Fakín razrešen obtožb v zadevi eritropoetin! Jeza zaradi doplačilnih znamk m 953 mi Giis i^v^rt wwa Stewmje Teden Doiam* vftmoAtl 10 oktobt-î 2009 ST. 79 - LETO 64 - CELJE, 9.10.2009 - CENA 1,25 EUR Majhni ljudje z velikimi pravicami oafië aZITEKVDOBRIKAVlI PR\ŽAR.\A:03/7ia-2666Í Odgovorne) urcdnicn NT T^ittan^Cvim 60 tisočakov vredna Jakna Kaj se zgodi, če pozabljivež pusti jakno s 60 tisoč evri v restavraciji v Tepanju? I i)'' v MercatorCg®OQij OpeVjim^kD 9. Celje, toi 6^03/426 80 00 MERCATORJEV HARMONIKAR 2009 Jagros žrtev novodobnih gospodarskih kriminalcev Vesna Novak: »Pekel ni v psihiatrični bolnišnici, pekel je zunaj.« Ohranimo energijo. PRIHRANIMO. Okna MIK omogocdjo najvarcnejši energetski razred A. Q8D u ZA) IrtuUto« irsvA* řVC OKNA ^ DOGODKI NOVI TEDNIK IVANA STAMRJČIČ UVODNIK Kazen - da ali ne? In Če dû, kakšna naj bo, da bo dosegla svoj namen? To je zadnje dni, vse odkar je v javnosti predlog novega družinskega zakonika, ki med drugim prepoveduje vsako telesno kaznovanje otrok, pogosta tema pogovorov. Kar naredite hitro anketo med sodelnvd in znand, pa boste videli, da fam bo še na eni roki ostal kak prst preveč, ko boste šteU tiste, ki svojemu otroka res niso nikoli »dali kakšne po riti« - Še manj pa bo tistih, ki jih kot otrod tudi sami nikoli niso »dobili«. Tepež - resnično iskreno tipam, da zgolj v obliki šeškanja - je torej zd Slovence dandanes še vedno uveljavljen vzorec obnašanja^ In res težko verjamem, dû bi ga lahko kakršen koli zakon v hipu odpravii Dejstvo je namreč, da si generacije, ki danes vzgajamo otroke, pň tem v dobn veri, da ravnamo prav in po svojih najboljših močeK pomagamo z zgledi, ki jih poznamo. Zalo bo za uspeh pri odpravljanju telesnih kazni treba spremeniti miselnost, zgolj spremembe zakonodaje ne bodh zadoščale! Pa poglejmo» kje smo v Sloveniji na tem podrodu. Velik korak je bil storjen s tem, da se vse več govoň in piše o nasilju v družini, katerega del je zagotovo tudi klofuta na klofuto po licih malega razposajenca. Skoraj nič, vsekakor pa odločno premalo pa je bilo staršem ponujenega na področju osveščanja oziroma vzgoje za to, da postaneš dobra mama m očka^ Če v materinski šoU učijo, kako previti in nahraniti rtovorojenca, Če zna pediater oziroma že babica ob prvih obiskih svetovati, kako ga oskrbeti ob prvih bolezenskih znakih - potem so starši najkasneje ob prvih izbruhih malčkove trme prepuščeni sami sebi. No, ne. sicer čisto - na voljo je na metre knjig o vzgoji. A Če verjamete ali ne^ tudi če preberete prav vse, ne boste prav dosti pametn^ši. Ali pa boste morda še bolj negotovi in zmedeni, kot ste bili prej. Strokovnjaki ponujajo različne pristope - če so Še pred desetletjem skoraj vsi prisegali rui permisivno vzgojo, jih zdaj že lep del zagovarja dejstvo, daje otroku treba postaviti meje ... Prav zagotovo pa v nobeni knjigi ne boste našli opisa tistega (in recepta za razplet, seveda), kar se dogaja pri vas domů! Jn ker zgolj zaradi tega. ker. vaša malčica cepeta v trgovini, saj hoče še lo in ono, aH pa najstnik navija »svojo» glasbo ne le za vas, ampak za vso sosesko. Še ne boste iskaîi pomoči strokovnjaka, je prav, da se o tem čim več pogovaija-mo. Pa naj bo to rm roditeljskih sestankih v vrtcu in Šoli ali ob kavi z znanko, v klepetu s sodelavci. Za vodilo pa morda nasvet ene od strokovnjakinj, ki sem ga slišala zadnje dni: »Preden prilepite zaušnico svojemu otroku, pomislite, kako mu boste razložili, da je on rte sme sošolcu!« Ne le, da bi se do razlage težko dokopali, v tem času bo ihta, v katero nas pogosto spravljajo naši otroa, gotovo prešla. Namesto zaušnice bomo našli drugo, zanes^ivo učinkovitejšo rešitev. 7b 'in ne to, da se nas lasten otrok boji-pa je menda tudi cilj kazni, kajne? Center za socialno delo bo na Hudinji Center za socialno delo Celje se bo do konca leta oziroma najkasneje v začetku leta 2010 preselil na novo lokacijo. Center odhaja iz srediiča mesta v stavbo med Areno Petrol m dvorano 23atorog na Hudi-nji. Koi je povedâlâ direktoři-Cd CSD Celje Olga Bezen-šek I^ć, so si sprva ždeli ostati v sredláču. mesta, saj se zavedajo, da je težko po toliko letih dela na enem mestu zamenjati lokacijo. Lani so tako pripravili več razpisov, vendar so bile vse ponujene lokacije neustrezne, saj so bile premajhne. Ponudba v stavbi na Op^camiški pa je bila ugodna, saj Je bila najemnina sprejemljiva, pa §e prostorov je dovolj, natanč-n^e okoli 1.400 k^dratnih metrov. Ostalo je £e nekaj pomislekov glede uporabnikov, ki so navajeni, da je CSD v središču mesta. 01^ Bezen-Šek lidić je pojasnila, da največ njihovih uporabnikov prihaja pravs Hudinje> iz Nove vasi in iDečkovega naselja, pa tudi iz Vojnika, Nove Cerkve in z Dobrne. Zato je lokacija na Hudinji zelo primerna, poleg te^ pa i^torab-niki tam ne bodo imeli težav s parkiranjem. ŠK Študent študentu »statusaru Zanimanje študentov za redni, man) pa za izredni vpis v treh viskošolskih zavodih v Velenju - »Statusarji« kot anomalija novitednlk viniiniv.novitediiik.com v Velenju so predstavili podatke o letošnjem vpisu v visoko- oziroma višješolske ustanove v Velenju, in sicer na fakulteto za energetiko, visoko šolo za varstvo okolja in višjo strokovno šolo. V grobem velja, da imajo bolj ali manj zapolnjena mesta za redni Študij, na izrednem pa je prostor Se v vseh programih. Še največ prostora imajo na fakulteti za energetiko, kjer izvajajo različne programe. Na visoki Šoli za varstvo okolja izvajajo visokošolski strokovni študijski program Varstvo okolja in ekotebnologija, ki je zasnovan v skladu s smernicami bolonjske deklaracije. V pripravi je magistrski študij na podiplomski stopnji s Študijskim programom ekotehnologije in t raj no st-ni razvoj. 2e lani je med študenti, sploh za redni Študij, vladalo precej zanimanja, letos pa so zapolnili vseh 50 razpisanih mest za redni Stadij» medtem ko je izredni Študij polovično zaseden. Na Višji strokovni šoji Velenje so razpisali izobraže-vanje za 230 rednih in 240 izrednih študentov v šestih izobraževalnih programih, Po besedah velenjskega župana Srečka Meha izvajajo tudi vse potrebne postopke za akademijo za glasbo. Akademija s sedežem v Velenju bo delovala v okviru mariborske univerze, v prihodnjem študijskem letu pa naj bi za L letnik razpisali 50 prostih mest. Ravnatelj \fíšj8 strokovne šole Velenje Milan Meia in sicer elektronika, informatika, mehatronika, geo-tehnologijain rudarstvo, gostinstvo in turizem ter varstvo okolja in komunala. Po dosedanjem vpisu imajo zapolnjena vsa mesta za redni študij, na izrednem pa imajo še v vseh programih prosta mesta. Z vpisom bi bili seveda zadovoljni, Če ne bi opazili vrste anomalij, ki so letos postale skorajda neobvladljive. Zadnja leta se namreč pojavlja vse več Študentov, ki se želijo vpisati samo za to, da bi si pridobili status in s tem socialno varnost. regresirano prehrano in možnost dela preko študentskih napotnic. Problem »statusarjev« Koi je pojasnil ravnatelj Milan Meža, so v prejšnjih letih imele višje strokovne šole tudi drugi vpisni rok izpeljan preko skupne vpisne službe z izbirnim postopkom, ki je kandidate rangiraj po uspehu na maturi. Zgodilo se je to, da so imeli )>statusarji« (gre za pavzerje na ekonomski, pravni ali medicinski fakulteti) boljši uspeh od kandidatov, ki opravijo poklicno maturo v jesenskem roku. Verjetno bi slednji predavanja in vaje na višji šoli obiskovali in študij tudi končali, vendar se zaradi slabšega uspeha niso mogli vpisati. »>Zato so se v združenju višjih strokovnih šol od-ioČiU, da prenesejo drugi vpis na šole, da bi biio možno vključili v študij tudi >realne< Študente. Da bi Šolam to uspelo, so vse višje strokovne šole letos izved- Rožnati oktober v opozorilo Rožnate pentlje in v Celju ves mesec tudi rožnato osvetljen Stari grad opozai^ jajo, da smo v svetovnem mesecu boja proti raku dojk, v rožnatem oktobru. V Sloveniji in na Celjskem na to bolezen opozarjajo predvsem zaradi razširjenosti bolezni in še premajhnega zavedanja pomena rednega samopregledova-nja dojk, mamograiskih Spregledov in presejalnih programih za zgodnje odkrivanje. Zgodnje odkritje bolezni namreč pomeni veliko večje možnosti ozdravitve. V Sloveniji odkrijejo rak dojk vsako leto še vedno pri več kot 1100 ženskah in kar 400 jih zaradi te bolezni umre. V Savinjski regiji vsako leto na novo odkrijejo rak dojk pri več kot 160 ženskah. Pogosteje zbolijo ženske, ki so dobile prvo menstruacijo zelo mlade, in tiste, ki niso nikoli rodile aii so pnič rodile po 35. letu. Da bi o pomenu zgodnjega odkrivanja raka dojk prepričali čim več žensk, bo jutri» v soboto, od9. do 12. ure v središču Celja na zvezdi informativna stojnica. Na učnem modelu bodo prikazali pravilne načine samopregledovanja dojk. Za stojnico bodo poskrbeli JZ Sodo, Projektna pisarna Celje, zdravo mesto. Društvo za boj proti raku regije Celje In Zavod za zdravstveno varstvo Celje. Društvo za boj proti raku Ceije pripravlja brezplačna predavanja z delavnico Rak dojke - problem sodobnega življenja. 21. oktobra ob 17. uri bo v gasilskem domu v Novi Cerkvi, 22. oktobra ob 16. uri v prostorih celjske Mestne četrti Hudinja in 23. oktobra ob 16. uri v kulturnem domu v Štorah- Predavala bo višja medlcioska sestra Olga Nez-man. Učne delavnice je pripravilo tudi Društvo za boj proti raku Velenje. 12. oktobra ob 18. uri bo v sejni sobi Občine Šoštanj, 13. oktobra ob 10. uri v študijski čitalnici Knjižnice Velenje in 19, oktobra ob 18- uri v Hiši mladih v Šmartnem ob Paki, MBP le drugi vpis na isti dan ob isti uri. 2al pri tem nismo računali, da je v Sloveniji že toliko >statusarjev<, da se je naval izvršil na večino višjih Šol v Sloveniji,« je povedal Meža. Problem je tudi v tem, ker so že prejšnje študijsko leto prešli na financiranje po glavarini. To pomeni, da šola dobi financirano samo 80 odstotkov od dvakratnega števila Študentov v 2. letniku. »Tako od množičnih vpisov v 1. letnik od ministrstva nimamo ručesar. Želimo si več irealnih< študentov, ki jim lahko v vrhunsko opremljenih laboratorijih nudimo pridobitev uporabnih praktičnih znanj» ki jih naše gospodarstvo tudi potrebuje,« je izpostavil Meža. US Kmetje, na Ponikvo! Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije pri' pravlja v nedeljo 6. vseslovensko srečanje kmetov na Ponikvi pri Šentjurju. Tokratno srečanje se bo odvijalo pod sloganom Kdor svojo domovino ljubi, se bo vsega veselil» kar srečo domovine povišuje. Srečanje se bo začelo opoidne s sveto mašo v župnijski cerkvi sv. Martina na Ponikvi, ki jo bo ob soma-ševanju duhovnikov daroval nadškof pomočnik msgr. dr. Anton Stres. Ob 14.30 bo svečana akademija pred rojstno hišo blaženega Antona Martina Slomška, zavetnika kmetov, na Slomu. Kulturni program bo pripravljen v duhu slogana prireditve z osrednjim govornikom dddr. Jožetom Mačkom. BA novi tednik IpSGObki Občinski dolgovi letijo v nebo Ob Ugibanjih, če so občine prezadolžene, ministrstvo za finance pravi, da niso Za obravnavo na vla«^ je priprav-Ifeno poročijo o zadolženosti slo-v^nskih občin in občinskih pravnih oseb na 50. junij 2009. Na ta dan je skupna zadolženost občin in občinskih podjetij, ki se všteva v javni dolg, dosegala dobrih 475 milijonov evrov. Ibliko so vsaj znašale ^^prijavljene« glavnice najetih posojil, finančnih najemov in blagovnih posojil ob poUe^u. Med navedenimi tudi v nekaterih občinah s Celjskega dolgovi dobesedno letijo v nebo, ob tem, da (o tudi po podatkih ministrstva za finance najverjetneje niso edini občinski dolgovi. Tako bode v oči zadolženost Mestne občine Celje, ki po teh podatkih presega 29 nulijonov evrov, kar je praktično polovica proračuna. Za primerjavo povejmo, da je ve MF lahko ugotavlja dejansko zadolženost občin le za tiste občine, ki polljejo zahtevo za izdajo soglasja za začetek zadolževanja. Ali ima lokalna skupnost kako prikrito zadolženost, MF iz dokumentacije, ki jo pošiljajo občine, ne more ugotoviti niti nima zakonskih pooblastil za opravljanje dejanskih kontrol. Ustrezen nadzor zadolženosti lahko opravi na ravni občine nadzorni odbor, z državne strani pa ima pristojnost nadziranja javnih financ na lokalni ravni Računsko sodišče RS. Mestno občino Celje po višini dolga prehiteva le še MG L|ubljâ' na. Celjska občina je skupaj z lavnimi pravnimi osebami zadolžena 2a skoraj 30 milijonov evrov. 30. junija jè bila občina po podatkih ministrstva za finance zadolžena za dobrih 13 milijonov evrov, javne pravne osebe pa za skoraj 16 milijonov evrov. Zadnje dolgoročno posojilo MG Celje, gre pa za štiri dolgoročna posojila» bo odplačano čez deset let. Najeli so jih za izgradnjo OŠ Frana Kran^ ca, telovadnico pri IV. OŠ, za projekt Celjski včeraj in jutri: Stari grad, za obe fazi izgradnje Re^onalnega centra za ravnanje z odpadki, ureditev Poslovne cone Caberje jug» ureditev tematske in turistične poti na Šmartinskem jezeru oziroma do njega, pa seveda za trenutno največjo naložbo, izgradnjo nove knjižnice. Zadolženost celjskih javnih pravnih oseb je še višja, kot je zadolženost občine. Dolgoročna posojUa imajo Energetika Celje, Nepremičnine Celje, ZPO. Ceijske lekarne in TRC. (ŠK) lenjska občina ob 46 milijonih proračunske pogače zadolžena za dobrih U milijonov evrov. V Laškem, Šoštanju in Šentjurju znaša zadolženost pribJižno štiri milijone evrov, medtem ko so več kol dva milijona evrov zadolžitve pridelali v občinah Mozirje, Slovenske Konjice. Šmarje, Vojnik In Žalec; seveda se proračuni teh občin precej razlikujejo, Sicer so podrobnosti objavljene v tabeli. Vzroki za zadolževanje so zelo različni, pri čemer po omenjenih podatkih niso zadolžene občine Dob-je, Dobrna, Ljubno, Luče in Vitanje. Podatki tudi po ugotovitvah MF niso popolni, saj imajo lahko lokalne skupnosti prikrito zadolženost. Kot ugotavljajo, tudi v občinah na Celjskem obseg zadolževanja ni kritičen, čeprav je marsikje biizu zakonsko dovoljene višine. V obseg možnega zadolževanja občine se všteva: - zadolževanje za izvrševanje občinskega proračuna (za vse investicije, predvidene v občinskem proračunu), • učinki upravljanja z dolgom občinskega proračuna, • dana poroštva proračunskim uporabnikom občinskega proračuna in javnim podjetjem, katerih ustanoviteljica je občina, in . finančni najemi ter blagovni krediti neposrednih uporabnikov občinskega proračuna. Občine s Celjskega i največjo zadolzenos^o na prebivalca (dolg DB prebfvsln v avrih m 30.6.2009) Povpre^e V Sloveniji 235 Moziije 568 Ceije 587 Vransko 745 Solčava 874 H-1 I i-1 I-1 . \ 100 200 300 400 500 600 700 800 EUR Dogajalo se je, da so posamezne občine ob že Izdanem soglasju ministrstva za finance kasneje najele pri posameznih bankah kratkoroč^ ne kredite nad zakonsko dovolje- Hidi v Mozirju imajo vsa potrebna soglasja MF. »Brez soglasja ministrstva in politične volje, torej odločitve občinskih svetnikov, se ne moremo zadolžiti niti za evro,« je poudaril župan Ivan Suhoveršnik, kot vzrok za največji dolg pa navedel poplačilo športne dvorane. »Dolgo smo jo načrtovali, objekt bo služil vrsto let, gre pa za precejšnjo naložbo, zato jo bomo pokrivali več let.« nim obsegom, sklenile pogodbe o finančnem najemu ali blagovnem kreditu in drugih oblikah pogodbenih razmerij, ki so pomenile dejansko zadolžitev in katerih posledica je bila plačilo obveznosti iz občinskega proračuna, vendar obveznosti, ki so zapadie v poplačilo v posameznem proračunskem le- Skupaj 182,4 milijona evrov je zadolžena Mestna občina Ljub* Ijana, s Čimer je tudi rekorderka med slovensidmi občinami. Po nominalni viSini zadolženosti MO Ljubljana sledijo MG Celje (29 milijonov), MO Velenje (12,6), MO Maribor (10,8) in MG Koper (9,6). Občina Vransko je zaradi najetja dolgoročnega kredita za izgradnjo večnamenske športne dvorane zadolžena za 1,9 milijona evrov. Zadolženost je bila izvedena v skladu z zakonom o javnih financah. s soglasjem nunistrstva za finance in po sklepu občinskega sveta. Dolg v višini 745 evrov na občana je »nizka zadolženost v primerjavi z občinami po Evropi in nasploh v primeijavi z zadolženostjo države,« pravi župan Franc Sušnik. Rešitev zadolženosti in obenem razvojno priložnost države za izhod iz krize vidi v tem, da bi dovoljeno zadolžitev občin podvojili aii potrojili. Dolg naj bi občina odplačala v naslednjih 20 letih. Občina je bila prisiljena najeti kredit zaradi »nei^olnje-vanja obveznosti države glede so* financiranja šolskih prostorov,« Še poudarja Sušnik. (MJ) Podatki o stanju in sprontembah zadolžitve (v EUR) občin in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin na dan 30.6.2009 Občina Proračun 2009 Stanje občine Stanje prav. os. Skupaj Bistrica ob Sotli 2.438.940 220,078 10.082 230.160 BraslovČd 1.102.54S 0 1.102.548 Celje 59.123.506 13.116.738 15.929.112 29.045.850 Do bje 947.832 0 0 0 Dobrna 4.766.824 0 0 0 Gornji Grad 2.294.095 . 53.825 66.101 109.926 Kozje 3.663.924 184.092 38.781 222.873 Uško 17.874950 2.450.274 1.170.536 3.620.810 Ljubno 2.992.890 0 0 0 Lučo 2.621.026 0 0 0 Mozirje 4.160.727 2.326.949 0 2.326.949 Nazarje 6.825.461 522.238 42.047 564.285 Podč«tn9k 6.928.839 43.811 23.467 67.078 Polzela 4192.066 728.377 0 728.377 Prebold 9.476.100 1.501.407 0 liOI.407 Radeče 5.088.621 0 11.690 11.690 Rečica 1.9&9.2$5 16.927 0 16.927 Rog. SI. 9.695.740 83.089 363.507 446.596 Rogatec 4.095.514 1.430.179 79.060 1.509Í39 S k. Konjice 12.485.000 1.166.113 1.044.698 2.210.811 Solčava 2.319.488 472.000 0 472.000 Šentjur 22.209.Û27 4298.902 0 4.298.902 Šmarje 10.354.433 1.789.048 267.551 2.050.599 Srn. ob PakI 2.775.036 358.965 75.181 434.146 Šoštanj 14.671.984 1.694.899 2.174.914 3.869.813 štore 2.647.603 736.474 0 736.474 Tabor 1.925.196 496.7^ 0 498.745 Velenje 46.164.312 4.811.019 7.806.097 12.817.116 Vrtanje 4.283.943 0 0 0 Vojnik 6.911.852 2.017.685 6.641 2.024326 Vransko 3.280.159 1.902.000 0 1.902.000 Zreče 9.072.019 1.050.895 0 1.050.895 Žalec 27.078.500 2.126.811 17.878 2.143.389 Vir: MF cu, niso bile sposobne poplačati. Težave so nastale, ko so banke na podlagi izdanih poroštev občin po pravnomočnih sodbah sodišč po* sameznim občinam začele rubiti finančna sredstva in je priSlo do blokade njihovih računov pri upravi za javna plačila, kot se je to zgodilo v občinah Gornji Grad in Štore. Občina Gornji Grad je sprožila ustrezne postopke. MF pa ji je že izdalo soglasje za začetek postopka zadolževanja. URŠKA SELIŠNIK Kot je poudaril župan Občine Solčava Alojz Lipnik, je njihova zadolženost v zakonitih okvirih, velika večina dolga pa izvira iz prejšnjega mandata. »Podedovali smo, če tako rečem, šolo, ki ni bila plačana, ter Se nekatere druge obveznosti. V občini se s tem dolgom ne bi mogli razvijati niti se lotiti hobene naložbe, zato smo se za poplačilo dolgov odločili za najem dolgoročnega kredita. To je bila edina pot. če se hočemo razvijati. Sicer bi lahko poravnali dolg in sedaj čakali, koliko nam bo dala država, vendar potem ne bi v občini praktično ničesar delali. Sedaj se lotevamo velikih projektov, gradnje turistične infrastrukture in Rii^e, ki so zelo visoko sofinancirani. Za te nimamo kreditov, razen premostitvenih, ki jih bomo poplačali do konca leta.<« INTERNET Hitrosti TELEVIZIJA Več kot programov TELETDNIJA BrezploČni kîici v SLO kabelska omrežjo TU RN s ex 03 42 88 ld9 www.furr)8db.n«l *C«M pek sta 129 prva M mneo» zs vb nov» narctinha. 4 ^rôPODABSTVO Kdo zavaja v zgodbi Steklarske nove? Bo »žnaranje« Miklaužićd pomagalo le drugim delavcem? - Kaj lahko reši nov sestanek z vlado in lastnico? 0 cetis Danes ob 11. uri se bodo na dvorišču pred Steklarsko novo zbrali nekdanji deUv> d tega državnega podjetja, ki je od konca maja v stečaju. Razlog je zavajanje države, ki je že pred uvedbo ste čaja obljubljala, da bo ohra-nila zdravo jedro, zdaj pa ne bo poskrbela niti za popla* čilo prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Zavajali so tudi sindikalisti, ki so zadnji sestanek pri predsedniku %1ade označili kot nadvse uspešen, sa) naj bi jim premier obljubil prav vse. Najbolj pa vsi skupaj zavajajo javnost s tem, Mo je in kdo ni želel ohranitve zdravega jedra v tej steklarni, ki je nekoč kruh dajala skoraj 500 ljudem. »Ravnokar sem prejel izjavo iz kabineta predsednika vlade, v kateri piše, da nam cako ali tako niso nič obljubili. Oa težav ne morejo reSevati za nazaj» zakonodajo bodo popravili le zato. da se v prihodnje kaj takega ne bi dogajalo,« je bil vtorek šokiran predstavnik nekdanjih delavcev Steklarske nove Stjepan Miklaii^č. 2a delavce podjetje zadnjih pet let ni plačevalo obveznih prispevkov, kar med dni^m pomei^ da bodo v času upokojitve pf^ jemali nižjo pokc^nino. TUdi takšnih odpravnin, ki bi jim pripadale, se Iz tdko skromne stečajne mase [bilo naj bi jeza 43 rajona evn)v) ne morejo nadejati. To jim je bilo bolj ali manj že jasno. Optimizem jim je znova viil Miidaužić, ki je pred 14 dnevi sestanek pri predsedniku vlade označil kot zelo uspeSen. »De!avci Steklarske nove bodo v celoti poplačani,« je takrat povzel be^e Boruta Pahoqa. Povsem d rugače so premier-jeve besede povzeli v njegovem kabinetu. »Predsednik vlade predstavnikom Steklarske nove ni nikoli obljubil, da bo država poravnala neplačane prispevke delavcem Steklarske nove. Za kaj takega (žal) ni za-konskepodlage,karjebiloude-ležencem sestanka jasno in nedvoumno pojasnjeno. V kolikor Vprašanje je. koliko delavcev sa bo danes sploh zbralo pred SteUanko rravo. Ali storiena krilca boli vse enako?Takole so maja spremljali enaga od sestankov, na katerih seje odločalo o obstoju podjetja. predstavniki zaposlenih trdijo drugače, zavajajo javnost,« so sporočili. >íNa tem sestanku je bilo dogovorjeno, da bo vlada (za omilitev posledic potencialnih podobnih primerov v prihodnje] n^udoma preučila možnost za spremembe pred-'|risov»id urejajo stečajni postopek» v smeri večje zaščite pravic delavcev v stečajnem postopku. I^log sprememb in dopolnitevZakona o finan&iem poslovanju, postopkih zaradi insoîventnosà in prisilnem prenehanju je na podlagi tega dogovora tako že v medresorskem usklajevanju oziroma v vladni procéiuriin ga bo ^da obravnavala v najl^šem času. Terjatve iz naslova neplačanih prispevkov zaposlenih Stekiareke nove se in se bodo do dokončanja stečajnega postopka obravnavale v tem okviru.« Sami so krivi... v kabinetu so dodali še, da se je Kapitalska družba zelo angažirala pri iskanju rešitve za nadaljevanje proizvodnje stekla in ohranitve delovnih mest, vendar so njene predloge predstavniki delavcev žal zavrnili. Ves čas se je v zgodbi reševanja steklarne nekje iz ozadja opozarjalo, da bi rešitve lahko zaživele, če bi ddavd to dovolili. Vendar trenutno niso fcàdveni propadli poskusi oživitve, temveč neplačani prispevki. Neizpodbitno je, da je bilo podjetje v državni lasti in da so ga nadzirali ljudje, ki jih je izbrala država. Ti so vedeli za neplačane prispevke. Zato se zdi, da je v tem skorajda otroškem prerekanju, kdo je kaj rekel in kdo ne, še najbolje odrea^a-la lastnica. Kapitalska družba je za sredo, 14. oktobra, predlagala nov sestanekzviado, ministrstvoma za delo iaza pravosodje, zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, sindikatom KNSS Neodvisnost 1er Miklaužičem kot predstavnikom bivših zaposlenih v Ste klarski novi. Namen sestanka sicer ni vezan le na primer Steklarske nove, saj naj bi govorili tudi o predia^nih spremem- bah pokojninska sistema. Er^ od loČk bo tudi seznanitevs postopki uvedbe posebne revizije v družbi Steklarska nova. Ta naj bi meddru^m preverila postopek obračunavanja in plačevanja prispevkov. »Podpiramo prizadevanja vlade ter pristojnih ministrstev, da se zaradi nedopustnih ravnanj v preteklosti zaposlenim omogoči uveljavljanje vseh prawc iz delovnega razmerja. Neutemeljena pa so pričakovanja zaposlenih, da bodo poplačani davki in prispevki iz plač, saj za to ni nikak]^ne podlage. Te obveznosti bi morala plačati družba Steklarska nova, ne pa njen lastnik,« so spo-ročili. Ali to pomeni, da bodo delavci kljub vsemu prikrajšani, bo najbrž jasno šele po sestanku, ki bo prihodnjo sredo. Če le ne bodo prej v Izubijano prišli nekdanji zaposleni v steklarni. O tem se bodo dogovorjali danes. ROZMARl PETEK Foto: GmpA (Arhiv NT) m NTiRGETIKA CVAM\ / 'iiOiiik Sîiitpijciv.j • Cfijí www.novitednik.com Šrot toži banke Dan po odmevnih hišnih preiskavah in tudi dokaj spektakuJami aretaciji nekdanjega direktorja Pivovarne L^ko Boška Šrotu je Infond Holdiog, ki ga Šrot obvladuje preko Kolonela, viožii sedem tožb. Od bank upnic, ki so zasegle njegove zastavljene delnice Mercatorja in Pivovarne Laško, zahteva vračlio delnic oziroma plačilo odškodnine. Iniond Holding meni. da so banke s prodajo delnic pod njihovo ceno povzročile premoženjsko škodo, od njih pa zahteva 185 milijonov evrov odškodnine. Med »toženimi« je tudi Banka Celje, od katere Infond Holding zahteva več kot 17 milijonov evrov. Odvetnik Rok Čeierin, ki zastopa Infond Holding, zatrjuje, da ne gre za nikakršno maščevanje zaradi aretacij» saj so tožbe napovedaU že avgusta, ko so banke začele, po njegovem, z nezakonitimi zasegi delnic. US Usoda Rogaške Les visi na nitki v mestinfskem podjet)u Rogaška Les še ne brnijo stroji nití še ni ^iožen predlog za stečaj podjetja. Podjetje je si-ca* bilo že tik pred stečajem, saj so ga delavci, ki so že štiri mesece brez plač, videti kot edini izhod iz trenutne situa-dje. Direktor pa je menil, da je še vredno ponovno zagnati proizvodnjo. A v času» ko je y podjetju najbolj napeto, so na dan prišle nekatere ne preveč prijetne podrobnosti. To da je podjetje že nekaj časa v težavah» s^ za sabo vleče grehe nekdanjega lastnika holdinga Rogaška Crystal, je staro dejstvo. Hidi tisto, da namerava direktor Peter Pusser podjetje rešiti tako. da bi ga pripojil k drugemu svojemu podjetju. Na dan pa so prišli nekateri novi podatki. Med dru^m ta, da je bU Pusser lastnik tudi celovške^ podjetja Woodline, tó je uradno lastnik Rogaške Les. In da je >«čkrat v družbi nekdanja direktorja Rogaške Bojana Bevca. ki so mu že sodili zar^ gospodarskega kriminala. Pusser teh govoric ne zanika, a poudaija» da gre pri Bevcu, ki ga pozna še iz časov, ko je podjetje Ro^ka Les spadalo v sklop holdinga Rogaška Crystal, za zgolj komercialno sodelovanje. Z njim sodeluje ru dveh področjih: Bevcu daje v najem del skladišč Ro^te Les. ki jih Bevc potrebuje za svojo beneško steklarno. Obenem so na podlagi poznanstev Bevca junija letos, ko so znova ostali brez elektrik» dobili posojilo v višini tisoč evrov. Od zneska bi morali Bevcu za posredovanje plačati 30 tisoč evrov, dejansko so mu jih do zdaj izplačali IS lisoč. »Res nam je pomagal pridobiti kredit in res pri nas skladišči b^o. To je vse. Enim gre to sicer na živce, vendar pe za izključno profesionalen odnos,« pravi Pusser. Zdaj Peter Pusser račuru, da bo derur za ponovno poplaâ-lo dolga Eleluru Celje, podjetje je namreč še vedno brez elektrike. dobil od kupcev. To naj bi se zgodilo še v tem tednu. Že v prihodnjem pa naj bi se sklepale prve pogodbe o subvencioniraju novih dëovnih mest» na kar Pusser najbolj nestrpno čaka. Kot pravi, so delavci še vedno pripravljeni delati. Zdaj morda še celo bolj kot prej» saj druge rešitve zanje in za njihove družine v tem delu Kozjanskega ni RP Največji turistični spletni portal iz Celja Podjele Kompas Celje je razvilo nov turistični portai Bel-mondo.si. ki naj bi bil največji v Sloveniji. Na ajem je na voljo ponudba vseh pomembnejših domačih in tujih organizatorjev počitnic in potovanj ter letalskih prevozov z možnostjo »on-line« rezervacij oziroma nakupa. Prodaja preko svetovnega spleta postaja tako doma kot v svetu Čedalje močnejša. Zato podjetje, ki ga vodi Brane PreŠa, pričakuje, da bo s portalom postalo eden ključnih ponudnikov na tržišču. Tomaža Kosa zamenjal Grega Erman Člani Društva upraviteljev Slovenije so pred kratkim izvolili novo vodstvo. Dolgoletnega predsednika Tomaža Kosa, ki ima stečajno pisarno v Celju, je zamenjal Grega Erman. S tem se je sedež društva prestavil v Ljubljano. Prvi cilj je ustanovitev zbornice, za katero si upravitelji prizadevajo že več kol deset let, Ta je nujna za zagotavljanje in vzdrževanje kvalitete dela upraviteljev. Aleksander Svetelšek na čelu menedžerjev Člani Združenja Manager so na svojem rednem občnem zboru za predsednika izvolili predsednika uprave Petrola Aleksandra Svetelška iz Šmari'a pri Jelšah. Kot poudarja novopečeni predsednik, bo ključna komunikacijska naloga njegovega mandata^ ki se izteče leta 2012, povečevanje ugleda slovenskega menedžmenta. V zadnjem času se zaradi gospodarskih in političnih okoliščin ter javnega mnenja pogosto po krivici razvija odklonilen odnos do menedžmenta in menedžerskega poklica. Meni tudi, da je treba na področju zakonodaje vzpostaviti načine aktivnega sodelovanja že v času nastajanja le-te. RP vuonwK \ Poslcvnj «noi.i Cřt|e 19 m(r' I i I I J |'?