NAROD.
r tarek, ietrtok imoloU iihaja, in relji t Mariboru brei pollljauja u dom ia leto » g\. — k, :» pol lota ..♦„ — ,. ia cctrt Iti* . '.' ,. 20 .,
|'o pošti :
Za TM leto 10 |t, - k. ta pol leta . 5 „ — , ia ćetrt leta I „  60 ,„
VredniitTO in oprarnUtro • na stolnem trgu(Dom-plati) hi«. «t. »O-
V Mariboru IT. Junija 1869.
Pisma slovenski mladini.
i.
Jaz menim, da če je sploh ktera doba prikladna bila, k naši mladini govoriti, da mimo sedanje dobe ne more biti prikladnejše. Državljansko, cerkovno, družbinsko, z eno besedo narodno življenje, vreje denašnji dan in kipi do vrha, nepoznane do sedaj strasti se prikazujo v vsej svoji silovitosti ; nov svet mišljenja in čuvstvovanja se rodi. Da je tudi naša mladina pri tem vretji ožarela, temu se samo ostareli in otrpneli duhovi mogo čuditi, ki svet pogledujo skoz pobarvane očki (očale), in ki žile človeštva tipljo z rokovicami. Kdor ima bister pogled, kdor ima pogum človeškemu življenju na dno pogledati, kdor se srčno upa v vrtinec tega dviganja in kretanja podati, ta vidi, da tako priti mora, da se svet sukati mora. In to jo veliko tolažilo v burnih, silnih dobah človeškega preobrazovanja. Kajti ono se kaže kakor plod svobodnega razvitja, ktero še le iz človeka dela človeka in ktero ga rešuje spon ostarele sužnosti, ktero je svet krstil z imenom zgodovine. Kdor se hoče v tem vrtincu rešiti, temu se je treba tudi naprej in pred-se, ne samo nazaj ozirati, da ga valovi služno na zažaleni kraj prineso. Kdor se pa teh valov boji, ta naj na varnem bregu ostane in pa molči; za-nj to preobrazovanje stvari ni vstvarjeno.
Žalibog! da pri tem rjovenji časa ni samo srčnosti, temuč šo mnogo več treba. Srčnost ima tudi predrznež, ki se sam v očito pogubo pahne. Ako se hoče za bodočnost kaj koristnega iz te borbo pridobiti, treba je, da je zraven srčnosti še več sredstev borilcem na pomoč. In na ta sredstva — to je ravno namen mojih pisem—hočem tu pozornost mladih naših čita-teljev obrniti.
Prva podlaga in pogodba vsega človeškega delovanja je zdravo telo, fizična rnoč. Telo je nosilo duše, t. j. tega v človeku, kar delovanju in gibanju telesa in njegovih udov daje providnost in cilj. Obilnost fizično moči daje posamnemu človeku tako kakor tudi celim državam in narodom prevlado nad drugimi, česar nas povestnica človeštva dovolj uči. Nasprotno pa telesna slabost in hiranje telesnih moči posameznikom tako kakor celini narodom in državam rodi pokornost, podlego in tudi pogin. Tako n. pr. orueh-kuženi in telesno oslabljeni Rimljani niso mogli silovitih napadov telesno krepkejših, če ravno dušno menj obraženih germanskih in slovanskih narodov prestati, in rimsko cesarstvo so je brže porušilo, nego osnovalo. Na mesto mehkužnih in tako rekoč izžetih rimskih prebivalcev stopile so čete krepkih Lombardov, Frankov in Slovanov. Tako so tudi na mesto oslabljenih Grkov prišli v preteklih stoletjih krepkejši Turki, in namesto Turkov, ki vedno bolj na telesih hirajo, stopajo čilejši slovanski prebivalci, kakor nas novejša geografična preiskavanja turških pokrajin uče, kjer turško omeh-kuženo pleme od vasice do vasice umira in se inoplemenikom umika. Isto se trdi o magjarskem plemenu, da so zavoljo nenravnosti pomenjšuje in tujim,
K. Havllček Borovaky-
(Dalje.)
Odlična, pesniška, čarobna, raolnjevna pomisel: skupni jezik vseh Slovanov, zato jako podpirana v začetku minovšega desetletja cd Slovencev, tudi Hrvatov in Čehov, vendar pokazala se je neporabna največ zato , ker že posamna pokolenja javljajo lepo razcvetša slovstva, kterim ne kanijo slobe dati. Omeniti je, ka se razna slovanska plemena ravnokar razvijajo, in omikujo na podlogi svojih narečij, in ne bi se mogla lehko vzpeti brez kvara na nov, težko razumljiv jezik. Vrh tega bi se s tem težavnim delom mnogo dragega časa potratilo, sovraštva bi nastajala, VBpeh pa najbržo medel dosegel. Kogar presilno mika skupni jezik, uči se ruski gladko govoriti, da bode lehko in brez ovir razgrebal zaklad blagih misli v slovanskih shodih, četiri slovanska narečja se priznavajo kot samostalna in spisovna : rusko, češko, poljsko in jugoslovansko; vse okolnosti glasujo za to, k a je mnogo leže med temi narečji napraviti prijateljsko zvozo, nego li uničivši tri ustanoviti eden gospodujoči in skupni jezik. — Oziroma na slovstveno vzajemnost trdno stoji resnitov, ka se pri veliki podobnosti in sorodnosti slovanskih jezikov vsak omikan Slovan najdalje v enem letu moro ostalih toliko naučiti, da je dobro razume in knjige v njih spisano lehko prebira, a tem je toliko dognano v sedanjih okoliščinah, kakor hi vsi Slovani uživali skupni slovstveni jezik. Mnogoličnost raznih slovanskih narečij tudi ima svojo posebno vrednost, ker vsako kažo lastne krasno-sti, ki so ne bi dale vphati v edini jezik. Ako so tedaj vidi na eni strani nezmerna težkoča, vsaj nemogočnost odbivši vsa posebna narečja eno učiniti gospodujoče, na drugi strani pa očivestna lehkost brez rečene enakoličnost doseči skoro m namen, kdo še bi razmišljaval, kteri pot je koristnejši in porabnejši? )vek menje omikan brez toga niti no potrebuje za se tolik-obširnega bIi tva, njemu zadovoli slovstvo njegovega lastnega narečja, omi-kancu pa sc naznačeni stezi odprta vsa slovanska slovstva. Isto velja o ustnih razgi , urih, postavimo v zborih, shodih, skupščinah slovanskih : vsak
Toonj II.
namreč slovanskim in vlaškim naselnikom umika, kar Majrjaro to providevše priganja, da nemagjarske stanovnike ogerske dežele kolikor mogo pomagja-rjajo ter po tem poti izgubo svojega plemena z zdravo krvjo slovansko popravljajo.
