ, ples v avditoriju S. N. Doma.
25.—Podružnica št. 32 SŽZ ima veliko plesno veselico v šolski dvorani sv. Kristine na Blisl Rd., Euclid.
OKTOBER
1.—Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
15.—Društvo Valentin Vodnik št. 35 SDZ priredi vinsko trgatev in ples v Jugoslovanskem narodnem domu na W. 130th St.
15.—častna straža SDZ ima plesno veselico v avditoriju S. N. Doma.
23.—Mladinski pevski zbor Slavčki, koncert v avditoriju S. N. Doma.
22.—23d	Ward Democratic Club, ples v avditoriju S. N. Doma.
29.—Društvo	Carniola Tent 1288 TM, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
30.—Jesenski	koncert pevskega društva Zvon v S. N. Domu na 80. cesti.
30.—2.5-letnica	Slovenske zadružne zveze v Slovenskem domu na Holmes Ave.; program popoldne in zvečer.
NOVEMBER
5.—Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
12.—Društvo	Slovenec št. 1 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
13.—Samostojni	pevski zbor Zarja, opera in ples v avditoriju S. N. Doma.
19.—Carniola	Hive št. 493 TM, plesna veselica v avditoriju S .N. Doma.
20.—Podružnica	št. 25 SŽZ priredi ples in igro ob priliki desetletnice obstanka. Prireditev se vrši v S. N. Domu na St. Clair Ave.
DECEMBER
17.-—Društvo Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
31.—Društvo	Zvon priredi zabavni večer v S. N. Domu na 80. cesti.
IZ PRIMORJA
ubil mladenič Mavricij Ber-toncelj iz Cerknega. Šel je po neki zelo ozki in nevarni poti nad prepadom, ki meri kakih 50 m v globino. Najbrž je neprevidno stopil in strmoglavil v globočino, kjer je seveda našel smrt.
DNEVNE VESTI
Tirolci gledajo v Nemčijo, da se rešijo Lahov
Rim, 29. aprila. Italijanska vlada z veliko nevoljo in jezo zre na poročila v ameriških listih, datirana na Dunaju in v Inomostu in ki pravijo, da oni Nemci na južnem Tirolskem, ki so prišli pod laško vlado, komaj čakajo trenotka, ko se bodo pridružili Nemčiji in zapustili Italijo. Laška vlada hiti zatrjevati, da so tirolski Nemci popolnoma zadovoljni s stališčem, kot prevladuje sedaj in da ne želijo priključiti se Nemčiji kot se je priključila Avstrija. Laška vlada nadalje zatrjuje, da med Tirolskimi Nemci sploh ni nobenega gibanja za "Anschluss."
Hitler bo dobro zavarovan, ko pride v Italijo
Rim, 30. aprila. V maju mesecu pride nemški diktator Hitler na obisk k Mussoliniju v Rim. Laške oblasti sodelujejo s celo armado nemške policije, da zavarujejo življenje Hitlerja v Italiji. Sttoine oseb je bilo že aretiranih, o katerih se sodi, da imajo sovražno mnenje napram Hitlerju. Policija zlasti pazi na žide. Aretacije se dnevno množijo. Hitler se pripelje v Italijo v oklopnem vlaku, v katerem so strojne puške. Varovala ga bo cela armada vojaštva in policije. Nič ni kaj prijetno biti diktator in se tresti za življenje. -o--
Tudi Slovaki zahtevajo svojo neodvisnost
Pittsburgh, Pa., 1. maja. Slovaška Liga v iZedinjenih državah je sklenila odposlati 17. maja v Prago izredno delegacijo, katere poslanstvo bo zahtevati popolno neodvisnost za 2,000,-000 Slovakov, ki danes živijo v čehoslovaški republiki, čehoslo-vaška republika nima samo sovražnikov v osebi Hitlerja in na-cijev, pač pa tudi v osebah lastnih bratov, Slovakov in Poljakov.
.V« Mki vidite skupino' šolskih busov, ki ■vozuo v okraju Johnston, N. C. otroke k šolskemu: pouku. Ker ni drugihi prometnih zvez, imajo šolske oblasti v tem okraju 147 busov samo za šolske1 otroke.
—Svež grob. Na Oslavju pri Gorici je po kratki bolezni nepričakovano izdihnil mladenič Oton Miklus, star 24 let. Bil je zaveden slovenski fant in dober pevec. Še pred par tedni je pel pri pogrebu svojega uglednega sovaščana L Klanjščeka, danes pa že njega pokriva hladna zemlja.