«sl seje pojavil nov problem. Izkazalo se je, da je bil na stavbi nosilec električnih vodov, od katerega je bila odvisna dobava elektrike za celotno VrunČevo. Elekiro Celje je vsđ* dela opravil v juniju in krajanom je bilo rečeno, da bo last-nik začel rušiti objekta takoj za tem. Pa se to ni godilo. Poklicali smo Žoherja, ki oam je povedal, da so zdaj res začeli čistiti in da se torej na stavbi dela. Ker pa še nima gradbenega dovoljenja, ki bo vsebovalo tudi dovoljenje za rušitev objekta, mo« ra počakati nanj. Takoj ko bo dovoljenje dobil, bo začel delati. Upa in predvideva, da bo to še letos. Zdi pa se, da bo imel Še kar nekaj težav z brezdomci, ki so si v stavbi našli zatočišče. Medtem ko krajani pravijo, da je pred mesecem dni eden v stavbi celo umrl, Žoher to zanika. Pravi, da so brezdomca na njegovo željo iz bolnišnice od-peljah kar v ta sporni objekt. Kako je to možno, pa je že druga zgodba. ŠPELA KURALT Foto: GrupA Jagros žrtev novodobnih kriminalcev Bi Banka Celje morala videti napake? - Namesto vračila denarja brezobrestno posojilo Nič krivi, nič dolžni, a ob denar. Tako bi lahko začeli ^odbo slatinskega družinskega trgovskega podjetja Jagros. Novodobni gospodarski kriminaJdsosiga (meddru-gimi) Izbrali ža žrtev. Banki Celje, kjer ima podjetje odprt transakcijski račun, so poslali ponarejen sVlsp o izvršbi, ta pa mu je v začetku septembra z računa trgala slabih 90 tisoč evrov. Č^av je zdaj bolj ali manj jasno, da je Šlo za prevaro, Jć^tos $e vedno čaka na vračilo denarja. Ponarejenih sklepov o izvrS-bi naj bi bilo v zadnjem času več, za večino pa sloji novoustanovljeno podjetje Roben iz Ljubljane. Čeprav naj bi bilo v sklepih veliijD nepravilnosti in nelogičnosti, je Banka Celje z računa podjetja Jagros zasegla omenjeno vsoto denarja. Tako ni opazila, da je dolg nastal p^ mesecev prej, kot je bilo podjetje Roben sploh ustanovljeno, Pa tudi, da rok pla- čila §e ni bil tako star» da bi se v primeru neplačila že lahko izpeljali vsi pravni postopki. Ali določene podatke sploh preverjajo, smo želeli izvedeti pri Banki Celje, vendar nam odgovora do zaključka redakcije niso poslali. »Saj zdaj nekako gre. Banka nam je odobrila brezobrestno posojiio v vi5ini> kot znašajo odtegnjena sredstva, saj mi mojega denarja zaradi še ne zaključene preiskave ne more vrniti. A ravno to mi ne ^e v ^avo. Zakaj morajo moja sredstva v Času jjreiskave viseli tam nekje, če pa so že vsi ugotovili, da gre za prevaro?« pravi lastnik in direktor podjetja Jagros Franc Jager, Id je zdaj po prvem šoku že malo pri^l ksebi. Še vedno pa mnogi namigujejo, da bi mu bil tak šok prihranjen, če bi banka preverila izvršbo. Še posebej zato, ker ni šlo za ravno majhno vsoto denarja. RP Namesto stavke kolektivni dopust čeprav delavci v podjetju Biva hiše na Gomilskem tudi ta (eden niso dobili dveh zaostalih plač in regresa za preteklo leto, so preložili za prihodnji ponedeljek napovedano sUvko. Direktor Peler Golob jih je prepričal, da je bolje, če gredo na kolektivni dopust Doma bodo toliko Časa, dokler podjetje ne bo sposobno uresničiti njihovih stavkovnih zahtev. Kdaj naj bi se to zgodilo, nihče v podjetju za zdaj ne zna odgovoriti. Vse je namreč odvisno od Banke Celje, kjer je Peter Golob prosil za premostitveno posojilo, s ^Cerim bi poplačal terjatve delavcev in deblokiral transakcijski račun podjetja. Po nekaterih iniormacijah naj bi banka svojo odločitev sporočila najkasneje do sredine prihodnjega tedna. !n kaj, če bo njen odgovor negariven? »Potem bomo od našega večinskega lastnika, zreškega Dniorja, zahtevali, naj podjetje dokapitalizira, če še to oe bo uspelo, pa nas čakata prisilna poravnava ali stečaj,« je povedal eden od članov stavkovnega odbora. Direktor Peter Golob, ki prihaja iz mariborskega podjetja Lesne Gradnje in je hjnkcijo uradno prevzel 1. oktobra. pravi, da je za Biva hiše že pripravil sanacijski program. Pa tudi povpraševanje po njihovih izdelkih je tolikšno, da presega letne proizvodne zmogljivosti. Dela je torej dovolj, potrebujejo le še denar za nakup materiala. Ob vseh dogajanjih v zadnjih mesecih in še zlasti zadnjih tednih Golob meni, da želijo nekateri podjetje uničili le zato, da bi prikrili odgovornost za današnje razmere, pa tudi, da so v ozadju želje po pozidavi območja, na katerem je podjetje, s stanovanjskim naseljem. JI v v SKD RUDAR PECOVJE OBČINA STORE Društvo kmetic AJDA Smarie pri jelšah Medijski pokrovitelj NT&RC rnedeljp, n.oktobra,obl7.urr^|||Pni^ Nastopili .bođa'2jnagov8lci slox^^Bi f(6Srvalov domače zabavne glasbe 2009 t^sambel Roka Žls^re» MuM Iskrice, Ansambel Bratov Avbi^ Veseli tvatje, St^mkmwm Ih Pajdail), zmagovalci Pokaži, b>j 2oa$ v Dobju (Fantje tipoá^tík^ iíi abuhitni zmagovalec Zlate harrnomke naLjubečni ter domtidr^ll^ll^ Voditelj oajbotjšihbo Tone Vrabl. — Predprodaja vstopnic oa občini Štore (03/78Û-3S40), Bistro Opoka Štore, Kegljišče Lipa Štore, Trgovina Etra Sellč center Šentjur, TIC Celje in uro pr^ koncertom. Bodite med najboljšimi na Festivalu festivalov v Štorah ! St. 79« 9. oktobM 20M INTERVJU NOVI TEDNIK Laže je dati zdravilo kot sebe Vesna Novak: »Pekel ní v psihiatrični bolnišnici, pekel je tam zunaj.« VesDa Novak, dr. med., spec, psihiatrije, je zadnji leti direktorica Psihiatrične bolnišnice Vojnik. Diplomirala je na medicinski fakulteti vNiSu, vLjub-ijani opravila specialistični izpit in v Zagrebu podiplomski študij psihoterapije. V Celju živi od leta 1977, ko se je tudi zaposlila v Vojniku. Pred prev> zemom direktorske funkcije je vodila enega izmed oddelkov. Najbolje jo poznajo pacienti s psihotlčno izkuânjo, saj že več kot dve desetletji vodi skupino, v kateri se sestajajo. Živimo v času hudih pritiskov in velikih stisk, v Ča-su» ko se vedno več ljudi zlomi pod pretežkimi bremeni Prizadeta so telesa, bolijo du-še. Včasih tako hudo, da lahko pomagajo le strokovnja-ki. Psihiatri. Ljudje, kot je Vesna Novak, specialistih psihiatrije in dli^ktorica Psihiatrične bolnišnice Vojnik. »Z bobiiki, ki imajo Celesne bolezni, ljudje sočustvujejo. Duševni bolniki velikokrat ne morejo pokazati, kako jih boli. njihovo upljenje pa je velikokrat bistveno večje. Pogosto se sramujejo tega, kar doživljajo. Zelo dolgo čakajo, pœden poiščejo pomoč. Pogosto jih v zdravljenj e prisilij o šele svojci ali sosedi. To je zanje najbolj neprijetno. Potem, ko bolnišnico spoznajo, se odnos spremeni,«i je Vesna Novak uvodoma pokomentirala dejstvo, da je psihiatrična bolnišnica ustanova, ki marsikomu Se vedno vzbuja predsodke, in dodala: »Če povem tako. kot so meni padenti: >Vesle, ko sem se nekoč peljal mimo Vojnika. me je bilo strah posedati proti bolnišnici. Zdelo se ml je. da je tukaj pekel. Zdaj. ko sem bil pri vas. vem, da je pekel zunaj. Pil vas so nebesd.«< Zadnja leta veliko govorimo o duševnih težavah. Se zaradi t^a več ljudi prej opo-gumi in poišče vašo pomoč ali pa je dejansko duševnih bolezni več, kot jih je bilo? Proces detabuizadje dušeV' nih bolezni je gotovo prispeval k temu, da se o du^vnih momjah več pogovarjamo in da ljudje prej poiščejo pomoč. Povečanja pravih duševnih bolezni, psihoz (shizofrenskih. depresivnih, maničnih in drugih), ne beležimo. Narašča število drugih motenj, ziasti osebnostnih, ki so posledica družbenih pritiskov na posameznika in zahtev sodobn^ Življenja. Velja lo tudi za mlade? Da. Poleg tega nanje zdo vplivajo spremembe znotraj družine. Starši so pod velikim pritiskom. Iz varnega sod^iz-ma ali vsaj predstav o vamo-sd, zagotovljenega dela in povprečne^ standarda so bili pahnjeni v kapitalistično druk)0. v kateri ni uič več varno. Pehanje za materialnimi dobrinami in določeno stopnjo varnosti je starše odmaknilo od lastruh otrok. Drugi problem je zamenjava vlog v družini. Matere so prevzele glavno vlogo, očetje so v ozadju. Dodaten problem je prezgodnja so-dalizadjo orni, takrat, ko te- ga še ne zmor^o. Matere pogosto dajo otroka v vrtecz enim. dvema letoma. TUje osebe nadomeščajo starše in dajejo prve življenjske lekdje otroku kov letno in za devet tisoč ambulantnih pregledov. Pred letom jebU prejet zakon o duševnem zdravju. Kako je posegel v vašo dejav- »Veliko škode so naredili filmi, kot je Let nad kukavičjim gnezdom ali Čudoviti um. Ljudje si zapomnijo dramatične prizore, zlasti tiste, povezane z elektrošokt« takrat, ko bi moral biti z materjo. ki bi ga pripravOa na so-daiizadjo. Tb ustvarja prve napake v razvoju osebnosti, ki so lahko podlaga za razvoj osebnostnih motenj, čustvenih motenj in burnih adolescent-nih težav: motenj prehranjevanja, odvisnosti, alkoholizma ... Ali vse te težave pospešujejo tudi razvoj bolezni, s ka-ki^nimi se vi ukvaijate? . Na žalost. V dežurstvih ob koncu Šolskega leta sem se srečevala s poskusi samomora. Zaradi dveh popravnih, zato. ker si mladostnik ni upal povedati, da ni naredil razreda. Tb so minorni razlog za samomor. Kaj se je dogajalo pred tem, tri. Štiri mesece prej? di takrat si mladostnik ni upal povedati staišem. To govori o več problemih: o motnji komunikacije v družini, pomanjkanj u samospoštovanja, pomanjkanju delovnih navad... Prepuščen samemu sebi se na koncu sooči s problemom, ki ga ne zna drugače rešiti. Preprečevanju samomorov namenja veliko pozor-iKtst tudi Qad ca. ati, ne me tepsti, saj bom priden! Nikoli več vaju ne bom jezil. Ne me spet tepsti prosi prestraáen otroški glasek. Čez trenutek zaropota Id otrok zajoka še krčeviteje. »Net Prosim! Bo-MU Glasovi v stanovanju potihnejo - slišati je le Še nemočno hlipanje otroka» ki v modricah iète tolažbo v od solz premočeni blazini ... Takáni prizori so Še vedno kruta realnost. Dogajajo se tudi Čisto blizu nas. Fizičnega kaznovanja, celo trpinčenja otrok je pri t^s še veliko. Kot kaže statistika, Število prijavljenih primerov nasilja nad ou'oki pri nas narašča. Kljub temu imamo v Sloveniji, kol sta v letošnji poslanici ob tednu otroka zapisala varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek -Travnik in predsednik Zve- ze prijateljev mladine Slovenije mag. Franc Hočevar, v primerjavi z mnogimi razvitimi deželami dobro pravno formalno zaščito otiok. Vendar Še nismo naredili dovolj. Nov družinski zakonik» ki je zda) v javni razpravi in naj bi bil sprejet spomladi, prepoveduje vsalošno telesno nasilje nad otroki, tudi klo-futanje, lasanje in š^kanje po riti. Predlog zakonika k prepovedi telesnega kaznovanja otrok ne zavezuje le staršev, temveč tudi druge osebe, državne organe in nosilce javnih služb. Na srečo je nasilje v šolah že nekaj časa prepovedano. 5e ne tako zelo dolgo nazaj pa je bilo vlečenje za ušesa in za »ta sladke<<, kle-čanje pred tablo ali v kotu na koruzi in ajdi, pretepanje s palico po dlaneh sestavni del učnega procesa. Marsikdo tako še danes verjame, da je kakšna po zadnji plati za porednega otroka najboljše zdravilo. Vendar je takšno razmišljanje po mnenju družinskega terapevta Draga Jerebica z^šeno. »Klofuta pomeni >siečaj< staršev. Pa ne zato, ker ni mogel otroka v tistem trenutku umirili z lepo besedo» ampak zato, ker samega sebe ni mogel oziroma znal obvladati»« pravi in dodaja, da je vzgajanje brez klo-^t za starše veliko težje, pri Čemer se splača potruditi in sprejeti to težjo obliko vzgoje. »Bodoče generacije nam bodo za to hvaležne»« je prepričan. Spremeniti ne le zakone, ampak tudi miselnost Telesno kaznovanje otrok je do danes zakonsko prepovedalo 24 drŽav, Slovenije še ni med njimi. Prva je telesno kaznovanje otrok leta 1979 prepovedala Švedska. Zakaj je Slovenija z zakon- Alflksandra Hrastar Aleksandra Hrastar; »Mislim, da se da otroke vzgajati tudi brez pretepanja. Obstaja kar nekaj literature na to temo. Sama sem pr^tudirala nekaj knjig. Kompetentenotroksemi zdi izjemno dobra knjiga. Včasih te prime, da bi otroka po riti. a slej ko prej ugotoviš, da se z nasiljem ne da nič rešiti. Ibdi sama raje počakam,'da otroka mine urna, kot da bi ga tepla zaradi tega.« VUma Ekselenski : »Starš nikakor ne sme stresati svoje je-ze nad otrokom. Se mi pa ne zdi nič narobe, če jih otxok dobi, ko in če si to zasluži. Otiok mora vedeti, zakaj jih je dobil. V šolah je telesno kaznovanje REKLI SO Že dolgo prepovedano, sama sem bila pedagoška delavka, toda beseda ni vedno zalegla. Ne^terim si lahko dopovedoval in jih prosQ, naj bodo pridni, a ni nič zaleglo. Ko sem mulca pošteno naklestiia, je bil pa mir. Pri tem sem mu iç re-kJa, naj k^ gre na policijo in jim pove, zakaj sem ga kaznovala. Pa me ni nihče prijavil. Če so bili stárši v redu, tudi z otn^kom ni biJo težav v šoli. Problem je bil vedno tam. Iger tudi doma ni >štimajo(. Otroka moraš vzgajati od zibelke naprej. Če mu takoj daš vedeti, kaj je prav in kaj ne, tak otrok ne bo problematičen. Svoja sinova sem samo enkrat >nažga-lac po riti, ko sta mi v Koprivnico ušla. Po tistem sta ubogala na besedo.« TjaSa Zaje ta ne ve več, zakaj jih je dobil. Otrokeje treba v:^}ati od rojstva, ne pa da so prepuščeni sami sebi.« Sadik Hu^ć: »Pretepanje ni vzgojno. Otroke vz^jamoz besedami in žledom, nespre-tepanjem. Odločno zavračam vsakršno nasilje. Sam sem jih kot otDDk od očeta dobil samo enkrat in to sem si zapomnil za celo življenje. Kako bo nov zakonik, ki prepoveduje telesno kaznovanje, zaživel \^raksi, pa je drugo vprašanje. Se vedno se bo težko i^otavljalo, kaj se dogaja za štirimi stenami.« BA, foto: SHEI^PA Vilma Elmlenski Anj« Jurlio Anja Jurko: »Mislim, da pretepanje otrok nikamor ne vodi, Po jnojem mnenju bolj zaleže^'0 dixigačne kazni, km na primer da otroku nekaj prepo-veš. ne pa da ga tepei Sama sem jih dobila nekajkrat po riti, ali sem si to zaslužila, pa ne vem. V«iemo sem si, sicer jih ne bi dobila.« TjaŠa Zaje: »Pretepanje se mi ne zdi potrebno niti pravilno ravnanje staršev, razen če si otrok to zares zasluži. Če otroka udariš za vsako malenkost. s ko prepovedjo telesnega kaznovanja otrok odlašala tako dolgo oziroma kaj je država na tem področju doslej že storila, pojasnjuje snoval-ka novega zakonika in gene-raina direktorica direktora-ta za družino Ana VodlČar. Kot pravi, so v Sloveniji vsa ta leta potekale razprave različnih strok. Na problem telesnega kaznovanja otrok so opozarjali učitelji, pediatri, strokovni sodelavci v centrih za socialno delo, vendar je bilo treba spremeniti tudi mišljenje vseh nas. »Mislim» da je zdaj že čas, da tako stai^e kot rudi državne organe in no-silce javnih pooblastil izrecno zavežemo, da otrok ne smejo izpostavljati prav nobeni obliki telesnega kaznovanja,« pravi. Pri tem se marsikdo sprašuje» ali se bo z novim zakonom res kaj spremenilo znotraj domačih zidov oziroma kako se bo nov zakon izvajal v praksi. Kot pravi Ana Vo-dičar» je izjemno pomembno že samo to, da se o tem danes veliko govori. Morda se bo kdo od staršev le zamislil, ali je klofuta res pravilen način vzgoje. »Veliko je torej storjeno že s tem, da se na problem opozarja. Pri tem imajo pomembno vlogo tu- di mediji,« meni in poudarja, da je prepoved telesnega kaznovanja otrok v novem družinskem zakoniku opredeljena kot načelna določba, ki direktne sankcije ne predvideva, Pri tem dodaja» da že približno leto in pol pri nas velja zakon o preprečevanju nasilja v družini- »Ta posebej izpostavlja tudi fizično nasilje, posebej pa vanije prav kategorijo otrok in tako morajo vsi organi, ko se srečajo z nasiljem nad otroki» postopati Še hitreje in učirikoviteje. Predvideva tudi različne načine varstva in zaščite žrtve» recimo prepoved približevanja. Kaznovalne določbe pa so opredeljene v kaznovalnem pravu, bodisi kot prekrški bodisi kot kazniva dejanja,« pojasnjti-je Vodičarjeva. Starejših ne tepemOr zakaj bi lahko otroke? Pojasnimo izvajanje prepovedi telesnega ka^ovanja še na konkretnem primeru. Otrok v u^ovini naredi »sceno«; vrže se na tla, začne vreščati. Mama ga po zadnji plati in nekdo, ki vse skupaj opazuje, jo prijavi centru za socialno delo. Kot pravi Vodičarjeva» bo center raziskal. kaj se vtej družni dogaja. Pogovoril se bo z družino (tudi oitok ima pravico povedati svoje mnenje), ali je bil to morda samo enkraten dogodek ali starša pogosto pretepata svojega otroka ter za kako hudo obliko telesnega kaznovanja gre. TXidi če bo ugotovljena le milejša oblika telesnega kaznovanja, bodo centri za socialno delo oziroma sodišča 10 lahko upoštevali pri morebitnem omejevanju roditeljske pravice oziroma starševske skrbi, pojasnjuje Ana Vodičar in dodaja, da prepoved vsakršnega telesnega l^-novanja naj ne bi posegala v spoštovanje zasebnega in družinskega življenja ter da je treba klofuto ali udarec po zacinjl plati označiti kot poniževalno ravnanje, ki je ne-dopusmo. »Mislim, da v družbi danes ni več sporno, da se odrasli med seboj ne smemo pretepati. Zakaj bi torej lahko tepli otroke?« zaključuje naša sogovornica. Mi dodajmo le še (o, da se človekove pravice ne končajo pred vrati naših domov. Otroci niso majhni ljudje z majiuiimi človekovimi pravicami. Otroci imajo pravice tako kot drugi družinski člani. BOJANA AVGUŠTLNČIČ Ugodna obrestno mera dolgoročnih potrdil o vlogi za fizične osebe: • 13 mesecev po 3,85 % obrestni meri, • 2 leti po 4,10 % obrestni meri, • 3 feta po 4,30 % obrestni meri. Mlrtimolnlvpis fO.OCOevrov. Ponudbo vfijn do zapoinit ve cH zoprtjc p>Cestišče ni bilo razširjeno. Na zahtevo krajevne skupnosti so bile poreza-ne bankine v Širini približno 50 centimetrov, ki so bile pre-visoke, vendar je biLo po pritožbi oziroma zahtevi lastnika zemljišče nato vzpostavljeno prvotno stanje (navoz zemlje in zatra^tev),« »Sedanje stanja ob upoštevanju voznikovega (Keglednaga polja omogoča vamo srecanjo oziroma izogibanje motornih vozH ob upostovanju pravil prednosti,« pravijo na občini. Mar res? Taksen »lokalni prometaje vsak dan. Kam se lahko umakne peiec? Bera letošnjih diplomantov Fcikuiteta za komercialne in poalovne štiMlije je v Narodnem domu podelila nov sveženj diplom svojim diplomantom. Tokrat je diplome prejelo kar 152 diplomantov. Prvikrat je na njih zapisano ime faiojltete, (d se je marca tudi uradno preoblikovala iz nekdanjega visokošolski zavoda. Scupno je od ustanovitve pred petimi leti na fakulteti, nekdanji visoki Šoli, diplomiralo več kot tisoč študentov, diplomiranih ekonomistov. Fakulteta tudi letos pričakuje dober vpis, ta sicer še traja. V Lan-skemiem se je na sedežu in v dislociranih enotah skupno izobraževala okoli 2.400 študentov. TUdi na račun novih programov, saj se je študijem komadale in poslovne informatike lani pridruži} Se šrudý turizma z več moduli. V novem študijskem l«u se bodo na celjsld fakulteti posvečali novemu izzivu - pripravi uvedbe doktorskega študija, ki so ga letos že uspeli akredidrati. Po besedah direktorja Jožeta Geršaka je vpis zadovoljiv. Kot zatrjuje, je tudi v študijskem letu 2009/10 šolnina najnižja v Sloveniji in sicer 897 evrov za redne in 1794 evtov za izredne študente dodiplomskega študija ter 2.310 evrov za podiplomske študente oziroma ma^strski Študij. PM Omejitev prometa je bila svoj Čas na tem delu 30 km/ h. vendar so prometni znaki nenadoma čudežno izginili. Trenutno jih tam Še vedno ni. Ko je ena od stano-valk klicala na policijo in vprašala, koliko je potemtakem tam zdaj omejitev hitrosti, naj bi ji eden od policistov nespretno dejal, da »... če znaka ni, lahko tudi 9D km/h«. Kar seveda ne drži, cesta je v naselju in je zdaj omejitev hitrosti tam 50 km/h! čeprav je že takšna hitrost lahko Izredno nevarna zaradi hišnih dovozov in tudi za pešce, saj sploh ni pločnika! Avgusta so nam na oddelku za okolje in prostor celjske občine dejaU, da: »... so prometru znaki že naročeni in bodo ponovno postavljeni«. Medtem ko so postavili znake za stransko cesto, pa znalu za omenjeno hitrost 30 km/h ni in ni. Ta teden smo zato preverili, če so ga že naročili. »Vsi ukrepi bodo Izvedeni do sredine oktobra,« so nam obljubili. Bomo preverili. Ljubitelji siamskih in orientalskih muc se vračajo! Jutri In v nedeljo t>odo na svoj račun prišli (jubitelji mačk< Felinoktško druStvo Celje pripravlja dvodnevno mednarodno razstavo pasemskih mačk. Podobno kot pred dvema tednoma psi bodo tudi mačke »okuph'ale« eno od hal Celjskega se^ma. Kot pravijo organizatbiji, bo letos razstavljalo Še več domačih, predvsem pa tujih mačjdjubcev kot pretekla leta. Vsak dao okoli 180. Med štewktoi pasmami bo letos prvič v Celju mogo^ videti Še precej neznano pasmo siamskih mačk peteitold. Oba dneva bosta rudi tekmovalna. Še posebej močna skupina bo letos poleg pasem s srednje dolgo dlako še skupina siamskih in orientalskih mačk, ki ponavadi na razstavah niso najbolj zastopane. Poleg najlej^ih mačk in mačkonov bodo letos nagrajeru prav vsi obiskovalci. Sponzorji razstave so namreč za njihove mačke pripravili bogate priboljške. Razstava bo v dvorani £ Celjskega sejma oba dneva odprta od 10. do 18. ure. ^ RP - it.79-9.<^ctolMr2009 - In ker zdaj tam lahko vozijo več, kot bi drugače, ker ni prometnih znakov, in ker vozijo tudi tovornjaki, stanovalcem ne le da pokajo zidovi, ampak tudi sivijo lasje. Delno temu pritrjujejo na občini: >»Cesta je med objekti, ki so bili ztajeni že pred približno sto letí. Zato je ni mogoče ustrezno obnoviti, da bi se lahko izvajal promet, kakršen se po zagotovilih prizadetih stanovalcev. Posledica tega so tresljaji, ki zagotovo vplivajo na stabilnost starih objektov ob cesti,« Do-dajajo, da je v prostorskih ureditveruh pogojih na tem območju dovoljena dopolnilna in nadomesma ^adnja stanovanjskih objektov ter sprememba namembnosti dela objekta za nestáno vanjske dejavnosti ob upoštevanju veljavnih predpisov za varstvo pred hrupom in drugimi škodljivimi vplivi v okolje. Stanovalci torej morajo upoštevati pravila, če kaj gradijo» kaj pa tisti, ki vozijo gradbeni material in povzročajo tresljaje in onesnažujejo okolje? Ker nekateri stanovalci ob omenjeni cesti ne zaupajo več svoji krajevni skupnosti, jih je pred kratkim sprejel celjski župan Bojan Srot. Pogovarjali so se o dodatnih možnih rešitvah. Na občini pravijo, da so posamezni podjetniki žeieli različne dejavnosti na zemljiščih, do katerih vodi sporna cesta. »Vendar je oddelek za okolje in prostor ter komunalo ocenil, da gre za dejavnosti, ki so povezane s povečanim transportom, kar glede na zgrajeno cesto in bližino objektov ob njej ni dopustno,« pravijo na občini-SIcer pa opravlja nadzor nad izvajanjem dejavnosti in morebitnimi posegi v prostor ali nedovoljenim prometom pristojna državna inšpekcijska služba, so Še prii51sali. Včeraj, 8. oktobra, so težki tovornjaki po tej cesti še vedno vozili... SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA v simbtozi z okoljem SimM. tf.a.e. 3000 wwiv.siinble^l Septembra in oktobra 09 Nevarne odudinizdravild, skumulatone« kartušs. bdtenje, (rije, fake, kozmetiko, »ropiva oddajte na vamo v prBfliiisi zabojnik dnizbe Simbio. Inforniacije o lokacijah in terminih na 03 425 64 00 In wvyw.simbiD.si. radiocelje (I'M ^ wrMtki^ www.radiocelje.com NOVI TEDNIK CEue I •ft i - y i ' 1 —- • X Ča bi PrBsemovo ulico zaprli n promet, kot ts predvidevajo rs^e ariihektunuh birojev, bi lastniki vse te pločevine veijetno precej negodovali. Je pa, kot 90 izmerili, rBzdalja od Knežjega dvorca do »zvezde« popolnoma erteka kot od parkirfSca v sredini p8ri(ime hi$e v Citycentnj do neke trgovine v no^njosti trgovskega centra. ' Celje je treba očistiti Bodo Zgolj novi tlaki pripeljali v mestno središče več ljudi? - Idej je veliko, občina se bo odločila za nekatere v prihodnjih letih, najkasneje do leta 2012, bo-mo v Celju hodili po obnovljenem starem mestnem jedru. Mestna občina Celje se je namreč lotila prenove javnih površin v starem mestnem jedru> med katere sodijo tlakovanje in mestna oprema, torej ko$i za smeti, klopi, javna razsvetljava. Nekaj rešitev je na urbanistični delavnici, ki jo je pripravila občina, podalo pet arhitekturnih birojev, širšo javnost pa so o tem želeli povprašati na okrogli mizi prejšnji teden. Rešitve arhitekturnih birojev so drzne, prav vse recimo predvidevajo, da bi Prešernovo ulico spremenili v trg in jo zaprli za promet. Biroji so predlagali rešitve za prenovo javnih površin na mestnem križu: Glavni trg-Stanetova ulica in Krekov trg-Prešernova ulica. Posvetili so se izboru tlakovanja in nove mestne opreme (koši za smeti, klopi in razsveUjava). Tako bi po enem od predlogov lahko povezali Slomškov trg s Savinjskim nabrežjem, da bi v zid postavili prehod. Spet drugi predlog predvideva, da bi na trgu pred Metropolom uredili velà(0 drsališče (drevesa bi rasla kar sredi drsališča), ki bi ga v nezimskih mesecih prekrili z lesenim podom, na katerega bi postavili klopi. Eden od predlogov predvideva, da bi kioske na Krekovem trgu »pospravili« v še eno stekleno konstrukcijo, ki bi jo postavili nekam bolj ob rob trga. Mimogrede, vsi arhitekturni biroji so opozorili na Krekov trg kot na prostor, ki bi ga bilo treba očistiti, predvsem zato, da bi se jasno lahko videla železniška postaja. »Krekov trg je trenutno neka kakofonija,« je ena od misli. Ne le Krekov trg, ampak celotno mesto bi bilo treba, kot je bilo zaznati tudi iz razprave ob okrogli mizi, »očistiti«. Tako v enem od arhitekturnih birojev predlagajo, da bi morali poenotiti senčnike na letnih vrtovih, a tudi izveske trgovin. Eni so še bolj radikalni, saj bi prepovedali vse nadstreške. Občina naj začne delati! Zanimivo je. da so prav vsi biroji predvideli zaprtje Prešernove ulice, ki bi s tem dejansko postala trg. IXjdi v razpravi na okrogli mizi je bilo slišati veliko pozdravnih besed na ta račun. Ali bo občina dejansko ugriznila v to jabolko, bodo v občinski stavbi še razmislili. Kot pravi vodja oddelka za okolje in prostor Roman Kramer, to verjetno (udi ni tako drastičen ukrep: »Slišali smo, da je od Knežjega dvorca do >2vezde< enako dolga razdalja kot od nekega srednjega parkirnega prostora v City-centra do neke slaščičarne v notranjosti. Tako da zaprtje Prešernove ulice ni nek izziv, ampak je za io potrebno samo malo kora j že.