Nnša miroTisa p^mndba odki«mjema. Mirovna ponudba, Jtatero je poslal naš zunanji mini.ster grof Burian po naročilu cesarja. Karla I . vsem vojskuioeim se m neiiristranskim držaram tei tudi sv. Očetu, je zadela pri naših stvražnikih «a t/lulia ufiesa.  Priglo j« tako, kakor se }e prišakoraio in 6a- kor je tudi moralo priti, — "s^, ^LVstri.1ska Tlada si ]« aa svoj mlrovni fo-¦ rak izbrala skrajno neugoden in nesrečen trenutekko se namrefc Nem6iji, ki je od Amerike, Angliie, 1talije in Francije najbolj osovražena drž,wa, gpSj. zelo slabo in jo je začela zapuščaiti vojna sreča^ V svetovni zgodovini vač ui slufa>, ko bd kedaj bila kaka mirovna ponudba odkloajena s takonaglico, tako sramotihio-osorno in z izrazi veselja , kaitor ,je bila odkloajena in zavrnjena mirovna ao r:'jdba av&trijske viade, kajti v sovražnem taboru so zavriskali veselja, češ, Nemfiija je no avstri^skirlad.i že začela ])onujati mir, ker je spoznala, da jo je že začela zapušiafi vejna sitim. K«t prvi j« odklonil mirovno poaudbo avstrijek» vlade predsednik Združenib drža.T S«veme An»e;iRe, Wilso:i, ki je izvajal sle^le<"*: ,,Am«rika ima le sainc en odgovor na mirovno jjonudbo avstri]ske vladt. Ona je že opetovaoio in popolnoma odkrito na»n&nila mirovne pogo.;e, na podlagi kater:h bi razprav[jala • mljro, ter«j n« bo stfcvila niKakeg» predloga pltd« ta zadeve, o kateri je že iasno oznaf;ila svoje  staližfle."  Kakor znano, je že svoj čas naznar.ila Ameri- ka 14 točk, pod katerimi bi privolila v mlrovna po - gajanja. NajvaŽnejSe točke so: Mir mora biti sklen- jen brez pridobitve ozemlja in brez voj :ih odiškodnin, Ustanoviti se mora svetovno ined-.iarodno razsodišfee, katero bi presojalo vsa sporna vprašanja med drža- vami, tako, da bi v bodoče liila vsaka svetovna voj- na iikljufiena in konečno zahteva Wilson samoodloi- bC' narodov. V imenu Anglije je odgovoril aiigle&ki zunanji minister Balfour na mirovno ponudbo avstrijske vlade, da se mora Nemčija odreči obeh dežel Alzacije In Lorane, kateri je v vojni leta 1870-71 odvzela Vtswciji, odreci se mora vseh svojih prekmorskih naselbin, priznati mora, da je jnlr, ki je bil sklenjen w Brestu-Litovskem z Rusijo in mir, ki je bil sklenjeni v Bukarešti z Rumunijo, nifieven in oeveljaven, da aiora Nemeija izprazniti Belgijo in vse tiste pokrajine in dežele, katere je zasedla v teku te svetovne vojne ter da mora povrniti vso povzročeno škodo. V ostalem se pa pridružuje Wilsonovim zalitevam. — Sklepčna zahte\ra Amerike in Anglije se pa glasi:. Dokltr ni N©m6ija premagana, nobenegft miru! Umevno je. d*a je tudi Franeija odločno odjfck)nila avstrijsko mirovno ponudbo. Francoskl minisfce-« ski ; redsednik Clemenceau je imel v seji senata o sTsirijskl miromi ponudbi govor, v katerem je med idrugim izvajal: ,,Nisino se popoluoma zmagali, Po Sfirih letih neizmerne žalosti se je zasukala sreča in prisiiila na umik Hindenburga in armado oesarja iViljema. Prišel je v resaici dan, katerega so nap(; jredovali naši predniki nad pol stolelja. Naši otrooi sc i).'1. poti, da 2;ončajo v.eliko dejai.je, katerega so pričeli liaši očetje. Naši vojaki se hočejo zmagovito vo^skovati naprej, dokler ne bo bila ura, y kuteri bo sovražnik umeval, da med pravico in zločinom ni sjji-ave. Oul sera celo, da se mir z.voj<aško odiočitvijo ne more doseči; tako Nemec ni govoril, ko je začel vojno in izpustil na nas