Te zgodovinske prikazni, tako kakor tudi provdarek, da le v močnem telesu mogočen in krepek duh, močna in trdna volja in pa stanovitost ia strpljivost značaja prebiva, naj nas priganja, da tudi mi Slovenci , ako ravno ne spadamo med mehkužne narode — da premehkužni ne postanemo, zato je že dobro poskrbljeno! — za povekšanje telesnih svojih moči bolj marljivo in pazljivo skrbeti začnemo. Tudi mi se primimo vseh onih sredstev, ktera pomnožujo gibčnost, urnost in tako tudi krepost teles, ter nam dajo čilost in zdravje. K taki kreposti telesa pa vodi več potov, in o teh naj govori po splošnih teh opombah moje drugo pismo.
Dopisi.
Iz Ljubljane. 12. junija. [Izv. dop.J Uradni list „Laib. Ztg." je 14. dan t. m. prinesel oticijelen spis, v kterem je rečeno , „da se na Kranjskem išče pokoj samo v i z p o 1 n j e v a n j i d r ž a v n i h zakonov, ter daje tudi ljubljanski mestni odbor v promemoriji končno izrekel to misel, ktero jo na Dunaji krepko podpiral, kakor pripoveduje „Presse" 11. dan t. m. v št. IGO., Konrad pl. Eybesfeld pred ministrom notranjih oprav in pred samim cesarjem, kjer jo bila po polnem odobrena in da sta enak svet sprožila tudi kranjski deželni odbor in trgovinska zbornica."
O promemoriji mestnega odbora je „S)ov. Narod" že obširno govoril, torej o njej tukaj molčim, kakor tudi o čudeži, da kranjska deželna vlada še le iz „Presse" zveda kaj na Dunaji dela nje prvi uradnik Konrad pl. Evbosfuld; zato iz tega spisa konstatiramo samo to, da se jo tedaj gotovo resno pretehtavalo kranjsko izredno stanje. In čo seje pretehtuvalo, kdo je tega kriv V Nemškutarji, kteri vedno vžigajo prepir, a kader se prepir vname do plamena, svoje nasprotnike vlačijo na zatožno klop , a sami se na tihem smejejo v neskrbnosti od državnih zakonov, n ne samo smeiejo, nego tudi po novinah in javnih zborih gnusobo novega suma neprestano brizgajo na svoje nasprotnike, kakor smo čitali, da se je godilo v zadnjem občnem zboru ljubljanskih turnaijev. Tudi mi hočemo in resno zahtevamo, da se zakoni tenko izvršujejo; ali izvršujejo nemškutarjein enako, kakor nam; zahtevamo, da so no bode imela dvojna mera: nam skodela ostro kazni, nemškutarjem skodela brezkaznosti (straflosigkeit). Nikoli ne bodo naše novine molčale, kader zapazijo, da se po starem na dan privleče ta dvojna, do zdaj in še zdaj vedno obična mera. Pripoveduje se, da so tur-narji na Janjčem in v Velčem poleg druzega orožja imeli tudi na jermenih   privezano   debele   svinčene krogle s kterimi   so tako   mahali, da
Slovan govori v svojem narečji, a vsi zastopniki drugih Slovanov, štej oči se k omikanejšim moževom svojega pokolenja, bodo ga dobro razumeli. — Starajmo se najprvljo zato, da se naša mladezen *) nauči v gimnazijah in na vseučiliščih vseh slovanskih narečij, in če bi vlada utegnola temu na poti biti, uči se zasobno.
Ravno tako no bi modro bilo, ako bi se Slovanom hotel že zdaj vsiliti samo eden državni ustroj ali samo edina vlada.
Vseslovanstvo, slovansko vzajemnost in edinost slovanskih narodov mislimo si na naravni in porabni način tako, ka ni treba nikakše enoličnosti niti v verskem, niti v politiškeni , niti v slovstvenem oziru k slovanski edinosti in vzajemnosti, nego samic skupne podpore proti skupnim sovražnikom, kolikor okolnosti dopuščajo. Razumo se torej samo po sebi, ka nas Rusko ne bode podpiralo, pa tudi ondi no bodetno pomoči iskali, ako si hoćemo priboriti pravo ustavno svobodo in ustavna prava, zato pa nas podpira svojim obširnim slovstvom izlasti v strogo znanstvenih predmetih, kakor nas tudi podpira v narodnem oziru po svoji negrozenski velikosti. Po takem vsak slovanski narod daja drugemu to kar ima, in kar diugi more rabiti.
O politiškem združenji in o politiški vzajemnosti vseh Slovanov ne da se ničesar določiti brez globših osnov; vendar potrebno in dobro je prebroditi (preiskati, zato Prekmurecpravi jezikobrodec — Bpracbforscher) sedanji stan posamnih slovanskih plemen. — Po slovniških in slovaških znamkah razpoznavajo se ta-le slovanska narečja: Velikorusi, Rusini — Čehi, Slovaki, Lužičani — Poljaki — Slovenci, Hrvati, Srbi, Bolgurji.
Po novejših razmerah daja se četirim slovanskim plemenom zagotovljena državna in slovstvena samostalnost: ruskemu, češkemu, polisketnu in jugoslovanskemu. Rusini hočejo si ustanoviti peto samostalno slovstvo in narodnost, toda Poljaki je ovirajo, čeravno se rusinšeina bolje nagiblje k ruščini nego li k poljščini.   Lužičani so slab preostanek od ueinštva požrtih
*) Da mi ne bi vzpet kdo oponašal, ka pišem nenavadno obliko mladezen, dolžen sem se opravičiti in navesti izvirnico; rabijo jo prekmurske „Knige žoltarske". Slovenćene po Trpljan Šandori. V Kosegi ld48. Xa str. 9. se bere: od lepe mladezni; takisto na str. 118. od prave vtipazm, indi divjazen, bojazen živazen.
Pis.
je bilo hudo ranjenih, za dolgo časa na posteljo vrženih nekaj kmetov, o kterih tudi mi sami Se le zdaj počaBi zvedamo, kako se jim je godilo, ker jo o tem vse trdno molčalo; ali o kamenu, s kterim je zadet lajtnant Obrstar, zdravniki po Ljubljani od hiše do hiše raznašajo, koliko je tehtal. Ravnomerno izvršavanje državnih zakonov bi tedaj najprvo resuo zahtevalo, da se tudi turnarji denejo v preiskavanje; a vendar o tem do zdaj še ni bilo nič slišati. Ravnomerno izvršavanje državnih zakonov bi bilo zahtevalo, da se turnarjem prepove izhod na Janjče, ker je res svet govoril, da jih čaka beg in tek, če druzega ne, ali vendar se ni prepovedal, a po tem slavnem ravnoraernem izvršavanji se je vendar prepovedal v zadnjo nedeljo izhod „Sokolovcera", kterim so je povsod pripravljal slovesen sprejem. To izvršavanje državnih zakonov jo raznomerno, a no ravnomerno. Zadnjo Konradovo izustilo je torej zopet tako črvojedinasto, kakor je bil njegov razglas litijskim kmetom in ljubljanskim okoličanom. Vendar smo z druge strani Konradovemu spisu zopet hvaležni in to, ker nam z jasnimi besedami priča, da kar se je na Dunaji opravilo, opravila je sama deželua vlada, ne ljubljanska poslanca dr. Zuppan in dr. Pfefter, o kterih „Tagbl." zdaj sramežljivo molči.