« Kljub temu je dodal, da bo to verjetno zadnji ukrep, ki se ga bodo lotili. Če se ga bodo. Idej za prenovo javnih površin mestnega jedra je veliko. Zdaj je na potezi občina. Ta mora Izmed vseh teh predlogov izbrati liste, ki jih bo uresničila. Na občini bodo na podlagi teh predlogov pripravili projektno nalogo, s katero nameravajo kandidirati tudi na razpisu za evropska sreds-tvai Projekt je ocenjen na skoraj tri milijone evrov, od tega pričakujejo, da bo Evropska unija plačala kar 85 odstotkov. Prenova naj bi se začela najkasneje leta 2011 in se končala že leto kasneje. Ampak najprej se bodo morali odločiti, kaj se bo sploh delalo. Prav to se zdi, da bo najtežja naloga. V razpravi je namreč znan celjski arhitekt Nande Korp-nik, ki je bil med drugim tudi v strokovni komisiji urbanistične delavnice, dejal, da Mestna občina Celje nima nobene vizije razvoja mestnega jedra tn da pravzaprav prispeva k propadanju središča mesta ter da bi vendarle morala začeli ukre-pati. Tlaki naj bodo prvi projelct Mestno občino Celje pa Je malo okrcala tudi vodja celjske enotrzavoda za varstvo kulturne dediščine Tanja Hohaec. Dejala je. da je sicer dobro, da so imeli arhl- tekturni biroji pri delu v urbanistični delavnici proste roke, da so lahko ideje bolj drzne. Vendar pa bi bilo morda dobro, ko bi zavod že prej sodeloval in bi v njem že pripravili kulturno varstvene smernice. Tako bi bili verjetno projekti drugačni, ne pa, da bodo zdaj morali povsem na novo urejati Glavni trg, saj nobena od rešitev birojev za zavod ni sprejemljiva. Hohnečeva je še poudarila, da tlakovanje morda le ne bo rešilo videza starega mestnega jedra. Poleg tega bo ta projekt rešil le mestni križ, ne pa tudi manjših ulic znotraj tega križa, dvorišč, nenazadnje tudi fasad stavb, ki bi jih bilo treba obnoviti. Hohnečeva je še dodala, da v Celju potrebujemo tudi koniáetne odloke o oglaševanju posameznih trgovin, o začasnih objektih, ki so v starem mestnem jedru. Z njo so se strinjali tudi nekateri drugi razpravljavci. Med drugim je bil omenjen tudi Muzejski trg, ki ni zajet-v križu, ki bo obnovljen. Direktor Osrednje knjižnice Celje Branko Go-ropevšek je dejal, da bi prav Muzejski trg» ki ga dnevno obišče veliko tujcev zaradi pokrajinskega muzeja, bilo treba obnoviti hkrati s tem projektom: »Muzejski irg je edeo bolj nevarnih. Ce se tega ne bomo lotili zdaj, bo kasneje še dražje.« Čeprav je bilo v razpravi slišati nekaj pripomb, so se vsi strinjali, da je prenova mestnega središča přepotřebná in da je prav, da se je občina vendarle lotila tudi tega. So pa vsi v en glas poudarjali, da se obnova zgolj pri tlakovanju ne sme ustaviti. Zgolj to najbrž ne bo spet privabilo ljudi v mesto. Enkrat že mogoče - na ogled - potem pa mora mesto dobiti tudi vsebino. ŠPELA KURALT Foto: SHERPA MESTNA OBČWACELK Tre cdiddh loMBM 9,3000 Ce4* sMadm s 24. iSenom PravMka za odda^aiý poskivn9> prostnuv in gor^ v rajam ^dcManfu n^otrm Z8 poslovne prostore in garaže razpisuje JAVNO PONUDBO a oáůB^ poslgvT#i prostorový rajam 1. IJica XIV. 100002855MOCpnračtfi-skknd400800119400 • varšůrte. VaiSârte bfBZ obrestí bo v roluj 15 dra po odtočr^^ ponudnikora Id re oboni ne bodo uspel ■L PftUAVIJE poromo PRILOŽm: a) DClKAaO o USPOSOBLmiSTlZAOFRAVlJA^ • za samostojne poc^etnite dotezlo o slioliovn uspcscbjenosti efi dokazAo a vpeňků satHBtiýii» poc|gtnto posemeznacov: • za pravne oeebe: izpi^ iz sodnega registra, star največ 30 doc •za druâtvo: odkičbo Upravna anoftç - kretko poroâto o dosedanjh aktivnostih ter predstavitev pnjgrerna, tí se ^ izvajal vposkivnen) prost or\c b) DOKAZ&jO O PLAÛUV SPDSŒNOSIt - dokazio o pormanîi da^ríi obwznostiv dokezik)/GÔ^ ^ porevnervh ob* važnostih dû ntestne obiâhe Ce|e In dokado. de ri ttoidran račun (staro naffič 30 dni); • za pravne osebe; potnfio baňte o pb&lni sposobnosti za zadnjih • poirdik) o registraei. ks ga izris Oavâtt • dokaak) o p^ varhaně. doloiSane v toGd I: c) tfosedapje reference kandidata za d) procpem dejavnosti. 16 se bo odvija v posbvnem prostorv IV. Kornela bo pri cdbín ponudnftn kot kíiteii poieg dafwnosfl h kntaniev Jotočeiíft ob tmrét poatowdi iratottt, t^Mtftgyale tudl zanlnivoat pfo-greme h nteree MOC po oSvíni meetriega iadra. Poslovne prostore si za potrate svoje dejavnosti priredi s sogbým lastnia n» iernt^ sam in more rte svtý AU uškepfWobiti potrebno dokuri^enta^ dowlenia. V PRUAVA NA JAVNO POIMUOBO Prgave na javno ponudbo sprejema Mestna občina Ce^ Konvs^ za vodenje in nadzor postopka prkkifaivanta, razpolagar^ in uprav^ar^ stvarnega ii finančnega prsnožen^ Mestne obSne Celje za oddajanje poskivnih prostorov v najem. Trg oljskii knezov 9.3000 C^. z oa^ »JAVNA PONUDBA - NE OOPtfUUI« - s pripisom zaporedne H poslovnega prostoro Zeifftangiw»por»KWWiiwraiopt|eweocl(totfr^^ 10.2009 do13.ifle. ^udb. ti bodo prispele po razpisnem roloi (nepravočasna ponufce) ali pravočasiA^. vendar nepopolnli pomidi. komí!^ ne I» V primeru veQege §te^ porMJdnBov. ki (zpolnjujejo pogoja, lahko najemodajalec izbere napjgodri^sega ponudnflcs. če isga ne nm ídvetí. pa bhko r drsâbo, katero predmet je viSne n^emnine. Ponudnikoni Id izpolnjujejo pogoje in bodo vabljeni na (t«èba, se dana verSâna za resiost ponudbe It^ tudi kot varščina za udele2bo ne drâi. O dnewu dr^be bodo ponudnfti pisno obveščeni. Rok vezausti ponudnN na ponudbo ve^ (fo sklenitve najemne p^ Porudn&om bo sklep o izberi vročen 8 dni po seji komis^. Najema pogodbe bo ^Jer^erM z cbrerwn ponudriiam v 15 dneh od vročitsie sldepe koin^ Župan Mestne oboie CeSfi purtniek oddaje v najem ustavi do sklenitve najemne pogodbe. PorMM>Jdtehlcopodrobneileieťi|B pridobio iwOddeItu in goepùdentVD pri ge. Smi HribenA, tel 03 4Z-6&668. a ogled poelovnli proetorm pt rw Oddalcu 9 splo&M aadeve pri 0. Jiâeiu Ki\áat. tai(Q3)4m<7a 10 ŽALEC I P0L2ELA | BHASLOVČE | novi tednik Andraž nad vsemi! v Andražu na Polzelo so v nedeljo praznovali 780 let od omembe cerkve in kraja ter ZSO-oblet-nico samostojnosti župnije. Predsednika Danila Ttirka je obisk v Andražu nad Polzelo spodbudil k želji, da bi povsod po državi razvijali življenje na način kot v tem majhnem kraju. Andraž povezuje sedanjost s preteklostjo in skrb za kultiviranje bivaka s-skpb^ jo za ekonomsko usodo človeka. Slovenski narod bo le na takšen način sposoben razviti nove kvalitete, smo slišali. »V prihodnje bomo potrebovali veliko takšnega razmišljanja in veliko se bomo morali pogovarjali. V politični praksi je namreč prisotnega vse preveč medsebojnega obtoževanja in zmerjanja.« Župnik Janez Furman je v nedeljo pod enim šotorom združil leve, desne, rdeče, bele in Čme. »Današnji obisk jasno kaže, da gre našim visokim gostom s predsednikom republike na čelu, prijazno ministrico. poslanci, z župani in Še predvsem z županom Ljubljane resnično za ljudi na tem koncu, ki obenem sooblikujejo podobo slovenskega Človeka. Le tako lahko po- Prvs vrsta pomembnih gostov: Lojze Pojedel, Ljubica Jelušič. Janez Funnan, Barbara MiMič Turk, Danilo Turk, ljubo Znidar in Zoran Jankovič kažemo, da smo povezani kot eno. Eden na njivi, drugi na delu» v cerk- vi, pri županovanju» v vladi... pač v raznih službah,« je Furman utemeljil obisk pomembnih gostov. MJ, řoto: TT Obnovljen pevski dom Dom letuških pevcev ]e bil zgrajen leta 1954 na pobudo Ivana Marovta. takratnega pe-vovodje mešanega pevskega 2áxira. Minila so leta in dom )e bil nujno p(^reben temeljite obnove, kar so v LetuŠu ludi us-peâno izvedli. Na slovesnosti ob odprtju prenovljenega doma je predsednica Kulturnega društva LetuŠ Eva Mogel poudarila, da so se za obnovo dogovarjali kar nekaj časa, letos pa jim je ob pomoči Občine Braslovče tudi uspelo. Največ zaslug za obnovo ima Darko Žerdoner, seveda pa so mu pomagali Številni drugi. Zbrane je nagovoril tudi bra-siovški župan Marko Balant, ki jepohvalU deloLetušanov. Dora je blagoslovil braslovSki župnik Milan Gosak, domad ženski pevski zbor, ki ga vodi Ahja Jezer-nik, pa je popestril oedetjsko dopoldne. TT Izredna seja, prvič neuspešno V ponedeljek naj bi se na izredni seji sešli žalski svet-niki» na nje) pa naj bi razčistili dileme v zvezi z delovanjem in ugotovitvami ob-činsk^a nadzornega odbo-ra (NO). Ostalo je pri naj bi se - izredno sejo občinskega sveta so zaradi izredne seje državnega zbora in s tem zadržanosti župana in poslanca Lojzeta Posedela odpovedali oziroma |o prestavili na ponedeljek, 12. oktobra. Kljub prestavljeni seji seje že v ponedeljek popoldne pred žalsko občinsko zgradbo zbralo 14 svetnikov in vsi dani NO, ki so tako izrazili svoje nezadovoljstvo. Menili so, da bi bilo treba enkiat le razčistiti in se pogovoriti, kako in kaj, Se večkrat pa omenjali, da bi se moral župan Posedel bolj posvetili delu v lokalni skupnosti oziroma da »visoke po- litike ne bi postavljal pred interese občine«. Izredna s^a naj bi bila namenjena predvsem predstavitvi različnih argumentov in mnenj, svoje videnje pa naj bi predstavili tako dani NO kot župan Posedel. Nekateri od zbranih svetnikov so omenili, da razumejo županovo zadržanost, spet dnjgi so se spraševali, z^caj župan za vodenje seje ni pooblastil katerega od treh podžupanov, na koncu pa so se vsi strinjali, da mora biti na Izredni seji^s temo NO nujno prisoten tudi župan. Kakorkoli, v Žalcu upajo» da bo za ponedeljek sûicana izredna seja «šla skozi« in da bodo sporom okrog NO na nek način naredili konec. V torek se je na dogajanje odzval tudi župan Posedel, ki je še enkrat pojasnil da je bil zaradi »zapisov in dolžine trajanja seje državnega zbora pri- Mlmogrede naj povemo, da je vlada včeraj obravnavala predlog skupine poslancev s prvopodpisano Cveto Zalokar Oražem {Zares), ki predlaga spremembo 10. Člena Zakona o poslancih. Člen naj bi se spremenil tako, da poslanci ne bi mo^ več hkrati opravljati funkcije poslanca in župana in podžupana v lokalni skupnosti. Po potrditvi na vladi bo predlog sprejemal državni ^>or. Vlada predlog podpira, prav tako pa ocenjuje, da je predlagan rok za začetek uporabe spremenjenega zakona (po opravljenih volitvah v Državni zbor RS leta 2012) primeren» saj bodo tako vnaprej znani pogoji za opravljanje ^nkcije poslanca oziroma župana. moran preložiti izredno sejo občinskegasveta«. Župan upa, da so svetniki, nadzorni odbor in tudi mediji obvestilo o preložitvi izredne seje sprejeli z razumevanjem in pričakuje udeležbo na seji v ponedeljek. Poleg delovanja NO naj bi žalski svetniki na izredni sejtobravnavalitudt4okonč-na poročila o izvedbi nadzora o lar^kem poslovanju knjižnice, individualni pogodbi o zaposlitvi direktorice zavoda za kulturo, Sport in turizem ter oglaševanju v Utripu v času volilne kampanje na lanskih državnozboi^yh volitvah. US Pojasnilo v članku Taborski učenci se bodo žolali doma smo na' izjave ravnateljice šole Majde Piki zapisali, da uvedbo devetletnega izobraževanja v podružnični šoli Tabor ocenjuje obenem kot dobro in slabo odločitev. Kot smo zapisali, je^ slaba odločitev manjše število izbirnih predmetov, ki bodo na voljo učencem» manjša bo tudi raven zahtevnosti. Glede manjše ravni zahtevnosti Piklova poudarja, da se bodo učitelji trudili zagotavljati enako raven kakovosti izvajanja programa. »Morebiti še kvalitetnejšega,« še dodaja. Uredništvo www.posta.si Osebne poštne znamke triwntc svojo najljubšo fbtograSJo ÍA ostviriie osetmo pc^too zounlus In bo pnkazovda vate acpozibtic trcnutk« tli aniimve poslovne âogodk«. Odslej lahko Í2birate med enajstimJ okvirji, lofomuuije in naročilo osebnili podtsih znamk oa: 449 2244, na o»ebDe.2Bâmkê^eipoei*^ ali na www.poMa.si. Zâneslllvo vsepov^ POŠTA SLOVENIJE POŠTA IN RNANCE m NOVI TEDNIK ŠOŽTAHJ I REČICA | MOZIRJE | 11 Za boljši Šoštanj Prejšnjo sredo so proslavili praznik občine Šoštanj, ki ^ slavijo v spomin na leto 1436, ko |e grof Friderik Cdj-ski temu kraju podelil trške pravice; letos pa mineva tudi 15 let od ponovne ustanovitve Občine Šoštanj. Na sej i. ki so jo obogatili pevci mešanega pevskega zbora in godbeniki Zarje, so podelili več priznanj za minulo delo. Za častna občana so ra^lasili Uroša Kotnika, direktorja šoštanj* ske termoelektrarne, ter slikarja in uâtelja Jožeta Svetino. Župan Darko Menih je posebno priznanje podelil \^libal-du Vengustu« sicer rojenemu Šoštanjčanu, ki je občini podaril večje zemljišče, kjer bodo uredili otroško igrišče. Priznanji občine sta prejela Danilo Ćdnii m Najniznoteniški klub Spin. plakete pa so podelili Francu Štehamiku, Mk-tor^u Drevu, Majdi Menib, Ju-retu Hrastniku» Petni Rczma-nu, Ireni Verdnik in Košarkarskemu klubu Đektra. Kot je v navadi, so na stav-nostni seji pregledali opra vije-nodelo. Župan in poslanec Darko Menih je poudaril, da ni (reba ponovno omenjati stvari, ki so bile obàrù vzete in za kaj vse je bila občina prikrajšana Po njegovem je pomembneje, da »živimo in delamo za danes, za boljši jutri«. Občinski proračun je razvoj no naravnan in davkoplačevalski denar se enakomerno razporeja po vseh krajevnih skupnostih, vsem željam pa zaradi finančne omejenosti ne morejo ustreči Vseeno obnavljajo infrastrukturo ter različne domove in športne objekte, v katerih de-lujejo dn^tva, konec oktobra bodo odprli dom za starejše, v Šc^tanju nastaja usnjarski muzej, obna^jajo zdravstveni in loiltumi dom... V prihodnje bo seveda v ospredju velika nalo^, gradnja bloka 6. »Načrtov imamo dovolj, potrebujemo le čas, denar in strpnost občanov,« je med dnj^m dejal Menih in pozval občinske svetnike, da mdi v le tupred volitvami za^vijo svoje znanje in sposobnosti za bal] ši Šoštanj. Seveda je v šc^tanju, sploh v Lokovici, še živo v spominu juhjsko neuije, župan Menih pa je izpostavil, da samo 2 občinskim proračunom ne bodo mogli sanirati vsdi posledic, predvsem plazov, ki so ogrožali življenja ljudi. US Najbolj odmevni nagrajenci Občine Šoštanj: VÍlíbaldVeňgustterčastns občana Joža Svetina in Uros Rotník škof Tavčar za Rečico Fundacija Tavčarjev dvor, ki si na Rečici že dolga leta prizadeva za odkup in obnovo dvora âkofa Janeza Tavčarja iz 16. stoletja» je velik korak bliže uresničitve svojih prizadevanj. Pred dobrim tednom so ob pomoči KUD Utrip predstavili knjigo Trg Rečica in škof Tavčar v Evropi 16. stoletja, ki jo po zgodovinskih zapisih napisal Jože Tlaker. Knjiga je sicer zrasla iz raziskave o dogajanju na Rečici pred več kot 400 leti, ko je kraj predvsem po zaslugi škofa leta 1585 dobil trške pravice. Avtor se je ob pomoči fundacije zaradi obsežnosti gradiva odločil za izdajo knjige, v katero je zajel tudi dogajanje v Evropi, vanj pa umestil vlogo in pomen Škofa Tavčarja. Kot je napovedal župan Vinko Je-raj, bodo letos končno uspeli z odkupom Tavčarjevega dvora, ki je tudi ena največjih rečiških znamenitosti, nato pa bodo s skupnimi močmi uredili objekt, ki bo popestril turistično ponudbo. Pri tem računajo tudi na pomoč iz Evrope. US PtMC knjigo o dogajanju v 16. sto* latju Jože Tla ker sa ie dela lotil l|ufaltalisko, vandar pa ja dni številna z^niovinska dejstva. Obnova pomnikov Konec minulega tedna je Občina Šoštanj na podlagi smernic celjske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine začela obnovitvena dela na memorial« nih spomenikih. Obnovili, torej očistili in osvežili napise, bodo na spominskih ploščah na rojstni hiši Janka VrabiČa, bratov Mravljak ter na hiši družine Tekavc. Mehansko bodo očistili tudi bronasti reliefni plošči Karla Destov-nika - Kajuha in bratov Mravljak. V skladu s predpisi bodo uredili tudi osred- nji spomenik žrtvam NOB v Šoštanju. Prav tako bodo vprihodnjem mesecu poskr-beh Se za obnovo spomenika Plamenica na Kajuhovi cesti in spomenik padlim NOB v Zavodnjah. US Oan prometna mobilnosti v Morirju so obogatili z Družinsko u(no uro AMZS, brezplačnimi tehničnimi pregledi A. M. Mlklavc, reševalno vajo ponesrečenca iz vozila v izvedbi PGD Nazarje, uporabo simulatorjav varno vo^jo tor prikazi preventivnega dela polico. Nemoč pred prometno statistiko V Mozirju so v soboto pripravili dan prometne mobilnosti, na katerem so svoje aktivnosti predstavili praktično vsi, ki so tako ali dnjgače povezani s prometom, de prej pa so o promCTi varnosti ^pregovorili na okrogli mia o varnosti v cestnem prometu v Zgornji Savinjski dolini Kot namreč skupaj z drugimi pristojnimi ugotavljajo v Avto-moto druScvu Zgornje Savin j ske doline, se stanje prometne varnosti ne izboljšuje. Okrogle mize so se udeležili sodelavci s področja urejanja in vzdrževanja cest ter nadzora cestnega prometa, predstavniki druâtev in ustanov» kj se ukvarjajo s to tematiko, ter drugi. Pomočnik komandirja Policijske postaje Mozirje Matjaž Sem ter Elvis A. Her-baj 12 Policijske uprave Ceije sta nanizaia vrsto statističnih in dejanskih podatkov o zaskrbljujočem stanju varnosti v cestnem prometu. Če se je število prometnih nezgod v pri-meijavi s predhodnim letom nekoliko zmanjšalo, pa se re- snost poškodb ter gmotna Škoda àe vedno povečujeta. V porastu je število nesreč s hudimi telesnimi poškodbami udeleženih ter število nesreč, povzročenih v vinjenem stanju. C^ naštevanju kmte statistike je bilo čutiti nemoč skoraj vseh predstavnikov prisotnih inšti-tudj, bistvo sporočila za javnost pa je, da je treba nadaljevati s sistematsko vzgojo za prometno varnost, s preventivnimi ter tudi z represivnimi ukrepi policije in sodstva. JOŽE MiKLAVC OBVESTILO JAVNOSTI! @ Bob Kart Poletno sankališče na Celjski koči oz. BobKart uspešno obratuje že 120 dni v letošnjem letu. Do vključno 20. 9. je bilo opravljenih 40.252 voženj. Od ponedeljka, 28. 9. dalje bo sankališče obratovalo: •Od ponedeljka do petka 16.00 • 18.00 •Sobote, nedelje in prazniki 12.00 - 18.00 Za zdključene vnaprej najavljene skupine {najmanj 2Q osebi bo sankališče obratovalo po dogovoru! Ob suhem vremenu, vsedni v tednu! www.celjska-koca.si Križi in težave s kanalizacijo Ldščani imajo čistilno napravo, a so brez priključkov nanjo v L^dkem se spopadajo z velikimi težavami pri gradnji kanalizacijskega omrežja. Konceslofiar, ki se je zavezal k izgradnji s pogodbo, ni že nekaj let v njegovo širitev vložil praktično nič, a vseeno zahteva povrnitev stroškov. Občina pa si je na-kopala velike stroSke z lastnimi vložki, poleg tega. da je krepko preplačala grad-njo čistilne naprave. Prišlo je celo do spora na gospo-darskem sodišču. Kot pravi laški župan Franc ZdolSek, je zamuda konce-3ionarja, družbe WTE Laško, presegla vse razumne meje, saj ta, kot kaže, kanalizacijskega omrežja sploh ni imel namena zgraditi. W skladu s pogodbo iz leta 2001 je bil koncesionar dolžan končati celotno kanalizacijsko omrežje s Stilno napravo do leta 2004 oziroma po aneksu do 2005, ko naj bi čistilna naprava začela tudi obratovati. Tega še do danes ni storil,« pravi Zdolšek o letih zamude. Občina je zato lani začela gaditi omrežje na lastne stroške, aktivno pa je bila vključena v pridobivanje izdanih gradbenih dovoljenj. Kol trdijo v občinski upravi, je družba WTE zgradila zgolj povezovalno cev oziroma ko- Uško še nima rfograjenaga kanalizacijskdgs omraza. lektor med Laškim in čistilno napravo, v času trajanja pogodbe pd je uspela na čistilno napravo priključiti manj kot pet odstotkov dogovorjenih objektov. »Čistilna naprava brez kanalizacijskega otnrežja Občini Láško in njenim prebivalcem seve- da prav nič ne pomaga,« pravi Zdolšek. Stroški kanalizacije^ ki je ni Na nei^lnjevanje pogodbe naj bi občina koncesionar-ja ves čas opozarjala in podalj- ševala roke,, družba WTE pa je to pogojevala s povečanjem plačil iz pogodbe. Na to v občini ne pristajajo, saj so opazili negativne finančne posledice za proračun, obč^ pa so že tako preveč obremenjeni s kanalščino in ceno za čenje odpadnih voda. Zadeva V Dobju zgradili prvo čistilno napravo Tik pod središčem kraja Di^je se na gradbišču urejajo še zadnje podrobnosti, kmalu pa se bodo na čistilno napravo priključila prva gospodinjstva. Kot pravi podžupan občine jih je opravilo podjetje Re- Dobje Franc LeskovŠek, gre za prvo čistilno napravo na območju občine. Na podlagi projektnih načrtov so se odločili za rastlinsko čistilno napravo blizu naselja in sicer bo na najbolj okoljsko prijazen način urejeno 6šče-nje odpadnih voda. »Dela, ki mont, so že praktično končana, v naslednji fazi bo sledil priklop prvih gospodinjstev na Čisdlno napravo, zaenkrat jih bo 15. Sicer pa ima naprava zmogljivost za 110 enot, kar pomeni dolgoročno rešitev odpUkov^ja za del kraja Dobje in sosednjih za- selkov. Menimo» da je bila to ustrezna odločitev tudi za-radi načrtovanih novogradenj v občini. Računamo na razvoj občine in bodoči graditelji bodo v kraju našli že izdelano potrebno infrastrukturo,« pravi LeskovŠek- Investicijo, vredno okoli 70 tisoč evrov, so v celoti financirali iz občinskega proračuna» za katerega to predstavlja precejšen zalogaj. Še toliko bolj, saj je nekaj več kot tisoč občanov, v tem primeru nekoliko prikrajšanih. Če so vse ostale večje občine lahko gradile čistilne naprave s pomočjo evropskih skladov, tudi zaradi evropske zakonodaje» ki do leta 2015 narekuje ustrezno kanalizacijsko omreženje, občane majhnost nekoliko tepe. »Za evropska sredstva bi lahko kandidirali le s projektom, vrednim več kol 600 tisoč evrov, kar je za nas odločno preveč. Tako velike investicije tudi ne bi mogli kriti iz lastn^ proračuna»«< pravi LeskovŠek- Kljub temu je Dobju pri izgradnji infrastrukture uspel korak naprej. POLONA MASTNAK Foto: SHERPA je bila očimo ^ela za sodišče-»S koncesionarjem imamo glede dela stroškov spor, saj nam poskuša zaračunati del odplak, ks prihajajo v Čistilno naprava, na katero je priklopljenih zelo malo občanov. C^re .za velike številke, zato smo spro& li tudi spor pri ait iU'aži na ljubljanskem gospodarskem sodišču,« pojasnjuje Zdolšek. V laški občinski upravi dodajajo še, da je občina vedno imela na razpolago denar za plačilo svojega dela financiranja izgradnje komunalnega omre^a, ki pa ga ni mogla porabiti, ker koncesionar niti ni izdelal projektov za gradnjo. Občina bo zadeve vzela v svoje roke Velik pomen ima Čistilna naprava za Rvovamo Laško; njena čistilna naprava je postavljena zraven občinske. Pivovarna Laško je sama žudila svoj komunalni vod od tovarne do čistilne naprave in čistilno fupravo, v njej sama čisti vodo od stopnje onesnaženosti industrijskih odpadnih vod do stopnje onesnaženosti komunalnih odpadnih voda, ki se zatem do^nčno Čistijo v občinski Čistilni napravi. Z občino in s koncesionarjem se je pivovarna dogovorila, da bo to storitev koncesionar zaračunal občini, občina pa del, ki odpade na pi-vovaqio, naknadno podjetju. Vendar je občina zavrnila plačilo računov, ki jih je družba WTE izstavila za odplake občinskega komunalnega omrežja, ki pač ni zgrajeno in ločeno od omrežja pivovarne, Družba je zaradi zavrnjenih računov vložila tožbo pd arbitraži gospodarske zbornice, na katero je občina odgovorila in čaka na razplet, poleg t^ pa je družba vložila še izvršbo, na podlagi katere se je vodil gospodareki spor pri celjskem okrožnem sodišču, sodišče pa je sklep o izvršbi že razveljavilo. Na občini ostro zavračajo tudi obtožbe koncesionajja, da niso plačali svojega dela, dogovorjenega v pogodbi. Videti je, da si obe pogodbeni stranki pogodbena določOa razlagata vsaka po svoje. Zdolšek ob tem potama še, da je šlo zaradi napačnih odločitev veliko denarja v nič: »Vse ostale občine so večinoma pristopile k pridobivanju evropskih sredstev za izgradnjo čistilnih naprav. V Občini Laško so se leta 2001 odločili za drugačno, mnogo draž-jo in manj ugodno pot, Vseeno računamo, da bomo s prevzemom koncesijske pogodbe» id se ji je WTE že deloma odpovedala, lahko povečali vpliv občine na čiščenje in stroške, s svojimi odloâtvami pa pridobili tudi več evropskega denarja, kar bi nam na dolgi rok omogočilo cenejše čiščenje.