52. številka.
Ljubljana, v soboto 4. marca 1905.
XXXVIII. leto.
'>W~2 iS
W
•v
Uhaja vsak dan zvečer, teimSi nedelje in praznike, ter vetfa po posti prejeman za avstro-ogrske dežele aa vse leto 26 K, aa pol leta IS K, sa četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K SO h.   Za Ljubljano i pogajanjem na dom aa ves •to 24" K, aa pol leta 12, K, za četrt leta 6 K, za en meaec 2 K. Kdor hodi tam ponj, placa aa vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, za en mesec 1 K 90 h.      Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez iBtodobne vposujatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrate po 12 h, če se se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če ae dvakrat, in po 8 h, če ae tiska trikrat ali  večkrat. — Dopisi saj se izvole frankovati. —^Rokopisi ae ne vračajo. - Uredništvo in upravnlitvo Je v Knaflovih ulicah št 6, iu aicer uredništvo v I. nadstropju, npravnistvo pa v pritličja. — Upravništvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije,
oznanila, t j. administrativne stvari.
f J
Slovenski Narod" telefon št. 34.
Posamezne številke po 10 h.
i*
Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Izpred ljubljanskega vzklicnega sodišča.
Ni pač naša navada in tudi ne nas poklic, na tem mestu vmešavati se v sodno judikaturo. S tem seveda še ni rečeno, da bi se v tem poglavju ne dalo včasih napisati kaj prav zanimivega. Tudi v sodni dvorani se prigodi semtertja kak izven-reden dogodljaj, ki bi zaslužil, da se ga dene na kritično rešeto in se z njim pobavi širša javnost
Najboljšo priliko k takim raz-motrivanjem bi nam ponudile kazenske razprave. V naših deželah se bojuje politični boj,] ki se ostri od dneva do dneva. Nasprotstva se večajo, duhovi se vznemirjajo in kaj čuda, da zabrede ta ali oni »stran-kar« na tisto polje, kjer poganjajo in cveto kazenski paragrafi in kazenski stroški.
Pečati se nam je danes le aka-demično z dvema kazenskima slučajema, ki sta se vršila pred vipavsko okrajno in pred ljubljansko deželno sodnijo. To sta bili politični pravdi kat eksoben. Kajti obakrat je stal pred sodnikom klerikalec, kakor si ga v dotičnem kraju večjega izmisliti in poiskati ne moreš.
V prvem slučaju je tožil Gregor Tri man. župan v Podkraju, znanega Janeza    Ssjcvica    radi razžaljenja časti, ker je zoper njega pri vipavski sodniji  vložil  ovadbo radi tatvine. Zoper Gregorja Trkmana, ki ga je Sajcvic tudi poprej večkrat že ovadil, se je  res  uveiio  kazensko postopanje, a bil je, kakor vedno, tudi pri tem sijajno oproščen. Kaj je bolj naravnega, nego da si je poiskal sodnega zadoščenja in predlaga!, da se Sajovic radi svoje izmišljene in laž-njive   ovadbe  kaznuje  po postavi. Prvi sodnik, namreč g. dr. Jurij Po-ienšek, je Sajovica tudi obsodil v "160 K in v povračilo vseh kazenskih stroškov.   Toda   Polenškova sodba tudi to pot ni obveljala.   Prišla je vsled Sajovičevega  vzklica  v roke ljubljanskega vzklicnega senata. In
pri tej instanci se je klerikalou in njegovemu vzkliou ugodilo. Sicer le deloma. Vzkliona sodnija je namreč prvo sodbo spremenila tako, da je v tenorju svoje sodbe oprostila Sajovica glede prvega dela njegove ovadbe, glede drugega dela pa prvo sodbo potrdila in je tedaj obvisel tudi tukaj z na polovico znižano, a še vedno občutno kaznijo. Kakor omenjeno, je Gregor Trkman predlagal v svoji tožbi, naj se Sajovic kaznuje radi svoje ovadbe, v kolikor je kazniva (§ 451. k. p. r). In Sajovic je bil v istini tudi obsojen radi te ovadbe, ki se mora vendar smatrati kot enotno, enkratno kaznivo dejanje, namreč kot prestopek zoper varnost časti.
Toda ta enotnost kaznivega dejanja ali Sajovičeve ovadbe se pred vzklicnim senatom ni mogla obdržati. Tu je ovadba razpadla mahoma na dva dela, ki sta prišla v vzklicno sodbo vsak v svojo rubriko. In glede stroškov se je glasil sklep, da mora radi ovadbe na 80 K obsojenemu Sajovicu obtožitelj Gregor povrniti ravno toliko stroškov, kakor vice-versa, namreč polovico.
Ta sodba nas je mtlo osupnila, a zapisali smo jo na rovaš slučaja in izjeme dosedanje vzklicne judi-kature.