Ko so turnarji na sv. Petra predmestji v gostilnici „bierkallo" v soboto (12. dan t. m.) imeli občni zbor, hodile so njim na brurabo žandarske in vojaške patroljo pred to gostilnico po ulicah, in tudi na polji, kterega se drži vrt, čujemo, da so bili konjiki na tihem pripravljeni. Turnarji so se med natakneuimi bajoneti po ulicah tako oholo sprehajali, da jih je zapodil neki častnik sam, rekoč ka zopet iščejo, česar so že toliko dobili, da žo ne smejo nikamor stopiti brez vojakov, kterim delajo tako preglavico. Ta častnik torej ne vidi posebne slave v tem, če so vojaki turna rske pestunje.
Prvosednik zboru je bil vitez pl. Fritsch, kajtiodstopil jedr. vitez pl. S t b c k e 1, ker je ali že sit vedno turnarske sramote, ali ker bode morebiti imel pri deželni sodbi obilo svojih misli izrekati o nemškatarskih ranah v Velčera dobljenih , da bi sn torej njegovi izreki ne mogli na sum devati, kakor da so pristrastni.
Vitez Fritsch je v svojem dolzem začetnem govoru o Janjčem in Velčem izustil: „smo li že na konci sovražnega vedenja ali ne, tega ne moremo povedati; a če nam se bode še pretilo , in če nas bodo še napadali, imamo vendar tudi še dovolj nad nami čujoče hrambo (sicherheitsmassregeln.)" — Tudi mi vemo, plemeniti g. vitez, da je imate, kajti med temi vašimi besedami so vam na hrambo hodile vojaške straže okoli vašega zborišča in žandarske patroljo, s kterimi se tedaj res morete tako viteski-plemenito bahati, če bi se mi tacemu zboru prvosedovati sramovali nič no de, kajti mi nismo pleminiti vitezi, kakor ste vi. — Rekel je pl. Fritsch dalje, da turnarako sočutje se vedno obrača samo na ono stran, kjer je svoboda, napredek in zakonitost. — To se pravi, kjer je svoboda nemšku-tarjem; Slovencem zator; kjer je napredek nemčevanju . smrt narodnosti, in kjer je r a z n o m o r n a zakonitost.
Za govorom viteza Fritsch zapisnikar (scbriftvvart) Rti t ing poroča o pretehtavanji turnarskih svetnikov, ali bi se tožile novine „Zukunft" in „Slovenski Narod" ali ne, ker niso ali nič natisnile poslanih turnarskih poprav („Narod"), ali natisnile s krepkim dostavkom („Zuk."), ino pripoveduje, da so se o tem posvetovali s prvimi pravoslovci, kteri so jim povedali vsi, da novino bi gotovo bilo kaznovane, četudi se ne ve, kako o tem mislijo porotniki. Posebno „Zukunft" Rtitingu zelo priseda, ker je žarko resnico turnarjem povedala tako na vsa usta, za tega dolj tein novinara očita, da njihov spis gladko priča narodne stranke razkačeni srd, ker
polabskih Slovanov. Ako jih ne zadavi ista osoda, pridružijo se najbrže Čehom. Slovaki šo tudi poskušajo na svojo roko postati samostalni narod, kar jim težko po sreči steče, ako se ne oklenejo svojih jako omikanih so-bratov Čehov, in ako skoro ne vstane voditelj rešnik. Madjarstvo jo preti zadignoti in pogoltnoti, da se z njimi podkrrai. Zedinjenje vseh Jugoslovanov še ni povse dovršeno, ovire dela nekaj dvojno verstvo, nekaj pa dvojna abeceda. Bolgarji se živo gibljejo in zanašati so smemo na ugodne politiške dogodke, kteri tudi pospešijo slovstveno edinost.
Slovani bivajo pod šesteroj vlado in sicer pod rusko, prusko, avstrijsko, črnogorsko, srbsko, turško ; nekoliko pod ameriško svobodno skupno-vlado, Rezijani pa pod laško. Na Pruskem so Slovani se vsema služeči in neznatni proti celoti; na Ruskem, Črnogorskem (Črna gora je povse svobodna slovanska skupnovlada), Srbskem so Slovanjo gospodujoči; v dveh državah pako, namreč v Avstriji in na Turškem so Slovani večina bivalstva, vendar se trudijo in silno borijo, da dosežejo politiška prava in narodno ravnopravnost
Oziroma na pokolenja sta dva slovanska naroda nerazdeljena vsak pod enoj vlado, in sicer Čehovi in Rusi, prvi v Avstrijskem, drugi ua Ruskem ; drugi dvo plemeni sto razdeljeni pod različne vlade, Poljaki pod tri, rusko, avstrijsko, prusko, Jugoslovani pod četiri, avstrijsko, črnogorsko, srbsko, turško.
Najimenitnejše za nas je pogledati na sedanje stanjo Slovanov v Avstriji, kteri štejo 18 milijonov, imajo torej črezpolovično večino vseh bi-valcev avstrijskih. Misliti bi se smelo, ka se vluda sčedni po 1848. letu ter se oklene najzvestejšega naroda, kteri je prestol rešil, kteri je rekel po ustih Palackega : ako no bi Avstrije bilo, Slovanje bi jo stvorih; toda druga poje, cesarjeviua je razugana na dvojo tako, da tekraj Litave gospodujo nad Slovani Nemci, onkraj pa Madjarji, zato se ne dajo popolne pravice Slovanom, ktere na debelo in mastno uživajo Nemci in Madjarji, niti tu niti ondi. Potem pa še so čudi neslovanski svet, ka so naši veljaki svetohodili v sveto Moskvo narodopisne razstavo si razgledavat, vsaj so nam prijazni bratovi iste krvi. Pojdite vi Madjarji, ako imate kde na svetu rojake; Nemci tako vrše in močno kažo svoje prijateljstvo in prijaznost sorodnikom izvuuaj države.
se ni uresničil tenko osnovani čertež (feiner ansehlag), po kterem naj bi se bilo pobilo vsaj kacih 24 kmetov in turnarjev. Rtiting poslednjič svetuje, naj se ne toži, ker se mu zdi turnarske časti nedostojno, taci m novinam odgovarjati.