svoje grozote, ker so njego,vi voditelji takrat delili narode, kakor se razdeljuje živina. Vojaška odločitev, kaiero je razglasila Nemfcija, nas sili, da nadaljujeino vojno. Ne iščemo mi ru, ker hoeemo, da se doseže pravični in tra}ni mir tistim, ki pridejo za nami, da bodo obvarovani straItot preteklosti, Sinovi domovine, odbajajte in osvo bociite narode od zadnjih straliot, odhajajte in zmagajte! Ciela Francija, celo mislece človeštvo je sedaj z vami!u NiS manj odloftno, kakor imenovane države, je tudi Italija odklonila avstrijsko mirovno ponudbo. Se_ predno jo ie italijanska vlada odklonila, je skoroda-" ne vse italijansko časopisje burno zahtevalo, da Itaiija kar najodloeneje zavrne avstrijsko mirovno po nudbo, kar je tudi storila. V italijapskem odgovoru &e glasi raed drugim: ,,Avstrijski mirovni predlog aieri na navidezna mirovua pogajanja brez dejanske vsebine in brez možnosti praktiSnega izhoda, Žadnje izjave nemškili in avstro-ogrskih držaivnikov, ki izkliučujejo vsak odstop ozemlja, in krivični pogodbi, sklenjem v Brestu-Litovskem in v Bukareštu, ki naj oslaneta, onemogočuiejo vsako uspešno otvoritev mirovnih pogajanj. Cetverosporazumove države so doslej jaano naznanile, da žele pravičnega miru in so isfočasno tudi pojasnile najvažnejse temelje, na katorili naj se zgradi mir. 0 teh točkah ni v avstrijski mirovni ponudbi niti ene besedice. Ravno to velja še ! rssfibno za itaJijanske težnje in zahteve, ki so avstrijski vladi dobro znane in katerim so pritrdili zave7i.tiki.. Kratko povedano, se zahteva izpopolnitev nannine enotnosti, osvoboditev nenemških narodov, ki '¦¦.h je Avstro-Ogrska dosedaj le zatirala, in uveljav.l:anje nenbjiodno ^otrebnib pogojev za varnost Italic. Predno avstrijsko-ogrska vlada ne pripozna tudi <eh posebnih ciljev,. kakor tudi ostalih splošnih in posebnih smotrov, za katere se bojujejo vsi za-tfezmsci skupno. Itali)a ne bo ustavila boja, ki privedi člo\ eštvu trajen mir. ki naj sioni na boljšem in varne"3m temelju svobode in pravičnosti," Ali z drugimi l.esedaml povedan«: „ x , „„ „ „ ,Italija zafitev* Južn« Tirolsko !k Tridentom ter naše na.jvažne.iše pomtrsko trgovsko !iiiesto, naš slovanski Trst, Pod danimi razmerami torej ni upanja na sko- l rtijšen mir. Naši vodilni državniki so prišli s svojo ] inirovno jonudbo v skrajno neugodnem tre»otku in i vtlikc prepozno. AKo bi bila Nemčija in Avstrija sta- « vJI; tozadevno mirovno ponudbo Še preil «111111 letom, | in sicer takrat, ko je bila Rusija poražena in so bile { (iidi na zapadnem bojišfia kar zaporedoma ])oražene j retveros; orazumove armade. bi bilo več npanja na ] mir kot sedaj, toda NeDtfiija je zaktevala rair, kakor- f ^njega bi nareknval nemški me6, do katerega pa, s»- ( doč po danih. razmerah, ne m»re prili. ; Kaj bo sedaj? Velikanska borba na zab«'du di- ) vjp dalje, Nemške armade se sicer borijc n* življenie in srart, vendar se morajo dan za dHevoni umi Vati pred ameriško-francosko-angltško premočjjo. Sovražnik je priSel z ofenzivo tudi v Italiji, v Macedoniji in v Palestini. Sovražne armaie dobivajo vsak dan velika ojaJenja iz vseh delov isvetft, zlasti iz Amerike ter so do dobra preslčrbljeno z živili in vsemi vo]nimi potre^sfMnami, Pričakavati imajio rtrej j-rvih boj^v na.življenj* im smrt'. 'Cotverosporazism 1 ofie Nem6i]o tako daleS pwiižati< da bo sama prosiJii za mir. '¦l|Ijj|jž|1