«^ POLONA MASTNAK Foto: SHERPA Kmalu so bodo v Dobju na ětstíino napravo priključila prat gospodinjstva, pojasnjuje Frane Leskuvšak. -;- it. 79 • 9. oktober 2009 "»«IIHk Meja ŠENTJUR, d^. objavio prosto delovno mesto ----- SKUPINOVODJA Od kandidatov pričakujemo: • V. stopnjo izobrazbe kmetijske smeri • 12 mesecev delovnih izkušenj v kmetijstvu • izpit F-kategorije • trimesečno poskusno delo Delovno razmerje se sklepa za določen čas enega leta z možnostjo podaljšanja v nedoločen čas. Ponujamo vam zanimivo in razgibano delo. Ponudbe z življenjepisom in ustreznimi dokazili pošljite v osmih dneh na naslov: Meja Šentjur, d.d, Cesta Leona Dobrotinška 3, Šentjur NOVI TEDNIK žmiAiugp.jj PODČETBTiKi 13 Desetletno čaščenje jabolka Konec tednd vrhunec največje prire-ditve Kozjanskega Na Kozjanskem se že vr-stijo prireditve jubilejne-ga, desetega Praznika koz* janskega jabolka, največje prireditve na Kozjanskem. Vrhunec prireditev bo jutri, 10. oktobra, ter nato v nedeijOi ko bo v središču Podsrede tržnica s kozjanskimi izdelki ter z različnimi predstavitvami. »S prireditvijo želimo prikazati sodelovanje s prebivaj-ci parka in skupna pilzade-vanja pri varstvu naravnih vrednot io ohranjanju kmetijske kulturne krajine na Koz-janském. Njen najbolj znači-len razpoznavni element so visokodebelni travniški sadovnjaki s starimi sortami jablan poudarja mag. Valerija Sle-menšek iz zavoda Kozjanski park, kjer praznik jabolka pripravljajo. Jutrišnji začetek vrhunca prireditve bodo ob 10. uri naznanile skupine z obeh strani Sotle, med njimi Desinićke mažoretke, pihalni orkester iz Kraljevca na Sotli ter slovenski Osti jarej. Po pozdravnih govorih direktorja Koz- janskega parka Iva Trošta in župaru Kozjega Andreja Kocin ana bo prireditev uradno odprl minister za okolje in prostor Kari Erjavec. Tržnica v središču Podsrede bo jutri odprta do 19. ure ter v nedeljo do 16. xire. Poleg različnih predstavitev pro-jektov, zavarovanih območij, muzejev in društev bo jutri ob 11- uri odprtje razstave gob kozjanskega gobarskega društva, v nedeljo ob istem času pa bo začetek šest kilometrov dolgega rekreativnega teka na grad Podsreda. Tek so poimenovali S tekom kozjanskega jabolka v Podsredi do bolj zdravega življenja. Od danes do nedelje bo prav tako fotografski ex-tempore Kozjansko jabolko, namenjen vsem ljubiteljem fotografije. Ob vsem tem si je na gradu Podsreda mogoče ogledati tudi razstavo Kje so tiste mejice, k' so včasih bile (o ozkih in dolgih pasovih dreves in grmišč, ki ločujejo zemljišča). Poleg zanimivih stojnic bodo oba dneva izdelovali Žoga prestavila potok Pod svetim Rokom bodo dobro poskrbeli za nogometaše v Šmarju pri Jelšah bo začela občina graditi garderobni objekt 6 pokritimi tribtinami» ki bo namenjen predvsem za potrebe nogometnega kluba. V torek je gradbeno-obrtniâka dela družbi CiVl Celje uradno predal župan Jože Čak^. Celjska družba je bila iz* brana za gradnjo objekta s približno petsto kvadratnimi metri površin ter pokritih tribun s petsto sedeži, kar spada v sklop celovitega urejanja športnega parka. Tam so v zadnjih petih letih med drugim odkupili zemljišče ter zgradili večnamenska igrišča in razsvetljavo, poskrbeli so tudi za namalUl-ni sistem ter urejeno travnato povrSino. Prav tako so pridobili projektno dokumentacijo celostnega urejanja športnega parka ter lani še prestavili potok. Občina je v preteklih letih vložila v športni park približno štiristo tisoč evrov, od tega eno četrtino nepovratnega denarja, saj sta ji pomagala ministrstvo za šport ter hinda-cija za šport. Obstoječi garderobni objekt, ki je manjši» je brez uporabnega dovoljenja, saj V šmarski občini se z gradnjo garderobnega objekta in tribun v Športnem parku lotevajo že tretjega letošnjega športnega objekta. Poleg gradnje Športne dvorane v Šentvidu pri Gnri>elnem so se lotili tudi velikega pomožnega nogometnega Igrišča, ki je za Šmarsko osnovno Šolo. je preblizu potoka, medtem ko novega, ki bo na njegovi nekdanji strugi, načrtujejo že več iet Projektantska oce-rta nove naložbe je znašala 1,1 milijona evrov, s CM Celje pa je podpisana pc^od-baza gradbeno-obrtniška dela v vrednosti 667 tisoč evrov, Nov garderobni objekt ter tribune nameravajo uradno predali namenu za občinski praznik, ki ga Šmarčani praznujejo junija. Poleg tega je v športnem parku predvidena še gradnja igrišča za odbojko na mivki ter dvosteznega balinišča skupaj z ureditvijo parkirišča. Po dokončanju namerava občina zgraditi še nov bazen» ki so ga v kraju že imeli. BJ Pnf« prireditev iatoitijega Praznika kujanskegs jabolka ja bil pohod po kolenskih sadovnjakih. V šestih urah so prehodili pot Iz Podčatitio do Gradišča pri Podsradi, ÍQor je dravesoica Kozjankoga pariu sstarimi sortami. jabolčni sok ter prikazovali žganjekuho, obiskovalci pa si bodo lahko še ogledali delo rezbarja, kovačev, pletarja, tkalke lanu. izde- lovalk papirnih rož ter suhega cvetja, Qčkanje, ročno tkanje, pletenje iz šibja, ljudske vezenine, izdelovanje slik z motivi sadja... Vsa- ko uro bodo popestriliz nastopi različnih kulturnih ustvarjalcev, od folkloristov in ljudskih pevcev do harmonikarjev iz različnih slo- venskih pokrajin ter iz Nemčije. BRANE JERANKO Foto: BARBARA PLOSTAJNER NAKRATKO Podčetrtek ima štadion v Podčetrtku bo danes, 9. oktobra» slovesno odprtje atletskega štadiona, ki so ga zgradili za osnovno šolo. Za občino Podčetrtek ter za njen turistični razvoj je to pomembna pridobitev. Stadion bo služil za potre- rekreativsev ter obiskovalcev be osnovne šole, športnikov, turističnega kraja. Prva vad- bena dela so se začela že pred več kot dvema desetletjezzia, pred tremi leti pa je oi)čina odkupila zemljišč poskrbela za nov proj ekt ter naroČila dela, ki jih je večinoma opravi- la družba CM Celje. Dela v zadnjih letih so ocenjena na približno pol milijona evrov, pomagali pa so si s sredstvi iz občinskega proračuna ter fundacije za šport. BJ www.novîtednik,com smdotr f BLuzMjUcu do bye^z.skrbne^ jesmU Atka Prima d.o. Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 490 18 05 SLKOMJICgl VOJHIK | DOBRNA | Íí 1 Zdravnikov je škoda za direktorje Svet zavoda Zdravstveni dom Slovenske Konjice je šele po dveh sejah izbral kandidata za direktorja zavoda. Večino glasov so člani sveta namenili ekonomj-s(u Darku Ratajcu> sedanjemu direktorju konjiškega zavoda za šport. Na razpis se je prijavilo pet kandidatov • poleg Darica Ra-lajcâ sedanja direktorica ZD Miiiaela Puge)), nekdanji direktor Marjan Berginc, Mar-jd Majer Cuk in Bojana Frim. Kot je povedala predsednica sveta zavoda Irena Vozlič, so se na prvi seji prejšnji teden predstavili trije kandidati, za katere je razpisna komisija ocenila, da izpolnjujejo vse zahtevane pogoje: Pugljeva, Berginc in Rataje. Takšni odločitvi je ugovarjala Bojana Frim, zato so člani sveta Še eakrat pregkdali. si^^o vich. go in ugotowj, da'prav tako' izpolnjuje pogoje. Odločili so se. da bodo dali priložnost za predstavitev rudi njej. Sejo so prekinili in jo nadaljevali v torek. V nadaljevanju seje je najprej svoje videnje vodenja ZD predstavila Bojana Frim. Člani sveta so obravnavali tudi ugovor pete kandidatke, Mar-je Majer Cuk, in ga zavmiii, saj kot strokovnjakinja s področja kmetijstva nima zahtevane smeri izobrazbe. Glasovali so torej o štirih kandidatih. »Na tajnem glasovanju je sodelovalo osem članov sveta, eden pa se je sam izločil zaradi sorocfótvenega razmerja z eno izmed kandidatk. Za Darka Ratajca je fasovalo šest čla- nov sveta, dva sta fasovala za Bojano Frim,« je povedala Voz-ličeva. Rezultati glasovanja niso presenetljivi, saj so člani sveta v razpravi pred glasovanjem ugotavljali, da je v konjiškem ZD premalo zdravnikov, zato ti sodijo v ambulante. Sedanja in bivši direktor ZD sta tako ostala brez glasov. Očitno je tudi prevladalo mnenje, da je v zaostre-nih gospodarskih razmerah najboljše, da vodenje ZD prevzame ekonomist- Mihaeli Pugelj poteče mandat 28. novembra. Do takrat je dovolj časa, da za izbranega kandidata pridobijo soglasja konjiškega, zreškega in vitanjskega občinskega sveta ter mnenje ministra. MBP Pobrateni godbi Za godbi oa pihala iz Nove Cerkve in Dobrne je bila zadnja septembrska nedelja pomemben dan. Podpisi so listino o medsebojnem sodelovanju in si s tem prisegli, da si bodo godbeniki pomagali na različnih področjih delovanja. Godba na pihala Nova Cerkev ima že 120-letno tradicijo, medtem ko so Dobm-čani svojo godbo ustanovili lani. »Kar nekaj posameznikov z Dobrne je vključenih v našo godbo v Novi Cerkvi. Da se Člani dobrnske godbe zaradi tega ne bi počutili pri- Košarka v Miku v celjskem ženskem košarkarskem klubu Merkur so z odprtjem razstave fotografij zaokrožili dejavnosti ob iS-letnicL delovanja. Razstava je postavljena v Galeriji Mik Celje, saj jé podjetje povezano s športom in z umetnostjo. Zasnovana je bila v obliki natečaja, na katerega so prispele fotografije petih avtorjev. Žirija, v kateri sta bila tudi mojster fotografije Herman Cater in V1ÍI Šuster, je prvo mesto podelila Ediju Einspieier-ju, drugo pa Gregorju Katiču. Razstavo je odprl podpredsednik kluba Janko Parfant, na ogled pa bo vse do 5. novembra. MZ ETOL-ov PROIZVODNI PROGRAM Cetostn« resitv« a brualkDholne pi^ CHkbw refitve a dikotwine AmmeiákDntíDnhtpekinktin (okûtiùrapnUvoàe SMmdmasiaMípňfaAtQmkinf. pHovd» m feninnto probvode SíatupiDgnm Arem« za hm zi tiňnf IjuUjovs to drinsko kmw Etftl ^Qa va$ 39J211 vas t«l: 03 42 77100. hi: 03 42 77118 E*maih infb^olxom AmebdodtóÉza ttói^udAe Amne v ^oIhi tattcfe v pcBbD 2lv1lskabaiAhiiMli,bbdnr)ío Mmbefle sestavit« oomrnnooMA ArasiiesffavHw Pff hmmhn» vfíMint PnbfwbenidodJtt If Vf krajšane. sem.predlagal» da bi se obe godbi pobratili,« ponosno pove pr^sednik Godbe na pihala Nova Cerkev Slavko lezernik. Zdaj si oboji želijo, da bi čim prej pripravili kakšen skupen nastop • če ne prej, za božič. BA Brezplačen dostop do brezžičnega Interneta Občinski odbor stranke Zares - nova politika je v središču Slovenskih Konjic omogočil brezplačen dostop do brezžičnega interneta vsem, ki to želijo. Kot je povedal Tadej Slap-nik, konjiški občinski svetnik in poslanec v državnem zboru, želijo s tem vzpodbuditi občino, da omogoči brezplačen dostop tudi v drugih delih občine. Brezplačen dostop do brezžičnega intemela je mogoč vsak ponedeljek od 17. do 19. ure. Prvi ponedeljek v mesecu bo vprašanjem, idejam in pobudam občanov prisluhnil Tadej Slapnik v dvojni vio-gi. »Za tiste, ki se ne želijo izpostavljati, smo pripravili poseben nabiralnik, lahko pa □am tudi pišejo,« je k sodelovanju povabil občane predsednik občinskega odbora Anion Noner. Otroci so zssedli ulico in trge. fVajleple je bilo ne Konjičkovdin popoldnevu. Veselje in ulice otrokom V tednu otroka je DniS-tvo prijateljev mladine Slovenske Konjice pripravilo liadicionalno prireditev Ko-njičkovo popoldne, Svet za preventivo in vzgojo za varnost v cestnem prometu pa akcijo Ulice otrokom in okroglo mizo na to temo. KonjiČkovo popoldne je v ponedeljek na Mestni trg privabilo množico otrok. Pripravili so jim številne ustvarjalne delavnice, lahko so se sladkali v Konjičkovi slaščičarni, se vozili s kočijo po mestu In jahah ponije. Prizadevne organizatorice so pripravile tudi sreČolov. V torek so prvič pripravili akcijo Ulice otrokom ter okroglo mizo o varnosti v cest- nem prometu. Sodelovali so člani sveta za preventivo in vzgojo v prometu, zdnižen je šoferjev in avtomehanikov ter osnovne šole in vrtec. Skupaj so že pripravili akcijo Pa-savček, skrbijo za varnost šolarjev v prvih šolskih dneh ter pripravljaj o tudi druge ak-tiynosti. V akcijo Ulice otrokom, ki jo pripravlja Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, so se letos vključili prvič. Za promet so zaprli tri ulice, na katerih so se lahko otroci igrali in ustvarjali na temo prometa in varnosti. Podrobneje so o svojih prizadevanjih za večjo varnost spregovorili na okrogli mizi. Predstavniki ZŠAM so med dru^m povedali, da je letos v akciji Prvi šolski dnevi sodelovalo 17 članov združenja devet delovnih dni ter pri vseh šolah skrbelo za varnost šolarjev. Kot je poudaril predsednik Vili Poder-gajs, že vrsto let sodelujejo rudi v drugih akcijah, zato na-meravajo pridobiti status društva s posebnim pomenom, ki so ga doslej v Sloveniji pridobila le tri združenja. V občini se očitno zavedajo, da na varnost vpliva tudi cestna inh-astruktura. Branko Sovič, ki je v občinski upravi zadolžen za promet, je napovedal urejanje hodnikov za p^ce in nadal) njo gradnjo kolesarskih stez v občini, Zaenkrat je zgrajena le med Slovensidmi Konjicami in Tepanjem, žeiijo pa si, da bi bila razpredena po vsej občini. MBP Duet Bisersprijstelji Deset bisernih let Duet Biser s prijatelji iz Nove Cerkve praznuje 10. obletnico. Ob tej priložnosti je duet izdal tudi zgoščenko Lepo je v našem domu. Oba dogodka bodo proslavili s koncertom, ki ga pripravljajo vnedeljo ob 18. uri v večnamenski dvorani v Novi Cerkvi. Na koncertu bodo predstavili pesmi s svoje nove, že druge zgoščenke (prvo so iz- MBP it 79 - 9. oktober 2009 dali leta 2003). Pod skladbe so se podpisali znani avtorji besedil (Ivan Sivec, Vera Soline, Janez Kranjec) in melodij (Igor Podpečan, Edvin Fliser, Janez Kranjec). Duetu Biser s prijatelji se bodo na koncertu pridružili tudi gostje: citrarka Špela Majcen, Mešani cerkveni pevski zbor Nova Cerkev, Godba na pihala iz Nove Cerkve 1er humoristki Slava in Lizika. Duet Biser s prijatelji deluje v okviru KUD Nova Cerkev, skupino pa sestavljajo pevke Brigita Petre. Vesna Kotnik in Jožica Žibret ter harmonikar Marko Žibret. Pogosto se jim pridružijo tudi drugi glasbeniki. Njihov repertoar obsega od narodno-zabavnih, narodnih, umetnostnih do priložnostnih pesmi. Nedeljski koncert bo posvečen tudi zaključku Slomškovih kulturnih dni. BA NOVI TEDNIK DpiLTURA 15 Almi v čast in spomin Vrsta dogodkov in prireditev ob 120-Ietnici rojstva Alme M. Karlin Ob 120-lediid rojstva pisateljice, svetovne popotnice, raziskovalke, poli^otke in teozofinje AJme Maksimi-liane Karlin sc nam v naslednjih dneh v Celju napoveduje kopica prireditev, za katere $0 svoje zbirke in moči združili osrednja knjižnica, oba muzeja in mestna občina. Sklop dogodkov se bo nadaljeval tudi prihodnje leto, ko bodo obeležili še 60-letnico Aimiile smrtL S prireditvami bodo počastili spomin in áéo (e znamenite Celjanke, o kateri podžupan Celja in direktor pokrajinskega muzeja Stane Rozman pravi, da je bila sicer res Celjanka, a se je štela za državljanko sveta. »Njena dela so nastajala v nemščini in bila v tem jeziku tudi objavljena. Dolge časa je bila zato v do-movim premalo cenjena, bistveno bolj v nemško govorečih deželah. V zadnjih 15 letih pa se ta odnos spreminja in tudi njena dediščiiH se prevaja v slovenščino. Bila je izjemna ženska. Lepredstavijaj-mo si, v kakšnih okoliščinah je v osmih letih prepotovala svet, pri čemer je v tem času o vsem izčrpno poročala za časopise vEw)p( kot tudi ustvarjala svojo literarno dediSČino.« Prireditve se začenjajo danes (petek), ko bodo ob 17. uri v Muzeju novejše zgodovine Celje odprli razstavo o snemanju dokumentarnega filma in kostumov, pripravljenih zanj. Gre za igrano-do-kumentami film Aimino sa- motno potovanje, ki je na portoroškem festivalu dobil tudi dve priznanji, premiemo pa ga bodo v Celju zavrteli nocoj ob 19. lui v Mestnem kinu Metropol. V soboto bo pod Celjskim stropom ob 18. uri bralni koncert. Odlomke iz še neobjavljene Almine avto-biografije Ein Mensch wird (Postala sem jaz) v prevodu Mateje Ajdnik Korošec, bo predstavila igralka celjskega SLG Jagoda. V nedeljo bodo v SLG Celje člani ljubiteljskega gledališča Teharje in plesna Šola Harlekin uprizorili dramatizacijo novele Aime M. Karlin Pod košatim očesom v priredbi in režiji Petra Si-monitija. Višek prireditev bo razstava Alma M. Kariin - Iskanje svoje poti avtorja mag. Vlada Slibarja, ki jo bodo v Pokrajinskem muzeju Celje odprli 19. oktobra. Gre za prvo razstavo, ki bo na enem mestu, v kar štirih muzejskih sobah, predstavila Aimino zapuščino, ki jo hranijo tri celjske kulturne inštitudje. Letošnje obeležitve 120-letnice rojstva Alme M. Karlin bo zaključila novembrska predstavitev novega zbornika Almine meje in margine, ki jo pripravlja muzej novejše zgodovine, V njem so zbrali pričevanja in spomine na Almo, nove znanstvenoraziskovalne poglede na njeno delo in prvič na enem mestu vse podatke o Alminl zapuščini, ki jo hranijo Osrednja knjižnica Celje, muzej novejše zgodovine in Pokrajinski muzej Celje. Prireditve Almi v čast Ln spomin se bodo nadaljevale tudi prihodnje leto, ko bo minilo 60 let od pisateljiči-ne smrti. T^atfïaj bi v knjižni obliki izšla tudi Almina biografija Postala sem jaz. BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA V počastitev obletnice rojstva Aime Karlin sta se vključiia tudi Mestna občina Celje in SC Celje - Srednja šola za gradbeništvo. Občina je že pred časom po$krl>ela za statično sanacijo in novo streho Aiminega zadnjega domovanja v Pečovniku, ki so ga tudi odkupili In razglasili za lokalni spomenik kiUtume dediščine. Dijaki srednje dole za gradbeniitvo pa so v okviru praktičnega pouJu ob finančni pomoči občine in donatorjev očistili okolico. uredili zunanjost in poti, izdelali vse instalacije in zamajali stavbno pohištvo. Obnovo naj bi. kot je povedala ravnateljica Irena Posavec, zaključili do aprila 2010» ko bo zadnji Aimin dom pripravljen na to, da vanj na« mestljo izbrane dele otu'anjene dediščine in ga odprejo za javnost. Prireditve Almi v spomin in čast sd predstavili (2 leve) Stane Reznien. Tenja Roženberger Šega, Branko Goropevsek řn Irena Posavec. Sporočila slik s patino V Železarskem muzeju Teharje so v okviru Meseca fotografije, ki ga pripravlja druátvo Svit, v sredo odprli razstavo Izidorja Jesenka> mojstra fotografije iz Poljanske doline. Avtor je v dobrih 30 letih svojega dela z ustvarjenimi fotografijami prehodil dolgo pot od začetnika in ljubitelja do nosilca najvišjega fotograf- skega naslova v državi. Na slikah, ki jih razstavlja na Te-harjah, pa je postavil pravi spo-meruk svoji Poljanski dolini, iz katere izvira in ki jo ima, kar fotografije žlahtno izžarevajo, neizmerno rad. O tej razstavi, là jo je posvetil starim kmečkim opravilom in krajinam Poljanske doline v sepla tehniki umetnega, navideznega staranja fotografij, pravi, da je »postrgal rjo izar-hi va.« A razstava je mnogo več kot to, ne le v imietniškem smislu res imenitnih fotografij, rudi kot dokument Časa, ki izginja. Naslednji dogodek v okviru meseca fotografije bo nocojšnja otvoritev razstave fo-tograhj Fotokluba Zagreb, na kateri se bo z novejgimi fotografijami predstavno trinajst avtorjev - diplomantov Šole fotograiije. BS Lanski, premlemi KONS-3 je dijake navdušil. Letošnji bo se faeljši, napovedujejo o rganizateni. Festival dijaške ustvarjalnosti 3-KONS prinaša dogodke na 23 prizoriščih, 200 nastopajočih in 2300 gledalcev, vse v enem dnevu Tri celjske šole - Gimnazija Celje - Center, poslov-no-komercialna šola in srednja šola za gostinstvo Id turizem» ki jih druži Kosovelova ulica - pripravljajo svoj drugi festival dijaške ustvarjalnosti. Poimenovali so ga S-KONS - 3 šole, Kosovelova ulica, Kosovelov konstruktivizem. Prireditev je včeraj uvedel že drugI festival dijaških fíl-inov pod sloganom U-3 (Jutri), na katerem so v Mestnem kinu Metropol zavrteli pet fiimov, ki so nastali v poslovno komercialni, 5oD za gostinstvo in turizem in šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti, ustvarilo pa jih je 23 dijakov. Osrednje dogajanje 3-KONS pa je danes, v petek. Na glavnem odru v Kosovelovi ulici se bo od 3.30 do 12.30 zvrstilo 16 nastopov dijakov iz treh šol, ki pripravljajo recitale, plesne nastope, koncerte šolskih rok in oarodnozabavnih sku-pin... A vse to je le zunanji, najbolj viden (in slišen) del festivala. Ob njem bo namreč še skoraj 20 ustvarjal-nic, delavnic in Športnih dogodkov. Med delavnicami velja omeniti Krpanovo sol, Trgovino skozi čas, Likovno delavnico, V svetu čokoladnih okusov, pa matematično delavnico Verjetnost in poker... Delavnice so tokrat pripravili tako. da jih organizirajo v eni Šoli za dijake drugih dveh in tako bodo mladi še bolje spoznali dejavnosti svojih »sosedov«. Pa tudi to v festivalu 3-KONS še ni vse. Letos je zastavljen ie bolj urbano kot lani. Prireditve se bodo namreč vrstile tudi v mestu, v Celjskem in Narodnem domu, mladinskem centru in kinu Metropol. Na teh prizoriščih bo občinstvo spremljalo glasbeno-p lesne nastope, koncert Okteta 9, gledališko igro Volk in tri prašičke, »Najtaboljšein naj-tahujše animacije«, za krono pa še večerni koncert 3-KONS bendov v Celjskem mladinskem centru. Duša festivala in glavni organizator Gorazd BeraniČ pravi, da sta bistvo festivala druženje in izmenjava učnih, umetniških in razvedrilnih vsebin med dijaki treh šol. »S tem festivalom vsaj za en dan združujemo vsebine šolske- ga, posebej pa še obšolskega dela dijakov teh treh šol z nekakšno eksplozijo mladostne ustvarjalnosd. Lanska izvedba festivala je bila nekakšna vaja v slogu» ki nas je naučila lo^stike in še marsičesa. Letos je novost v širjenju vsebine in prizorišč, ki jih bo kar 23- Ob tem pa bo festival še bolj urban, saj izrablja vse prostore mesrne urbane kulture in ulice. V spremljanje vsega bo vključenih kar 2.300 dijakov, kar je izjemno veliko občinstvo, pričaloijemo pa tudi> da bodo na prireditve prišli še drugi Celjani,« je povedal BeraniČ. Ravnatelj Gimnazije Celje - Center Igor Majerle je zgolj dodal, da ga veseli, ker festival doživlja drugo p onovitev. »V njem vidim veliko dobrega, ne zgolj povezovanja dijakov iz treh šol z različnimi programi in vsebinami. Zelo dobro je, da je to ulični festival in da se dijaki družijo ob različnih vsebinah, ne zgolj s posedanjem po klopeh. To je največji met tega festivala,« pravi Majerle. B. STAMEJČIČ Foto: GrupA (Arhiv NT) Po Geini sledi Na svoj 23. rojstni dain> bo svoj avtorski projekt Follow me ... (Sledite mi) predstavila Gea Erjavec. Projekt, ki je njen prvi v celoti avtorski, ponuja preplet različnih medijev od plesa, glasbe do vizualne projekcije in bo kot enkratna uprizoritev predstavljen to nedeljo ob 20. uri v dvorani Plesnega foruma Celje. Gea Eijavec pravi, da gre pri predstavi za gib^o inštalad-jo in plesni performans, obarvan z elektroniko, ambiental-no ^bo in vizualno projekcijo- V predstavo je povabila kitarista skupine Aperion Čr- ta Birso, tolkalca Dejana Stambsa, vokaiistki T^jo Pe-nič - Golavšek in Kristino Zad-nikar ter plesalce Luko Anti-ča, Nejo Dvornik, Grušo Erjavec» Špelo Kajtner, Timno KordiČ. Gorana Kusiča, Tajo Nardcs, NuŠo PristovSek, Nika Rajška, Izo Skok, Nadjo Škataro in Kristino Zadnikar. Gea sicer pravi, da jo Tanima vse, povezano z umetnostjo: ples, gledališče, Sïm, glasba, likovna umetnost, modni dizajn ... Tlidi zato se je po plesnem izobraževanju pri materi Gogi Stefanovič-Erjavec dodamo izpopolnjevala. S plesnim šolanjem je nadaljevala na Srednji vzgojiteljski šoli in giomazijiLjubljana. Vzporedno je aktivno sodelovala z gibalnim teatrom I^zitiv. Leta 2006 je v eni izmed nosilnih vlog i^ala v Simu Dejana Ba-boseka Izhod. V zadnjih letih se aktivno ukvarja tudi z ma-nekenstvom, snemanjem TV-spotov in video filmov. Uspešno se preizkuša tudi kot scenáristka in voditeljica raznih prireditev, pogosto organizira 1er koreografira krajše nastope. Vsekakor nas čaka zanimiv plesno-^asbeni dogodek, pdn mladosl:ne energije. BS it» 79 - 9. olrtol»0r 2009 á Ste y dilemi? Ena od veinih dílem. 5 Imtero se sretujejo staiii, je, kûbû pripraviti krasno in nepozabno rojstnodnevno zobûuoza svojejo molďca. lûbavo, ki bo skvljenai ostala v lepem ípomínij in po možnosti U talđno. ki od storiev ne bo zo/iterala prevef ůiso. eneigíje in denarja. le ste se 2 nalojio organiziranja ùtwike zabaue sreioli tudi sami i^am v nodoljevanju predstaufjamo nekaj pomjdnikoir. ki se na otroJki svet odfiino spazn^yo. Morda boste zabavo pripravili doma? Potem imejte \f mislih staro pravilo, ki pra». da povabimo toliko otrok, kolikor let ima siat^jenec. Otroci morajo biti zaposleni taio si priskrbite seznam aktivnosti in iger, s dmer jih boste zaposlili. V inaki stofosti imajo otrod drugaůie írrterese, ki jih je potrebno upoitevatf. (e boste v josteti imeli otroke, ki jib zanimajo ustvarjalne delavnice, lahko iz jesensidft plodov narave ustvarite itevilne otroike umetnin^ ki bodo lep spomin m zobw vašega otroka. Vtrgovinali * dobite ljubke igrače za najmlajše in zanimiva darila za zahtevne najstnike. Ponudba je velika in raznolika, izkušeni prodajalci pa radi svetujejo in pomagajo pri nakupu. Največji del ponudbe predstavljajo igrače svetovno znanih proizvajalcev. Trgovine Direndaj * city center Celje * Velenje, Cankarjeva 1 vvaši bližini: * Mercator center Celje * Slov.Konjice, Stari trg 12 b uiogo imm^ sag.m TOMY Ni\\ 1)0 wijCHjC l(jn\ ÇOJSTNI DNEVI y HOTELU HUM Informacije in rezervacije I Barbara 041/768-608 Občutite utrip največje<|a otroSi(e<|a parita v Sloveniji! 4.800 m^ pokritih in vrtnih igralnih povraln, 200 otrolc, Ici užtvo ¥ sproščeni Igri, čisto pravi plrot na ^odu v poric, v Icoterem sicer Icraljuje dobrih pet metrov visolca plrotsko ladjOi polno ioblrintov In toboganov. Tako je videti raj 20 otroke« MASIBOR ftc oóoIJuje ¥ stezo X nfcAfi iCnimi avtomoMČtí in iporl/>o ar^nû. -J igrišče v Sloveniji. Bumbar park se razteza na več kot 2.000 m^ pokritih in 2.500 m' zunanjih površin. V parku se lahko hkrati Igro tudi do 200 otrok, sku* pno kapaciteta parka po je do 500 oseb. Del parko je tudi Sum Bar z gostinsko ponudbo. Park je nastal po vzoru podobnih centrov na Zohodu, seveda z dodatkom domaČe kreativnosti tn entuziazma. Zo igrala v parku je poskrbelo podjetje Ploymart, vodilni svetovni dobavitelj igral, ki se še posebej posveča varnostnim standardom in optimizaciji igralnih procesov. Imsi ki se je sosldraio v otroško srco Bumbar pai^ je prav gotovo izrazito popestril ponudbo igralnih površin v Sloveniji, prav kmalu po ga bodo odkrili tudi otroci iz sosednjih držav. Glede na to, da je Bumbarjeva ekipo v svoji uradni pesmici zapisalo: »Kdor doma čepi, to pravi Bumbar ni,« je skoraj odveč pojasnjevati, da si Bumbar ne bo dovolil, da ga kdo od naših molih novihonckov ne bi obiskol In spoznal. Več o Bumbarjevi zgodbi si lahko preberete no www*bumbar«sl. LOKACUA: MiMovčeva dk» S. Maribor, Studerxâ DELOVNI ČAS: Vsokdoi od 10.00 do 19.00 ONA VSTOPNICE: 4 EUR {do 4. leto) ín 6 EUR (f>od 4. Mom). Storšf imeqo pro«t vstop. KONTAKT: tetofon: 02 421 56 06; &polto: info^bumbar^ SPLETNA STRAN: www.bumbar.s» fifln tudi na Foctfbooku! HiUlMIVfVHI/'fyi'M Tabelo hostonjei^e^o možica lahko otroci 5 pomoto stdiiei; aÁátíesml lahfio jih izdelate vet, postai^ite ob kraznibe in poi^abl/enina zabavo bodo imeli spominfek na vaš dan! IzdclûW POtKbuíCtCť ^^^ nataknete 3 kopanje (sldnjiso ^laua in trup); noto 11 bnrfnnipi/ srednjega prebodetc žico, jo norat^nate na sredino in na f J ir ïn mkomniodatepQlkmiaiiobUBfok}. in 2 îki dolžine cca ]5 cm, gornji kostanj nartiete oS. nos^h in usta, na giainco pa mu ndepi^želodovUobiiiek. Ponudimo nosim malčkom prijetno, zabavno, vam in predvsem zdravo igro, s proizvodi podjetja EIBE! Oû zûbûva bo prai/o, íPíncUM za to poMi. P0pestrin70 z^l^nicti^rïfûi pa tudi dvoniû. Ponujamo i^am pestro Wm otroM zu/iûnjih in notranjih ipl, pohištva ZQ i/rtce, opreme lû ^rtin rekreacijo, motonřnth ynif, rp^zasestadjanje^papomo^i^zaustvaijanje.. £íl)e proizvodi so uriiunshe kakoi^ostíjmajo do(go žji^ljenjsb dobo in sa okolju prijazni. EPEnCIIMil.o.o.Laiko ^ uwu/.eibe.net Kontakt: Irena ZdolSek telefon:0iH27'660 TOP FIT ROJST.NODNEVNA K Otroški park Diun^ia vCltycentrv temst^ usnovano kjns^ za najmlajie, katerega namen je omogočiti starkm nekoliko odtfihd, hkraHpa poiHiúiti otrokom pestro zabavo, ki se zlepa ne naveličajo. V treh Utih delovanja je Olungla zaživela tudi kot prizorišče prasnovanja rofstnih dni, saj je v celoti poskfbljerto za dobro C^ćutje gostov in slavljenca. 2ab3vne igre in sladka presenečenja seveda spadajo zraven. Otroci, ki preživljajo cas v Džur^gll so ves čas pod budnim očesom vzçojiteljice. ki poskrbi, da je zabava varna in poučna. Citycenter Celje talco poudari ludi la vidik družini naravnanega nakupovalnega sredinca, vodilnega v resiji. fi kjer se^iftroci zAhavtyc ob drtizAbnilt in^Lortnik i^raJu S športnimi rekviziti in glasbo animiramo otroke in gfede na njihove želje organiziramo razne igre z 2ogo ali štafetne igre ter poligone. Zabava poteka dve uri, vključeni sta torta in pijača. Za vse poskrbita dva animatorja. tako da starsi nimajo skrbi. Obvezna je športna oprema! r Informacije dobite na tel.: 03 42814 40 GSM: 040 50 20 60, ali --- www.top-fit.si ^^ ZA. mAÍe đh'oke ;) 18 5 SPORT NOVI TEDNIK Pelikanom derbi za drugo mesto V 1. ligi malega nogometa v Celju so bile odigrane tekme 17. kroga. Vodilni In-grad gramat je zadržal prednost osmih točk, derbi za drugo mesto )e pripadel Pelil(anom» ki so s 3:2 ug* Dali Tristar. Izidi: Sim-Scbiki - ŠD Mi-lionaiji 7:3. Trisiar - Pelikani 2:3, KMN Frangrcs - Ma-rinero 4:1, Kalimero - AH Škor^anec 1:6, Maček tisk -Ingrad gramat 2:4. Pari zadnjega 18. kroga (12. oktober): Pelikani - Sim-Schiki (17.30), Maiinero - Kalimero (18.20), ingrad gramat -KMN Frangros (19.10), ŠD Milionaiji - Maček tisk (20), AH Škorjanec • Tristar (20.50). (KM) Lcstvica l.lifle NOVEGA TEDWKA po odigranem 16. krogu 1.IN6I)A06AAMAT 11 ♦48 2.PEUKANr 33 ♦29 3. TRISTAR 21 ♦14 4. MAČEK TISK V ♦7 5.AHŠK0ftJMEC 26 ♦U e.SIM^HIKI 23 ZMARINEftO 2t •15 8.KMIIFftANGR0S 20 •10 IKAUMERO It •9 10.