Vraga se zdi nedostojno vara lažnjivcem po vseh časopisih, da niti pipca niste nesli na Janjče, pa se vam je vendar dokazalo, da ate „itn harmlosen maiausflug" imeli stilete, revolverje, svinčene krogle na jermenih in v palicah, — strah vam dela edino to, ka še ne veste, ali bodo porotniki zatoženim slovanskim novinam tudi tako milostivi ali ne, kakor so bili do zdaj c. kr. sodniki. — Po časnikih čitamo, da na češkem nemška boroviška občina misli tožiti vse novine, ktero so pisale, da jo ta občina 6. junija pripravljena zgrabila Čehe, kader so so vračali od zvi-činskega taborja; torej se nara je čuditi po vsej pravici, da ne samo vsak nemški časopis, nego celo tudi nekak semkaj „privandravši" Rtiting, če tudi časi s škarjami ureduje „Tagblatt" in pretepa svojo slovenske učence, v tur-narskem občnem zboru sme lagati, da so janjško in velško dogodbo po tenkem črteži osnovali narodnjaki, reete prvaki, ako prav je bilo že lansko preiskovanje ješkega hrupa tako laži razkadilo, kakor jutranjo meglo, ter niti letošnje, najostrejše preiskovanje ne more imeti drugačnega vepeha. Ali gg. dr. Bleivveis in dr. Košta svojo klevetnike tožita, kakor sta obetala, ali ne, tega ne vemo, ali čutimo, da nekaj so mora vendar zgoditi, da se takim lažnikom usta zamaše.
Potem turnar Bamberg, na videz podpisani „Tagblattov" vrednik, 6vetuje, da bi se napravila nova zastava, kar je zbor sprejel in takoj nabral podpisov za 200 gld., polovico stroškov , kajti vredna bode 400 gld.
Po Ljubljani se raznaša pogovor, da so v tem zboru nekteri svetovali, naj bi se turnarstvo razdružilo ter potem zedinilo s Sokolovci, kteri bi pač morali prenarediti pravila ter pustiti rdeče srajce. — O tem novine molče, torej ne moremo reči, ali je res ali ne; a če je res, vemo, da „Sokol* v svojo sredo ne bi mogel sprejeti nobenega posameznika, kdor je v želo-dovem klobuku pred velško gostilnico svinčene krogle vzdigoval na mirni slovenski narod, vojake in žandarme obrnil v brezorožne ljudi, da je kri tekla in nedolžen človek ubit, ter za zapor lovil gledajočo kmete, med kterimi smo čitali, da so bili tudi župani, če torej „Sokol" no more sprejati nobenega posameznika, celo društvo še raenj.
Iz Gradca 15. jun. [Izv. dop. | Odbor slov. Matice je javno opominjal spisatelje slov. Štajerja, da se požurijo spisovati izbrane si naloge. V prihodnjem zvezku bi imelo priti na vrsto rastlinstvo slov. Štajerja. Imel sem priliko govoriti o tej stvari z dr. G. Ipavcom. On dola neprestano na tem predmetu, ali če se pomisli, da jo to delo skoraj čisto novo na našem literarnem polji , da sc znajo dobiti imena za toliko pozameznih rastlin, ki ki se med nami nahajajo, in so v kolikošni dotiki s človekom v posameznih krajih, le po neutrudnem občenji s prostim narodom*), se lahko sprevidi zakasneuje tega dela. Daljo jo pa tudi znano, da se vsaka rastlina vsako leto ne pokaže, nekaj že ne po svoji naravi, nekaj zavoljo vremenskih vzrokov; če torej prostaku rastlinoznancu rastline pokazati ne moreš, ti tudi on njenega imena povedati no more. G. Erjavčevo delo se ve da jo napravilo začetek tej strani naše slovesnosti ; ali njegovo rastlinstvo ima čisto drugi obseg in služi drugemu namenu; ono našteva le posamezne najbolj vznačene in navadne k enemu oddelku, k eni vrsti, razredu spadajoče rastline, med tem ko ima to delo za predmet le rastlinstvo slov. Štajerja, to pa v veliko
*) Kukor prav gotovo vemo, ima nekdanji predsednik deželne sodnijo kranjske gip. pleni. ,loš, zdaj v pokoji v Gradcu, jako bogato zbirko slovenskih rastlinskih imen, za ktera se trudi že več desetletij. Vred.
Mislili smo, ka si avstrijska vlada iskrenim in blagotvornim ponašanjem proti Jugoslovanom priskrbi močno sočutjo med turškimi Slovani ter tako nadela pot k bodočemu pridruženju večega dela evropskih turških dežel k Avstriji, dična to nagrada za zaigrano Milansko in Beneško; nadejali se smo, ka Avstrijsko drže so svobodne slovanske politike postane glavni tekmec svojevoljne rusko vlade, pa ni mu mar, da zadovoli svoje slovanske narode, zato vse hira, Politiško združenje vseh Jugoslovanov v eno skupino v sedanjem položaji ovirajo nekaj državne razmere, menje slovstvene. Mi Slovenci moramo na vse kri pij e delati, da se bržo bolje zedinimo v eno zemljepisno in politiško skupino, ter ljudstvo primerno izobrazimo, brez dostojne ljudske omike bi vsi akisnoli. To dovršivši sinemo sc pripravljati na koristno združenje z južnimi bratovi; sicer pa vsaka politiška stopinja učinjena na Slovenskem mora se ozirati na jugoslovansko skupnost. Junaške Hrvato toliko tepejo mršave politiške razmere, da skoro ne utegnejo in ne morejo misliti na potrebno jugoslovansko zvezo; njihovo stanje jo sedaj jako bedno; res, ka imajo zagotovljeno rabo svojega jezika, toda je li ste čuli madjarsko ljubezen do hrvaških govornih glasov, ko jo hrvaški poslanec Kraljevič pregovoril nekoliko narodnih besed v peštanskem zboru ? tuljenje in kroljenje jo donelo v zbornici. Nauk. Bolgarje se budijo, zavedajo, in nko dovoli sreča junaška, skupno z drugimi Slovani in zatiranimi narodi pod turskim kopitom zdiku-jočimi, otresejo žuleči jarem, ter stopijo v ožjo zvezo s Srbovi iu sivimi sokolovi črnogorskimi. Priznati tudi moramo, ka smo Jugoslovani, kar so tiče izobraženja prostega ljudstva in slovstva, še daleč zadi za značajnimi ia marljivimi Čekovi: za to pa imamo več mladezue živosti, voč krepkosti,lepši zemljepisni položaj pri morji.
Na slovanskem jugu razcveta se troje slovstvo ; slovensko, hrvnško-srbsko in vstajajoče bolgarsko ; sveta glagolica životari samic v cerkvenib knjigah in v pogibelj je spreminoti, ako je največi Jugoslovan ne povzdigne vzpet na dostojno in odlično mesto. Mi Slovenci in Hrvati imamo isti pravopis češki, kakor Srbovi in Bolgarje ćirilski, zedini li se in uglati to dvoje razrečje v eno, postane rajske lepoto jezik. Dvoja pisava abecedna omikan-cev ne moti in ne ovira, prostakom pa dovoli slovstvo domačega razrečjfl. Mi Slovenci moramo hlepeti in bo nagibati v jugoslovansko središče, v Zagreb, Bolgarje pa v Beligrad, samo Beligrad ostani beli grad, in kodar oboji
širjem obsegu.   Erjavec ima v svojem rastlinstvu imena za rastline, kteraf Čakali krvi in neizmerno nesreče, ki bi izvirala morda iz trdovratnosti. ktero
so težko kje pri narodu v rabi, za ktere pa hrani naš prosti narod lepe iz raze. — Ce ima odbor slov. matice že kak drug rokopis za slov. Štajer v rokah naj ga pred „rastlinstvora" tisku izroči, da se zavoljo tega celo delo ne zakasne. Početkom jeseni bode prej ko ne tudi rastlinstvo že za tisek pripravljeno.