—Italijanska razstava. Pred dnevi so v Belgradu slovesno otvorili izredno bogato razstavo italijanske portretne umetnosti. Naše državne oblasti so zbrale za to razstavo naj odličnejše tovrstne umetnine raznih dob, ki vzbujajo v jugoslovanski prestolnici upraviče-no. občudovanje. Razstavo je otvoril ob navzočnosti propagandnega ministra Alfierija jugoslovanski kr. namestnik princ Pavle.
—Iz porotne dvorane. V četrtek, 31. marca se je zaključila dvodnevna obravnava proti Štefanu Berdonu iz Močil nad Ročinjem, duhovnija Marijino Celje,, ki je bil obtožen uboja 70 letnega Antona Hu-marja iz ročinjske fare. Porotni dvor je Berdona obsodil zaradi uboja v silobranu na 6 let in osem mesecev težke ječo.
—V prepad je padel in se
Hitler bo razpustil k^to* liška društva v Avstriji
Dunaj, 1. maja. Iz virov nemške tajne policije se poroča, da je diktator Hitler odredil, da se morajo razpustiti vsa katoliška društva v Avstriji, razven onih, ki služijo izključno verskim namenom. Hitler trdi, da ao ostala katoliška društva aktivna v politiki in tega nacijska Nemčija ne more trpeti. Avstrijska katoliška društva štejejo približno 650,000 članov. Baje so se katoliški škofje v Avstriji podali tej zahtevi Hitlerja.
---O-T--
2,000 Kitajcev ubitih po
zrakcplovnih bombah
Hankov, 1. maja. Kakih 40 japonskih vojnih letal je včeraj napadlo kitajsko glavno mesto Hankov in metalo bombe. Poroča se, da je bilo pri tem do 2,000 Kitajcev ubitih, in tisoče nadalj-nih oseb ranjenih. Japonci so zagnali nad 400 ton bomb v mesto. Fredmet bombardiranja je bil kitajski.arzenal in oklica. Po cestah v oklici arzenala so ljudje ležali mrtvi na kupih. V neki banki je bilo ubitih 50 oseb. Japonska letala so pbegnila, ko se je pojavilo v zraku 100 kitajskih zrakoplovov.
MALI OGLASI ♦
.................................1.............................................................."B*
Naprodaj
jo dobro ohranjen Plymouth avtomobil, model 1930. Kdor ga Želi g,a dobi za $100.00. Oglasite se pri Jos. Pograjc, 6519 Bonna Ave.
nosti. V duhu je gledal vislice, giljotino in prepad, ki zija pred njim.
"Rešiti si moram življenje," je mislil, "toda kako?"
Polotil se ga je oni smrtni strah, ki jemlje morilcem vsako pametno misel.
Ko pogleda okoli sebe se mu zdi, da trije ali štirje ljudje gledajo za njim, kar je njegov strah še povečalo.
Začel je hitreje hoditi, brez cilja, samo da bi pobegnil samemu sebi.
Toda kmalu se je ustavil, ko je dognal, da njegova naglica povzroča splošno pozornost.
Bil je tako razburjen, da ni mogel narediti pravega načrta.
(Dalje prihodnjič.)
Mislil sem, da dobim od vas pol milijona frankov. Če se mi posreči, da pobegnem be-ričem, morate imeti ostalo svo-to pripravljeno za mene. Pomnite: štiristo in dvajset tisoč frankov. Ali obljubite, da mi izročite ta denar ob prvi zahtevi? Bom že dobil sredstvo, da pridem do vas. In za to ceno se vam nikdar ni treba bati, d^ bi me še kdaj videli."
V odgovor odpre grof železno blagajno, ki je bila vzidana v kotu sobe. Grof potegne ven šop bankovcev in jih vrže Noelu pod noge.
Srd se pojavi v očeh odvetnika, ko stopi par korakov proti grofu.
"Ha, ne tirajte me predaleč," grozi. "Ljudje, ki nimajo ničesar zgubiti, so nevarni. Lahko se oprostim in —."
Noel se sklone in začne pobirati bankovce.
"Ali zastavite besedo," pravi, "da dobim še ostalo svo-to?"
"Da."
podaja pod njim in da sleherni pogleduje za njim.
In čudno, v istem času se je čutil precej olajšanega.