Pri tem pa smo se motili. Naneslo je namreč naključje, da se je v ne predolgem času nato razvila pred vipavsko sodnijo zopet politična — kazenska pravda. Kakor smo svoj čas I poročali, so vložili udje volilne komisije pri   drugi občinski volitvi v Št. Vidu pri Vipavi  tožbo radi razžaljenja časti zcper g. župnika Janeza  Demšarja, poznanega Antona Uršiča i. dr., ker so v svoji pritožbi zoper volitve na deželno viado očitali volilni komisiji, očitali skrajno pristransko postopanje  in   si svojo jezo hladili tudi z opazkami, katerih j naš kazenski zakon ne prenaša brez globe. Tudi v tem slučaju so zasebni obtožitelji vlcžiii  tožbo radi te pritožbe  kot  take   in predlagali glede nje uporabo zakona, v kolikor
obsega kažnjiva mesta in nedopustne osebne napade. Obdolženci so nastopili dokaz resnice in se na dolgo in široko zagovarjali. Vipavski sodnik, g. dr. Juri Polenšek je razsodil, da je ta dokaz resnice do cela izpodle-tel in obsodil vse štiri klerikalce. Vendar je tudi on že privzel v tćnor svoje razsodbe nekaj besedi in mest Demšarjeve pritožbe in glede njih izrecno oprostil obdolžence, češ, da ta mesta sanoa cb sebi niso kazniva. Obdolženci so se seveda pritožili in zopet je imel v tej stvari izreči zadnjo besedo ljubljanski vzklioni senat. In tudi v tem slučaju se je zgodilo, da je vzkliona instanoija krivdo-rek prvega sodnika omejila in v dragem oprostilnem delu sodbin?ga tenorja navedla dotična mesta klerikalne pritožbe, glede katerih ni potrdila prvosodnega kri vdore ka. Tudi pri ljubljanski sodniji so bili tedaj vsi štirji klerikalci obsojeni radi očitanja skrajne pristranosti in je sodišSe, le glede slučaja neke Terezije Trcšt, drugič omoŽene N&bergoj, obsodilo postopanje volilne komisije in se pridružilo Demšarjevemu mnenju. Vendar je bil to le posamezni slučaj, med tem ko je tudi vzklicna sodni a, kakor rečeno, vse drugo dokazovanje resnice smatrala za povsem penesre-čano in cbtožence v gla7ni stvari in glćde glavnih očitanj obsodila v denarne globe.
Ali kaj sa je zgodilo s kazenskimi stroški? Vipavski sodnik in vsled pritožbe od strani zasebnih cbtcžiteljev tudi ljubljanska vzkliona sodnija je razsodila, da morajo o b sojeni klerikalc plačati zasebnim obtožiteljem le dve tretjini njihovih stroškov, dečim imajo zasebni obtožitelji povrniti obsojenim obte-ienoem tri tretjine njihovega ekspen-zara. Zasebni obtožitelji morajo tedaj za to, da 30 bili vsi štirje obtoženci, na čelu jim župnik Janez Demšar, obsojeni radi impertiaentne pritožbe, plačevati njihove stroške.
I.i to je, k&r navadno človeško pamet utegne vsaj malo osupniti. Zlasti §§ 451. in 390. k. pr. r. ne mo-
remo spraviti v nikako soglasje s temi novodobnimi odločbami. In tudi nekaj razsodb najvišjega sodišča nam je znanih, ki sploh ne dopuščajo, da bi se v postopanju radi prestopkov izrekale kake delne oprostitve v raz-sodbinem tenorju v tistih slučajih, kadar obtožitelj predlaga uporabo zakona radi enega samega, enotnega kaznjivega dejanja, kakor so n. pr. ovadba, pritožba, ki vsebuje žaljiva mesta. V takih zadevah ima sednik v krivdoreku navesti kazoi vredna mesta dotične ovadbe, vse drugo, kar po njegovem prepričanju ni kaznivo, pa navesti v razlogih. Sicer bi moral sodnik v oprostilnem delu svoje razsodbe prepisati vso ovadbo ali pritožbo, v kolikor ni kazniva.
Tako so se tedaj v opisanih dveh slučajih razkosali kazenski stroški na več delov, ker in kakor so se razrezali tudi inkriminirali spisi na posamezne kosce in besede. Ta kazenska judikatura se je kakor rečeno v nedavnem času vpeljala pri ljubljanskem vzklicnem sodišču, kjer se je poprej povsem drugače sodilo.
Ni se pa menda zgodilo to radi tega, ker so si stali nasproti v obeh slučajih odločni liberalci in zelo pro nonsirani klerikalci, slednji obakrat v vlogi obtoženca. Nikakor nam ni v mislih trditi, da se je ravno klerikalcem pri t? h kritikah godilo — zelo dobro. Ia tudi ne mislimo nikomur kaj očitati. Pač bi takemu sodniku lahko poklicali v sponvn različne kazenske pravde, kjer so se do-pricašali različni dokazi resnice. Uspeh U h dokazov od strani kleri kalnih obtožencev je izviral iz različnih studencev. Tuii s daik je končno človek, kakor pravi pesemca »Msnoohen, MeLschen, ssmer alle«. Ali nekam čudno je vendar to naključje, da se ravno klerikalne ovadbe in klerikalne »prteženge« daje lahko razsekati in da se ravno pri njih skuša uvesti v kazensko postopanje neki čudno strogi formalizem, ki je imel - - vsaj kolikor je nam znano — dosedaj še vedno svoje koristi za — obtožene in tudi obsojene klerikalce.
Idrijska mestna občina contra Anton Kristan
pa c. kr. okrajno glavarstvo v Logatcu.
C. kr. deželna vlada je ugodno za občino rešila zadevno vprašanje. Na svojo tozadevno pritožbo je mestno županstvo v Idriji prejelo sledečo rešitev: Št. 2412. Logatec, 23. februarja 1905. Mestnemu županstvu v Idriji. S tukajšnjo odločbo z dne 23. {januarja t. 1. Št. 1087 se je razveljavila naredba tamošnjega županstva vsled katere se je zastopniku občnega konsumnega društva v Idriji kot virilistu na kratko zabranilo udeleževanje pri sejah tamošnjega občinskega odbora.
Na tamošnjo pritožbo z dne 2 8. januarja t. 1. je c. k r. d e-želna vlada v Ljubljani z odlokom z dne 12. februarja t. 1. št. 2 6 23 tukajšnjo odločbo uradoma razveljavila in c. kr. okrajnemu glavarstvu naročila, da takoj po bistvu razsodi o veljavnosti rečenega   virilnega glasu.