ŠDMIUONARJk(-1) 2 •78 Adnan Harmandie je prišel v Gorenje ravno iz sarajevske Bosne. I Gorenje v nedeljo z Bosno Pekarni Duh grozili s suspenzom RokometaŠi Gorenja se bodo v nedeljo na domačem parketu pomerili s sarajevsko Bosno. 2e v sredo so odigrali tekmo domačega prvenstva in zanesljivo ugnali Krško. Na gostovanju v Krškem so Velenjčani potrebovali 11 minut, da so ujeli domačine, minuto kasneje pa so tudi prvič povedli s 3:4, Državnim prvakom so se Kr-čanl dobro upirali vse do sredine prvega dela, ko so začeli delati napake, ki jih je Gorenje izkoristilo. Sledilo je polnjenje mreže krškega vratarja, medtem ko gostitelji kar 10 minut niso uspeli premagati velenjskega vratarja Ivana Gaji^, ki je zbral 9 obramb, Primož Skok jih je dodal d. Ma odmor so VelenjCani odšli s prednostjo šestih golov. V drugem delu tekme ekipa Ivice Obrvana oziroma v domačem prvenstvu Branka Tamšeta ni popustila in je nadaljevala v svojem slogu ter kaznovala vse jiasprot-nikove napake. Srečanje se je končalo z rezultatom 22:36» Gorenje pa seje s petega mesta lestvice povzpelo na četrto. Najuspešnejši strelec srečanja je bil s 6 zadetki Sebastjan Sovič. Včeraj je RK Gorenje Velenje pripravit novinarsko konferenco, na kateri so predstavili pričakovanja pred nedeljskim 2. krogom evropskega elitnega tekmovanja lige prvakov. V Rdečo dvorano prihaja sarajevska Bosna, ki je v uvodnem krogu skupine B z golom razlike premagala francoski Chambery. Miha Žvižej se nadeja prve zmage: »Kljub porazu v Kielcah smo lahko zadovoljni, kajti prikazali smo dobro igro. Z zmago nad Bosno bi rešili točko iz prve tekme. Močno bomo morali stisniti v obrambi, s kvalitetnim napadom pa verjamem, da bomo prebili njihovo dobro obrambo. Ne smemo pa prejeti tudi veliko zadetkov.« Tekma se bo v nedeljo začela ob 18. uri. MOJCA KNEZ MITJA KNEZ ROKOMETNI KLUB «UE PIVOVAftKi LAŠKO S&ZONA 2009 / 2010 i. Ligr RK Celje Pivovarna Laško proti RK Ribnica Riko hiie Dvorana Zlatorog, sobota^ 10. oktober, ob 18.30 i V 1. slovenski ligi malega nogometa je bil na sporedu 4. Icrog, še četrto zmago pa je zabeležil Dobovec. Peluma Duh je klonila še v tretje. Ekipa Dobovca nadaljuje Izjemen niz zmag. potem ko je v Sevnici slavila z 8:4. Čeprav je Sevnica po zmagi v prejšnjem krogu v Celju lahko srečanje odigrala povsem sproščeno, gostje niso dopustili presenečenja. Varovanci Sandija Zdovca iz kroga v krog dvigujejo formo in tako se potrjujejo trditve pred začetkom sezone, ko je marsikdo dejal, da bo Dobovec na čelu z izjemnimi okrepitvami odkritje sezone. Ekipa je le v 1. lâogu prišla težko do zmage, ko so se ji zo-perstaviii igralci Pekarne Duh, za tem pa je Dobovec dosegel tri prepričljive zmage (Ptuj, Puntar, Sevnica). Pred drugo uvrščeno Litijo ima ekipa dve točki prednosti. Tomi Press Bronx bo moral imeli danes veliko sreče, da ne bo v Rogatcu doživel pravega poloma. Pekarni Duh prvi in 2adnji opomin Igralci Pekarne Duh so v Škofijah doživeli tretji letošnji poraz, spet pa so bili zelo blizu vsaj točki- Čeprav je domača ekipa povedla z 2:0, so Oenbu Delemei in njegovi ekipi je zaradi i^ave v prejšnji hovHkt Novega tednika grozil celo suspeiu. imeli gostje nekaj izjemnih priložnosti, kot pa se je izkazalo, jim je srečo v dvorar ni Burja odpihnila prav slednja. V18. minuti je Rade Ru-smir zmanjšal le na gol zao-stanica, vendar se je za tem redni delsrečanja prehitro iztekel. Kljub tretjemu porazu pa v javnosti še vedrio buri duhove srečanje 3. kroga proti Sevnici. Pekama Duh je bila močno oškodovana s strani delilcev pravice. IgraJci so bili povsem upravičeno razo- ' čarani, ti^ener Denis Dela-mea pa je za naš Časopis podal izjavo, ki je sprožila plaz pritožb. Glavni možje tekmovanja so dejali, da je bilo kritiziranje nedopustno, in Pekarrú Duh zagrozili celo s suspenzom. Na koncu je bila kazen le prvi in zadnji opomin. Marsikdo se lahko tako vpraša, čemu? Kot kaže, so delilci pravice kljub katastrofalnim napakam še vedno preveč zaščiteni. MITJA KNEZ Foto: GrupA Prodaja vstopnic na www.ter na vseh prodajnih mestih Mc^ekarte.si po Sloveniji, v Celju so to Adriatica center potovanj, Izletnik-ITA Celje ter Žniders. Na dan tekme bo vstopnice mogoče kupiti tudi na blagajni dvorane Zlatorog. PODPIRAMO RDEČE NOSKE m RDEČI N9SKI Vabljeni Medijski «porusor WW w. rk-celj e. 5 i Kozmus zaključil na vrhuncu Olimpijski In svetovni prvak v metu kladiva Primož Kozmus se je odločil, da prekine svojo športno pot. Novica o koncu športne potí enega najuspešnejših slovenskih in svetovnih športnikov je v sredo šokirala celo Slovenijo. Zlatí olimpionik je v sporočilu za javnost obrazložil, da za nove podvige nima več moči in moliva ter da je treba odnehati na vrhuncu, Ali bo Kozmus dokončno prekinil športno kariero, bo znano spomJadi, a kol pravijo dobri poznavalci šampiona. je Primož preveč načelen človek. Kozmus je bil tudi glavni pobudnik ideje, da bi morala država vzpostaviti boljši sistem za reševanje položaja športnikov po končani karieri. MOJCA KNEZ m št. 79 » 9. olcl^er 2009 novi tednik t-- 19 ¥ Trener Alas Pipsn ima cilj svojo mlado ekipo v treh letih pripeljati do ponovnega sodetovenja v tekmovanju regionalne lige N13. Zdaj gre zares Košarkarski klub Zlato-rog je v prvem krogu državnega prvenstva izgu-bil proti Heliosu, rezultat je bil 70:89. Čeprav so koSarkarsko sezono začeli Šentjurčani z vnaprej odigrano tekmo 2. kroga, se ie v torek ta tudi začela s 1. krogom. Zlatorog )e svojo 14. prvoligaš-ko sezono začel z gostovanjem v Domžalah. Helios, ki bo zaradi nastopov v ligi NLB večino tekem igral v torek ali sredo, je prišel do ponovne zmage. Četa Aleša Pipana je klonila z 19 točkami razlike. Laščani niso igraU dovol) zbrano, da bi se gostiteljem lahko upirali vseh 40 minut. Po prvi četrtini sta ekipi na kk)p odšli z 9 točkami razlike, po prvem delu pa so se »pi-vovarji« uspeli približati na 5 točk zaostanka. V nadaljevanju so Zlatorog pokonci držali Dražen Bubnić, ki je dosege) 20 točk. Miljan GoljoviČ» ki jih je doda! 13, io Luka Dimec z osvojenimi 9 točkami, a jim je Al* vin Snow še vedno povzročal preveč preglavic. Zadel je 5 trojk, skupno so jih Domžalčani dosegli 10, Laščani pa le 3. Zlatorog se bo v 2. krogu pomeril na sosedskem der- biju v Šoštanju z Elektro, tekma bo 17, oktobra. Na Polzeli derbi s Šentjurjem Pravi sosedski obračun bo jutri na Polzeli, ko bo četa Boštjana Kuharja pričakala Šentjur. V prenovljeni dvorani se bosta srečali ekipi, ki se dobro poznata. Za Šentjurjem je že prva prvenstvena tekina, ko so vvnaprej odigrani tekmi drugega kroga klonili proti Heliosu, Hopsi pa se bodo domačemu občinstvu predstavili prvič. Prenovljeno polzelsko zasedbo, odšlo je osem igralcev, bo novembra po poškodbi ponov- OK SIP Šempeter je za letošnjo sezono poskrbel za novo podobo, saj so modro barvo zamenjal za rdeSo. SIP Šempeter na vrhu lestvice V odbojkarskem klubu SIP Šempeter se je letošnja sezona začela zelo obetavno. Po dveh odigranih krogih imajo zabeleženi dve zmagi. Potem ko so Šempetrani v prvem krogu 1, DOL s 3:1 premagali Calclt Kamnik, so se zmage veselili tudi v drugem krogu. V gosteh so prav tako s 3:1 premagali MTB Maribor. V Šempetru so se na novo sezono začeli pripravljati že v začetku ajusta, kar je bilo za marsikoga presenečenje. V klubu so si po pridobitvi novih pokroviteljev zastavili tudi vjšje cilje, to je uvrstitev v zgornji del razpredelnice. Ekipa Matjaža Hafnerja ima po dveh odigranih prvenstvenih krogih izkupiček šestih točk, kar jo tfenumo uvršča na vrh lestvice: »Še naprej si želimo zmagovati, a bo morala ekipa Se izboljšati igro, saj smo ti dve tekmi dobib z zelo izenačenimi rezultati v posameznih setih.« Jutri čaka mlado in precej prenovljeno ekipo tekma s Svitom Unimetalom iz Slovenske Bistrice, ki se bo v dvorani OS Šempeter začela ob 19. uri. Dve zmagi so zabeležile tudi odbojkarice Alianse, ki letos ciljajo predvsem na obstanek v ligi najboljših. Ekipa, ki je pod vodstvom Borisa Klokočovnika v pretekli sezoni zasedla končno 3. mesto, si je za letošnjo postavila nižje dlje, saj jo je zapustilo kar 6 ključnih igralk. Nadomestili so jih z mladimi domačimi i^alkami, ki so igrale za drugo šempetr-sko ekipo in nimajo veliko izkuSenj. Po zmagi nad Ljubljano in Jesenicami bodo imele Šempetranke novo priložnost za zmago že danes ob 20. uri. ko bodo gostile Sloving Vital. MOJCA KNEZ no okrepil tudi »kralj« domačega parketa Shawn King. V dresu Hopsov se bodo jutri predstavili reprezentant Goran Jagodnik, kl je zab-lestelže na domačem pripravljalnem turnirju, Primož Skok, Primož Kobale. Gregor Hafnar, Idonk Ibok, Nikola Kuga in Dimitrij Svi-ridov. Priložnost v člaoski ekipi bosta poleg Mihe Va$-la letos dobila še mlada upa polzelske košarke Matic Per-ger in Blaž Virant. Tako Hopsi kot Šentjur pričakujejo zmago, zato bo jutrišnji boj na Polzeli gotovo postregel z zanimivim obračimom. Elektra v Novo mesto šoStanjčani se bodo juth odpravili na gostovanje k novomeški Krki, ki jo je letos med drugim okrepil nekdanji trener Uniona Oiimpije Aleksandar Džikić. ElekU'a^ ki je pripravljalno obdobje uspáno končala, se še vedno spopada s tem, da nujno potrebuje vsaj Še enega igralca pod košem. Potem ko je z ekipo Boruta Cerarja dlje časa treniral 210 cm visok Salih Nufianovič. se je odločil, da se poda v tujino, kjer je sodelovanje sklenil z madžarsko ekipo Debreceni Egyetem. V teh dneh so se v klubu, če ne ravno novega igralca, veselili častnega priznanja ob prejemu plakete Občine Šoštanj zaradi doseženega največjega uspeha v zgodovini kJuba v lanski sezoni, ko se j» ^^tra uvrstila v fínaJe pokala' Slovenije. MOJCA KNEZ Foto: SHERPA Včera) so v Košarkarski zvezi Slovenije opravili žreb parov 4. kroga pokala Slovenije, v katerega so bili Elektra, Hopsi in Šentjur neposredno uvrščeni. 16 ekip, ki se je prebilo do t^ dela pokalnega tekmovanja, se bo tako v 4. in 5. krogu pomerilo za preostala štíri mesta oa finalnem turnirju osmerice, kjer bodo nastopile tudi že zaradi rezultatov minule sezone vnaprej uvrščene ekipe OUmpije, Zlatorog, Heliosd in Krke. V 4. krogu, ki bo 20. oktobra, se bo ^ntjur pomeril z mariborskim Branikom, Hopsi z Radensko in Elektra z Mariborom. Renner ponovno izboljšal rekord Mladi Robert Renner, član AD Kladlvar, je v septembru in oktobru dvakrat popravil državni rekord v skoku s palico. Pretekli konec tedna je Renner v Kaposvaru na Madžarskem s slovensko atletsko reprezentanco nastopil na trobo-ju za pionirje. Poleg Madžarske in Slovenije je sodelovala Se HrvaŠka izbrana vrsta. Naprostemje v skoku s palico 15-letni Celjan že osmič v letošnjem letu postavil nov pionirski državni rekord, tokrat je skočil 465 cm, Poleg zasluženega prvega mesta na tekmovanju si je prislužil tudi pokal za najboljšega atleta slovenske reprezentance. Na Madžarskem je tako izboljšal rekord, ki ga je postavil na Mitingu mednarodne atletske lige v Brežicah, ko je v začetku septembra skočil 462 cm. Robert Renner pa je letos že dvakrat izboljšal tudi državni rekord v dvorani. MOJCA KNEZ mORAMA CL*- cn 'Ï ROKOMET 1. SL, 5. krog: Kriko - Gcř-renje 22:36 (9:17); Kukavi-ca 8, Savič 3; Sovič 6. Čupi- . O ć.Rnić,Kavaš.Bezjak4,Ceh- ^^^ te. Natek, Colčar, Harman-dič 3, 2vižei 2. KOŠARKA 1.SL. L Helios'Zlatorog 89:70; Dundovič 20. Snow, Laškevič 19; Bubnič 20, Goljović 13, Dimec, Ata-nackovič 9, Strnad 8, Cmer 7. Pelko 2. Pokal KZS (ž). 1. krog, 2. lekma: Kozmetika Afrodita Rogaška - Odeja 49:93, Ježića - Konjice 58:71. ODBOJKA 1, DOL, 2. krog: Maribor^ SIP Šempeter 1:3. 1. DOL (Ž], 2. krog: Jese-nice-Bled-AlionsaOiS. (KM) ŠPORTNI KOLEDAR Petek« 9. 10* MALI NOGOMET 1. SL, S. krog. Celje: Pekama Duh - Litija, Rogatec: Dobovec - Tomi Press Bronx (20). ODBOJKA 1. DOL (ž), 3. krog, Šempeter: Aliansa - Sloving Vita! (20). ŠPORTNI NOGOMET 3. SL- vztíod, 9. krog: Zreče - Paîoma (15). Štajerska Uga, 9. krog: Pohorje - Vransko, Gerečja vas -Šmaije, Slovenj Gradec: Koroške gradnje - Šoštanj, Rogaška - Ormož (15). ROKOMET 1. SL. 5. krog: Ceîje Pivovarna Laško - Ribnica (18.30). 1. B SL. 3. krog: Celje Pivovarna Laško B - Krka (16), 1. SL (ž), 4. krog: Celje Celjske mesnine - Piran (19), škofije: Burja - Celeia Žalec (20). KOŠARKA l. SL, L krog. Polzela: Hopsi - Šentjur (19), Novo mesto: Krka - Elektra (20). 1. SSL, L krog: Rogaška-Postojna. Konjice - Janče (19). 2. SL-vzhod, 1. krog: Dravograd - Pakman Celje, Podčetrtek: Terme Olimia -Union Olimpija ml. (19). ODBOJKA 1. DOL, 3. krog: SIP Šempeter • Svil (19). Nfidelj^H. 10. NOGOMET 2. SL, 9. krog: Šentjur -Triglav (15), Šenčur - Dra-vlnja, (16), 3. SL - vzhod, 9. krog: Šmartno - Stojnci, Celje (Olimp): Simer Šampion -Mons Claudius, Martjanci: Carda - Kovinar Štore (15). ROKOMET Liga prvakov, 2. krog. Velenje: Gorenje - Bosna. (18). UALNO-SPORT Ali veste, da na pošti plačujete lepljenje znamk? Lepljenje je plačljivo, če uslužbenec nalepi več znamk na 10 pošiljk - Obvezno 14 centov za doplačilno znamko! Doma imate pošiljko (z že nalepljeno znamko), ki je niste oddali minuli teden in jo po pošti pošljete tako, da jo danes vržete v nabiralnik. Pri tem boste prihranili. Zakaj? Če jo oddate pri poštnem okencu, vam bodo namreč zaračunali še 14 centov. Toliko stane do-plačilna znamka, ki je po naših predpisih obvezna. Če pa boste na poštnem okencu oddali veČ kot deset pisemskih ovojnic in vam bodo uslužbenci nanje lepili znamke, boste plačali ne le znamke, ampak tudi lepljenje. Marsikdo tega sploh ne ve. DoplaČilne znamke so resda pohvalen projekt,.saj gre zaslužek v prave roke. Zdaj je na primer teden požarne varnosti- To pomeni, da bo šel denar od dopla-čilnih znamk, ki so ta teden obvezne» Gasilski zvezi Slovenije. Gasilci tvegajo svoja življenja za naša, zato ni nič narobe z denarjem, kj se bo zbral. Je pa nekoliko čuden način, kako se to določilo izvaja, predvsem pa mnoge jezi, da je dodatna znamka enostavno zaukazana in da nimajo možnosti izbire. Nenazadnje, mnogi se še spominjajo afere s plačami funkcionarjev Rdečega križa... Kot so nam povedali na Pošti Slovenije, doplačilne znamke predpisuje Zakon o Koliko denarja je bilo za gasilsko zvezo že zbranega, na pošti niso povedali. Verjetno še ni točno znano» saj mora poŠta po zakonu ta denar zvezi nakazati v 30 dneh po izteku tedna požarne varnosti. gasilstvu ali v primeru zbiranja ob tednu Rdečega križa Zakon o Rdečem križu. »V posameznem tednu, določenem 2 navedenimi predpisi, je vsaka pravna oseba, tudi posameznik, dolžna v poštnem prometu plačati prispevek v korist navedenih organizacij (torej Rdečega križa in/alj Gasilske zveze Slovenije). Prispevek se plača od v^e pošuie pošiljke v notranjem in mednarodnem prometu, razen za knjige, časopise in revije,<( so še doda- li na pošti. Smo se pa nekoliko začudili ob njihovih naslednjih besedah: »Praksa je pokazala, da se predvsem večje stranke (pravne osebe) že vnaprej pozanimajo, kdaj so tedni dopiačilnih znamk in ' sedogovorijozadrugtermin oddajanja pošiljk.« Ali te besede morda nakazujejo sko-pušnost podjetij, ki se plačilu enostaviM) izidejo? Ali potem kakšna podjetja pošiljk en teden sploh ne pošiljajo ...? Iz pošte, ki smo jo te dni dobivali v uredništvo, pa smo ugotovili, da v vseh podjetjih teh znamk vendarle niso nalepili. Je Šlo za dobro pogajanje pri poštnem okencu ali kakšno drugo »finto«? Se pa te znamke obvezno kupujejo trikrat na leto, v tednu Rdečega križa, ki traja od 8. do 15. maja, v tednu požarne varnosti v drugem tednu oktobra in v tednu solidarnosti, kj traja od 1. do 7. novembra. Toda kaj lahko stori poštni uslužbenec, če na okencu stranka odkloni plačilo takšne znamke? Verjetno pošiljke sploh ne pošlje dalje. Kako lahko sploh reagira (prijava policiji morda?) uslužbenec, nam na pošti niso povedali. In še to. Na računu, ki :ap. it Šifrd Naziv DS EM Količina MC MC vrednost Zneaek % popusta DDV Zneseh DDV 1 85174 2 99187 Lep(|enje znamk ZNAMKA DOPLAČILNA TPV2009 G. 19 00 kos kos 42»00 0,0272 42.00 0,1400 1J424 5.6800 0.0000 20.00 0.0000 0.00 0,1904 o,oooc Skupaj: 7,0224 0,0000 0»1904 Za plačilo: 7,02 EUR • V. Kâr js šlo za v« kot deset pisamskih pošiljk, je Posta Slovenije zaračunale tudi lepljenje znamk. YrlET GaslUsto ivCT Slovmilc T«d«n poUme vantoMl 5. ir3;iob«r2ÍK)9 smo ga dobili v uredništvo, ko je neko podjetje na pošti oddalo 42 pošiljk, je poleg doplačilne znamke zaračunano lepljenje znamk! »To je storitev Pošte Slovenije, kaceie cena je 0,0272 evra z DDV in se zaračuna v primeru, da poštni delavec lepi znamke na več kot 10 pošiljk,« so nam odgovorili na Pošti Slovenije. Bomo dočakali dan, ko bo natakar poleg kave zaračunal ludi njeno kuhanje, sladkarije in pranje skodelic, da ne govorimo o tem, da nam jo celo prinese na mizo? SIMONA SOLINIČ DNA BORIS BJELKANOVIC •ri', t < A DRUŽABNO ièMtn i^fi M Mffl iei^ Uijwn igíílft. vm rA>iopil lui t . irmi w Oranç« iuHu. Vmes ksw i 10. \eii lúta« n^om?? V Cf9i } o hobi, Pti r (iiJi ^oiitiVi! u *. * p'mioru' - t^tnfe n«90(TTU m (c nilcKiM .-««m oCcalcrvitl, îilrj? wol«op«iW)yiifo{»no pogodbo Mubi do seddj m Cf^. SK RíjpkJ, KU Kfk. HK KârwF» \nyid hK Koper, m HKiKř -'^'(fijt Na/gof igram treini oO'ii'niMi^ igrák? pomřf i( vHiko. L'MstntI bt ki vm ^ iloeqH 2 NK smo wA Kk FdTilumi. s M(3 smc ígrd^i v 1 \tçi, if^isv vnt^ s« bo^^lí li obstjnelt m v o^h druçih smď biii neke vnte ouu>deni. »?ono p^ u$pe$no nehjo na sreoitil Kot L5p«h In si ludi fgi^nje(5 le( zdDorçtj) nj mladinskem furnirju Kvaine^ánvíterd. Nastopi 6n^t0p4vv) SSI Z NK CHje »vojíil igomj) del lestvice oz. tekmovanje v Evropi. Seveda /e mo)a želja tudi piisiopni in zaigran v áfňuwi evropsl;em Vlubu Osebno m ^ nojbc(j želrm idrdvjá m dd uspeino 2akl|i^Im pravno fákijíteio, tfenuinosema&ioivenT. Pul>lika Celjsko obarisivo le super, zbío kweicjna rářumejo nogomet It; vidi se. da imajo radi klub. Mi se ftn boiiKi sku^l oddolžiti na r^sjbotjsi nadn. 2elmi. da » iefđteiji. Proitićas VpiKtem içfâjn ten», študirani, ucim ^etiHii (uje jezike ;angies{tno. itdli|^i^tn4řWIA«l št, 79 oktolMr 2009 Kdo je menjalnico Ekopool oropal prvič, drugič in komu to ni uspelo Na celjskem sodišču se je v sredo, 12 )et po ropu celjske menjalnice Ekoopol, začelo sojenje obtoženemima ropa Damirju Glavici in Robotu Vebru. 11. in 18. februarja je ropar skupaj odnesel za v^ kot milijon In pol takratnih tolarjev. Le nekaj dni zatem se je storilec ponovno odpravil v menjalnico, vendar mu j e lastnik dejanje preprečil. Glavico so prijeli Štiri leta kasneje. Obtožen je šestih kaznivih dejanj ropov, tatvin, ponarejanja denarja in unov-Ćevanja listin. Trenutno je na prestajanju zaporne kazni na Dobu zaradi premoženj* skega kaznivega dejanja za dobo 9 let in 4 mesece. Nâ sojenju so zaslišali obtoženega Damlrja Glavico in Roberta Vebra in soobtože-nega kaznivih dejanj Mi^o Jeriča. Del obtožnice, íd se nanaša na kazniva dejanja ponarejanja denarja, so zaradi zdra v!jenja odvisnosti Marjet-ke Čakš preložili. Jerič |e obtožen sodelovanja z Glavico Z leve v prvi vrsti: Robert Veber, Damir Glavica (v belem) in Mi^a Jerič glede unovčevanja čekov, Cak-ševa t)onarejanja denarja in Veber ropa menjalnice Écoo-pol Slednje je v javnosti močno odmevalo, saj sta se rop in poskus ropa menjalnice zgodila v zelo kratkem času. Gla- vica je obtožen, da je menjalnico oropal dvakrat in jo oškodoval za več kol milijon in pol takratnih tolarjev. Pri ropu naj bi mu pomagal Veber. Kot je v zaslišanju v sredo izjavil Glavica, sta se z Vebrom dogovorila, da enkrat menjalnico oropa eden, drugič drugi, denar pa si razdelita. Veber je to zanikal in dejal, da je v obeh primerih menjalnico oropal Glavica, on pa da mu je nudil pomoč pri pre- vozu in brisanju sledi, za kar naj bi prejel 90 tisoč tolarjev. Na zaslišanj u sta dájg drugega obtoževala, koliko je kdo od posamezne^ ropa »poba-sal«, razhajala sta se tudi v Izjavah, kdo izmed njiju je izvedel drugi rop. Prvič je ropar zagrozil uslužbenld zamaskiran in z nožem v rokah in drugič prav tako zamaskiran, vendar s plastično pištolo, ki naj bi jo kupil v enem od trgovskih centov,. S. marca 1997 se je Veber, ne da bi omenil Glavici, sam odpravil na rop menjalnice. Upal je. da mu bo uspelo kot prej Glavici, vendar mu je lastnik Emil Koprive rop preprečil. Obtoženi in soobtoženi sta bila v tistem obdobju odvisnika od trdih drog in sta veČino denarja namenila za nakup le-teh. Veber se je za dejanje oškodovanemu lastniku opravičil in je škodo pripravljen poravnali. Koprive opranči-la po tako dolgem obdobju roparja ne more sprejeti in je na zaslišanju ponovno opisal marčevski dogodek, ko je storilcu preprečil ponovni rop. Z izjemo ropa menjalnice se Glavica dru^ očitanih dejanj iz preteklosti ne spominja. Priznava druženje z Vebrom in Jeričem, pri čemer jih je družila predvsem odvisnost od drog. Zaradi odvisnosti se v zagovoru ni spominjal vloma vštorsko trgovino Železninar» poskusa vloma in odtujitve vrednejših predmetov iz zasebnega stanovanja v Celju in tat\ine menjalnega denarja v celjski piceriji Marco Polo. Prav tako se ne spominja, da bi izročil ponarejene čeke Jeriču. ki naj bi jih nato unovčil na treh različnih lokacijah. Jerič priznava unovčenje čekov v cvetličarni na Vran-skem.in v ngovini v Hrastniku, ne pa tudi v Domžalah, kot mu je očitano. Jerič dejanja obžaluje in je škodo pripravljen poravnati. Zaslišanje prič se bo nadaljevalo 16. novembra. MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA E o u •i 15 u O- '•5 S (§) C O 60 tisočakov vredna jakna V sredo okoli 14.30 se je v gostinskem lokalu Marche v Tipanju pripetil dogodek, ki bi ga lahko mimo uvrstili v rubriko Saj ni res, pa jel Za razliko od običajnih dni policisti niso imeli opravka s kriminalci in takSnimi ali drugačnimi »lumpi«, temveč s pošteno uslužbenko Mijo Cugmas in pozabljivim moškim srednjih let. Oba si bosta pripetljaj verjetno Še dolgo zapomnila. Mošld. doma iz Ljubljane, se je v sredo popoldne vračal iz ene od avstrijskih bank, kjer je prejel gradbeni kredit v višini 60 tisoč evrov. Kuverto z denarjem je skrbno shranil v žep usnjene jakne, nakar se ga je na poli domov polotila lakota, zato se je ustavil na najbližji postaji ob ávtocesti, v Tepanju. Kljub vročemu popoldnevu jakne z denarjem ni dobro kar tako pustiti v avtu, si je najbrž rekel, četudi si je za kosilo vzel le dobrih deset minut. Oblekel si jo je in se odpravil v lokal, kjer se jo je vendarle odloČil sleči. In glej ga zlomka, pozabil jo je na stolu! Našla jo je uslužbenka, ki mu je postregla s kosilom, in jo shranila v skladišču lokala. ^>Pogledaia sem v žepe, da bi našla dokumente in jakno vmila lastniku,« ne tako redek dogodek opisuje Mija Cugmas. Mam^to dokumentov je v žepu zagledala kuverto, iz katere so moleli evrski bankovci. »Postalo mi je zelo vroče. Enostavno nisem vedela, kaj naj storim. Denarja se sploh nisem dotaknila» saj so me obliie čudne misli. Zdelo se mi je, da mora biti v kuverti velika vrednost.« Odkritja ni dolgo skrivala» zaupala ga je sodelavki. Sklenili sta, da bosu počakali eno uro. nato bosta obvestili policijo. Toda »pozibljivež« ju je prehitel in je v Dramljah poklical konjiške policiste. Očitno močno zmeden je pomotoma navedel, da je jakno pozabil v gostišču Marche Tepanje 2, ki se nahaja v smeri proti Mariboru. Policisti, ki so odbrzeli na kraj. jakne s tisočaki niso našU. A je konjiška patrulja odbrzela še na avtocestno postajo Tepanje 1, kjer je prijazna uslužbenka Mija velikodušno vrnila 60 tisočakov težko jakno hvaležnemu lastniku. Za poštenost je od moškega prejela še bolj pošteno nagrado, zaradi katere se ji je smejalo še dan po >^pozabljivi« sredi. MJ Fakin razrešen obtožb v zadevi eritropoetin! Obrâinbd je pričakovala oprostilno sodbo» ne pa umika obtožnice so ga sestavili na ministrstvu Na celjskem okrožnem sodišču se je včeraj z umikom obtožnice v zadevi.eri-tropoetin končalo sojenje nekdanjemu direktorju celjske bolnišnice in danes direktorju Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Samu Fakinu, ki so mu očitali kaznivo dejanje goljufije pri spornem predpisovanju zdravila eritropoetin v celjski bolnišnici v obdobju do i. aprila 1999 do 31. decembra 2001. Po včerajšnjem zaslišanju predstojnice oddelka za led-vtčne bolnike in dializo v celjski bolnišnici Marjete Lešnik in zaposlenih zdravnikov na oddelku je prišlo do nepričakovanega preobrata in umika obtožnice zoper Fakina. Okrožni državni tožilec Dušan RoŠ je v celoti umaknil obtožnico zoper Fakina. V obrazložitvi je tožilec Dušan Roš dejal, da se Fakinu očita» da zaposlene v dia* Uznem oddelku celjske bolnišnice ni seznanil, da velja od 1. aprila 1999 področni dogovor, v katerem je zdra- Maratonsko sojenje Na celjskem sodišču se je včeraj nadaljevala ena bumejših sodnih obravnav zaradi umora in napeljevanja k umoru Velenjčana Maflaža Volka pred sedmimi leti. V Ljublja-ni naj bi ga ustrelil-Nenad Mircrvič, umor pa naj bi naročil Volkov znanec Gregor Britov-šek. Obema grozi do 30 let zaporne kazni. Na sojenju so v zadnjih dneh zasliševali še nekaj prič, padali so še predlog o zaslišanju novega medicinskega izvedenca. Sojenje se vleče že leto dni, včeraj so se pozno popoldan vrstile zaključne besede, zato do zaključ« ka redakcije razplet še ni bil znan. GP vilo eritropoetin všteto v ceno dialize. Ob tem pa mu je obtožnica mdi očitala» da je vodji dializnega oddelka v letu 2001 odredil, da naj omenjeno zdravilo predpisujejo na recept. Kot je dejal, ni moč trditi, da Fakin ni seznanil zdravnikov z novim področnim dogovorom o predpisovanju spornega zdravila, ker to tudi ni bila njegova naloga. Predstojnica oddelka bi morala sama spremljati področne dogovore in biti sama seznanjena z njimi. Drugi očitek iz obtožnice, da je Fakin Lešrtikovi izrecno naročil, da morajo zdravniki na oddelku zdravilo predpisovati na recept, pa je v diametralnem nasprotju s tem, kar piše v zapisniku, ki Samo Fakin za zdravstvu, in v katerem je predstojnica oddelka dejala, da so se o takem načinu pred-pisovanjazdraviladogovorili sami na oddelku. Je pa zanimivo, da je Lešnikova na obravnavi dejala, da ji je Fakin usmo naročil, da naj zdravilo predpisujejo na recept. Nad razpletom sojenja in umikom obtožnice je bil presenečen tudi Fakinov zago-vorruk Blaž Kovačič Mlinar iz odvetnike pisarne Čeferin. Povedal je, da so pričakovali oprostilno sodbo, ne pa umika obtožnice. Za komentar smo skušali dobiti tudi Sama Fakina, ki ga včeraj sploh ni bilo na obravnavi. Zaradi sestankov je bil cel dan nedosegljiv. GORDANA POSSNIG Foto: SHERPA Ne zaupajte vsiljivim neznancem TYije Madžari, in sicer ženska in dva moška, so osumljeni velike tatvine. V začetku septembra so se pripeljali na dvorišče kmetije v TVnovcu na območju Šentjurja, kjer je eden od moških zamotii oškodovanko, druga dva pa sta vstopila v odklenjeno hišo. Hišo sta preiskala in odtujila denar, nakar so se odpeljali s io'aja tatvine. Še Istega dne so jih izsledili in prijeli na območju Slovenskih Konjic in jih s kazensko ovadbo predali v nadaljnji postopek državnemu tožilcu. Policisti v zadnjem času opažajo vse več podobnih kaznivih dejanj. Občane zato opozarjajo na samozaščitno ravnanje, tako da stanovanjske objekte zaklepajo tudi, kadar so odsomi le krajši čas. Neznancem naj ne dovolijo vstopa v objekte in o posebej vsiljivih neznancih takoj obvestijo policijo. MJ 22 CEV NOVI TEDNIK Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skJadu z uredniško politiko» rdzen ko gre za odgovore In popravke v skiadu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega SO vrstic, velikost pisave 14, oziroma največ B.OOO znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se tzogEtili nesporazumom, morajo biti pi-sm^ podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko Štefko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom a^noria ter krajem, od koder je doma. uredništvo ■PUMEV Spoštovani gospod Jelinčič! v Novem tedniku je bilo 2. oktobra 2009 objavljeno pismo bralke, na katerega enostavno moram odgovoriti, saj je bralka napadla mene direktno. V tekstu je toliko neskladnosti. da vam moram odgovoriti, še posebej zato, ker, spoštovana gospa, dokazujete prav tisto, o Čemer govorim. 