Torej je sedaj konec vsega! Uničen je, toda nič ne bo strahu in trepetanja, ne več prepirov. Lahko je odložil krinko in svobodno dihal.
Toda ko so se umaknile strasti se ga" je prijela velika utrujenost. Zdelo se mu je, da so mu odpovedali vsi telesa. Vročica, ki ga je zadnjih osem dni držala kvišku, je sedaj odpovedala. Čutil je' imperativno potrebo po počitku.
Noel je čutil, da bi ga sedaj lahko prijeli, ne da bi se mogel ustavljati, doČim je še trenutek prej bil prepričan, da ga živega nikdar ne dobijo v pest. Za trenutek je že resno mislil, da gre in se izroči oblastem, da zadobi vsaj mir. Toda proti taki misli se je začel takoj boriti. Zopet se je začel zavedati, da se nahaja v nevar-
stva za beg, kajti niti dvajset frankov nimam v mojem imenu. Moj zadnji bankovec je bil zažgan na dan — saj me razumete. In v hiši moje matere ni dovolj denarja, da bi bila pošteno pokopana. Dajte mi denar!"
"Nikdar!"
"Torej se izročim sodniji, pa boste videli posledice, ki pridejo nad vas."
Grof, divji od jeze, skoči k miznici, da pograbi revolver. Noel mu prepreči.
"Ha, nič se ne tepite," reče hladno. "Saj vidite, da sem močnejši!"
Gospod de Commarin postane omotičen.
Ko je Noel govoril o obravnavi in sramoti ter o škandalu, je začel grof premišljati.
Za trenutek se je obotavljal med ljubeznijo do svojega imena in med gorečo željo, da zadene lopova kazen. Stari gospod se ni mogel odločiti.
Končno se je videlo, da je njegov sklep storjen.
"Narediva konec temu," reče s tresočim, toda skrajno zaničevalnim glasoqi. "Narediva konec temu sramotnemu prizoru. Koliko hočeš?"
"Vse, kar imate trenutno v hiši. Odločite se hitro!"
Preteklo soboto je grof dvignil v banki svoto, katero je nameraval potrošiti, da opremi stanovanje za onega, o katerem je mislil, da je njegov zakonski sin.
"80,000 frankov imam doma," reče grof.
"To je zelo malo," pravi odvetnik, "toda vzel bom vseeno.
Zamenjana sinova
FRANCOSKI ROMAN
Pridobivajte
člane za S. D. Zvezo
"Torej grem. Nič se ne bojte. Jaz se bom zvesto držal najine pogodbe: živega me ne dobijo. Zdravstvujte, oče moj! Vi ste pravi zločinec, toda kazen vas ne bo zadela. Ah, nebesa ne poznajo pravice! Bodite prokleti!"
Ko so uro pozneje prišli služabniki grofa so dobili starega gospoda lažečega na tleh. Skoro ni imel kakih znakov življenja več.
Noel je zapustil hiše in obotavljajoče hodil po Universite cesti.
Zdelo se mu je, da se tlak
vi vprašanje, toda stari detektiv nadaljuje:
"To še ni vse. Nedolžni Albert je še vedno v ječi."
"Niti eno uro več ne bo tam," odvrne sodnik; "trenutek predno ste vi prišli, sem odredil, da ga izpustijo. Toda glede tega druzega —."
Niti Pere Tabaret niti Da-buron nista opazila, da je med tem zginil iz sobe grof de Commarin.
Ko je bilo omenjeno ime No-ela je šel pritajeno k vratom in odhitel po galeriji.
Devetnajsto poglavje
Noel je obljubil, da bo poskusil vse, tudi nemogoče, da povzroči, da Alberta izpustijo iz zaporov.
In res se je posvetoval z več odvetniki, toda povsod so mu odklonili pomoč.
Ob štiri popoldne se je oglasil v hiši grofa de Commarina, da obvesti grofa, da ni imel nobenega uspeha.
"Grof je odšel," mu je povedal neki sluga, "toda če želite počakati —."
"Čakal bom."
"Torej," nadaljuje sluga, "prosim, da mi sledite. Grof mi je dal povelje, da vas peljem v njegovo študijsko sobo."