Odlok c. kr. deželne vlade se opira na tale preudarjanja: Pravica brez volitve vstopiti v občinski odbor se uveljavlja, kadar so zato postavni pogoji, sama po sebi: zanjo ni treba še le pripo-znanja ali sklepa občinskega odbora. Občina je v prvi vrsti pristojna za nadzorovanje o pravi sestavi svojega zastopstva; Djej je tedaj samo pretresati, ali so za dotični vstop v občinski odbor brez volitve pogoji resnično izpolneni, potem občina ukrene, kar treba, to je tisti, ki je za tak vstop v obČ. odbor opravičen, se k sejam povabi, tisti, ki je svojo virilno pravico nepostavno naznanil, se zavrne. Ta ukrepanja se štejejo za izvrševanje postavnih določil, ki ni popolnoma nič zavisno od volje obč. odbora, in spadajo po $ 49 občinskega reda v področje občinskega starešinstva kot občin-skega zvrsevalnega organa.
Pristojnost okr. glavarstva za odločanje o pritožbah, podanih zoper do
I Prisega in dvoboj pri ljubljanskih lintvernih.
Hiapec Ahac Teleban se je vdi-njal pri posestniku v ljubljanskem predmestju Juriju Čuku za letnih 120 kron, par cajgastih hlač, dva predpasnika, par škornjev, vsako nedeljo in praznik pakelc tobaka, vsak dan pa proste žveplenke. Na tepežnji dan ]e prišel, ko je ravno družina večerjala. Ej, to so ga gledali!
Visok, suh fant, kakor fižolova preklal Na glavi mu je ponosno čepel ezkokrajni klobuk s pavjim peresom, z raomanovim krivčkom, vejico rožmarina in majarona ter rdečo zaponko. Živo zelen žametast telovnik je krasila debela verižica 8 ključem, konjsko glavo, kravjim zvoncem in <Š?ema oguljenima tolarjema. Skcrnji-teeksikajnarji so baje ravno došli iz foevljarjevega ateljeja — cvilili in Škripali so, kakor čičeva samokolnica. donosno je kadil »ta kratko« in tako sukal reko, da ae je moral opaziti
debel, širok prstan (mimogrede povedano: gotovo bi ž njim ubil bika) z mrtvačko glavo!
Na Čukovo ponudbo naj zajme z družino, je odgovoril, da je ravno prišel iz »avskoha!«
Ćukova Jera — prva dekla — ga je tako gledala, da je dvakrat zastonj usta odprla. Po večerji so molili ter se razkropili vsak v svoj kot. Ahac je ostal pri gospodarju. Imela sta važne pogovore.
Jera je pospravljala po kuhinji, nje misli pa so se sukale okrog konjske glave. Po končanem delu je poiskala svoj »štibelc«, kjer je še dolgo sedela na robu postelje ter mislila dalje na škornje-meksikajnarje. V teh sladkih mislih jo je zazibal opojni Morfej v spanje pravične, čukove Jere. — Slutila ni, da v hlevu novodošli hlapec sam sebi zatrjuje, da je Jen — »zav-ber deklic«!
Dnevi so potekali! Jera je bila prav ljubezniva in prijazna napram Ahou, a najbolj pri obedu. Postavila je skledo na mizo tako, da je najbolj zabeljena stran skledine vsebine gledala Ahca. Ahac se je seveda za tako
izvanredno prijaznost revanžiral s tem, da je tolsti Jeri zajemal vodo iz kapnice.
Ahac in Jera 8ta pogosto opravljala svoje posle v hlevu istočasno, govorila sta to in ono, ponajveč pa o srčnih nagibih! Polagoma sta razodevala, a do resnega zaključka, oziroma pričetka odkritja tistih srčnih boli in trpljenja — vendar še ni prišlo. Vendar pa enkrat mora priti na jasno, tako je trdil Ahac.
»Jera!«
»Kaj ?«
»Tako si »fest dekle«! Pojdi greva v nedeljo v Šiško plesal! Ti ne veš, kako rad plešem! Sam ne grem, dekleta niimm, plešem pa tako rad! Veš — z vsako se ne zavrtim — nisem fant za to! Zame mora biti od fare, da veš! Jera, Jerčka, ti si ravno zame. Rad te imam!«
Jera je bila pri teh sladko do-nečih besedah vsa iz sebe. Postavila je že molzni stolček k volu, a se še pravočasno streznila!
»Jaz — bi — že šla — pa — pa ...
»No, kaj, Jerčka?«
»Pa — bo gospodar hud!«
»Ej, odgovornost je moja reč!«
»Bom pa šla, če je tako!«
Težko pričakovana nedelja je prišla. Po kosilu se ju vrgel Ahac v parado in šel proti šentpeterskemu mostu na kraj sestanka. Od doma skupaj iti ni kazalo.
Jera je oblekla pol ducata po-skrobljanih spodnjih kril, rdečo janko in modro krilo z rožami, na glavo si je dela najbolj pisano ruto. Za slučaj snega je vzela seboj veliko zeleno roarelo, češ, da bi i Ahca varovala mokrote.
Ahac je hodil ob Ljubljanici gor in dol, gledal kasarno ter nestrpno pričakoval Jere.
Prišla je. Ahcu bo je zdela v mavričnih barvah naravnost prekrasna-S ponosom, radostne duše sta stopala drug poleg drugega. Tako sta prišla v sladkih pogovorih do frančiškanske cerkve. Pod stopnicami je prodajala mlada Italijanka pečen kostanj in odpustke. Ahac j« stopil z Jero k štantu in rekel: »Jera, le zberi, kar ti je najbolj všeč!« in začel zbirati rdeče srčke z listki.
»Ej, jej, ejej, Jera — ta — ta:
„Če b' luštna ne b* bila, No b' hodil za njo; B' ji figo pokazal Pa brcnil z nogo!"
Jera je vzela dva srčka is poprovega kruhka. Italijanka jima je zavila zbrano in še malo roks-dropsa. Tramvaj je ravno pridrčal in naša znanoa sta vstopila.