Odbor slov. matice je poslal rokopis slov. tesnopisja češkim hitro-j piscem v presojo. Leto bo proč, pa še ne vemo, kaj je z rokopisom. Presoja slov. brzopisa je Čehu neznajočemu slovenščine ravno tako nemogoča, kakor Slovencu neznajočemu češčine češkega hitropisa. Potreba slov. hitropisa je tako velika, da se ne more in ne sme več čas tratiti s takim bezvspešnim sem in taj pošiljanjem. Domači hitropisci so ga bodo privadili, da si je tudi morda še pomanjkljiv in kar je nerabljivega, si bodo sami kakor že bodi vzajemno popravili. Zdaj pa roma rokopis po svetu odrešenja iskat, kterega mu ne more nihče dati, če mi sami ne: na celem Slovenskem pa imamo le dva gospoda, ki vsak po svoji metodi slovenski hitropišeta,
II Dunaja, IG. junija. H. G. [Izv dop.] Velik hrum in hrup dela po Dunaji češka petarda. Prestrašeni dunajski filistri že vidijo krvavo revolucijo in v tej abotni veri jih potrjuje en napačno v dunajske liste prestavljen stavek iz večega češkega lista. Pametni ljudjo tu z glavo zmajujejo in pravijo : tako ne pojde v Avstriji, drugače bodo moralo biti , da ne bode opozicija tako strahovito rastla. Vlado podpirajoči časopisi, kakor obo „Pressi," se pene od popadljivosti in srda na čeho in Slovence. Kakor so kovali iz prigodkov na Kranjskem članke, ki so strašili po vsem svetu, tako so izvili iz češke petarde, zažgane pred policijskim poslopjem, rudečo šibo na političnem obnebji, ktere se boje, pa jej vendar hote navidezno z obup nim pogumom v oči gledati. Temu nasproti, tem vladnim kričačem nasproti, je neodvisni, še vendar kolikor je dunajskemu listu mogoče pošteni radi-kalec „Wanderer" pošteno besedo govoril, ktera zasluži, da jej v prestavi dovolite prostora v vaš list in jo vašim malim nemškutarskim listom v preudarek priporočite, kakor tudi tistim rojakom, ki hočejo „verfassungstreu biti in ostati. „Wanderer" pravi:
,Lc ne dvojne mere in vago, gospodje! Le nikar opoziciji na Fran-
„Presse" nasvetuje. Vladna sistema se mora prenarediti. Položaj postaja silno resen.
Politični razgled.
Konečno je dunajska vlada storila zarad ljubljanskih razmer na srednjih šolah pameten korak. Naročila je namreč deželnemu predsedniku, naj jej naznani vse one učitelje, ki so se udeleževali političnih agitacij in so s tem demoralizirali učečo se mladež. Gospoda Pir ker in H e i n r i c h morata po tem iz Ljubljane , ako ni miuisterska naredba — ironija, kakoršne svet šo ni doživel, igrača z narodi in državo, ktere tudi od sedanje vlado nočemo pričakovati.
Praška „Politika" piše v članku, kterega prihodnjič vsega priobčimo, o konečnih ciljih slovenske politike: „Nnjbolj dosledno bi pač bilo, da bi izrekli vsi slovenski poslanci, naj bodo že v tej ali oni deželi izvoljeni, ka v prihodnje niti ne vstopijo niti no volijo v državni zbor dunajski. To bi popravilo ono napako, ki se je napravila pred dvema letoma s tem, da so šli slov. poslanci v drž. zbor. Nobenega Slovenca v dunajskem državnem zboru — to bi najčvrsteiše popisalo, kakšna je prav za prav slovenska opozicija, in kakšna jo, ker bi tam tudi ne bilo česko-moravskih Slovanov, cislajtanska ustavnost sploh.
Skupui finančni minister Becko se bo bojda odmaknil iz svojega mesta, na ktero se vsedo ogerski finančni minister, ki je prišel pri svojih vojakih ob ves kredit. Finančni minister te bazo je kakor nalašč ustvarjen da svetu kaže, kako so naše finančno razmero — diskreditirane.
Skupni vojni minister avstrijsko-ogerski hoče prihodnjim delegacijam žugati, da odstopi , ako se ne potrdi njegova osnova, po kteri se ima častnikom plača zvišati. Da bi bil g. Hasner kedaj žugal z odstopom, ker se ljudskim učiUdjem noče plača zvišati, nismo še nikjer slišali : Da, da, kaj pa je tudi učitelj brez portopeja proti častniku, ki v si.i seka po narodskih buticah.
Dunajski časniki govore o sedanjem stanji, kakor se zago-
coskem grehov ne odvežite, ob enem pa kričajo na opozicijo v Čohiji : kri-|varja hudodelnik, ki sicer vidi, da more obsojen biti, a vendar še taji, samo žajl   trikrat križaj jol Kajti opozicija je povsod  opozicija, hoče povsod kaj da taji.   Menda smo pri začetku — konca. Dobili od sedanje sisteme nismo
druzega, nogo kar imajo vlade za dobro, mora povsod pripravljena biti. da se v njono vrste nečisti elementi vrinejo, ki dobro stvar kompromitirajo. . . Od logike (kakor jo imajo vladni časniški rokodelci) se mora vsak človek, kakoršne je že narave , z gnusom in nevoljo, ali pa s smehom odvrniti. Po vsem kar smo doživeli; po vsem, kakor so se naglo, razbojniško menjavale osode naših vlad in njih sistem ; po vsem, kakor so so obračale srečo, ki so dostikratenega jutri tisto osebe in stvari na stran porinilo , ki so se še pred ta večer svetile v odsevu nenadomestljivosti; po vsem, kakor so velikansko greševali naši vladni modrijanje. ki so denes to sramotili, kar so jutri žo do neba povzdigovali kot edino rešilno — obojo brez lastno sodbe, zmerom pa za plačilo in na uradno povelje; po vseh teh brezsramnih lažeh, sramotah in hinavskih zavijačah : vedno šo na negrcšljivost vladnih programov prisezati, vedno še s kamenjem lučati vse kar se pred modrostjo lastnih kruhodajaleov v prahu ne valja — to se pravi lasten grob kopati in opoziciji lestvo pristavljati, po kteri pride do zmage. Tako delajo vedno zvesti v Parizu.  Ali delajo na Dunaji drugače?"