2e v samem začetku pisma govorite o tem. da sem rekel» da je letovanje v Grčiji in Turčiji dosti cenejše kot na Hrvaškem. Pa vendar gospa, kot kaže, ne razumete, kaj poměru cenejše. To pomeni, da v Grčiji ali TUrčiji za bistveno boljšo uslugo plačate precej manj denarja kot na Hrvaškem. S svojim dopisom, spoštovana gospa, samo sebe uvrščale v prav določeno skupin o Slovencev, ko razglabljate o stvari, ki vam, kakor kaže, ni jasna. Človek bi celo pomislil, da vam je HrvaŠka tako pri srcu, da hodile tja letoval navkljub temu, da bi za letovanje v Grčiji ali Tbrčiji plačali manj. To pa je že vaša osebna stvar, katere razlog verjetno tiči morda v kakšni posebni naklonjenosti do HrvaŠke in Hrvatov. V to se ne mislim spuščali, vztrajam pa pri tem, da listi, ki je pripravljen odšteti več denarja za to, da dobi manj, zagotovo ne sodi med pametne Slovence. Ne vem, zakaj mešate zraven še pisanje o tem, kako nizko pokojnino imate in kakšen je moj dohodek. Glede svoje pokojnine se obrnite na tísle, ki sle jim na volitvah dali glas, pa boste naredili najbolje. O obljubah, o tisoč eviih pokojnine in o bližajočem bl^osla-nju v naši državi, bi pač morali veded, da v teh besedah nekaj ni prav in da takšne obljube ne morejo piti vcxie. Pa sle jih navkljub temu volHi. Zato taka pisma raje pišite tistim, ki so vam obljublj^ vse te stvari in ne da svojo jezo stresate name! 2MAG0 JELINČIČ PLEMENITI, mr. ph. vodja Poslanske skupine SNS Zaraščene zelenice Na vprašanje Antona Kolarja iz Celja, ki je bilo v časopisu Novi tednik objavljeno 22. septembra 2009, na strani 18, z naslovom Zaraščene zelenice podajamo javni odgovor Mestne občine Celje v zvezi s košnjo zelenic v mestni Četrti (MČ) Dečkovo naselje. V MČ Dečkovo naselje košnjo zelenic v letu 2009 izvajajo podjetje Vrtnarstvo Celje in zaposleni v programu javnih del. Podjetje Vrtnarstvo Celje vzdržuje zelenice v Draplino- vi in šaranovičevi ulid, ki so bile v tem letu pokošene trikrat Preostale zelene površine so pokosili zaposleni v programu javnih de!. Pokošeni so bili zeleni pasovi ob cesti Ulice mesta Grevenbroich, ob Deč-)am cesti ter za stanovanjskimi objekti Pod kostanji, Pod U^ in Po^bri.,^jii zHěm pSovrm pâfWnscÛ med poslovnim objektom in trgovino TUŠ, kar je bilo razvidno tudi z objavljene fotografije, so bili pokošeni pred objavo v časopisu. Zelenih površin je v Celju ogromno» zato vseh zelenic Mestna občina Celje ni uspela pokositi večkrat, saj je bilo letos razpoložljivih manj sredstev za košnjo kol v preteklih letih. Res se je pojavilo tudi neka) zelenih otočkov in zelenic, ki so bili pokošeni kasneje. SkaJe oziroma kamni, ki so na zelenicah, pa so bili nameščeni prav na prošnjo stanovalcev, z namenom, da se prepreů paridranje vozil na travi. Košnja je ves čas nadzorovana, računi pa izstavljeni za opravlj ene storitve glede na dejansko površino opravljene košnje. Okolica stanovanjskih objektov Pod kostanji, Pod lipami in Pod gabri je najbolj neurejena v priméri'avi z okolico stanovanjskih objektov v omenjeni MČ, kar je opaziti tudi pri vzdrževanju mestne opreme, kot so koši za smetí in klopi, ki jih v naselju skoraj ni ali jih vandali takoj uničijo. Za urejen videz okolice niso dovolj le pokošene zelenice, tudi stanovalci omenjenih naselij lahko veliko pripomorejo k večji čistoči in redu v svojem okolju! TJAŠA PODERGAJS Služba za odnose z javnostmi in promocijo MOC Ob praznovanju 100-letnice iole pri Sv. Štefanu Pred kratkim mi je prišla v roke drobna knjižica, W je izšla ob priložnosti praznovanja lOO-letnice stare Šole pri Sv. Štefanu v občini Šmarje pri Jelšah. Baje so ljudje dobivali pisna vabila. Čudim se, da ga nisem dobila tudi jaz, saj sem rudi sama obiskovala to šolo (Sol leto 1946/47 in Î947/48), kot učileljiščnica sem tu bila na praksi pri gdč. Štefki Zalokar (sept. 55), vsako leto, od šolskih dni dalje, preživljam počitnice v tej fari in se udeltóu-jem majskih pohodov, prireditev. gasilskih veselic... S sošolko Marijo sva bili pobudnici za prvo srečanje najinih sošolcev. To je bila 40, obletnica zaključil nižje stopnje Osnovne šole (jul. 1988). Ob priložnosti asfaltiranja cest sem sodelovala pri pripravi ' kulturnega pTc^rama na pá)udo takramega odbornika Rudija Povalefa. Sodelovanje s tamkajšnjo mladino se je še nadaljevalo (od 1988 do 1991). Po daljšem premoru sem se spet lotila dela na kultumem področju in sicer z odraslimi, tudi z bivšimi sošold in znanci. Na zaključek zadnjega sodelovanja pa imam grenke spomine, saj mi niso vrnili izposojenih rekvizitov in eden od člajvjv» g. Martin, Id je bil tudi predsednik gasilskega društva. meje po telefonu »nekam poslali«. Ali je to lepo? To je zahvala za moje prizadevanje in moj trud. Ampak to ni bistvo mojega pisanja. Bistvo je to, da ima knjižica vsebinsko napako in da je zelo pomanjkljiva, kdo vse je v tem »hramu učenosti« deloval vseh teh sto let. Dovolila si bom korigirali go. Marto Rihler oziroma g. Franca Čokica, ki poleg šestih oseb omenja učiteljico Ban), ki ga je imela rada» ker je bil »fa-lot«, To ne bo držalo. Učiteljica Bara, soproga upravitelja Zi-herla, je bila kakšna štiri leta star^ša od Čokica. Je pa učila njegove otroke. Zakonca Zi-herl sla učila tudi mojo sestro in mene (1946/47, 1947/48). in zakonca Ziheri nista edina» ki sla službovala v tem kraju. Nč^tela jih bom nekaj po spominu, bodisi, da sem sodelovala z njimi ali slišala zanje. Na našem pokopališču je^ob učitelja Kotnika, ki je učil tudi mojo mamo. V spominu imam učiteljico Tereziko (1946/47), ki je učila drug razred. Bila je rnlada in mila do otrok, namesto te je prišla gdč. Čepinova, ki je tudi kn^u odšla in so jo otroci imeli zelo radi. Hidi telovadbo je učila. Po odhodu zakoncev Ziheri (jeseni 1948), je ostala učiteljica Slana, pridružil se ji je g. Kind kot upravitelj, nato sta prišli gdč, Justika in ZaJezina, kasneje že omenjena gdč. Štefka Zalokar in ga. Valenčako-va. G. TYupej je pod upravile-ljevanjemg.Avguština(odl9S3 dalje) ogromno naredil na kultumem področju in v mladinski organizaciji. Leta 1958/59 sta iz Celja prišli gdč. Desan-ka in Melita» ki sta žai preminili v letalski nesreči na Kor-tM, nato so se zvrstili učitelja Deželak, Drobne in gdč. Marš, moji cnlajši kolegi iz uči-teljišča. Med upraviteljeva-njem g. Šege je bila tudi gdč. Lidija Bastaštč iz Rogaške Slatine, zamenjala jo je generacija ge. Vozličeve in še mlajše. imen ne poznam. Zadnje, ki se je spomnim in sem z njo sodelovala» je bila ga. Frida. Z otroki je pripravljala prireditve za siiše. Pripravila je tudi nepozabno razstavo o življenju in delu v času naših babic in dedkov. Vsi učitelji, kJ so se zvrstili v tem kraju, bi morali biti imenovani z imenom, priimkom in časom delovanja in ne bi smeli iti v pozabo, tudi listi učitelj ne. ki je spal v učilnici na tabli, položeni na Wopeh. Prepričana sem, da jim ni žal, da so »zašli« v te kraje, spoznali prijazne ljudi in prisrčne otroke ter živeli v neokrnjeni naravi. MARi^NKA iz Ljubljane (naslov v uredništvu) 4. oktober -svetovni dan varstva avali Letos je minilo 46 let, odkar smo ustanovili prvo Društvo prod mučenju živali Slovenije. Delovanje je sprva zajemalo vso Slovenijo, kasneje pa so vznikla še posamezna mestna društva z okolico, na primer v Celju, Izoli, Kopru, Mariboru, na Ptuju, Ravnah na Koroškem, v Slovenskih Konjicah, TVbovljah... Tako imamo danes v Sloveniji več kot 20 društev, ki imajo cilj, da pomagajo živalim v stiski in preprečujejo njihovo mučenje. Društva so neprofitne organizacije prostovoljcev, ki delujejo pod raznimi nazivi: od društev proti mučenju živali do društev za varstvo inzašči* to živali. Pohvalno je tudi društvo MaČjelovka, ki neumorno skrbi za sterilizacijo (kastracijo) brezdomnih mačk v Ljubljani, Celju.., Ker se društva v tem Času še vedno ukvarjajo največ z reševanjem psov in muc, ostajajo neobdelani hudi primeri mučenja živali, kot so transport živine, klavnice, nehu^nano obredno klanje brez omrtvičenja {govedo, ovce ..,), laboratorijski in medicinski poizkusi in še in še. Pred ieti smo ustanovili tudi Zvezo društev proti mučenju živali Slovenije in z vztrajnim delom leta 1999 le dosegli prvi Zakon o zaščiti živa-D. ňi tem sla nam izdatno pomagala RSPCA London (Kraljevo društvo proti mučenju živali) in WSPA (Svetovma organizacija za zaščito živali). Večkratni obiski njihovih predstavnikov v Ljubljani so s prepričevanjem naše vlade uspeli, da je bil sprejem zakona ena od kategorij (ne pogoj!) za sprejem Slovenije v EU. Šele po osamosvojitvi Slovenije se je začel odnos do živali nekoliko izboljševati. Tako imarno animalisti nekaj več besede v medijih, deluje tudi 11 zavetišč - azilov - za zavržene živali, v mnogih gostinskih obratih nam že postrežejo z vegetarijanskimi obroki, na cestah vidimo vse manj krzna. V glavnem je tudi prepovedana uporaba petard, ki so živalim povzročile mnogo trpljenja; poleg zakona smo dobili Pravilnik o zaščiti hišnih živali. Pri ministrstvu za kmetijstvo [MK) sicer že nekaj let obstaja svet zd zaščito živali, čigar predlogi za izboljšanje po-čutja živali od odgovornih organov niso bili vedno upoštevani o^oma so bili celo za-vT7)jeru. Žal ima pač glavno besedo upravna in pravna služba (Vurs) pri ministrstvu, Ibdi mlada generacija ima več sočutja do živali. Navzlic vsemu temu pa še vedno ni vse idealno, kot lahko na primer vidimo v dokumentarnih filmih na Animal Planet, kjer živalska policija preko sodišča izterja denarno kazen oziroma mučitelja živali pošlje za zapahe tudi za več let. Naš predlog na ministrstvo za notranje zadeve, da bi tudi pri nas uvedU pooblaščene terenske delavce kontrolorje, kot imajo to v prej omenjenih filmih, še vedno rešuje dtirano ministrstvo. Žal imamo z veterinarskimi inšpektorji slabe izkušnje; nanje se ne mo- remo zanašali, ker se bolj posvečajo rej nim (dobičkonosnim) živali kot zavrženim, zapuščenim, zanemarjenim, brezdomnim in trpinčenim hišnim živalim; Pogrešamo tudi nižje tarife za veterinarske storitve, zlasti za živali vzete iz azilov, zanje naj bi bile celo brezplačne. Ibdi mirtistrs-tvo za šolstvo bo moralo razmišljati o obveznem pouku -ne kot o izbirnem predmetu - elologije, tj. humanem odnosu do živaii. Slovenija je namreč dolžna spoštovati t. i. Amsterdamsko pogodbo, ki od 2. oktobra 1997 zavezuje vse članice EU, da živati vrednotijo kot čuteče bitje in da v celoti upoštevajo zahteve po dobrem počutju živali. Doslej je bila namreč navada, da so živali vrednotili zgolj kot poljski pridelek. leaevamuller Predsedrtica N0ZVE2E dpm2 Slovenije Obiskal nas je Paul Krugman Tudi Slovenijo je obiskal priznani ekonomist in Nobelov nagrajenec za ekonomijo, Paul Kn^man. »Praznovali« smo 1. obletnico propada banke Lehman Brothers, ki je sprožila krizni plaz g^obalruh in neslutenih razsežnosti. Opazujemo in na lastni koži jih zelo občutimo. Povedal ni nič takšnega, kar ne bi vrli slovensld »novoekonomisti« že vedeli. Vemo da bo gospodarsko okrevanje počasno, po vsej verjetnosti pa po mnenju Krugma-na prihaja še en padec - »kriza z dvojnim dnom«, torej. Zelo zanimiva pa je njegova izjava o t.i. balonih, ki jih v gospodarstvu naj ne bi bilo mogoče preprečiti, saj naj bi mehanizem balonov izviral iz človeške biti - narave. Na tej točki se mi in se nam postavlja veliko vprašanje; Raj smo se iz te krize sploh naučili, kaj snvD spremenili!? Zaenkrat je videti, da bodo naš gospodarski voz še naprej vlekli isti stari konji in to po istem zvoženem kolovozu. E>o na-slednj ega balona, na katerega nekateri (tudi ekonomisti) že nekaj Časa opozarjajo. To je balon na kreditnih karticah prezadolženih prebivalcev, ki prav tako raste v ZDA. Še dodamo se napaja z^di »poskusov blaženja« posledic nepre-Eničninskega balona. Pok, ki bo sledil, bo po napovedih še bol) boleč» kol je biJ nepremičninski. Paul Krugman pravi, da se balonov ne da odpraviti. Kvečjemu lahko napihovanje podaljšujemo. Zato pa jih je treba opaziti. Je vSloveniji in našem preljubem Celju kaj drugače? ANTON-ZVONE CIZEJ, Celje ZAHVALE Hvala medicinskim sestram in zdravnikom želela bi se zahvaliti medicinskim sestram za ves njihov trud in vsem zdravnikom specialistom za pomoč, ki ste mi jo nudili v Času enomesečnega zdravljenja v Splošni bolnišnici Celje. Naj vam tudi Bog na njemu lasten na-dn povrne za vaSo pozornost. Hvaležna sem vam. ANA PRAH, Rogatec Še so pošteni ljudje Po nepazljivosti in nerodnosti sem nekega septembrskega dne pred tigovino izgubila denarnico, v kateri sem imela seveda gotovino, kreditne kartice in vse svoje dokumente. Še preden sem ugotovila, kaj se mi je zgodilo« sem prejela na dom klic gospe Marice Mernik, kjer sla zakonca Sovine z Otoka 17 v Celju raziskovala, kje sem doma. Iz Celja sta se na podlagi mojih dokumentov odpravila proti Šentjurju, Dramljam ter raziskovala, kje sem doma> saj sta mi želela osebno izročiti moje imetje. Res sem iskreno hvaležna za poStenost zakoncev. Od mene nisla^elela nobene nagrade. Naj zakoncema Sovine Še na tem mestu enkrat izrečem iskrena hvala in naj se jima poštenost obresmje v vsakdanjem življenju. IRMA MACUH. Šentjur Preiep kjuitumi večer v Šmarju pri Jelšah v petek, 25. septembra 2009, sem v kultumem domu v Šmarju pri Jelšah doživela kulturni večer, ki mi bo za vedntfostal v spominu. Župan Jože Čak§ me je povabil, da predstavim svojo pesniško zbirko Z vso ljubezni/o in spregovorim o spominih na, svojo mladost, ki sem jo preživela v Šmarju. Večer sera začela z intervjujem za Radio Štajerski val in prijetno poklepetala s Petro Debelak in z Mimico Kidrič. Nato me je župan popeljal v dvorano kulturnega doma. kjer so me na veliko presenečenje z apiavzom pričakali številni Šmarčani, prijatelji, znanci, še nekaj sošolk in deset »čebelic«, s katerimi ohranjam stike. Sledila sta prikaz starih fotografij Šmarja pri Jelšah iz leta 1917 [mojega rojstnega leta), nato pogovor o moji mladosti na Bobovém in pri Habjanovih ter o pesniški zbirki, ki sem jo v Celju izdala 25. maja letos. Pogo-voj je na citrah spremljala mlada glasbenica Špela Šmit. Navzočim sem podarila pesniško zbirko in pletene co-patke z verzi, ki jih le vedno spletajo moje 92-letne roke in skoraj slepe oči. Od srca se zahvaljujem županu Jožetu Cakšu - mojemu Pepiju - za tako lepo zamišljen in osebno voden večeri Hvala šmarski knjižnici za po-daijeno fotografijo stare Hab-janove gostilne ter GustW Gro-bin in Miri Čakš za vse skrbi in priprave. In najlepša hvala vsem v dvorani, ki so me prišli pozdravil, me objeli in obdarili s cvei-jem. Hvala je vse premalo, kar bi moje srce rado dalo! Z vso Ijubeaiijo, vedno hvaležna mama Gaj šek. REZKA GAJŠEK, Celje m Dežela Celjska navdušila v Zagrebu Zavod Celeia Celje je v torek na Trgu Petra Preradovića v Zagrebu z razvojnimi agencijami Savinja, Kozjansko in Soda ter z Medobčinskim uradom Slovenske Konjice pripravil promocijsko predstavitev turistične destinacije Dežela Celjska. S promocijo so v Zavodu Celeia Celje več kot zadovoljni, saj je njihovih IS stojnic obiskalo kar sedem tisoč ljudi. Turistična destinacija Dežela Celjska obsega 22 občin naše regjje, Namen promocije v Zagrebu je bil, da bi Zagrebčanom predstavili turistično ponudbo na našem območju, torej od kulinarike. zdraviliškega turizma, kultu- re, možnosti za rekreacijo do naravnih znamenitosti. Da bi bila predstavitev čim bolj privlačna, so poskibeli zašievilne animacije. Tako je imela praktično vsaka od 15 stojnic svojo animacijo, na primer predstavitve masaž. Učenja, pred- VHiumId masažno^epocni center »»HIŠANATRAVNIl RADtOFREKVENCA - NEtORÚI^KlirAGj ust ftazvđfgnja M v^ gener DUMOINŠTUOCmi: UPOKO>ENQ • zdouradno-taMcadjâ (á - iS^popusorarorícw ruvKsaarir«^ nasafaw^tgpotnemaam» -vtàipta > in Salonu za nego be ^ zvoma •'dodsne ugoctnosU in dvib nogr v ^ Terme Qpbrna Navdihujemo itvljciij« iWREZBtMQ» T-(S A« KROMPIRJEVE POČITNICE EGIPT-HURGADA, HOTEL CARIBBEAN WORLD RESORT 5* ODHOD: 24.10., VSE VKUUÍENO CENA: 799€ EGIPT-TABA,HOTEL THETREECORNERS EL WEKALA 4* ODHOD:23.1DvVSE VKUUCfNO, 9 DNI CENA: 829€ Podrobn»iina^pM$irai^ www.paima.si MB • nattftniS: 02 46 03 900,010)4284 304 Z leve: zagrebški župan MIlan 6andić, Sartara In Herman Celjski ter direktorica Zavoda Celeia Celje Milena Čeko Pungartnik slavile so se predice s kolovrati, Joškova banda je poskrbela za glasbo, Zâgreb^i pa so lahko poskusili tudi dobrote z naSe^ podeželja. Veliko pozornosti je vzbudila viteška animacijska skupijia s Hermanom in z Barbaro Celjsko. Čeprav so odnosi med Slovenijo in HrvaŠko v zadnjem času precej napeti, so biii obiskovalci stojnic nad predstavitvijo navdušeni, kot so nam povedali v Zavodu Celeia Ce-ije. Za predstavitev v Zagrebu, ki je tudi prva predstavitev Dežele Celjske v tujini, so se odločili zato, ker Hrvaška meji na območje Dežele Celj- ske, poleg tega pa je Zagreb milijonsko mesto in s tem tudi milijonski trg. Da bi bilo sodelovanje med Zagrebom in območjem Dežele Celjske čim boljše» se je župan Za^ba Mi- Dežela Celjska obsega območje občin Celje, Dobma. Vojnik> Štore> Vitanje» Zreče» Slovenske Konjice, Vransko, Braslovče, bor, Prebold» Polzela, Žalec, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, Kogatec, Podčetrtek, Dobje, Kozje In Bistrica ob Sotli. Almini dnevi na Svetini Nd Svetini nad Štorami bo v nedeljo, II. oktobra, jubilejna prireditev Almini dnevi na Svetini. Prireditev, ki jo desetič pripravljata Ob-čina Store in Turistično društvo Štore, je posvečena spominu na svetovno popotnico Almo Karlin, Id ji je bila Svetina najljubša, tu pa je tudi našla večni mir. Doživite topel objem domaènosn... ..obsâc» Savna vas. oçrc^tc svo^e Mo, rwo^^ dUM in krtpitv-^je zdJ3vi9. Pnpusiňů sp izkuŠenkm savna mojstrem. ki v9s bodo popeljali do GORSnH SANJ (ob peilingu s soljo z vonjem potior^ smreke v p&mi savni in vrtinčenjem zraKa v fîn^ savni)» M60ENE SIMPONUE {ob medeni oblogk v parni savni in vrtinčenjem ZTBkd v Tmsto savni) aR pa vam obudili SPOMIN MA POLETJE (ob peeiingu s soljo z vorrjein sivkevparrf savni in vrtinčenjem zraka v finski savni) in VONJA LEPOTE (ob oUogi {jogurtom vpami savni m zmka vfir^ savni). V mesecu OKTOBRU 2009 (od ponedeljka do petka) Vbdtni pf^^rvniedt oktsbn 2009 ůiHf. PONSDEUEK - PeTElt l&OO in 20.00. SÛ80TA. i^M. U.00 m 20 00. MEOSJA: 16« m ld.00 hspusu w m9ú o^uhiicie. Info: 03/7^76 344 wwvv.uTHtureu Na prireditvi, ki bo od 10. do 17. ure, bo kmečka tržnica s stojnicami, na katerih bodo domači izdelki in domače dobrote, med rokodelskimi veščinami pa bodo predstavili lončarjevo delo. Ogledati si bo mogoče kulturne znamenitosti Svetini, saj bo okoli 14. ure vodeni ogledzna-menite Marijine romarske cerkve, m travniku pred cerkvijo pa bo razstava popotne fotografije celjskega popotnika Tadeja Gudana. V okviru prireditve bo letos že drugo leto tekmovanje v kuhanju klasičnega golaža, Kuhinja pod kozolcem, s srebrnim kotličkom za zmagovito ekipo. Prav tako napovedujejo kmečke igre, vožnjo s kočijo ter nastop an-sambla Ra-Ce, ki je nastal po izboru občinstva, poslušalcev Radia Celje. B) m « y Ji www. radi ocelje.com lan Bandić, kije pravtakoobi-skal stojnice, na skupnem kosilu srečal s celjskim županom Bojanom Šrotom. z županom Podčetrtka Petrom Mišjo, di-rektoijemTerm Olimia Zdrav- kom PoČivavškom, Janezom Jazbecem iz RRA Celje in vodjo sektorja za razvoj turizma in podeželja RA Kozjansko Bredo Retuznik. ŠK Thermana d.d., Zdraviliška cestd 6, 3270 Laško objavlja JAVNI RAZPIS za oddajo nepremičnine v najem I. Predmet oddaje je: Poslovni prostof OKREPČEVALNICA PRI MOSTU, na naslovu Trubar jevo nabroje 1A. 3270 Laško, ki stoji na zamljiŠ^u parcelna Številka Ô.E in 9.E vpisana v vložno Številko 530/9 ico. Laško, ki obsega na^ednje prostore; - skladišče in garderoba v izmen 16.90 fn2, - pred^stor kuhinja v izmeri 7.32 m2. - kuhinjavi2meri22.S2 - restavTQcijasIdnkomvřzmeri 52.65 m2. - notranja restavracija v řzmerí 44.94 m2. • $anitah)6 v izmeri 11,80 m2. - pokritatemsavizmeri 76.37 m2. Skupaj torej 234.70 m2 za izklicno mesečno najemnino v višini 1.500.00 EUR ki ne vsebuje davka ki ga plačuje najemnik v skladu z veljavno zakonodaja Poslovni pmstor je primeren za opravljanje gostinske ali katere dmQQ dejavnosti. Najemnik je poleg mesečne najemnine mesečno dolžan plačevati iMĆ\ obratovalne stroške, strdke rednega vzdrževanja, sirolke upo* rabe stavbnega zemljišča, stroške zavarovanj. Najemna pogodba ^ sk^pa za dotočen čas 10 lef. II. Pogoji za sod^ovanje na javnem razpisu Na javni razpis se lahko pr^jaN^jo pravne ali fizične osebe, ki imajo pridobljena vsa potrebna dovoljenja za opravljanje de}avr>osti. za katero bodo vzele prostor v najem. ill. Roki za oddajo vlog ter način predložitve vlog Vloga se naslovi ali osebno vloži na naslov: Thermana d.d.. Zdraviiisks oesta 6. 3270 Laško. Vk>ga mora bit> oddana v zaprt) kuverti, označena s poínim nazivom in naslovom viagatelja ter z vidno oznako: »NE ODPIRAJ - VLOG A ZA Javni razpisza oddajo nepremičnine v najem«. Rok za oddajo vloge je 20.10.2009 do 12. ure. Nepremičnina oprecteljena v I. točki javneçe razpisa bo oddana v najem po odpiranju vseh prejetih vlog. Odpiranje vtog bo ob prisof nosti 3-članske komisije potekalo v torek, 20.10. 2009, ob 13. uri v veliki sejni sobi Wellness Parka Laško« Zdraviliška cesta 6. Laško. IV. Pogodba o oddaji v najem se skfene najkasneje v 10 dneh po zaključku javnega razpisa. V. Oglad nepremičnine je možen na podlagi predhodnega dog-.ovora na t^fonsko številko 03/5731-091. Natančnejši podatlù o nepremičninah ter ostale informacije so na votjo pr> Alji Beccan. na tel. št 734-8970. Df/Bktor irtâg. Romen Metek TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 530 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časo-plov, 6.45 Horoskop» 7.00 2. jutrania iaxtftfkâ RaSto, 8.00 Poročtia, 920 Otroški radio, 10.00 NovTcer 10.15 Časovni stroj, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.20 Teden-M osir, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odme\â RaSlo, 1700 Kronika» 17.40 Jâdc pot; 18.00 Lestvica « 20 Wočih Radia Celje. 19.00 Ncrvice, 19.IS Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) NEDELJA, 11. oktober 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC. 6.1S Časo-plov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - igralka SLG Celje Anica Kumer, 11.20 Tedenski osir - pODCS^v. 12.00 Novice. 12.10 Pesem slovenske dežele, 13,00 C^titke in pozdravi, po čestitkah • Nedeljski glasbeni veter s Slavico Pa-dežnik in DomaČih 5 (izbiramo NZ skladbo tedna), 20.00 Katrca s Klavdijo Winder - Okrogli muzikanti, 24.00 SNOP (Radio Univox) PONEDELJEK, 12. oktober 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časo-plov, 6-45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb> 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 11.00 Poslovne novice, 12.15 Bingo jack * i^ira-mo dkladbi tedna, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Anica Kumer igralka SLG Celje • ponovitev, 14.00 Regijske novi* ce, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Ni vsic za vse in ni vsak poklic za vsakogari, 17.00 Kronika. 17.45 Jack pot, 13.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tcmetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Univox) TOREK, 13. oktober 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časo-plov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop - oddaja o zdravju, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 22.15 Male živali, velike ljubezni, 13.OD Kulturni mozaik, 14.00 Re^jske novice, 14.15 Po kom se imenâje?, 15.00 §port danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Župan na zvezi * župan Mestne ob> čine Celje Bojan Šrot, 17.00 Kronika. 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je Še znanje - kviz s San^o Čater, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok-z Bošt^nom Dermolom. 21.00 Saute sunnadi z Boštjanom Lefonom, 24.00 SNOP (Radio Celje - gostitelj Androj Krajne < maraton glasbenih želja) SREDA. 14. oktober Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (NZ nostalgija), 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Casoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSIo. 8.00 Poročila. $.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kubajmo skupaj ll.OO Poslovne novice, 11.15 Zeleni val z Matejo Podjed, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 1320 Mali O - po-âta, 13.30 Mali O - klici. 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes. 15.30 Dogodki Id odmevi RaSlo, 16.20 Filmrito platno. 1700 Kronika, 17.45.Jack pou 18.00 Pop čvek - Alibi band, 19.00 Novice, 19.15 Večerni program, 19.20 Ponovitev oddaje Zdeni val, 24.00 SNOP (Radio Celje - gostiteljica Simona Bi^ez - posvojitev) ČETRTEK, 15. oktober 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.Î5 Časo-piov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje. 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton z Majo Gorjup, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.0Û Regijske novice. 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 1^5.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 kviz Glasbeni trojček, 17.00 Kronika. 18.00 Odmev - ponovitev. 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Koroški radio) PETEK, 16. oktober 5.30 NZ melodija tedna. 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časo-plov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 PoročUo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Sedem dni n^zaj, 12.00 Novice, 12.15 Od p^a do petka; 13.00 Kulturni mozaik. 14.00 Regijske novice. 14.10 Hit listaKadiaCeije • s hiti prežeto popoldne (do 19.15). 