»Do Šiške!« reče oblastno Ahac)
»V Šiško ne vozi,« odvrne sprevodnik.
»Je, pa vstavite, greva pa peš!« »Prej ne, ko pri pošti!«
Pasje cviljenje! Tramvaj postoji. Ahao jezno izstopi in pripomni Jeri: »Le glej, da tvoje kikle — ta grda pasja smrt — v Škripce ne dobi. Se psa gre povozit — tvoji medeni srčki in roks-drops ji pa gotovo bolj dišijo, kakor ta pasja steklina!«
Nadaljevala sta svojo pot od Gri-čar-Mejača proti Šiški. Udarila sta čez drevored po kmetski progi, čel, morda se nudi prilika malo sanjčkati na ameriških gugalkah. Pa jih ni bilo. Končno dospeta na cilj. Ii gostiln se je slišala harmonika in godba na »pleh«. Vstopila sta v ono, kjer je
tične odredbe občinskega starešinstva, je vtrjena v določbi § 96 obč. reda; po tej odločajo politična oblastva o pritožbah zoper odredbe starešinstva, s katerimi so se veljavni zakoni kršili ali napačno uporabljali, vselej takrat, kadar ne gre za sklep občinskega odbora v samosvojem občinskem področja.
Ta načela imajo veljati, tudi kadar gre zato, ali je pravica brez volitve vstopati v občinski odbor nehala ali ne. (§ 26. obč. zak.).
Na to c. kr. okrajno glavarstvo razsoja tako :
Občno konsumno društvo v Idriji leta 1904 ni imelo pravice vstopiti v občinski odbor mesta Idrije kot virilist po § 17. občinskega reda za Kranjsko, ker mu za imenovano leto ni bilo predpisane nikake pridobnine, zemljiškega davka pa tudi ne toliko, da bi bili dopolnjeni pogoji za občinsko odborni-Štvo po rečenem mestu občinskega zakona.
Dotična plačila, ki jih je društvo odraČunavalo na račun pridobnine za leto 1904, so se storila indebite, torej se iz teh plačil ne more izvajati po občinskem redu kranjskem nikaka pravica.
Zoper to odločbo gre občnemu konsumnemu društvu v Idriji pravica pritožbe do c. kr. deželne vlade v Ljubljani. Pritožbo bi bilo vložiti pri tem c. kr. okrajnem glavarstvu v 14 dneh po dnevu vročitve tega odloka. C. kr. okr. glavar: Kremenšek 1. r.
Idriisko županstvo je dobilo z odločbo c. kr. deželne vlade, s kojo se je nepravilno postopanje c. kr. okraj, glavarstva v Logatcu razveljavilo, najlepše zadoščenje. Obenem pa je to dokaz, da je županstvo docela pravilno in zakonito postopalo. Anton Kristan pa ima na rovaš svojemu samoljubju in častihlepju pripisati eno blamažo več.
Predstojećim Člankom razumno ni Kristan posvetil mnogo prostora v svojem „Napreju-, odpravil jih je s staro že obrabljeno frazo, katere se poslužuje vsak, ki ne more odgovarjati: „Škoda bi bilo časa in papirja." Končal je dotično notico s sledečim značilnim stavkom : Pribijemo samo, da seva iz članka otročja zavist, onemogla jeza in pa degenerirani razum„lepega" pisca s črnimi muštacami." Kai ne duhovita pisava 1 Bo že verjel Kristan, da Člankarju ni treba biti prav nič otročje zavisten ali onemoglo jezen na Kristanovi blamaži! Odkod pa seva degeneriran razum, se jasno vidi iz navedenega stavka. Po-baha pa se Kristan lahko še z degeneriranim značajem.
Iz kmetijsko-kemičnega gospodarstva.
Spisal ing. enem. J. Turk.
VII.
Izmed dušikovih gnojil sta najvažnejša za nas čilski solita r, ki se nahaja v jako velikih množinah v južnoamerikanski državi Čile in od tod razpeČava in razvaža po vsem svetu, in pa žveplenokisli amonij a k, katerega dobivajo v plinarnah
(tvornicah za plinovo luč) in pa v koksarijab (dobivanju koksa iz črnega premoga). Poleg teh pa je še nebroj drugih dušikovih gnojil, kakor kožna, rožena, usnjena in krvna moka, ki pa jako počasi delujejo in se dajo vsled tega uporabiti s pridom le tam, kjer so poceni. Guano in slična dušikova in obenem fosforova gnojila, ne pridejo za nas v poštev. Kalijev sotitar pa je v obče predrag.
V naših razmerah bomo imeli za zdaj izbirati samo med čilskim solitar-jem in žveplenokislim amonijakom. Dokler cena dušika v Čilskem solitarju ne stopi občutno nad ceno dušika v zve plenokislem amonijaku, rabili bodemo čilski solitar, ker je v njem se nahajajoči dušik rastlinam naravnost dostopen in radi tega hitro in uspešno deluje. — Tudi kot vrhno gnojilo na slabotne in redke setve deluje čilski solitar prav imenitno, in zato naj nikdo ne zamudi rabiti ga v enakih slučajih. Ako pa bi imela biti cena dušika v žveplenokislem amonijaku izdatno nižja od cene dušika v solitarju, posluževali se bodemo žveplenokislega amonijaka v svojem gospodarstvu, dasi nekoliko počasneje deluje, nego solitar. — Pri izberi dušikovih gnojil ravnati se moramo torej po ceni dušika. To je potrebno že radi tega, ker so dušikova gnojila najdražja, in se mora previdno kalkulirati, ako se hoče najcenejše in obenem najboljše gnojiti z njimi. Za sedaj je cena čilskega solitarja ugodna za naše razmere. — Čilski solitar zadržuje 15 do 16, žveplenokislfamonijak pa 19 do 21 odstotkov dušika.