Če že Nemci tako začenjajo misliti o naši ustavnosti, koliko bolj smemo mi stanje denašnje drugače soditi, kakor ga vladni plačanci, in upati, da bodo kmalu boljše, ker mora biti.  Viši krogi menda vendar ne bodo
nič, torej nimamo ž njo kaj zgubiti.
„Wiener Zeitung" oglaša pogodbo sklenenn med Avstrijo in Prusijo, ktera določujo mejo med tema državama. Državni zbor je bil pogodbi pritrdil.
„N. fr. Pr." skuša s znano sofistiko pokriti parlamentarno nedostoj-nost državnih poslancev, ki so 2 leti govorili in sklepali v ljudskih zadevah, kterih si pa nobeden no upa stopiti zdaj pred svoje vohlce in jim dati račun o svojem delovanji Čemu neki? Gospod|e so služili sebi in vladi kdo bi se potem še brigal za neumno ljudstvo in volilstvo? Je tudi na Slovenskem taka!
Iz Lvova 13. t. m. poroča telegraf: Demokratično društvo je sklicalo denes popoldne v tukajšnem jezuitskem vrtu ljudski zbor pod milim nebom- Sprejela se je sledeča resolucija: Izostati iz državnega zbora je za Galicijo politična potreba.   Zboru je predsedoval Borovski.
T i r o 1 j s k i časniki naznanjajo, da namerava vlada tiroljski deželni zbor razpustiti in avgusta meseca razpisati nove volitve , o kterih si vlada nadeja, da bodo podstavile in ojaćile „ustavo- in biričoljubno" stranko.
Pravosodni minister ogerski je vsled lastnoročnega pisma cesarjevega od mestno soduije peštanske  na ogled tirjal  preiskovalna pisma o
onamo dospejemo, gotova je slovstvena edinost jugoslovanska. Od Slovencev se nikar ne zahtevaj, da že zdaj popustimo od svojega narečja, mi moramo, kakor jo že povedano, najprvlje si narod omikati in dotje dotirati, da bode vsak na Slovenskem kruh troseči urednik in učitelj dobro znal slovenski, in potle še smemo misliti na dalnji napredek. Pri pisavi je paziti, da se v nji, bi rekel, nevedoma in nevidoma bližamo Hrvatom, rabe pobigahno besede in oblike jim znane; takisto naj postopajo Bolgarje; toda Hrvatje in Srbovi ne smejo prezreti svoje imenitne naloge. Ponosno naznanjam, ka mi Slovenci, ako bodemo napredovali v razvoji svojega jezika in slovstva, kakor se je zagnalo po pravi kolomiji, dotle doženemo , ka se za 20 let ne bode videl razloček med slovenščino in hrvaščino. Živo priporočamo vsakemu jugoslovanskemu pisatelju, da, predno zastavi pripisek, do jedra pre-mozga vso knjigo jugoslovansko, ter tako zveden in izurjen v slovstvu bode lehko obilno zajimal iz nepresušljive izvimice bogatih zakladov krasnih draginj jezikovih. Modrišče in vseučilišče jugoslovansko postani ognjišče in središče Slovanom od Triglava prek Balkana. Mimogrede bodi omenjeno, ka se skladam z onimi, kteri zahtevajo pravniško akademijo v Ljubljani, a no idem z onimi, kteri si želijo v beli Ljubljani vseučilišče, nego mislim, ka že zbog vzajemnosti ostani modroslovje in vračništvo skupno za vse Jugoslovane. __ (Dalje prih.)
Poslednji bosanski kralj.
(ZgodoTin»ko-romanti6en obraz; četki »pisalProkop ChocholouSek, poslovenil Podgorifiao.)
IX. (Dalje.)
črna jo noč, le časi pa časi pomigljajo zvezde nebu na oboku, in če prav le megleno njih svitloba pogleduje na zemljo, vendar vidiš dolg tabor, ki se razteza okrog gore, ktera ima razsežen grad na meglenem vrhuncu, iz gradu pa mogočno v nebo kažo bastije in stolpi. V šatoru, ki ga je bil lažnjivi sovražnik odkazal kralju, naj biva v njem, v tem šatoru leži Štefan Tomaževič, nekdanji kralj Bošnjakom, leži in trdo spi na svoji postelji. Ali pa spi? — Ali more spati tak človek, kteremu se je tako na enkrat spesnilo z viška pozemske slave in mogočnosti; kteremu je mraz
vzel vse cvetoče nado in zaparil znamenite namere precej, ko se je bil lotil jih, da jih izvrši, pa so se mu razprhnile tako, kakor se razprhne na vodi pena, če se je le dotekneš; kteremu vse njegove mogočnosti, vsega njegovega leska ni ostalo drugega, nego bolestno vesti črv ? Če more spati kdo tak, tedaj je spal tudi kralj Tomaževič. A vendar, kralj ne spi na gromblji svojega prestola, nima svojo krono črepin pod glavo ; onemoglo mu je telo, onemogla duša, to ga je potisnilo v naročje nirakoti, ki je kazno, da je spanec.
Gledi, Tomaževiču — kako mu razne sanjo plešo, pred dušo I Zdaj se smehlja, mirno se mu grudijo prsi, morebiti prvič denes poliublja svojo soprogo, krasno srbsko Marijo , ali pa jezdari po Bohovskih ulicah — zavit v škrlat, s krono na glavi meju žup:mi in svojo kraljevine mogotci; De mara posluša, kako narod uče, kako ga pozdravlja. Ali vendar, kak nagel spremili! Že umira smeh na njegovih ustnih, na enkrat se mu začno tresti, težki vzddiljaji se mu trgajo iz prs, ki silno vro, ustna se mu gibljejo, nekaj šepeče o Matijaži Korvinu in oSmederevi, a precej zopet o Bosni in Bobovou kmalu pa v spanji kliče: „Mati" in „Marija!" — Gotovo se mu senja o tistem dnevu, ko so ga bilo okanile Matijaževe obljube, da je zgubil svoje soprogo doto — Srbsko, da jo iz Smedereva bežal pred vojsko sultana Me-bemeda; ali pa se mu sanja, da jo zapravil bosniško krono, ker bo ga prevarile zopet Korvinove obljubo, ki jih je Matijaž vse obrnil sebi na korist, njega pa zapeljal v nevarnost in pustil na smeteh; senja se mu ne mara o razgovorih pooblaščenca Nikolaja Modruškega, kako ga je zvabil na led; ali pa mu morebiti po glavi roje v spanji materina svarila, njegove žene slutnje o nesreči; morebiti pa mu je na misel pršla ura, ko se je poslavljal od obeh — kdo zna ?