15.00 Sport danes, 15.30 Dogodki in o^evi RaSlo, 16.20 Strokovnjak svetuje, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot. 18.00 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba, 20.00 Ciubbing z DJ Teom, 24.00.SNOP (Koroški radio) Novinarji, moderatorji in tehniki Maja Gorjup, Polona Mastnak, Bojana Avguštin-ČiČ, Nena Lužar, Tanja Seme, Slavica Padežnikt Ton- ka Kovač, Andrej Krajne, Tomaž Mimik in Mitja Mi-klavc so le del ekipe Radia Celje, ki v vaSe domove pri- naša številne aktualne informacije in zabavo. Foto: Grup A Klepet z glasbeniki Voditeljica Nena Lužar vam družbo dela vsakpetek dopoldne. Med drugim v njeni dwžbi pogledamo, kaj se je zgodilo minulih sedem dni na slovenski zabavni ^beni sceni. Dâ-nes med U. in 12. uro bo med drugim klepetata s Tinkaro Kovač, Kataleno. Mimo in drugimi ^beniki. Foto: Grup A Manca z otroki v današnji petkovi oddaji Sedem dni nazaj boste izvedeli več tudi o novi skladbi Mance Špik. Manco je na§ fotograf ujel z Niko, hčerko voditeljice Saše Pukl, in z Matevžem, sinom novinarke Saške Ter-žan. Foto: Grup A Okrogli muzikanti v Katrci V oddaji Katrca, ki jo vodi priljubljena voditeljica in pevka Kiavdija Winder, bomo v nedeljo gostili skupi- no Okrogli muzikanti. Med drugim vas bodo povabili v športno dvorano Vransko, kjer 23. oktobra pripravlja- jo velik koncert. Pridružite se nam na vožnji s Katrco, ki vsako nedeljo traja od 20. do 23. ure. 20 VROČIH RADIA CELJE miAlfSTVIGA 1. BOOIES-R088IEWILLIAMS (3) 1 BQYSANDGIRIS-PIXIEUITT (3) 3. CHAN6E-()ANIELMBfflfWEA1HER(4) 4. JUST4T0NrTE-PAULCARRAQ( (2) 5. IU60CRAZYIFID0NT GOCRAZYTONIGKT-US (2) 6. RINHOUSE-PtNK (6) 7. s^m^-smm (S) B. IfFTMYHEAflTINTDKYO- MÍMVTVA (1) 9. MILIJON OOLlARBia- WHTTNEY HOUSTON (4) mBREAKYOURHEARTTAlOCRUZ (1f DOMAČA LESTVICA 1. 0SrANID0K0NCA-ANJARUPEL(2) 2. ZAVPUNAGIAS-NUDE (3f a INDAKLAB- MURAT6J0SEBANÛ (3) 4. (iREVAKr^DDMtJV-SAMUaLUCAS FEATDIDI6ZLATKÛ |S) s. UUBEZENJEPADIAZNEBA' TINKAfiAKOVAČ (1) 6. SAMOTI-ANIKAHORVAT (4) 7 BRAa-ALYA (7) B. BOUŠEŽIVUčNiE- NOVEKDNZB^ (3) 9. ROMANCA-lANGA "(2) iaSAM{A)-UllKA (1} PflEDLnGA 2ATUJ0 LfSTVICO: FATi^-NATURI NAliGHKIN YOUNG FOREVD)-JAY-ZFEAT MR. HUDSON PAEDLOGA ZA DOMAČO USfVICO: ADIEUTIDe ANGaOABOlÛ-SIODHARTA NaonjMia: ^Stani Hroval Šlaprrnva 7. Celje Renata PAh. Sko^vas 1Í Nsgrajenca dvigneta nagredo na oglasnem oddelku Radia Celja, lestvico 20 vro&h lahko pođulata vsakfl soboto 6. ifi VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2009 \ VILA2NÉBA''*M0DRUANI 12) 2. SHARMOMKODOZSfEZD-RAŒ (4) a ROŽAVSRCU-SPOMINI {3) 4. VM0ZIRSKEMG/UI)-G01TÏ {t) 5. STBOiPOMLAD-lSKRiCE (S) PnCDtOfiZAUSTVlCO: POMLAD SEJE VFMA-HAfiMONUA SLOVENSKIH 5 plua t Pir6ECSIČU-i^NIPIČ& DOM»KUMB {3) t PES0i11Z^-MOOnVAL {S} a ZAUUBLJĐ^GORENJC- FANTjeZVASI (4) 4. TOTAP^VtNSKAKLfT-BO^JAN KONEČNÍK {2) 5. SLO^SUIVENČEK- IGOR IN ZUTI zvon \\) PREĐ106 ZA LESTVICO: IMELASVASANJE-TRtOiPtCA Nagnfanea: Zinka PottM. Cesta na Roglo 10. Zreča Ur&aPIK. Dobrna 107c. Dobrna Nagrajenca dvigneta nagrado na ogfasnem oddatku Radia Celje. Lestvico Ce^ih 5 lehko poduiat» v$akponadelí8i:(A 211S uri. lestvico Slovensldl) % paob 23.15 uri. Za piedkiQe zobeh lastw lahko Qlasuíete na dofienia s priûanin kuponBiĐm. Pidjinjondna^ Novitednit. Prežemova 19.30000e|e. NOVI TEDNIK GLASBA 25 Radijski vihar Skupina Radiostorm predstavlja prve tri posnete skladbe Radiostonn se je poimenovala mlada skupina Štirih glasbenikov iz Celja in okolice» ki jo uvrščajo v prebuja-}0i0 se celjsko alter scoio. Radiostorm so bobnar David Boršič, kitarist Andrej Petelin, basist Toni Mlakar in pevec ter ritem kitarist Melvin Majcen. Skupina dduje že dobri dve letí« v tej zasedbi pa od lani. »Začeli smo bo)j v pan); rok slogu, a zdaj bol) diži. da igramo rok v širšem pomenu te besede. NaSesklâdbese tako razlikujejo med sabo> da bi se težko uvrstili v kakšno ožjo kategorijo roka.« predstâ\dja glasbo skupine Melvio Majcen. Na koncenih In nastopih se predstavljajo s svojo lastno glasbo, spored pa dopolnjujejo s pri- redbami skladb drugih skupin. »Zaenkrat Se nimamo dovolj lastnih, da bi z njimi napolnili ves koncert,« pravi Majcen. Nastopajo razmeroma veliko, a se hkrati zavedajo, da rabij o še veliko odrske kilometrine. Vadijo-v Šenljujju in ponosni so ná urejene prostore za vaje. »Ne bi rad prehiteval dogodkov, želim pa si, da bi se odvijali še naprej tako, kot so se doslej. Vse se je z^xiilo brez pretirane promodje, brez posebnega truda, a z velikim vložkom lastnih src in energije. Veliko snemamo, veliko nastopamo in mislim, da nam gre dobro,« pravi Majcen. Posebnih vzornikov nimajo, pri ustvarjanju puščajo prosto pot temu, kar čutijo. »Najpomembnejši je obču- Radlostonn*? lave: David Boršič, Malvin Majcan.Toni Mlakar in Andraj Patalln. tek, ko občinstvu prvič predstaviš svoje skladbe. Takrat si zaskrbljen, kako bodo sprejete, kakšen bo odziv ...Zaenkrat je ta enkraten. Najpomembnejše je. da je občins- Modrijani Glasbena trgatev v oktobru Čas poletnih veselic je končan in na vrsti so »resnejše« glasbene predstavitve narodnozabavnih ansamblov. Oktobra jih bo neverjetno veliko, tudi zaradi različnih obletnic delovanja posameznih skupin. Prvi bodo že v petek. 9. ok-. tobra, pripravili tradicionalni koncert Modrijani. Tokrat nebo na Dobrni, Novi Cerkvi ali na Frankolovem, ampak v dvorani Golovec v Celju. Koncert, ki se bo začel ob 20. uri, so poimeno- vali Modrijani z gosti, kot se tudi imenuje nova CD-ploš-ča. Gre za glasbene duete Modrijanov z znanimi slovenskimi narodno zabavnimi ansambli in s posamezniki. Gostje bodo Natalija Verbo-ten. Slovenski muzikanti, 21atimuzikaDti,Storžič, Štirje kovači. Pogum, Vrt, Vitezi polk in valčkov. Novi spomini ter Pihaina godba ko, godaini kvartet in harmo-nikarski orkester glasbenih šol Roka Švaba, Primoža Ke-ienca in Tonija Sotoška. V nedeljo, 11. oktobra, se bo v Kulturnem domu Štore nadaljeval jesenski del Avse-nikovega abonmaja polk ia valčkov, ki ga je organizator poimenoval Festival festivalov, saj bodo nastopili zmagovalci vseh letošnjih slovenskih festivalov domače glasbe. zmagovalec Pokaži, kaj znaš v Dob ju in absolutni zmagovalec ter dobitnik nagrade občinstva, naSe medijske hiše NT&RC, Ziate harmonike na LjubeCni. Koncert se bo začel ob 17. uri. tvu všeč, kar igramo, da nas začutijo,« pravi Majcen. Radiostorm so doslej posneli tri lastne skladbe - Growing up, I don't knew in Tema. Zá prví pravi uspeh štejejo dejstvo, da se je skladba Growing up pojavila na CD-kompiladji ameriške revije za altwrativno ^as-bo The Unsigned Skratch, ki je izšla v nakladi 12 tisoč izvodov. So prva slovenj skupi- na, ki se je uvrstila na to tradicionalno zgoščenko, ki je letos izšla že 13. lete zapored, Več o skupini najdete na njihovi spletni strani www.radio-storm.si. BRST Magnifico na turneji V soboto je dvorano Mestnega kina Metropol v Celju napolnil Ma^iřico s svojo zasedbo Balcoun-try Quartet. V tej postavi predstavlja Magoifíco svoje največje uspešnice na drugačen način, v akustični, različici i^v aranžamajih, ki nihaj(^W countryja do bluza in dže- za» začinjenega s ščepcem balkanskih ritmov. Poleg Magnified zasedbo sestavljajo Robert Piki s kitaro, An-že Ungus - Dagj s kontrabasom in Schatzi z bobni. A koncert ni zgolj glasbeni. Magnifico je imeniten iii: kûU ne veš; kako daleč bodo šle njegove šale ali glas- ba, ki je vrhunska, a imaš ob poslušanju nenehno občutek, da se umetnik pravzaprav z njo zafrkava in zabava. Magnifíco in Balcountry» Quartet sta nastopila še v velenjskem domu kulture, v ^boto pa bosta v Rogaški Slatini. BS, foto: GrupA Tradicionalni spominski koncert za Vlada Kocmana iz Šentruperta nad Laškim, ki je bil veiik dobrotnik glasbenikov in glasbenih prireditev NT&RC. bo v četrtek, 15. oktobra, ob 16.30 v Špe-sovem domu v Vojniku. Tokrat bodo nastopili ansambel Simona Gajška, njegov harmonikarski orkester In ljudski pevci iz Tepanja. Prva ženska glasbena skupina v Sloveniji, Vesele Šta-jerke. je bila ustanovljena pred petnajstimi leti. Jubilejni koncert z izdajo šeste CD-plošče bodo Vesele Štajerke pripravile v soboto, 17. oktobra, ob 19. uri v dvorani v Slovenskih Konjicah. Gosti bodo Igor in zlati zvoki, Spev. Vrt> Zlati muzikanti, Prifar-ski muzikanti in Marjan Šareč. V nedeljo, 18. oktobra,' točno opoldne, bo Kulturno etnološko društvo Tremerje pri gostilni Dr^ler pripravilo 13. Lukeževo nedeljo z nastopom ansamblov in posameznikov, nastopil bo 86-letni pritrkovalec Jože Hrastnik iz Strmce pri Laškem, prvič pa bosta svojo avtorsko poezijo brala tudi dva doma- čina, Marija Šuhel in Janez Topole. Pred desetimi leti je bil ustanovljen tudi kvintet Okrogli muzikanti, ki se danes zaradi odličnega igranja in humorja uvršča v sam vrh tovrstnih zasedb v Sloveniji. Okrogli muzikanti so si za jubilejni koncert izbrali dvorano na Vranskem, kjer se bodo v vsem sijaju predstavili v petek, 23. oktobra, ob 20. uri. Da bo program res vrhunski, obeujo poleg jubilantov še vrhunski gostje Modrijani, Alpski kvintet in Slovenski muzikanti. TV m ZA AVTOMOBILISTE Volvov leta 2012 Mer»đdsSLSAM6 Ker je jasno, đa je dvtomobllska prihodnost hibridna ali vsaj električna, tovarne hitijo s predstavljanjem tovrstnih novosti. Švedski Volvo» ki je §e vedno v Fordovi lasti» bo svoj hibrid na cesto postavil leta 2012. Šlo bo za kombinacijo dizelskega in električnega pogona, pri Čeoier naj bi z enim polnjenjem baterij zadovoljili 75 odsiotkov dnevnih potreb veČine kupcev (v misHh je seveda dolžina vožnje)» z enim rezervoaijem goriva pa naj bi dizelski motor zmogel prevoziti kar 1.200 km poti. Mercedes bo imel SLS Mercedes Benz je pred dobrimi 50 leti ponujal avtomo-biJ« ki so mu pravÚi gull wing zaradi navzgor odpirajočih se vrat Sedaj se na ceste vozi mercedes S15 v izvedbi AMG s prav takšnimi vrati. Že dodatek AMG pove veliko» marsikaj več pa dsto o motorju: SLS bo namreč poganjaj bencinski osemvaljnik z gib-□0 prostornino 6,3 litra in s 420 kW/57I KM ter 650 Nm navora. Dodan bo 7-stopenj-ski samodejni menjalnik z dvojno sklopko» zaradi števil* nihdodatkovizaluminija (tudi deli karoserije) bo avto tehtal 1.620 kilogramov. V tovarni pravijo, da bo SLS AMG zmogel kar 317 km/h» do 100 km/h bo pripeljal v 3,8 sekunde, povprečna poraba naj bi bila 13»2 litra goriva. Izid žrebanja Rezultati žrebanja kuponov, ki so prispeli na naS naslov do četrtka. 8. oktobra 2009: 1. nagrada - zlata kocka Adamas: Božena Kokalj, Tkalska 14, 5000 Celje. 2. nagrada - majica in lonček NT&KC: Andreja Budna, Brdo 16, 3225 Planina. 3. nagrada - majica NT&RC: Štefka Zagožen, Sp. Krase 5, 3541 Šmartno ob Dr^. Napade lahko prevzamejo na oglasnem oddelku naše medijske hiše na Prešernovi 19 v Celju. FARAONOVA ZLATA KOCKA SREČE Filt punto Bvo Grande punto bo odslej evo Fia tov grande punto je nedvomno avtomobil, ki je tovarni pomagal prebroditi najhujše čase. Po dobrih Štirih letih se je tovarna odločila za njegovo prenovo» pri čemer so se odločili tudi za nove ime. in sicer punto evo. Avto bo še naprej na voljo tako v tri- kot petvratni karo-serijski izvedóiki, pEiíemer je v dolžino pridobil zgolj ne- kaj skromnih mm. Evo bo ob vsem drugem na voljo z nekaj novimi motorji, pri čemer je treba omeniti dv^ bencinska z gibno prostornino po 1,4 litra In s 77 ter z 99 kW, ki sta predstavnika nove genéraci-je pogonskih agregatov mul-tiair. S tem so zlasti pri niz> kih motornih vrtljajih dosegli, da se je navor povečal za nekako IS odstotkov, moč zâ 10 odstotkov, ob tem pa se je količina C02 zmanjšala za približno 10 odstotkov. Nov je tudi dizelski 1,3-litr-ski a^egat muitij^ druge generacije, ki pa je na voljo v dveh variantah (55 in 70 kW). Serijsko bo punto evo oprernljen s protiblokimim zavornim dodatkom ABS, eleklroniko za nadzor stabilnosti vozila ESP Vse kaže, da se bo prenovljeni fiat pri nas pojavil Šele v začetku prihodnjega leta. KUPON 'O 0.0 -.0 ÍM£, PR1ÍMEK RENAULT CLIO STORIA CÙO am. LEVEČ 2E ZA 7.390,00 NASLOV EUR * KOLIČINE SO OMEJENSl TELEFON teL: 03 425 4514 R*S.L. d.o*o« LeveC/ Leveč 56 c, 3301 Petrovce in 03 425 45 16 I splet: www.rsKsí NOVI TEDNIK VĚtl 27 Nevarna hiša Bralka opozarja oa delno prazno hišo na Bregu 13 v Celju, ki je za mimoidoče nevarna, saj z nje od* pada opeka. Tako je na pň-mer v zadnjih dneh padla opeka pred skupino Šolarjev. Saša Horvat Šimooka. tiskovna predstavnica Inspektorata RS za okolje in prostor, odgovarja: »Večstano-vanjskd stavba, ki jo omenjate, je v etažni lastnini. Stanovanjska inšpekcija bo uvedla postopek po uradni dolžnosti in odredila potreb- na vzdrževalna dela. Inšpekcija si bo objekt ogledala vpri-hodnjem mesecu, o čemer so že bili obveščeni lastniki, katerih prisotnost je potrebna.« Preverjeno bivališče Bralko zanima, kako je s prijavo začasnega prebivališč^. Omenja dva različna primera iz občine Laško, kjer naj bi morala prijavitelja začasnega prebivališča nekaj tednov po prijavi dokazovati» da na začasnem naslovu dejansko ^ TEDENSKA ASTROLOŠKA ^ NAPOVED Petek, 9. oktober: Sonce in Luna bosta v prijetnem tri-gonii z Jupitrom, zato si dan organizirajte čim bolj pestro, zanimivo- Pomembno je, da ste v ^banju, na različnih krajih, 2 različnimi ljudmi. Družabno življenje vam bo odlično prijalo in vas napolnilo s pozitivno energijo. Čas po 16. uri Je lahko zaradi kvadrata Lune, Venere Ln Urana bolj problematičen, previdno na vseh področjih. Lahko pride do nepričakovanega preobrata. Sobota, 10. oktober: LuJ)a ponoči preide v Raka, zato boste bolj občudjivi kol sicer. Ker je Luna v opoziciji s Plutonom, to terja večje prilaga- janje okoliščinam, potrpežljivost in upoštevanje interesov drugih ljudi. S kompromisi boste lahko najbolj uspešni. Merkur preide ob 5.47 v Tehtnico, kjer bo ostajal vse do zadnjih dni meseca, Urejali boste uradne zadeve, ravnotežje bo dobilo obliko in p^^vladalo nad kakšnim kaosom, ki je lahko prisoten na različnih področjih. Lahko se pojavi neodločnost. Nedelja, 11. oktober: Ob 8.11 nastopi krajec v Raku. Preobčutljivost bo v porastu, z veliko močjo se bodo obujali določeni spomini, ki ste jih pozabili ali potisnili gobčka v podzavest. Luna v tri-gonu zUranom bo od vas zah- bivata. To se bralki zdi čudno, zato pripominja, da bi morali veljati za vse občane isti pogoji. Mag. Andreja Stopar, načelnica Upravne enote Laško, odgovarja: »V upravni enoti vodimo postopke v zvezi 2 ugotavljanjem prebivališča na zahtevo strank (upniki, sodišča, stanodajalci in največkrat ugotavljamo naslov dejanskega stalnega prebivališča. Menimo, da je bilo rudi v navedenih primerih tako, da je neka stranka podala zahtevo za ugotavljanje stalnega prebivališča do- ločene osebe. Tako je oseba, katere dejansko stanje se je ugotavljalo v določenem postopku, morala podati izjavo o tem, kje dejansko prebiva. Glede na to, da za dokazovanje v postopku ni dovolj samo izjava obravnavane osebe, je bilo potrebno de-jansko stanje ugotoviti tudi na podlagi izjav prič. V bistvu torej ne gre za ugotavljanje, ali stranka prebiva na začasnem naslovu, temveč se jev postopku ugotavljalo de jansko stalno prebivališče določene osebe,« BJ Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 03I/S69-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po tel^onu 42-25-190. MODRI TELEFON tevala, da dobro proučite življenje, predvsem stroške in tudi ambidje;ikjve2ane s finančnimi vlaganji. Ne pretiravajte, ne pričakujte preveč, upoštevajte pravila igre. tudi norme in etiko. Naredile večji red pri starih stvareh. Večer 1x5 bolj prijazen, zato se lahko sprostite. Ponedeljek, 12. oktober Luna se ponoči sreča z Marsom» v kombinaciji z ostalimi planeti to prinaša spremembe v ljubezenska in čustvena razmerja. Vidni so novi cikli začetkov in dokončanje pretekJih. Razpoloženje se bo spreminjalo in nihalo zaradi retrogradnega Jupitra, narediti morate vse, da se ne prepustite pesimizmu. Veliko energije usmerite v dogovore,iirejanje zaostalih zadev ter načrtovanje prihodnjih. Večer bo nabit z erotiko in željo po ljubezni. Pojavi se lahko tudi kakšna oseba iz preteklosti. Torek, 13. oktober Jupiter se obrne v direktno smer ob 6.36, v retrogradni je bil vse od sredine junija. Razum je podprt z zavidljivo količino intuidje, kar je več kot odlično za delo, razmišljanje, načrte In sprejemanje odločitev. Dan preživite dinamično, aktivnosti se vam bodo obrestovale. Dopoldne se boste srečala Venera in Saturn, opozorilo velja za vse zadeve, ki so delikatne. Predvsem odnosi, ljubezenska razmerja lahko utrpijo pod tem vplivom kakšno škodo. Dan je dober, da pot^iete kakšno primemo potezo za spravo, če ste s kom v konfliktu, saj se bo vse lepo izteklo. Večer bo zanimiv za več različnih interesnih področij, tudi za glasbo, film in romantiko naspi oh. Sreda, 14. oktober: Luna zjutraj prestopi v Devico. Pre' bujena bo vaša tistvarjalna, kreativna in domišljijska plat narave. Iz nič lahko ustvarite kaj izvirnega, zanimivega in odličnega, zato nobene ideje ne zanemarite. Navdih, ki bo zasluga ugodno aspektirane Venere, se lahko odrazi tudi v kakáni spremembi videza, bivalnega aH delovnega prostora. Predajte se čarobnim občutkom in iz njih naberile novih moči. Dan je ugoden tudi za čustvena in prijateljska razmerja, izkoristite ga tu-di v to smer. Četrtek, IS. okloben Venera vstopa v Tehtnico ob 0.47, kjer je zelo močna, saj je njen naravni vladar. Želja in pou^ ba po urejenih razmerjih bo zelo povečana. Potreba po ljubezni se bo pokazala v vsej svoji moči. Napredek pri vseh poslih, ki so povezani z nepremičninami. Razkoraki v težavah so lahko še večji, če jih boste skušali na siJo odprav-ijati l^hko ste rtarobe razum-Ijeni, zato se ne trudite, ker čas ni primeren. Ohranitezau- panje, ker ni nič izgubljeno. Popoldne je namenjeno revitalizaciji, zato poskrbite za primerno sprostitev, delajte tisto, kar vas res veseli. Astro login j i GORDANA in DOLORES ASTR0L06INJA GORDANA gsm 041404 93$ 090 14 2443 napovedi, bioteraf^je, regresije astrologi'f^3.gordana@siol.net www.gordana.si ASTROLOGINJA DOLORES 090 4361 0901428 27 gsm: 041 519 265 napovedi, prímeiíaína analiza astrologir^@ddoFes.si www.doiores.si Sm\RKASSE Drugačna banka Umkovanja v vrtcih po Sloveniji Banka Sparkass« otroka saznanja s pomanom varovanja Banka Sparkasse je v sredOr 23. septem* bra, začela z Umko-vanji v devetih vrtcih v krajih po Sloveniji, kjer ima poslovne enote. Do konca ok-tobra bo tako s poučno lutkovno predstavo, kt jo je pripravila v sodelovanju z inovativno skupino Hiio idej, otrokom med 4. In 6. letom starosti predstavila vrednoto varčevanja in skrb-ne^a ravnanja z de-narjem. Lutkovnepredstave, vkaterih Igra Danlio Trstenjak, stalni član Lutkovnega gledališča Ma-ribof, bodo od 23. septembra do 27. oktobra v devetih izbranih vrtcih po Sloveniji: v Kopru, Mariboru. Celju, Pivki, Novem mestu, Novi Gorici, Kranju, Murski Soboti in Ljubljani. Poleg predstave bo Umko, osrednji junak Varčevalnega računa Umko, otroke razveselil s simboličnim darilom, od 23. septembra do 27. . novembra 2009 pa bo vsem otrokom, ki bodo v katerikoli izmed postovnih enot banke Spar-kasse od prii Varčevalni račun Umko, podaril le darilo - igro Človek ne jezi se. " Varčevalni račun Umko je sestavni del ponudbe banke Sparkasse že dve leti. Namenjen je otrokom do 15. leta starosti in kot tak zaokrožuje ponudbo bančnih produktov banke Sparkasse za vse generacije. 28 SI - INFORMACIJE NOVI TEDNIK GOTOVINSKA POSOJILA IK ODKUPI POSOJIl 00 3.400 EUR. Do 36 mesecev na osmví OD» pokojnine H CEUE, UJ. xrv. diviaio U. 03/42S70 00 PEPNURSKA SOBOTA. St«oefainoimona16.02/S21 3000 Pf MARIBOR, Partiuftska 3-5. 02/2341000 PE Slovenj 6rdl no dom, NUMERO UNO Rob*n Kuko«»« M(1n»ka ul. 22. Monbo' f et: 02/252-48-26, 041/750-560 rmrrmm POSOJILA MSlAm K0M4XL0. Durahka U^sUana Celje: 031 508326 delovni ća$: vsak dan non-stop realizacija takoj!!! POTREBUJETE DENAR EZMAČILOTAKOJI 03/490 03 36 Žnider's Celje. Gosposka ul 7 MIDIMliM )997J80J»0kin, l.bAé. in sblff; M(2007; cm 350 RKt pnh (kim.TM)n04164S493. Š909 KUPIM n4niku|MiïiTeyon04170M97.369e stroji PRODAM MIMI boger Tdiiuà 161 io Jomgr vtm 50, Istnik 2001.4.0110 h, ugodno prodom. Telefon 04164S49B. â509 TÍ/^OK IV, letnik im, S tn^ rakloMo in brone zo TV, prodom. Tslefon 041 ZGRABLJALilIK Oeirtz Foiir prodom. Telefon 0317B2m 4637 UKOŮ imk, dolžino 8 m, lo^^ninb koralo, prodom. Telebn 04164^566. p Eznsee ^tfElil vimçnd s poađcom, áupoí pn^ ližno 1900 m', predamo. Telefon 041 66l-729.po16.un. 48014602 LfSENO vrtno Hise • vikeod, no Gorki pri Šmortnem v Kožni dolini, velikost 5,60*4 m, prodom. Telefon 040 160* 691. 4623 GRAMENO porrelo, Mestinje. 3.500 nř, iš prikijuAs, nodomestno grodnjo, ceno 13 EUR/mUiedom. Telefon 041765-345,Skivko. p KUPIM VIKENO, zidonkooB posest, v Uizmi Ujo, do 25 km, kupim. Gotovino 50.000 EUR. TelBfon031400473. 4670 ODDAM POSLOVNLprostor, velikost 300 m^ primeren ZQ rozličné dejavnosti, oQrevon in vsi prikljiKki, dojem v nojem. Telefon 041 651-270. 4333 řOSU)WI pmhxobMvibcddosti vCfltu, med Plonetom Tus in Intersparom, s porkirišS, doj&m v nojem. Telefon 041 523-295,041262-063. 4S7S ntOSOBHOstonovon js oddom no Otoku v Celi». Tetefon 041708-734. 463i PBODAM ZEMUIŠ0, 2 JOO m^ z dovol|en]em za çmdnio mon^ stanovat^ hi» (gos-podorsko bívalfli objekt], no sončni, mirni lokodH v bližini Oobme, prodom. Ielefoti031314-616. 4372 WQDvoI(DÍd ifc^Ao (Mdi Dob) prodonis 45.000 ElALTelefi3n041 9986M. 4479 ZIDANKÛ z vUiogrndoin. 660 nm, stoé 9 lei, okefKO Godce pri STrmia, prodom. Telefoft05l 371-596. 4672 XMFÏIJ013.5 bo, 10 km iz Cal|o, prodam. !á031-37a^5. PRODAM MA odlični lokaciji pod Golovcem v Celju prodom iriinpelsobno komfortno novofiie, 104,5 m^ vsellivotokoj, vpis v ZK urejen, KTV, centralno -olie, pr'ttiiĆ-|8, vrt. Ceng 123:550 EUR. T^fon 041 632-955. p CEDE, «*"■>« 2009 <27777171 m^ i'i ii-W^ prilogoTV-OKNO! ^ ^ ^^ ^ Vsd( petak 48 barvnih «traid tetevoiM^sa «poreda in zMn trnUilJ jiVirl PreSemova 19 HiUllH hlU 30CH3Cel)e ImeioiHftMk NAROČILNICA Knt Datum rmstvo: mkèi 1 MeprokUcno neroêam Novi tednik za nafmenj 6 nmecsv NTÂRC àM. bo podalke uporabljal po4pK SODO potrebe nanÂiiU« «lužtn Novcgb tcdoika m - it.79-9 ATRIJ rjSM AtrU sUaovaAjslu adniga z.o.o. LjubUanska cesta 20. CeUe 03 42 63 110 hap://www.5Z-atriJ.si, www.sloveniapropertyatru.si; info^&z^irij.si POD\1tll - sUvbno zeinJjilče cca 2.4^0 ml, z opuščeno zidanico, cca 3 kjn od AC4rvt>2a Viansko, v mimem oko^u in na lepi loka* cjji, vsa infrastniltura v bHžini, možoa gradoja tudi dveh bival-nili ali vikend enot. Primemo tudi kot naložbena prUožnosL Ou: 89.240>00 £UK lDfo:031342 118, draso.pokkia^sz-ttrij.si AROLIN-VOJNIlC V modíffleni stanovanisfcem nasíliu se priKtaja 14 stanover^skih «not -novogridenj, hii v pocfiljlani III. Br6Bb«ni faa. Objekti so veOiuisti 113.145 in 163 (n2 neto bivdnih pov^n i pripa^loètmi nmlplâ vtíikosi! 4Û0 • 730 m2. M objektov je pripravljeT) za pravzem. oslali so v iù. Informadj«: Ú piofikf Ic.o. 051 ^3 ^8.041222 667 in D41 797 20S; »fnita: tv na si^etu http://www.ks-pnijtktu/. ODDAM DVE novi gorsoaj«t no nm in bkoô ji, vwlpvi tak^ oddam. Telsbn 051 65^12. 4302 DVOSOBNOstimovoflie, vpAfi^. M Hu^ np, delno opremljeno, odurno. îeWon 031480-H8. 4536 OPR£MUENO stonovonje, 90 m^, v Brosb-ćoh, oddom zp doli» àn. Moinosf ngje-mo tudi skladišč. Telefon D40 734-571 p PCITTOROÎ Oddom stonovQnjeDuéentom olidelmm.Tel9fDnOM 611-086.041 32m D r~bPREMA PRODAM POHIŠTVO TtJTVSlOl IiiJI rend H V MESTU Maiibonkac.20,CelJe Tel.: OS 43B 66 33 www.studiolrend.si HUDIIHIK, tdevizor. zonnovolnoonMro, mizo s trendi sloli, proint stroj, sišilni s^ kghmjo, 4 m, kotno sedežno in oljiw pK, prodom. Telefon 040 869-481, 4set KUHIHK) $ poflwdnim teritonv detUnA^ (2 plin. 2 elektriko-Gorenje), kombiniran hkidilnik z zomnovolnikom Gorenje. koMidja Hcnnony, nopo Gorenje, pntdom. Ceno po dogovoni. 977-397. 4684 OMARO ZD dnm sobor v 9» M Ixrvi, leki dobfootennjeno, do&n 3,5 m, prodom zol00EUR.Teyon0513S4^2lâ5i3 .com tednik Naročnld Novega tednika bosta lêNQD naroCnlSta) ugodnosd v........ 4 timiè ogloM v^Noyemíl^iU^ bifcortrt« trtijučno s svoto naroCrttke kar^^ fwročnISto pololnico odrome « oaebiiim dokumentom naroMka Noveoa tednlca HoteifoHićono ugođnoti «e ne proneaialo w nnilotinjo leťof PRODAM BUKOVA in hrostovo dm, rozrezono, z dostevo, prodom. Telefon 031 776-591. 4Ó©4 OffK opm M1 m, buksv h ostale ffđe lesa, ugodno (mdmUefon 041 375-282. p OKVi^ bukovo, sul», pnxiom.Tei^ 051 219-334. 4643 DjIVA, btfkev, iiro^, {eno 40 do 50 EUR zo meter, prodom. Telefon 041 579-338. L403 BUKOVA drva pfodom. Telefon 031 348- 800. 4560 6 m^ Hiliili hnKlovih dn, v oblid Vojnb, ugodno prodam. Telefon 041 932-160. 4se9 DESIŒ, žogone no 20 in BO (»fosw) in Ide, prodom. Prodam lirdi bukovo drva, lohko nozogom in dostovim. Tele-fon031351-666. 4583 STARO stisno opelco in žMm poceni prodom. T^f(»051611-781. 4585 Šentjurja, prodom. Telefon 041 661-729,^016. uri. 460i4602 SRESHO opeko Bobrovec, slo» 6 let, prodom oli menjam. Telefon 04) 565-556. 4607 SUHA bukovo drvo pcodom. TeSefon 041 76^0. L41) DRVA, bukovo, dolgo v hlodih di knrtko žogono 1er m^mi in smrekove krojni-ke, krotko žogQne,zdo5t(rvo,pn)dom. Telefon 040 211-346. p SUKA Mm drva prodam. Telefon 041 291-658. $621 PA^O brejo 8 meserev, prodom. Telefon070340-167. 45?5 BIKCA in lebSu, siroenloko, prodom. Telefon 041941-881. L407 8IK^ 200 kfl, pleme ri/bbp, prodoru. Tel& foR051 646-127. êso7 BIXG^ smntalec di ëmudn, prodon.Te-lefon(03) 541-3019,041 357-024. M1AÛ1CE. bur^e posme, prodan. Telefon 041 967-685. Š6i2 KRŠKO poljske pnMe, store 9 lednov, prodom. Cm po dtigovoru. T^on 041 647-30B oli 5799-205. è&is TRI broje teTne simentalke prodom, me-njoni rudi zo bikce oli teličke. Telefon 041 902-220. 4615 PUJSKA tsike 30k9, (iođoino.Telefon 041 56^352. L416 TEIKO simentolko, brefo, pfodom. Telebn 041966-791. L415 BKA, 550 kg, pon kobilo, brejo ináebiďía, prodom. Telrion 031 249-934, 573B-082. L414 MERJASCA in odojke, Stovensb BHtrico, |Hodom.Telefon|02)8181-99)ali041 590403. p KOSinbzIi&e prodom. Telefon 041900-791. Š5id TUO simenidb, ležko in bíkcosinwrtii (0, prodom, Ceno po dogovoro. Telefon 031749-617 âsid 8IKCA stmenKilai, slorego 4 mesece, prc^ dom. Telefon 749-2806. šsi? MLADO kravo limuzin, brez mleko in telico simentolko, H 400 kg, prodom. Telefon 041 98^00. 4625 TEKE in krove vdu, visoko breje, prodom. Telefon 041320-208. 46» KRAVO, bffjo 8 mesecev In telioi, brofo 5 mesecev, obe simentoiki, prodom. Telefon 031 521-647. 4ed4 PRODAM GRAMOFOKSKE plosà, rožne zvrsti glosbe, poceni prodom. Telefon 5482-370,040 297-388.. 4531 KLAVIRSKO honnonilio,120'basno, prodom zo 95 EUR. Telefon 031 621-531. 4621 PfTANE krave intdln, za ïzm, odkupujemo. Plonlo tokoj. Telefon 040 647-223. PRODAM m^ tókeod 30do 100 kg, zazobl ob nodaljhjo rejo, mesnete posme, prodom. Mono doslovo, odojke po zdp tudi odstimo. Telefon 031524-147. 46S9 NESIIŒr lik pred nesKK^, prodorno. Brezplačno dostovo na dom. Vzrojo nesnic Tlbooi, telefon (02) 582-1401 p PRASiâ, mesnote posme, od 100 do 300 kg, možno dostovo in svinjske polovice, ugodno prodom. Telebn 031 506-383. ô4d3 BIKŒ simentoke m ćmo bele in t^Ao simenfolko, 130 kg, pradom. Telefon 031 506-383. $4» PRASIQ, domoće vzreje, tsike od 30 kg noproj in plmenske mlodke, breje o^ ne breje, prodom. Možno dostovo. Tele-fon031 509-061. 