Naši poljedelci se ne poslužujejo še dušikovih umetnih gnojil. Upajmo pa, da se bodejo tudi v tem oziru zjasnili dnevi našemu kmetovalcu, in da bode kmalu spoznal, da je racijonalno gospodarstvo brez dušikovih gnojil ravno tako nemogoče, kakor je nemogoče brez kalijevih in fosforovih gnojil. Ko bode naš kmetovalec spoznal pravo vrednost superfosfatov in tudi uvidel potrebo gnojenja z dušikovimi gnojili, rabil bode lahko s pridom tudi amonijakove superfosfate t. j. zmes superfosfatov z žveglenokislim amonijakom. Za zdaj pa ne morem priporočati enakih zmesi. Dvojni super-fosfati pa so za nas še brez pomena.
Končno naj še omenim, da potrebujejo rastline tudi jako mnogo a p n a.*) Navadno zadostuje rastlinam apno, ki ga dajemo zemlji s fosforovimi gnojili, a ne vselej, in zato je često potrebno gnojiti ž njim še posebej. Vendar pa moram priporočati, da se poljedelec prepriča, ali je res potreba na apnu v zemlji tako velika, da mora gnojiti ž njim; ako bi bilo apna dovolj v zemlji, bi gnojenje z njim ne zaleglo veliko. Apnena gnojila so: apnenec (ogljikovo kislo apno), živo ali kuhano apno, žveplenokislo apno (ma vec) in lapor. Rabi naj se tisto, ki je najpripravnejše in najcenejše. — Apno vpliva direkto in indirektno. Ono služi torej kot živilo rastlinam, obenem pa tudi pospešuje razkroj raznih organskih
*) Glej »Apno v kmetijstvu", spisal Fr. Štupar, izdala kmetijska družba kranjska.
ia neorganskih rastlinskih Živil ter jih tako pripravlja rastlinam za osvojitev.
S tem smo pričeli umetna gnojila, ki se ali bi se imela rabiti pri nas, ter si jih obenem tudi nekoliko ogledah s presojevalnega, primerjalnega in gospodarskega stališča. Zdaj pa naj še nekoliko povem'o praktični uporabi raznih umetnih (pomožnih) gnojil.
Poljedelec, ki hoče s pridom rabiti umetna gnojila, mora poznati, kakor smo že slišali, svojo zemljo in njene, kakor tudi potrebe rastlin na gnojilnih snoveh, ker samo tedaj lahko računa, da bode dosegel z umetnimi gnojili po-polen uspeh.
Potrebe zemlje na rastlinskih hranilnih snoveh spoznal bode poljedelec iz kemične analize in iz praktičnih poljskih poskusov, s katerimi se tu posebej baviti ne morem. Kar pa se tiče potreb raznih kulturnih rastlin na hranilnih snoveh, mi je Še enkrat pripomniti, da so se izvršili na OeŠkem, Nemškem in drugod tako obširni poskusi, da vemo skoraj popolnoma natanko, kaj rabi ena in kaj druga najvažnejših kultmrnih rastlin.
Posebno dosti rabijo rastline fosforove kisline in zato je treba gnojiti z njo vse povsod. Hraniti s fosforovo kislino sploh kaže, ker pospešuje boljšo izrabo kalija in dušika, in zato je celo potreben v zemlji gotov prebitek na njej. Getov prebitek fosforove kisline mora biti v zemlji tudi radi tega, da si rastline po vremenskih neprilikah zopet opomorejo in okrepčajo ter znova lepo razvijejo. Sicer pa tudi fosforova kislina, kar se je preveč trosi, ni izgubljena, ampak v zemlji shranjen kapital, katerega umni gospodar lahko izkoristi ob prvi ugodni priliki. Zato pa svetujem našim poljedelcem, naj posebno dobro gnoje s fosforovo kislino. — Prvo leto je potrebno potrositi nekaj več fosforovih gnojil nego pa naslednja leta in sicer radi tega, da se zemlja zadostno založi s fosforno kislino. Kdor se poslužuje superfosfatov, naj gnoji tako, da potrosi z njimi v prvem letu 70 do 80 kilogramov fosforove kisline na hektar. Poznejša leta bode potem shajal s 30 do 50 kilogrami fosforove kisline. To-masove žlindre je potrebno dvakrat toliko v dosego približno enakih uspehov. Zato naj kmetovalec, ki gnoji s Toma-sovo žlindro, potrosi z njo v prvem letu 140 do 200, pozneje pa 60 do 80 kilogramov fosforove kisline na hektar.
Fosforova kislina pa ne bi zalegla veliko, ako bi gnojili samo z njo in ne tudi s kalijem in dušikom.
Vojna na Daljnem Vztokn.
Naval na Ubenopuzo.
General Kuropatkin je 28. m. m. poslal tole poročilo: Po došlih poro-čih je sovražnik danes napadel naše pozicije pri Ubenopuzi. Vsi napadi bo bili odbiti. Neki drugi oddelek je imel ljut boj s sovražnikom, ki je navalil na levo krilo pri vasi Kudiaza. Izid tega boja še ni znan. Voj, ki smo ga odposlali proti vasi Tomaguman, je pregnal sovražnika z gorskega  prelaza,  tri vrste
jugovzhodno od Tomaguman a. Proti pozioiji ob gorskem prelazu Gutulin niso izvršili Japonoi nobene odločilne akoije. Sovražna artiljerija je obstreljevala naše pozioije med S a -hepom in Kantulinom. Japonoi so takisto energično obstreljevali P u t i l o v s k i grič z 11 centimetrskimi topovi. Izgube, ki smo jih imeli pri tem bombardma, še niso dognane, a niso velike. Naši voji ae drže v utrdbah na desnem bregu reke Saho pred mostom, ki bo jih včeraj osvojili, in so odbili ponoči japonski protinapad. Nekemu drugemu oddelku se je v včerajšnji noči trikrat posrečilo zasesti gozdič na desnem bregu Sa nasproti Sama-tunu. Vsled velikih izgub pa se je ta oddelek moral umakniti na svoje glavne pozioije.