To zaupanje je pokazalo Ne-.olu kakšno oblast je dobil. Bil je doma. Zanaprej bo mojster te veličastne hiše — dedič ! Oko se mu zazre v zgodovinsko kn j igo grofov de Commarin. Sleherno ime je bilo tu. De Commarini so mešali svojo kri z najbolj odličnimi zgodovinskimi osebami, dva de Commarina sta se poročila celo s kraljevimi hčerami. Go-rak ponos se pojavi v srcu Noela, kri mu je hitreje tekla. Ponosno dvigne glavo in momlja:
"Vikomt de Commarin!"
Vrata se odpro. Ko se Noel obrne zagleda starega grofa.
Ko sta Mr. in Mrs. Henry Ford obhajala zlato poroko,
so jima prijatelji izročili ogromen album, v katerem je bilo 700,000 pisem in brzpjavov od Fordovih uslužbencev in prijateljev, ki so zakoncema čestitali k jubileju.
Noel se spoštljivo prikloni. Toda kot okamenel je, ko je zagleda! na obrazu očeta izraz sovraštva, srda in zaničevanja.
Mrzlica ga strese. Spoznal je, da je zgubljen.
. "Lopov!" zagrmi grof.
In kot bi ga bilo strah lastne nasilnosti vrže grof palico v kot.
Sina ni hotel udariti; nevreden se mu je zdel udarcev.
Ko je vstopil je nastal trenutek mrtvaškega molka, ki se je obema zdel, da traja stoletja.
Noel se je opogumil in je prvi spregovoril.
"Gospod!" je začel.
"Molči!" zakriči grof hripa-vo, "molči! Mogoče — naj mi Bog odpusti — si moj sin! Gorje, o tem sedaj ne morem dvomiti. Lopov, dobro si vedel, da si sin gospe Gerdy. Nesramni lump! Ti nisi zakrivil samo umora, pač pa povzročil, da nedolžni trpi za to! Ubijalec matere, kajti ubil si tudi svojo mater!"
Odvetnik je skušal jecljati nekak protest.
"Ubil si jo," nadaljuje grof še z večjo energijo, "in če ne s strupom, pa s tvojimi zločini. Vse razumem sedaj. Danes zjutraj ni bila delirična. Toda dobro si vedel, kaj bo rekla. Prisluškoval si, in če bi se drznil vstopiti v trenutku, ko bi te ena njena beseda uničila, bi bil sedaj mrtev. Tebi je bila namenjena njena zadnja beseda: 'morilec!'"
SEDMAK
MOVING 6506 ST. CLAIR AVE. 15022 SARANAC ROAD HEnderson 1920
Po zavzetju Leride po nacionalistov je tisočd vojakov rdeče armade zbežalo čez Pirenejsko, pogorje v Francijo.
AUGUST HOLLANDER
6419 St. Clair Ave.
v Slovenskem Narodnem Domu
PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske parnike;
POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah;
OPRAVLJA notarske posle.
Francija je gostoljubno sprejela španske ubežnike, ki so pribežali čez mejo pred zmagovito Francovo armado. Usmiljenke strežejo lačni deci.
Kollander ima v zalogi tudi Jugoslovanske znamke.
LOUIS OBLAK
TRGOVINA 8 POHIŠTVOM Pohištvo ln vse potrebščine za dom. 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978
Lojalisti v Španiji so poklicali pod orožje 100,000 mladeničev v Barceloni, da branijo rdečo armado pred nacionalisti. Tukaj jih vidite, ko korakajo po ulici, nekateri še prav mladi.
Harry Richman se je oni dan poročil v Miami, Fla-Pri poroki je imel 17 tovarišev.
f
VLOGE v tej posojilnici
1 zavarovane d0
$5000 po Federal Savings & Loan [rGM»i) Insurance Corpn-
vtev ,0
;?// ration,, Washing-
Sprejemamo osebne ln društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co.
6235 St. Clair Ave. HEnd. 6670
"Puščajte mi kri," ponavlja. "Ali želite, da umrem?"
Zdravnik končno uboga. Kmalu potem pride .Tabaret zopet na ulico precej pomirjen.
Uro pozneje, oborožen s potrebnimi listinami in v spremstvu policista, se napoti proti oddelku za zgubljene predmete na železnici. Hotel je vpeljati preiskavo.
Njegova preiskava je imela toliko uspeha kot ga je pričakoval.
Povedali so mu, da so dobili na pustni torek večer v oddelku drugega razreda na vlaku št. 45 zimsko suknjo in dežnik.
Pokazali so mu dotične predmete. Bili so last Noela.