A zopet njegov obraz kaže drugnčo notrajnost — poslušno sanjam — njih fantaziji. Došle mu je nevolja in žalost gledala z obraza, zdaj pa jo pogled va-nj grozan; deh so spreminja v Btrašen jek, udje se mu treso, lasje ježe, z rokama divja, mlati in iz mrtvaških ust mu hi opeče vhajajo po-zamezne besede: „Proč! — nisi ti! — za Belajem — smrt I"
Gotovo da, zdi se mu, da je oče iz Sutiške rake prišel obsodit ga in tir zadoščenje.
Ta grozni sen ga probudi iz spanja: na pol vstane, na postelji in
prav Ji proti razknjezu Karažorževiču.   Raz kn jez, kterega spremlja vedno
c. kr. častnik, sprehaja so nekoliko dni sem po Pešti.
V ogorsk em drž. zboru je Andraši na interpelacijo poslanca Mi-letica odgovoril, da vlada v vojaški granici nikakor ne oborožuje, da ne hlepi po sosednji Bosni in da v vzhodnih zadevah sploh želi, naj bi se ohranil mir ter da sc v te zadevo ne bo vtikala, dokler se ne bodo vtikale druge države.
Nemiri na Francoskem so še vedno na dnevnem redu. Ako smemo sklepati iz uradnih besedi, dobode Francija zopet nekoliko svobode več, Persignv skuša v javnem pismu dokazati, da se dado cesarstvo strinjati s svobobo in da so krepka ter pravična vlada nima bati nobeno svobode.
Iz Madrida se brzojavlja: Včeraj je 1100 uradnikov in častnikov priseglo na novo ustavo. Topete je odgovarjal Kastelarju in povdarjal, da sedanja vlada ne bo deželi nobene osebe za vladarja vsiljevala, ampak da imajo o vladarjevi osebi odločevati le kortesi. Kar pa se tiče Topeteja, je njegova misel, da je vojvoda Montpensierski edini mož, kteremu se more prepustiti.   Montpensier se je tudi že zopet preselil v Španijo.
Razne stvari.
+ (Tabor priFrnotiču) se je moral odložiti, ker nismo dobili še dovoljenja. Kdaj bode, oznanimo o pravem času.   Viso k go spod nam jezagotovil, da se ne prepove.
Odbor.
* (Slovensko politično društvo v Mariboru) je imelo v torek 15. t. m. prvi občni zbor. Iz poročila osnovalnega odbora smo zvedeli, da šteje društvo do zdaj 150 udov. Za prvosednika društva je izvoljen A nt. Tomšič, vrednik „Slov. Naroda", za odbornike so voljeni gg. dr. V o š n j a k, Fr. R a p o c , dr. R a d e j , Božidar R a i č , dr. U 1 a g a , dr. Srebro, J.Jurčič, K. K o c e 1 i. — Politično društvo v Mariboru je torej ustanovljeno in bode pričelo svoje delovanje. Odbor je v svoji prvi seji izvolil izmed sebe drd. K. Koceli-ja za tajnika in drd. Fr. Rapoca za blagajnika. Prihodnja odborova seja bode v saboto 19. t. m. ob 5. popoldne. Po tukajšnjih razmerah pripada glavno delovanje odboru, ker je pretežavno zbirati občne zbore. Nadejati se je, da najde odbor krepke podpore od vseh slovenskih rodoljubov na Štirskem. Mislimo, da nam bo mogoče po prvi odborovi seji poročati o zapričetem društvenem delovanji, da občinstvo vidi, ka je društvu mar za delo in za korist narodovo , ne samo za prazne fraze' ktero vladajo po nemških političnih društvih.
* (Iz Ljubljane) se nam piše: Faktor Kleinmavrove tiskarnice g. Rutin g je bil v Velčem nad umorjenim Rodetom potočil usmiljeno solzi co in potem vzdihnil: to so nasledki znanih grehov dr. Bleivveisa in dr. Ko ste! — Ta slavni Riiting, rojen Prus, po krvi ponemčen Slovan, čuti, da ima tukaj med Slovenci veliko kulturno nalogo. Se tri leta ni v Ljubljani, a zdajni mestni odbor mu je podelil mestno prebivalstvo (zustiin-digkeit) za razno krepke zasluge; kajti kader so bolj suhoparni, političnih dogodeb in nemškutarskega ščuvanja jalovi čnsi, takrat Riiting sam vreduje „Tagblattu. Zaslug ima tudi sicer mnogo. Vedno je razkopaval in še zdaj neusmiljeno razkopava naše „tiskarsko društvo", kteremu je slovensko lice zatiral, kolikor je mogel, dokler je sedel v odboru, če so tudi v tem društvu razen 4—5 Nemcev, sami čisti Slovenci. Nedavno je bil v Kleinmavrovi tiskarnici neki tiskarsk učenec t tneljo (krajdo) zapisal besede: živi Slo-
a v nočni temi ne more izpo-
na pol izbujen plašno ozira se okrog sebe znati, kaj ima okrog sebe.
Hladen zrak zaveje po šatoru in jame hladiti mu ognjeno čelo; to trenotjo začuje varne, lehke korake v šatoru, blizu postelje pa zasliši temen glas : „Gorjo otroku, ki ni vreden očinega blagoslova, pa da je vendar le dal poblagosloviti se ; takemu človeku je prokletstvo očine ljubezni in molitve beseda!"
»Tedaj jo vendar-le res!" — vskrikne Tomaževič in pomiče se nazaj na kraj p^dtelje, „ mrtveci ustajajo iz grobov , ni me sen le strašil, groza! o, gorje nieui!" —jekne in z zbuljenimi očmi strmi po šatori.
„V grob si menil zakopati svojo pregreho," — dalje govori tisti gla6, „ali zabil si, da je skrit v tvojem drobu, in po noči te bode plašil."
„Oh!" — opomore si Tomaževič z dolgim vzdehom, „menda si človek, kakor sem jaz 1"
„Da, človek sem," — potrdi ta glas, „ćlovek ki mi je svete osvete augolj tik za petami bil tako dolgo časa , dokler so svojega kralja smrti nisem osvetil!"
„Ha, ti si Riju!" zaveči Tomaževič s hudobnim, strastno jeznim glasom. —
»Ali me poznaš zdaj?" — Ilija zasmehljivo povpraša. „Da, jaz Ilija sem, bogme, tisti Ilija, ki je za Belajam stal poleg tebe, ko si bil že učinil zlodejstvo. Le spomni se, kako si prestrašen pred menoj bežal iz šatora 1 Ali jaz sem cul tudi svojega gospoda in kralja poslednje besede, s kemi je ukazal mi osveto, jaz pa sem izvršil ta odkaz; ali pa ni prav to? — Da si zdaj-lo tu in tako nesrečen, kukavni zločinec, tega je krivo moje prizadetje!"
„Vrag, satan!" — Tomaževič škriplje z zobmi.