Kuropatkinovo poročilo z dne 1. t. m. pa pravi: Japonoi so navalili na naše pozioije pri Ubenopuoi. O dogodkih pri Kud atzi nisem prejel nobenih poročil. Boj za gorski prelaz Tunzinho je trajal do večera. Danes smo zopet pričeli ofenzivo.
V Gutulinu Brno zopet osvojili eden okop. Neka japonska baterija nas je obstreljevala s šrapneli, toda naša artiljerija jo je prisilila, da je umolknila.
Tudi pri Kandoližanu je sovražnik bombardiral naše pozicije; ta kanonada še vedno traja ob vsi fronti druge in tretje armade. Proti večeru je jel sovražnik obstreljevati naše pozicije v dolini rek Hun in Liao.
2. t. m. pa je poslal Kuropatkin to-le poročilo: Naš oddelek pri Ubeno-puci je vztrajal po ljutem boju v svojih pozicijah. Ganeralštabni načelnik naših predstraž, Mojejko je pal. Na desnem krilu so Japonci napadli naš voj pri K u d i a c i. Sovražni napad je bil odbit z ogromnimi izgubami. Ena kompanija je bila uničena do zadnjega moža. Pri vasi Tomagušan smo končno popolnoma osvojili neki holmič, ki obvladuje vso železniško progo.
Pri Kandoližanu sonaši voji pregnali Japonoe z bajoneti. Tudi na desnem krilu je bil sovražnik odbit Ob 7. uri zjutraj je sovražnik navalil na Putilovski grič. Prvi napad je bil odbit.
Včerajšnje naše iigube so bile neznatne. Bombardma ob reki Ša se nadaljuje. Uredili smo vse potrebno, da preprečimo japonske poskuse, obiti naše krilo.
Zadnja poročila o bojih v Mandžuriji.
Iz Sahetuna se poroča: Boji še trajajo vedno. Na skrajnem levem krilu so Japonci navalili na ruske pozioije na dveh točkah, a so bili odbiti.
Ob gorskem prelazu S u t u 1 i n so Rusi zopet osvojili neko utrdbo, ki so jo preje zapustili. Japonoi nadaljujejo bombardma na obe ruski krili in center. Na Putilovski grič so
bilo najmanj hruma in šuma, češ, če že pleševa, naj pleševa komodno, na pa, da bi nama po kurjih očesih skakali. Pila sta cviček in ga pridno zalagali z mesenimi klobasami. Ko sta si trdno privezala duši — sta zaplesala polko.
Jerina krila so šumela, Ahčeva verižica z naobeski žvenketala, godec pa vlekel na vse kriplje. Efekt tega đivnega rajanja je bil gotov, ko Ahac ustavi Jero — se je prime za ramo — potolče z nogo in vzklikne: »Jub, Jera, to je lepo, al'nisem fant zato?!«
Plesala sta še dolgo . .. Žal, da je čas tako hitro mineval! Ahac je plačal in šla sta proti domu.
Oi cvička sladko ginjeni Ahac je Jeri zatrjeval, ko sta šla z roko v roki, da samo na njo misli, podnevi in ponoči. In tako naprej! Ko sta prišla do jubilejnega mostu, je priki-pelo AhČevo navdušenje do tolste Jere na vrhuneo. Uatavil se je pred lintverjema na desni strani Ljubljanice, vzdignil roko, na koji je imel prstan z mrtvaško glavo in rekel:
Jera! Jaz ljubim te tako Kakor svoje desno oko —
Jaz ljubim te iz dnu srca . .. To 8iiSita lintverna dva In — kadar oba grinSpon sne" Takrat te neha ljubiti moje srce\"
Po tej svečani prisegi je prijel Jero in jo poljubil z glasnim cmokom! Jera je ginjenoati zajokala, vzela iz Žepa robec, obrisala napol solzne oči in vtaknila roks-dropsa v usta in čudno ni, da je po obnovitvi poljuba izjavil blaženo srečni Ahac: »Jera, kako si sladka!«
Iz Škrjančeve gostilne je prišlo nekaj gospodov in šla sta proti šent peterskemu mostu. Tu sta se ločila. Jera je šla naprej, Ahac pa je še malo počakal.
Čuka ni bilo doma. Jera se je že preoblekla, zakurila, pristavila večerjo, ko je Ahac prišel in malo za njim gospodar.
Prvi večer novo zavozljane ljubezni — med Jero in Ahoom je minul, kakor navadni nedeljski večeri pri Čuku. Po večerji bo šli spat. Jera je še dolgo bdela, gledala srčke, prebirala listke, pri tem se pa spomnila avoje zelene marele, kojo je pozabila v Šiški v gostilni pri »Ribniškem
loncu«. Sklenila je takoj naslednji dan iti ponjo, in res je naprosila gospodarja takoj v jutro, naj ji dovoli obiskati bolno teto. Ćuk je rad privolil. Jera je šla hitro v Šiško. Ahca pa je poslal gospodar v mesto po — ko-lomaz. Tako sta bila oba na potu.
Jera je nazaj grede zavila proti jubilejnemu mostu. Sladko ginjena je postala pri lintvernih in se opajala v snnminu: in kadar oba »grinšpon« sne ...
»Servus Jera!« jo vzdrami znan glas. Kajfežev Stefe je bil, doma iz Žabjega sela, kakor ona.