V enem izmed žepov suknje je dobil par biserno-sivih rokavic, raztrgane in umazane, kot tudi povratni vozni listek v Chatou, ki ni bil rabljen.
Pere Tabaret je dobro vedel kaj to pomeni.
Ko mu je Clergeot najprvo nekaj namignil, je začel dvomiti nad Noelom, toda odte-daj je dobil tisoče novih dokazov. V hiši Juliete je bil še bolj prepričan, in sedaj, ko se resnica ni mogla več tajiti, je bil Tabaret silno pobit.
"Naprej," vzklikne končno. "Aretirati ga moramo."
Tabaret oddirja proti justi-Čni palači, kjer je mislil dobiti preiskovalnega sodnika.
In res, kljub pozni uri Daburon še ni zapustil svojega urada.
Pere Tabaret je vstopil kot orkan in ni opazil, da se nahaja v sobi neki tujec.
"Gospod," kriči ves divji od jeze. "Dobili smo pravega morilca. On je, moj adoptirani sin, moj dedič, Noel!"
"Noel?" ponavlja Daburon in vstane. In z nekoliko tišjim glasom prista: "Meni se je zdelo tako."
"Zaporno povelje je nemudoma potrebno," nadaljuje detektiv. "Ako zgubimo eno samo mfriuto, se nam izvije iz rok. Znano mu bo, da je prišlo vse na dan, ako ima njegova priležnica čas ga obvestiti. Hitite, gospod, hitite!" .
Daburon odpre usta, da sta-
Polagoma se je Noel umikal proti koncu sobe. Tam stoji naslonjen na stol, toda pokončne glave, z zmršenimi lasmi. Krčevit strah se ga je prijel. Njegov obraz je kazal teror, strahoto, katero je najtežje videti — strahoto, ker je bil zločinec izdan.
"Vse vem," nadaljuje grof, "in tudi drugi vedo. V tem trenutku je že izdano proti tebi zaporno povelje."
Odvetnik ves divji zakriči. Njegove ustnice, ki so prej visele od strahu, se močno zganejo. Premagan v trenutku, ko je praznoval triumf, se je moral boriti s strahom. Končno je začel kljubujoče gledati na grofa.
Grof se skoro ni zmenil, da bi pogledal sina. Zdajci stopi k pisalni mizi in odpre predal.
"Moja dolžnost," reče, "bi bila, da te izročim krvniku, ki že čaka na tebe. Toda spominjam se, da imam nesrečo biti tvoj oče. Vsedi se; napiši in podpiši izpoved tvojega zločina. V predalu dobiš revolver. Naj ti Bog odpusti!"
Stari gospod koraka proti vratom, ko ga Noel ustavi. V istem trenutku potegne svoj lastni revolver iz žepa in reče:
"Vaše strelno orožje je brez potrebe, gospod. Jaz sem se že sam dovolj preskrbel za vsak slučaj. Živega me nikdar ne dobijo v pest. Toda—"
"Toda?" vpraša grof surovo.
"Povedati vam moram, gospod," nadaljuje odvetnik z mrzlim glasom, "da nisem nič kaj pri volji ubiti se — vsaj zaenkrat ne."
"Ah," vzklikne de Commarin, "torej si strahopetec!"
"Ne, gospod, nikak strahopetec, toda jaz se ne podam, dokler se ne prepričam, da so vsa pota do rešitve zaprta — dokler nisem prepričan, da ni rešitve za mene."
Grof se približa miznici, toda Noel s silo zapre predal.
"Poslušajte me, gospod," reče odvetnik, "nikar ne tratite zastonj teh trenutkov, ki so mi na razpolago. Da, izvršil sem zločin, res je, in ta zločin ne želim opravičevati. Toda kdo je naredil podlago za ta zločin ako ne vi sami? In sedaj bodite tako dobri ter mi podajte revolver. Hvala! Odkloniti moram. Saj vem, da niste tako darežljivi napram meni samemu. Vi bi se samo radi izognili škandalu, ki bo nastal radi sodnijske obravnave, in sramoti, ki bo padla na vašo glavo."
Grof je hotel odgovoriti.
"Izpustite me," ga prekine Noel zapovedovalno. "Samega sebe ne bom ubijal. če je le mogoče, si rešim življenje. Dajte mi sredstva, da pobegnem in obljubim vam, da prej umrem, kot da se pustim ujeti. Rekel sem, dajte mi sred-