„Jaz sem bil tisti," — posmehuje se Ilija njegovim notranjim mukam, „jaz, ki sem udovi kraljici izdal belajske skrivnosti; jaz sem bil tisti, ki je z neupnostjo do tebe navdihnil vezirju prsi; jaz sem meju narod raz-sejal vest o tvojem umoru in pokopal njegovo moč, da so bežali od tebe tako, kakor beži človek od kužnega človeka!" (Dalje prih.)
venija, a Riiting, to zapazivši, skoči nanj ter ga pretepe, rekoč: jaz ti hočem izbiti Slovenijo! Ta učenec bi imel biti skoraj oproščen, a po zadnjem dogodku morebiti še dolgo ne bode. Tako se torej tudi nemška kultura vteplje — s pestjo. — Turnarji so imeli 12. dan t. m. občni zbor, v ktcrcm so sklenili, kakor čujemo, napraviti novo zastavo. Naravno, — kdo bi si upal nositi po svetu zastavo, ktera je bila v boji izgubljena?
* (Kranjsko duhovenstvo) bode— kakor „Dan." pove — vložilo protest proti krivičenju od strani nemškutarskega ljubljanskega mestnega zbora izrečenemu v znani promemorji. Protestirali bodo baje tudi kranjski učitelji proti nesramnemu očitanju znane svojbine, ki kriči da šolniki vse drugo delajo nego svojo dolžnost. Nemškutarji bodo pač morali skušati dokazovati z fakti to, kar so nepremišljeno govorili in pisali.
* (Kreposti štajerkoga ustavoljubneža.) V sporočilu, ktero jo „Gr. Tgp," prinesla o ustavoljubni blamaži v Slov. Bistrici, bili so našteti tudi slavnostni odborniki iz Slov. Bistr. Slučajno pa eden izmed teh velikašev v časniku ni bil tiskan. Ko bistriški „verfassungsstarker" to novinarsko preziranje svoje osebnosti zapazi, razlije se mu žolč do zadnjega prahu, tako da jo v opravičeni jezi sklenil in Bistričanom poročil : Zdaj pa je meni vse enol Odsihmal ne grem nikamor več; imejte ustavo ali pa no — meni za vse ni več skrb in mar! — Živila dosledna ustavoljubnost!
* (Slovanska beseda v Gradcu) jo bila napravila 8. t. m. besedo v Puntigamski dvorani. Poročilo se nam je bilo zakasnilo, zatorej zdaj posnamemo iz njega. Bila je „Beseda" namenjena v čast predičnega začastnega uda prevzvišenega vladika, jugoslovanskega mecenata Štrossmajera, kterega je društvo v občnem zboru na smrtni dan slavnega in nepozablji-vega hrvaškega Jellačiča bana enoglasno s trikratnim gromovitim „živio"-kli-cem za častnega uda volilo. Začetek besede je bil ob osmih zvečer. Zbrala so je tukaj lepa množica Slovanov, primešana krasnimi gospodičnami, kterim si nam vsem jasno mogel na očeh brati, da vsi enako hrepenimo, da bi se skupaj po slovanskej navadi med sabo veselili. Uvod v „ Besedo" storil je krepki govor gosp. Markoviča, za kterim so sledile lepoglasno doneče slovanske pesmi, kakor: Slavjanska molitev, Hrepenenje po domovini, Touha pro vlasti in Što čutiš Srbine tužni? Med poedinimi točkami svirala je glasba tukajšnjega polka Maroičič. Po dovršeni „Besedi" zaplesal je povsod vesel Slovan z brznogo Gradčanko ples, pri kterem je rumena zora slednji par zasačila. Še tudi med plesom slišale so se slovenske in hrvaške pesmi, in zdravica napita temu velikemu možu s trikratuim „živio". Tako nas je ta prijeten letni večer navdušil in unel, da smo se prav težko ločili.
* (Želoda več ne bo!) Tako tožijo zdaj ljubljanski „nemški" turnarji, in ne poje samo bosopeta slov. mladina po Šiški in št. Vidu. Zadnji njih list namreč pripoveduje, da je po Kranjskem, posebno okrog Ljubljane, letošnje leto nesrečno za nemški hrast (malheurbs fiir die deutsche eiche). Neke male, za linijo velike živalice (orchestes quercus) pojedajo glavne živce na peresih, da se suše ali gnjijo. To je letos pač ominozno za „nemški* hrast na Slovenskem.
* (Za vrže nos t) nemškutarskega in nemškega časopisja se kaže v škodoželjnosti proti slov. žurnalistiki. Ti prijatelji svobode, ki so zraven tudi špiceljni in brici Bachove tiskovne postave, se ne morejo zdržati veselja, da je „Slov. Narod" zarad članka „Tujčeva peta" obsojen. Mnogo jih je prineslo razsodbo, ktero smo morali ravnopravnosti menda za ljubo, nemško svojim slovenskim bralcem prinesti. Nekteri so so vsaj opomb zdr-ževali. Samo Dežraanov „Tagblatt" se ni mogel, ter jo naredil v 130 št. vreden uvod. Živila liberalnost, živili nemškutarski pojmi o tiskovni svobodi! Še v kasarni med neizobraženimi prostaki je navada, da si dobljene kazni ne očitajo.
* (Enaka mera in vaga?) V Gradcu so imeli nemško - narodnjaki drugi občni zbor svojega društva. Grof J.Atems je govoril o „južno-nemškem vprašanji". Zedinjenje vsega Nemškega, je geslo tega društva in tudi geslo govornikove Zanimljiv je ta-le stavek: „Vcljavneji in sil-neji od kake mrtve črke (zgodovine) je pravica narodov do z e d i n j e n j a." Dobro ! Pa kar za druge narode, velja tudi za nas Slovence, graški gospodje 1
* (Tisoč goldinarjev) je praška policija obljubila tistemu, ki jej more povedati ali pomagati, da zve, kdo je znano petardo pred policijskim poslopjem nastavil in zažgal. Mnogo ljudi je že zaprtih. Vladni listi poročajo, da so početniki že najdeni in „skrivna tiskarnica" ž njimi vred. Češki listi pak poročajo, da oznanilo obetajoče 1000 gld. šo vedno praške zidove kinči, dasiravno sta jih že dva človeka izkušala zaslužiti.
Duiiajiikii borz« od 113. Junija.
Enotni drž. dolg v bankovcih 62 fl. 60 kr. ft°/0 metalike z obrpRti v maji in nov. —fl. -Enotni drž. dolg v (rebru   70 ti. 65 kr. 1880 drž. posojilo 105 fl. 20 kr. Akcije narod, banke 749 (1. — kr.
Kreditne akcij« 810 fl. 70 kr. London   124 fl. 10 kr. Srebro  121 fl. 50 kr. Cekini  5 fl. 86 kr.
I  Blagajnice (kase) za cerkve in srenje.
Ker se bom v kratkem preselil v Gradec, dobivajo se cerkvene in srenjske kase po prav nizki ceni pri meni.
Vin. Kanduth,
umetovalni ključar v drevoredni ulici (Aleegasse) hiš. Št. 161 v Mariboru.
Iz.lm.-l] in vrednik Anion Tomiić.
Laitniki; Dr. Jote Voinjak iu