»O, poglej no, ali si ti, Štefek, kje pa vendar hodiš, da te ni videti?«
In Stefe ji je na dolgo in široko pripovedoval, kako je pusto in prazno, odkar je ona, cvet vseh deklet, zapustila domačo vas. Kako živo mu še živi spomin v srcu na oni lepi večer, ko je prišel k njej po slovo, predno je peljal v Ljubljano jesib, čebulo, češenj in kumare ter ji zapel:
Bom vozu v Ljubljano Bom vozu v Tist Pa bom prinesu svoj dečvi Eno rinčvo za prst..,
Ona pa mu je smehljaje odpela: Če rinčva bo zvata Odprva bom vrata, Ce rinčva bo pokfan Za vogvam voštan!"
»Kaj — kaj — salabolti najne — kaj? Kdo si pa ti? — Marš! — Jera je moja! Jaz sem Ahac, Ahac Teleban, nje fant! Zgubi se ti nesnaga, jerhovna, govedna, teletna — pri tem je zgrabil došli Ahac — Štefka za vrat in ga neusmiljeno vrgel po tleh, da bo proslavljenim lintvernom zarožljale kosti. Štefek bo je hitro pobral in prismodil Ahou par klofut, da mu je klobuk zletel do Škrjančeve gostilne. — Jera pa je med to rabuko izginila, kakor kafra.
Pa sta se še rovala in tepla. Tekla je kri. Stefek je zadal Ahou s pipcem globoke rane. Ta boj gotovo še ne bi končal, da ni prišel redar.
Posledice so bile, da je Štefeta zdravnik v »Mestnem domu« obvezal, Ahca pa so odpeljali z rešilnim vozom. Jera je odpovedala službo.
Tako se je razvozljal že zamotani vozel ljubezni — prav pri zo-petni priči slavnih ljubljanskih lintvernih!
Japonoi izstrelili najmanj 2500 bomb in granat. $
Na desnem krilu nadaljujejo Japonoi energično svoje ofenzivne operacije. Na levem bregu reke Hun bo Rusi morali prestati težak boj. Štiri japonske divizije, ki bo obšle naše desno krilo ob Liau, so dospele v Sandepu, 80 km zapadno od Mukdena. Tu so jim zastopili pot ruski voji. Proti večeru 2. t. m. so Japonoi nadaljevali ofenzivo proti ruskemu desnemu krilu, kjer se je vnel ljut boj, ki še sedaj traja.
Včeraj pa je došlo is Sahetuna to-le poročilo:
Nadaljuje ofenzivo na obeh krilih so Japonoi danes ponoči jeli prodirati proti oentru in so ob 4. uri zjutraj navalili na ruske pozicije vzhodno od Erldaha, a bo bili odbiti. Artiljerijski boj se še vedno nadaljuje, zlasti pa obstreljujejo Japonci Putilovski grič. Pod za« ščito artilerijskega ognja in megle je japonska pehota pričela naval na Putilovski grič, a je bila odbita
Tudi drugi napad opoldne je ostal brezuspešen. Na japonski strani eoizgubevelike. Ker Japonci še vedno obstreljujejo Putilovski grič, se je nadejati novega napada. Armada generala No-gija se je Že udeležila zadnjih bojev.
Na levem krilu se boj še vedno nadaljuje. Na vzhodnem krilu je bil odbit sovražni napad na Kudiaoo. Ofenziva proti Tainhečengu in gorskemu prelazu Gutulin se nadaljuje, Izgube na obeh straneh so velike, a vkljub temu ni bilo odločilnega uspeha.
Mukden v nevarnosti?
»Daily Telegraphu« se poroča iz Sinmintina, severozapadno od Mukdena, z dne 2. t. m.: Mukden je popolnoma odrezan. Pričakuje se, da Japonci zasedejo mesto že jutri.
Ta vest je brez dvoma izmišljena. Najboljši dokaz za to bo brzojavke z včerajšnjega dne iz Sahetuna, iz bližine Mukdena, ki ne vedo ničesar o kaki nevarnosti, da bi to mesto zasedli Japonci. To bi pa bilo mogoče samo v slučaju, ako bi se Rusi umaknili proti Tielinu, ali pa, ako bi bili južno od Mukdena popolnoma poraženi.
Japonski pohod v Sinmintin.
Reuterjev urad poroča iz Niuč-vanga: V četrtek se je odpravilo 400 japonskih konjenikov v Sinmintin t nalogo, da bi preiskali kolodvor in kitajske krčme. Sinmintin je bil namreč pred meseci središče za trgovino z vojno kontrebando. Trgovoi so bili ob prihodu Japoncev silno prestrašeni, vendar pa se jim ni zgodilo ničesar zalega. Ko so Japonci arojo stvar izvršili, so se umaknili v Pan hiatun, kjer so se najbrže spopadli z Rusi.
Dementi o razdejanju želez niškega mostu pri Kajuanu.
Kakor se brzojavlja iz Petro-grada, poroča upravitelj kitajske zapadne železnice, da je vest Reuter-jevega urada o uničenju železniškega mostu med Tielinom in Kajuanom neresnična.
Most je popolnoma nepoškodovan in promet ni bil niti za hip ustavljen.
Za četrto rusko brodovje
Po poročilih iz Hamburga odpluje te dni iz luke 11 parnikov, ki jih je Rusija kupila od »Hamburg-Amerifcalinije«. V tovarni Blohm & Vobs se gradi plavajoča ladjedelnica za četrto brodovje. V Hamburg je priplul parnik »Franklvo«, ki ima ni krovu premog za četrto rusko brodovje.