4593 PRODAM JABOUA 20 ozimntto: zlcti d^is«. jors-gold, oklored, gloster in mocu, prodom. Telefon 03149(^22. 4486 KRiAO v ogkrtih bokib, z doslovo, podom. Tel^ 04) 297-961 éeu MOST Iz belih in rdečih sort grozdja, v smciskonrsfoniskem okolišu, prodom. Telefon 031 575-777. š506 KRMNO peso in I ho konize, izredno zelo poceni prodom. T^efon 041 2H B41. 4582 SiO kokovostno seno in olovo v kockoh in rinfuzi prodam.Telefon 051 610-398. 4603 QnES£sfflarogd,>»no50do60cm.po4 EUR, prodam. Možno tudi ve^ sadike. Telefon03158^8. 46i2 KORENJE, belo, rdeće in romeno in skidke feferone, prodom. Telefon 5701-656. 4620 KRMNI krompir prodomo.Telefon 040 211-532. • 2136 ostalo PRODAM HRASTOVA sodo (500, 36D I) m kráa kooizo, protfom. Telefon (03] SB24-311. 4549 DVE cisterni u kurilno olfs (po m^) prodam.TelefonOS1 229-S75. 46id SUKOVA m meuna nwtnkirdrvo pfodon. Možen razrez m prevoz. Prodom tudi suho seno it» olovo, boíimno v kocke. Infonnofije po telefonu D4) 271-038. 4605 PRIKOUCOza (Mo. 750 ka. z A^om, 270 EUR In novo ravodno zidno opeko, 8.000 kosov, prodom po polovimi ceni. Telefon04164S«9B. âso9 SUH ynr^ov les, 6 cm in mzne kmetijske slrofe. možno menjovo, prodom. Tete-hfl 031 767-927. 4624 80H zo dve osebi, zn dnevno letovanje v Sponiji in bon zo eno osebo, zg potovo-nje v Sorojevo, prodom. lelefon 031 271-359. 4632 SIHHLNtK, vvolnisfT^ hlodihik, nhwh lovno peoco, tv, fitness nopruvo, nošlec za kolesa, otroško posteljo in voziiek, sotelil^ redver, komponento cd, dvd, video, mp3, kasetofon, radio i daljín-cem,prodam.T^tfi051 424-303. n ODDAM MEKU mlôiih znbh oUoât Mko 39-42, oddom. Telefon 04169^66. Ž137 za ve« osamljene 03 031 BOS-43B Brosptafina posradovanja za zensto do 46 tet. Posredovalnica 03 031 836-370 MOàd, 43 te, Želi poznati Žensko za resno zvoo,Ubi$epmselilfl.Tel8fon03l 211-178. ž 134 nUJAZNO delde brez slu& m s slonoviH njefn želi spoznoti obrtnik. Telefon 041 240-403. tm OGROMNO ruznovrstnili žensk rudíčnih starosti BČe pnlozne moike. Zouponje, p. p. 40, Prebold, telefon (03} 5726-319. OEKU bi se pres^ na kmetijo. Zoupot^, Oolenjo vas 8S, Prebold, telefon 031 836-376,031 S0S495. MUJ^ upokojenec čedno pdjdelpco zodruzboin pomoc. Telefon 041 674-481. Š510 3Mno urejena rn stmpolima Frizerka žeS pnotelja. Telefon 041 24&^7; ogeno-joSuperjUan. 46ii vdovec, pošton, iz okolice Celja, M žensko do 56 iel.Telefon 041 24^47; ogenď|c Super Akii>. 4611 254e(no Ce^ooko, vi^ posSove, žaC prifo-teljo. Telefwi 04( 248^47; ogenojo Super Alan. 4eii 36^1 podjetnik, 174^ materialno pce-skrUjen, »npoticen, urejen, želim spoz-natí brezpos^nosomskontko dekle ali momicosomohmnilko, lahko s kmetije, stOTO do 38 let, z ž^ po resni zvezi, b bi se preselilo k njemu v top^ dom. Telefon 041 277-295. p 4Netni ioni 2efi spoznati deUe v starosti 30 do 35 let, ki imo roda noravo in urejen dom. Zo resne ponudbe pokličite po telefonu ali pošljite SMS, 064118-325. ž 136 zaposlitev Podjeije iKe bmuniketivnB. urejne oseba za delo v komeiciaK Možnost hsnvamtu (Mt. kestqo tudi mohion redne zapodilve. intonmaj» po tel: 03/42S 01 50. vsak dan od pan. do pcika od 8. ào 1430. MflflM. đA^MiriNraki 6.44, Ci» tSČEM delo; ftsije, dščenje, pomoćv gospo« dtnjstvu ali ur^ot^je, priprova dob-mentacije. Okel ko Celja. Telehit> 031 216-250. $505 NUDIMO možnost zaposlitve notobricl • delo v cnimem lokalu. Telefon 4254-305.041 697486.BronkoKoleflc,s.p., Gaji 46,Tmovlje pri Celju. n lĚPůfum •ininbie raAiitftve ^prejalrtista zi praietiMiiJe 1 ireAeetthm ISÍEMO voznika zo mednarodni prevoz bkigo, kotogor^ C, Lionač ir^temotio-nol transport, d. o. o., Obrtniška cesta Štore,telefon041 611-747. 4590 SAM mo^ s pnhsmlninB in spedd-nimi stroji iz izposojevalnice SAM v Celju (Hudinjo), Ul. bratov D^'rotlrškov 13, lelefon041629444,|03)54mil. n lOlAllFstene, stropott, monsoidetíDlocio in nopinal Deb tzvi^omo kakovostno, v dogovorjenem roku in z goronrijo. Andrej Kovico, s. Pv Ulica L c^jskecete 22, Štfitjur,telefon04]6B4410. n raEMOG, zelo ugodno, z dostovo.TMot) 041 279-187. Prevozništvo Vlote Per-nek,s.p.,Sedla^91,Podl6hnik. n I2VA1AM0 posek, spravilo in odkup lesa. Telefoit 040 211-346. Mojdo Bevcs. p., Stmo^ Zogorje 31,3261 Usíóio. p RAÔMOVODSTVOzo d.0.0., s. p., dnistva in zovode, posáej ugodno v mesecu oMmu. Tei^031 332'815.Kolkonto,d.o.o., MDfi«5b68,Cfi^wwJafl3rtoi. n gSOON > m sola Ě VEIUX' SPLOSNO KiEPARSTVO - KflOVSTVO KRK Itlstíunia letGâi GSM: 031 307 780 tMin^VsAan^ Thkm. kûsebodolastovkevmtíe, bomjazžedolgp, dolgo spal: UÊkje bom sanjal daleč, daleč sTraii o vsem, karimeisemrad m rad še drugim sem dajal (KErdlen) ZAHVALA Ob boleli in mnogo prezgodnji izgubi dragega moža. očeta in Ata EDVARDA CVEKA iz Strenskega v Rimskih Toplicah (23.9.1936-15.9.2009) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, kolektivu in učencem 8. a razreda 11. OŠ Celje> ki ste ga v tako velikem številu pospremili na ajegovi zadnji poti. V težkih trenutkih slovesa nismo bili sami, zato se zahvaljujemo za izražena sožalja, besede tolažbe 1er darovano cvetje in sveče. Najlepâe se zahvaljujemo vsem, ki ste pripravili pogrebno slovesnost: župniku Roku Metli-čarju, pevcem cerkvenega pevskega zbora, govornici Tatjani, ansamblu Modrijani in Komunali I^ško. Hvak vsem. ki ga boste skupaj z nami ohranili v najlepšem spominu. Žalujoči: žena Štefka> hčerka Marjana, Roman, vnuka Jure in Matej ter Hana in Maja 46dt ZAHVALA Ob tragični izgubi ljubljenega sina JANEZA KITAKA se zahvaljujem kolektivu Eho Laško, sorodnikom,*^ prijateljem in stanovalcem Nazorjeve ulice za izraže-na ustna in pisna sožalja ter darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala družini Verbovšek-PerČiC in duhovniku za lepo opravljen obred. Mama Vera 4636 V CEUU Bomo osebo zo vođvo otToko na nosem domu. Pogop: nekodilka, resnost, potrpežljivost, izkt^je z vars* tvom otrok 3 iet. Zcôeleno priponâb. Xlidte popoldan, tdefon 031 771-227. 4sn GRUKTEUI, pozori Po konbirendiihcenoh izdelujem pea in bojleqe zo centralno ogrevanje, Gorondja peS je 5 let. Anton ApletK, s. p., Prekorfe 29 o, Škofje vos, ^S41S411,04{53i-976. 4S06 KMIT fosode vam fzdekmio bkovostnoin po zelo ugodnih cenah. Ne zomudite jeseinke okcije - znfzane cene. Telefon 04177M04.M3grad,d.o.o.,Gospos-vetsko3,Cetje. n NUDIM pomoć v gospotSinjstvu in oskriio starejšim osebom. Telefon 070 339-926. Somoflta Stotrle, Zoplonino 12, Vrodio. Ž135 IZVAJAMO istope s kombinirko in mini ' bogri, kipar prevoze, rvsenjeolHektov Irv odvoz moteriola, izgudnjo konoli-zocije, dvorišč (tlokovonje, osfoltiro-nje...), montozo g^s plosć in ostolo gradbeno delo. GMG ^nder, d. o. 0., Zodobrovo 126,3211 Škofje vos, telefon 051 377-900; gmgvinder-tâgmoil.com. 4660 ^SBN je onefB, spododi je ioge. (tjoAio prodom samohodno kosilnico s košem mtd Brigson, motor » v gorandji. Kupim samičko gozdne veverice. Telefon 041 924^30. 2i33 IZVAJAMO krovsko klepotá in monjša tesarsko delo po vsej Slovenft Pobivomo 2 rozličnrmi pločevit»stimi in opečnimi kntinomi. Telefon 041 771-740. Srećko Fen^, s. p., Ul. koqanskego odredo 23, RogoskaSlolino. šsid rojstva Celje v celjski porodnišnici so rodile: 29. 9.: Andrejka SKALlC iz Petrovi - dečka, Simona DUŠAK iz 2alca - dečka, Monika JELEN s Polzele - dečka, Bojana KROFLIČ iz Štor - dečka, Polonca URBANCek iz Celja - dečka. 30. 9.: Romana ZABRET iz Celja • dečka. Anita KUČlS iz Rogaške Slatine - dečka, Vesna RADIČ iz Celja - deklico. 1. 10.: Nataša TOVORNIK iz Zidanega Mosta - deklico, Maja LESJAK iz Velenja - deklico, Barbara KOS-TAJNŠEK s Frankolovega -deWico, Kaja DOSEDLA s Ponikve • deďca. Zvonka TOVORNIK iz Rimskih Toplic - dečka. 2. 10.: Renata ŠTORGEL iz Luč - deklico, Andreja KOD-RIČ iz Rogatca • dečka, Violeta ŠKET iz Celja -deklico, Judita KRIŽNIK iz Velenja- deklico, Sabina LA-MUT iz Slovenskih Konjic -deklico. Valerija KANCLER iz Zreč - dečka, Lavra MA- RINŠEK iz Slovenskih Konjic - dečka. 10.: Sa§a BALOH z Ljubnega ob Savinji - deklico, Mojca VIDENŠEK s Stranic - deklico. Tanja HRO-VAT iz Šmarja pri Jelšah -deklico. Fatmire REXHEP1 iz Slovenskih Konjic - dečka, Darja MAJCEN iz Žalca - deklico. Karlina STRA-HOVNIK ŠIBANC z Dobrne - deklico, Klara GOREN-ŠEK s Frankolovega - deklico, Petra VRE-ČER z ljubnega ob Savinji - dečka. Zo-rica KOMOSAR iz Žalca - deklica. 4. 10.: Zvonka PiHLAR iz Criž - deklico, Bemardka ZA-VOLOVŠEK iz Gornjega Grada - dečka, Marija GANZl-Tl iz Loč - dečka, Katja OZVAL-Dlč iz Žalca • dečka, Vanja POLANŠEK iz Mozirja - dečka, Marjeta PCTEK iz Griž -deklico. 5. 10.: Mojca JELENKO iz Zreč - deklico, Andreja GRAJŽL iz Slovenskih Konjic - deklico, Mihela TKAVC iz Braslovč - deklico, Sikanya ZAJC iz Zreč - deklico, Katja GAJSEK iz Loke pri Žusmu -deklico, Terezija HRIBERNIK iz Slovenskih Konjic - dečka. V 83. letu je s tega sveta tiho od§el na^ dragi oče in dedek STANISLAV GODEC Od njega se bomo poslovili na pokopališču na T^harjah v ponedeljek, 12. oktobra 2009, ob 15.SO uri, Žalujoči: sin Uroš, vnuka Jurij in Uroš Teharje, 4. oktober 2009 4614 Umrla je upokojena sodelavka MARIJA MIRNIK iz Celja Ohranili jo bomo v trajnem spominu. Banka Celje» d. d. Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante) PETRU V SPOMIN Za vedno boš ostal moj lubi. IVoja Neja 4622 Vse do zadnjega si upala, da bolezen s trdno voljo boš ugnala, a pošle so ti moči m zoiisnila. si oči. Prezgodaj mir svoj našla si, za vse še enkrat hvala ti. ZAHVALA V 80. letu je od nas tiho odšla n«^ draga mami ANGELA VIDENŠEK iz Galicije Iskrena hvak vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam bili v težkih trenutkih v pomoč in tolažbo. Hvala za darovane sveče, cvetje in darovanje za cerkev ter izražena pisna sožalja. Posebna hvala vsem duhovnikom in mešanemu cerkvenemu pevskemu zbom Galidja za sočutno darovanje svete maše ter gospodu Jožetu Krulcu za ganljive besede slovesa. PogreSalI )o bomo: hčerke Mirica, ivica, Stanka in Anita ter brat Ivan z družinami 4547 30 hoví tednik KINO PLANET TUS 10. Kmntofiifi ú príÁiuMa prMk» cpfMMmbt prof raiM. Brv pawita 4.30 crti^ (IB«} 2QSÙ.2100 DriivD Hvn&ifa * kriniodni drou 1S20 dJ. JoK V90fi Kobn • ntvittviT»Í8nta- J2.SL 1S.4Û. 19.10.20.40. rwío, nyiarnížna Vomtd^ U.Oa }î.\S im 23.2Û J\đk è Jdii * komKni drima m Kanio * koffliin« drsms 18.10 n^ùrwmtZ-wvSivkàim llliL19.4a 21.50. Otifc v mte • k«mHli}t 72.5Q. Ifl lQ JO Sír0ti-trOir(1S*} t4JQ. I&DO. 2130.21S5 Stowifci • fcfWMttht drwM irsn 14.50 19.3a 21.40.2140 UyiiiftivMtniiPrtMa) 1 2 3'knimnK ni dwiH JiaL 16.00,18,30.20 50. ^yMtn-ttmnňtvMhiiůM- dQV^ 11.00. ÎS.M, 17^ V vttvM-flnímna puK^v^dne-srivoni-àrm Ižffl 18.40 Vviim 'OiÉnirau pustoMSa* 30 lUwV' fCBW mjm 15.30.17.40 !s0«nd« prtdstrasD vuk dan «idttivtiavMtotPÍiiMdtMň pwfstfkv K M y «M 19.00 20.00 prwfftm tti v ni*t|B b v pnwd^ METROPOL prrEK.9. m Atet M. Kirfcn Ssnottt iwhiti mxhiluiiiwntind NEĐaJA. 11. ia Rimrf • dnntt SLOVENSKE KONJICE soeoTA. 10. ia 18.00 Herv Pottir ■ ^im m^M hni - puto* iQvdá ^UA.lt. 10. 20.00 tjubizin nina can* • ramanti£ni komtdT)! I PRIREDITVE I PETEK, 9.10. 6.30 (do 12.30) Kosovelova ulicd Cdje_ 3-KONS [estivai dijaške ustvarjalnosti 10.30 Dom ]]. slovenskega tabora Žalec_ U. bkaale otroftke ^afike otwríruťru] slovesrwst ob odprtju bie-nala 11.00 Šolski center Celje_ Mlada dii^ v verzih prtdstaviiev pesniškega prvenca Nine P(àm 15.00 Dom II. slovenskega tabora 2alec__ Likovna deta staaovaicev doma Nine Palujm Grmovje odprtje razstave 17.00 Maz^ novejše zgodovine Celje Glavni peteliaček prfdsUnn^edahškeskupinePOŠŠman-novR.d. oà tednuotroka 17.DO Muze) novejSe zgodovine Celje Almiso samotno potovanje v dokumentarnem fdmu razstava o snemanju dokumentarnega fiima o A trni M. KarUn 18.00 Galerija Mercator centra Celje Dora Glavnik odprtje razstave tihûiitij in krajin vak-vđ^ in gifoš tehniki 16.OD Dom kulture Velenje_ éOletPDVeienje stečo/uí akademija inpredstaintevzbor-ruka 19.00 Stolp na Starem gradu Celje Fotokiub Zagreb društvena razstava ob Mesecu (otDgra-fOe 19:00 Celjski mladinski center Zvečer v meslo grem večerni koncert 3'KONSbendov 19.30 Kuitmnj «nter Užko_ L^Ži, ampak podt^o monokomedija v izvedbi Boruta Vesei-ka 19.30 Kultural dom Smarie pn JelSah Cefurji, raus predstava v režiji Marka Btilca. igra Aleksandar Rajkoui£ • ^ff 20.00 Local Celje Binbo Carvatho & band koncert skupine iz Italije ob 4. obletni-áffxtišča 21.00 Mladinski center Velenje_ Dubioza Kolektiv in Skaktus končen SOBOTA« 10.10. 10.00 Muz^ novele a^odovlae Celje Ote$aii£ek predstavadruŠtvaSmeŠkoobtednaotro-ka 10.30 Galerija Velenje Janko lo Metila premiera laikcnme igre Lutkovnega ^ důlišái Velenje 16.00 (do 17.00) Muzej na prostem Rogatec_ Peka kruha v ćmi kutiinji in peka koruze in kostanja ler pokuSan je 90-I(â iz grozdja muzejskih brajd ftnograňf^ demonstradja in učnodo-ářvi/í^iba d^terora Av^tina Frica 16.00 Center Kunigunda Velenje Razumeti» oe vzeti odprtje razstave in predstavitev akcije Amnesty Intemationai ob dneva boja proa smrtni kazrú 18.00 Pokrajinski muzej Celje_ Besednica odlomki iz dela Alme M, Karlin Ein Mensch vÁrd v interpretaciji Jagode IB.OO Kulturni dom Griže_ Zlate dtre citrarska revija 20.00 Kulturni center Rog. Slatina Magniiico & BaJcountry Quartet 22.00 Mestni kino Metropol_ litis fire korjcert skupine We con 'l sleep at night NEDEUA.11.10. 10.00 Kavťnikova domačija Zavod nje Jeseaoa domačiji nedefjska muzejska ustvarjalnica za otroke 16.00 Dom (1. slovenskega tabora Žalec Podajmo si roke dobrodeini koncert i 7.00 Kulturni dom Štore Avsenikov abonma polk in valčkov nastopajo Ans. Roka Mndre, Dori, Iskrice, Ans. bratovAvbr^. Vestíi svat-je, itajeriki ba/mi. Pajdaši, Fantje izpod Lisce in t^ejc Pačnik Mas&eecfaer staar koncert nizozemskega zbora: sodeluje Rudarski oktet Velenje 18.00 SLG Celje_ Pod koiatim očeMm predstam dramatizirane novele Alme M. Karlin v izvedbi Ljubiteljskega gle-daUŠáilkharje in društva za umetnost plesa Harlekin 18.00 VeČnaiDeiiska dvorarui Nova Cgkev_ Duet Biser koncert ob 10. obletnici in izdaji rwve zgoščerúce 20.00 Plesni forum Celje_ Follow me avtorski projekt plesa, glasbe, vizualne projekcije Gee Erjavec PmEOELJCK,12.10 17.30 Center Kunigunda Velenje Diskriminacija - stereotipi in rasi- spodbujanje mulSikutumega dialoga 17.30 Dom kulture Veienje 17.00 Zdravstveni dom Žalec_ CINDI osnovna zdravstveruy-vzgojrm delavrú' ca IS.OO Osrednja knjižnica Celje Gilf Kebir in Zahodna pnáčava poropí57io predavanje Petra Eržena RAZSTAVE Pokrajinski muzej Celje: SvetiSČa ob teVl, do preklica Muzej nove^ zgodovine Cdje: Rad [mamživali.ďoiJ. W. Galerija sodobne umetnosti Celje: prepove^nasmrt: likovni projekt 12 umetnikov iz 7 držav bo predstavljen Se v Likovnem salonu in Spitalski kape», do ii- Goierç a i^evTzik - Krankowska: Extent ofspace:deloKyleaMilneaizZDA. do 30. 10. Celjski mladinski centen Vsak nov dan kot novo življenje, razstava likov* nlh del dijakinje Sabine Zal eznik. Dom sv. Jožef Celje: Celje koi ga vidijo ptice • fotografi je Bojana Plevča-ka. Galerija Niiu:a Celje: Pnlozni v send •slikeTomažaMila£d,đo76.10. Galerija Zavoda za zdravstveno varstvo Celje; slikarska dela Bojana Cmoka, do 30.10. Galerija Volk Celje: olja Vesne Šket, do SO. II Galerija Mercator centra Celje; likovna dela Dore Glavnik, do 27.10. Galerija Hektra Celje: likovna dela AielaNežmaha,do30. ii. Etoi škoQa vas: fotografije Jureta Kravanje.do30. JO. Avla Splolne bolnišnice Celje: Dan starejših in dan otroka, razstavi dijakov SZS Celje, do 30. 11. Galerija MIK Vojnik: 15 let ženske koSarke v Cel jti: razstava fotograf}; do 5. li. Muzej Velenje: Kaj pa vi sploh delate; gostujoča razstava Jane Mlakar, dû 31. ia Stik Laiko: razstava del Žarka Vrez-ca,tíoaO. n. Muzej Laiko: 20 let mažoretne dejavnosti v Irskem Anina galerija Rog. Slatina: Mirko Me-glič - Dubrovnik, do i. JI. Kulturni dom Slov. Konjice: Portreti • študije, risbe, slike Milana La-movca - Didija. do 31.10 Kulturni dom Slov. Konjice: Fotografija, do 25. /0. Grad Podsredai Fotogeniirui dediščina Bizeljskega: izbor fotografij udeležencev delavnice fotografiranja Pokraj Insiû muzej Celje: Kulturno in umetnostnozgodovinska razstava, lapida rij in Celeía, mesco pod mestom (ICneŽjídvor). Polúajinski muzej Celje. Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka ŠmiiL Zgornji trg Šentjur: siaSna arheo-lodks razstava Rifnik in njegovi zakladi, Ipavčeva hi&a Šentjur: !pavca - življenje in delo Gustava in Benjamina ipavca. Mu^ laško: Laško - potovanje skoa čas; Geolog jâ okoiice Laškega; Pivo; varstvo in zdraviliški turizem. Knjižnica Gimnazije Celje • Center likovna dëa doakov umetniške Gimnazije Cdje - Čemer. Galerija Mozaik Celje razstava stalne umetniške zbirke. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka. Otroški mti2ej Hermanov bri^: Kraški ovčar pri Hermanu lisjaku. Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirica likovne umetnosti Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva TH-pex Celje, gostišče Hochkraut Tre-merje. restavracija na celjski železniški postaji» Celeiapark Celje in pošta Celje: likovna dela Vlada Ceršaka. Galerija Dan: prodajna nzsKâVi del različnih avtorjev. Galerija Oslcar^ Kogoja Celje: pro* dajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska, oblikovalca ter grafik Rudolfa Španzla na temo Celjski groû. Minoritski samostan Podčetrtek: Herbarij, dragulj kulturne dediščine -zdravilna zelišča, stalna razstava Marije Gaber. K:)0 Ponedeljek. 12. oktober, med 7,30 in 10.30, oddelek za uansfuzijo Splošne bolnišnice Celje: krvodajalska akcija; Študentski kn/odajaJski teden DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 KRmn CENI^ ZA MLADE Telefon 493-05-30 šENT.* Slovensko združenje za duševno zdravje (dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 * pisarna, 3000 C^je tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽE^KE IN OTROKE-ŽRTVE NASlUA 080-11-5S, vsak delavnik od 12.00 do22.00>obsobotah, nedelidhin • prazniidh pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: dnižtvo-sos^drustvo-sos.si ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNi ODBOR CCUE Dodajati življenje dnem in ne dneve smoci Sobota, 10. oktober, od 20. ure dalje: Disco party Uradne ure; od torka do petka med 12. in 20. uro, v soboto med 9. in 12. uro ter med 15. in 20. uro. V ponedeljek zapno. Sobota, 10. oktober» ob 19, uri v Prostoru (zadnji vhod vkultumi dom): Ko-mikaze; stand*up večer Uradne ure: pisarna, Cesta Miloša Zidanška28 (športni pajk}:petkj 15.00-17.00 in sobote 9.00-11.00 fTy= celski mladhski center Petek, 9. oktober, ob 19. uri: 3-KONS: Zvečer v mesto gremvečerni koncert 3-KONS bendov fy)nedeljek, 12. olclober,med 16.15îq 19.15 uro: Tečaj arhitelctumega risanja; or^ni^ Društvo AOS Natečaj Ena Evixppa - mnogo jezikov; natečaj za najboljši ročno ali računalniško izdelan plakat na temo kulturne in jezikovne raznolikosti evropskih držav, zaosnovnc^lce,do26,10. Na o^ed v prostorih mladinskega centra razstava Sabine Zaleznik- Vsak nov dan kot novo življenje. Redno dogajanje v dvorani ' KUD Superstar - ples: torek med 16. in 18. uro, vtxii Cvetaha; bteakdance-poned^ác. aeda in petdc med 15. in 18. uro, vodi Dejan Gte^; VSStyling- sreda ob 17. uri in sobota ob 10. uri, vodi Vladimira Sicale. PD Celje Matica pripravlja v nedeljo. II. oktobra, izlet na Kladivo (2094 mj, vrh v Karavankah, ki je znan po kar dsoč-metrski steni, najvišji v Karavankah. Odhod posebnega avtobusa bo ob 5.00 izpred Parkirne hiše na Ljubljanski c. v Celju. življenj ju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane» za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasQja. za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Ttíefon 03 427-95-26 aii 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CEUE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ui. 4,3000 Celje Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupma: mnedeljek-petekod 8.-16. ure; telefon: 0Í 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13,ure. DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI (NŠrmJT BTEOS 031555 S44, www.eteos.si. info Gosposka ulica 2, Celje Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najscnilbv. Srečanja za st^iie z odoki do 6 leta starosti. Podjetje NT&RC, d.0.0. Direktor: Srečko Srot Podjetje opravlja Časopisno-založniško, radijsko in agendjsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25 190. fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkoveg« izvoda ie 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda KlanŠek. Mesečna naročnina je 8.30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcij skega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in foto^aiij ne vračamo. Tisk: De!o, d.d.. Tisl^sko središče. Dunajska 5. RADIO CELJE direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje B,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namesmicaodg. ur.: Ivana Stamejčič Računalniški prelom: IgorŠarlah, Klara Stefanec Oblikovanje: wwv/.minjadesign.com E-mail ur^nlitva: lednik^nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.iednik^Mr.si Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja Intihar E-mail: radio^nt-rc.si. E'mail v studiu; )nfo^radiocelje,com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek, Urška Selišnik. Branko Stamejčič, Simona SoUniČ, Dean šuster. Saška Teržan Ocvirk AGENCIJA Oprai^ja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storirve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna LcjiČ Marketing: Zlatko Bobinac, Vojko Grahar, Viktor Klenovšek. Nina Pader, Rok Založnik, ^4rjan BrcČko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41.032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agenclja@nt-rc.si NOVI TEDNIK f^k R/âVEDRILO 31 Nagradna križanka OMUKI^SUIV ivtauil KliEI luzrun skala i \ I HAéA KACICA dunu) vivScj nzÉCB svesrq MJlâNO «mana BtlMRLA HCVOZL landska PTKA îKfir ms fm* MAKSU« {laafim avtor: 6reba rihtm te£rl aoa CESKI h060> uetia vratat (ech afutea iuoa ntrSKA ahtlom WKOVSXJ 6las-BENIk taia mejc amiu vurm &pah» nq6ft< Htm mataft casuas ukvar-jalccs ifùttrw 20 14 mo- vadba osfiusu 21 LU&MNE uchsa (musn hkast 23 KSJftKM MJ aOMUMStA ficmha EfOTA COKVm r rm 6lask ZUBU3 OEL la0je, pcrukika ZVE2BA ttpatba japonsu ks&m robevt KtlkSH 25 nehSka pe$h)ca SEIDa moteha 2EMSKA kafin «jtt Cfd^HA osnovka mera AMOKJ jerhah ZAČniA 2apke fmma ntnoD mwn nau tfskovra afiencu« kmtvma. «ovt (OCA 24 16 19 13 19 řofones* mm. euMAin 'flAetbVÀ •avka 12 thah uwta LAMES* hiac koroim PUS woeîel* »0 naselje 11 wanta TAIVi TÂMm ma oozma ćas0p1s, kf izhaja omtat nateoem 2usu* skaqždfa nakalan sfoh» SKA KMJIGA nuse* VEMEJâ nsn JONSKI OTDK rekav SeVEtNEM OaUPBE-ne4ske6a polotoka ameki&m ptavalm uauk imka coi PRMOi TRUBAR pmo 5p0ra r KAIUNDO* &po0w OBLAČILO norm FU20F SfAKL/iA AMIU&KA 16aalka (PAnactA) lfstehec ipocov.) r _ » 0v0jn4 MLA£kO w^skm ekstaza. zamak. wjewost kSEm 15 10 22 oCka. AHClďu* nsateu fuiohb 17 huoobua haroino oue. haoj) «sun VPUVAKA ZHAVC iANNC AHMEN kemuskl CLCMeiT (nuaq 27 KMOM 00 WA v&u-hansks mmmi znsT mmajSke olasbe POMOČ: INDRA-opera Frledricha von Plotowa, LUSTER-lestenec (pogovorno), TAlNAN-mesto na Tajvanu, ZAKON OLO MX As»r«iuStftica, ZLO-hudobija Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon v vrednosti^ 20 evrov Gostišča Miran v Trnovcu pri Dramljah in 2 vstopnici za drsališče ali Bazen Golovec, ZPO Celje 2. nagrada: darilni bon v vrednosti 20 evrov Gostišča Miran v Trnovcu pri Dramljah 3.-5. nagrada: vstopnica za kopanje na Rogaški Rivieri Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), W ]\h bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT^C, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 15. oktobra. Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki ie izšla 2. oktobra. Rešitev nagradne križanke iz st. 77 Vodoravno: SKUNK, TAMAR, ANODA, VARAN. BL, VJ, ANI, BORITEU. SABOR, KARIATIDA» KLORAT» KANDÏDAT, IGLU, REA, ERG, JE. PEHTRAN, STARMAN, APAČI, KANARKA> KRČAN, COL> KNA. RO. HABANERA. KRŠ. AMFORA, EPIKA, ET. MAOR. LOK, SOBANA. ANT, VIR, ZASELEK. RIETÍ, JUTRO. IGO. KLETKAR. RADAR. AJDOVKA. MATA. Geslo: Politika, ki vodita tiho di-plomactjo. Izid žrebanja L nagrado, darilni bon v vrednosti 20 evrov v wellnessu Aspara v Šentjurju in darilni bon za nedeljsko kosilo za 1 osebo v Gostišču Hochkraut v Ceiju, prejme: Maja Zupančič, Pod Kiiapovko 1. 1433 Radeče. 2. nagrado, .darilni bon v vrednosti 20 evrov v wellnessu Aspara v Šentjurju, prejme: Zora Semm. Preden-ca 19» 3240 Šmarje pri Jelšah. 3.-5. nagrado, vstopnico za kopanje na Rogaški Rivieri, prejmejo: Regína Kočevar. Osenca 2. 3000 Ce* tíe; Stane Zupane, Primož 41a, 3230 Šentjur in Pina Amšek. Studence 27a, 3310 ŽaJec. Vsi izžrebani nagrajenci bodo nagrade prejeli po poŠti. 1 2 3 4 5 6 7 6 9 10. 11 12 13 14 15 16 17 le 19 20 21 22 21 24 29 26 27 Ime in priimek: Naslov: _ OVEN Oruu Partnerjeve pripombe naj vam bodo predvsem v spodbudo. ne pa da ga venomer dajete v nič. Pri ljubezni je ireba upoštevaň tudi mnenje partner^ ja. ne pa samo riniti z glavo skozi zid. On: Partnerka se vam bo poskušala oddolžili za razumevanje iz preteklih dni. saj se zaveda, daje naredila napako, ki jo je treba čimprej popraviti. Ne bodite trmoglavi, ampak ji stopite nasproti, mm Ona: Privas je teruienca spreminjanja na bolje zadnje čase konsumtna, vendar je vprašanje, koliJ kjer sta skupaj služIla vojaški rok v tedanji JLA. Gojc je zaigral »težko bolezen« in odločili so se, da pošljejo domov. Za spremljevalca so mu določili Janija. Ko je čakal na papirje za odpust, je Gojc na hodniku sreč^ visoko vojaško osebo, ki je ni pozdravil. Prišlo je do bude krvi, zaplet pa je rešil Jani, ki je povedal. da je Gojc umsko bolan in da ^e domov. Oficir ga je okrcal, Gojc pa ga je prav nesramno ozmerjal s Hitlerjem. Visoki vo* jaški sogovornik je bil zloglasni Ratko Mla- dič, ki je poučeval na vojaški šoli v Biled. Vse se je dobro končalo, Jani in Gojc sla odpotovala v Slovenijo in se razšla. Po več kot dvajsetih letih je Jani v neki reviji prebral intervju z Gojœm, ki je pripovedoval tudi zgodbo iz Bileče. Poklical ga je in se mu predstavil. Naslednji dan sta se dobila v Žalcu, kjer je Gojc gostoval z monokomedijo. Staro prijateljstvo, prekinjeno več kot dvajset let, spet živi. Nazadnje sta se srečala na prireditvi Sonce v jeseni v Domu starejših v Soitjurju. Gojc je bil zadovoljen tudi zato, ker je prišel blizu krajev, kjer je v mladosti živela njegova mama Marta Zagrajšek (na Pilštanju), njena sestrična Rozi pa je bila knjižničarka v Lesičnem. TONE VRABL Umetniki, politiki in župnik Zupiuka Janeza Furmana je na slovesnost ob koncu tedna v Andražu - poleg številnim politikov - prišel pozdravit tudi igralec Jernej Sugman z ženo Andrejo in otrokoma. »Nič se ne boj, deklica, nič ti ne bo hudega, samo župnik iz Andraža sem,« ji je prišepnil Furman, ko se je deklica prestrašeno stiskala k mami. Foto: IT