Hullska afera. »Ruskemu brzojavnemu agent-atvu« se javlja iz Pariza, da so imeli ruski člani mednarodne komi Bije v Parizu v rokah dokaze, di so bile pri Ilullu dejansko js poneke torpedovke, kakoi tudi dokaze, da bo bile kup ljene na Angleškem in da se priplule iz kraja, oddaljenega
Dalj« v prilogi. UMI
1. Priloga „Slovenskomu Narodu" št 52, dn6 4. marca 1905.
d* Hulla 10 milj. Te dokaze ao pobili v zadnjem hipu, a jih niso redloitli komisiji, ker so itak ve deii. da pravorek razsodišča itak ne giore biti neugoden za Rusijo, in ker niso hoteli, da bi se zavlačevalo 4Qlo komisije, ki je že bilo skoro koD&smo. Angleška vlada ve za te dokaze, zanjo vedo tudi drugi dlani komisij0* a ruski zastopniki ao bili lako taktni, da niso hoteli Anglije isr»oootiti pred vsem avetom.
I« Petrograda se o tej aadevi še parecV. Tu sem je dospel angleški Bcraar. ki zatrjuje, da so bile pri Hullu v resnici navzoče sponske torpedovke. Angleška vlada je preprečila, da bi se on edposlal kot svcdok pred razsodišče t Pariz. Japonci ao ga poskusil podkupiti. Mornar je prišel v Petrograd, da dokaže svoje trditve.
Državni zbor.
D u n a j, 3. marca. Posl. D a s z y n-Bki je interpelirai celokupno ministrstvo zaradi vmešavanja pruskih policijskih uradnikov v notranje avstrijske razmere. Navedel je slučaj ko je v Galiciji neki policijski organ i sosednje Pruske postaje oblastno uradoval, kakor doma. — Poslanec Mali k je interpelirai brambevskega ministra, zakaj se je v admiralskem dnevnem povelju naznanilo častnikom in podčastnikom vabilo »Prvega istr Bkega »Sokola« v Pulju k plesu. Po tem so ministri odgovarjali na razne interpelacije iz prejšnjih sej, nakar se e začelo obravnavati o znanem nujnem predlogu zaradi smrti dragonoa Hauglerja v graski garnizijski bolnišnici. Posl. Sohuhmeier je namreč lahteval, naj se sestavi komisija 36 članov, da preišče garnizijske bol nisnice. V dveurnem govoru je opi seval mučeništvo imenovanog« dra-gonca. Debate so se udeležili skoraj vsi radikalni poslanci. — Posl. grof Sternberg je zahteval, da bi se postrežba v vojaških bolnišnicah morala vzeti rekrutom ter se poveriti ženskam, kakor je to v drugih deželah. — Pri glasovanju je bil Sehuhmeieriev predlog le z malo večino odklonjen. Med glasovanjem so letele na klerikalne poslance ostre psovke, ker niso hoteli glasovati za nujnost — Pred koncem seje so uprizorili krščanski sccialoi hrupne škandale, ker predsednik ni hotel posl. Gessmannu dovoliti, da bi bil po zaključeni debati govoril o Schuh meierjevem nujnem predlogu. Dasi jih je predsednik pouči), da je postopal popolnoma po opravilniku, vendar je Gessmannova družba kričala ia razbijala naprej ter bi se bili skoraj stepli s socialnimi demokrati. — Prihodnja seja bo v Četrtek 9. t. m.
Iz odsekov.
Dunaj, 3 marca. Imunitetni odsek se je bavil v današnji seji z »fero Sternberg-Penižek. Poro-Sevalec Choo je predlagal, nai se grof Sternberg najprej zasliši, potem šele se naj začne razprava o njegovi izročitvi. Njegov predlog pa je bil odklonjen, ker je oČividno hotel ž njim zadevo zavieči, da bi zastarela. Poročevalcu se je naročilo, da v 8 dneh o stvari poroča in stavi končni predlog. — Socialno politični od se k je nadaljeval razpravo o zakonskem načrtu glede zavarovanja zasebnih uradnikov za staroBt.
Preosnova ministrstva.
Dunaj, 3. marca. Iz dobro (?) poučenih krogov se zatrjuje, da se rekonstrukcija parlamenta izvrši že r najkrajšem času. Novo ministrstvo bo v prilog Nemcem nekak jez proti željam in zahtevam Slovanov, posebno Čehov. Železniško in trgovinsko ministrstvo dobita Nemca, dočim dobe Čehi razen svojega ministra-rojaka še naučnega ministra dr. Rezka. Poljski minister postane grof Diieduszvoki, dočim prevzamo B&eelništvo poljskega kluba dr. p i e t* 1. Katoliški oentrum bo odškodo-v*n s tem, da se vzame iz njegove iredine zbornični predsednik. Na ta Min bi se ministrstvo nekako par l*nientarizovalo, da bi mu nobena 'banka ne delala resnih ovir.
Dunaj, 3. marca. Parlamentarni položaj še nikakor ni zrel za parlamentarno ministrstvo. Parlamentarne zastopnike je mogoče poklicati v ministrstvo šele potem, ko se pokaže, da so razmere stalno ozdravljene.
Kriza na Ogrskem.
Budimpešta, 3. marca. Jutri sprejme cesar v avdijenci predsednika poslanske zbornice pl. Justha, predsednika magnatske zbornioe grofa Csakvja ter bivšega trgovinskega ministra Daniela.
Budimpešta, 3. marca. Posl. Bara bas predlaga v nekem članku, naj se v prihodnji žeji državnega zbora prepove vladi nakazati tekoče stroške za dvor in za častnike, dokler se kriza ne reši ustavno. Bara bas namreč dolži dunajski dvor, da ob-struira, ker nalašč noče rešiti ministrske krize.
Budimpešta,3. marca. V klubu nemadjarskih narodnosti je nastal razpor. Srbski in slovaški poslanci ao se namreč izrekli za madjarske zapisnike o klubovem posvetovanju, dočim so se Rumuni temu sklepu uprli, češ, da se b takim postopanjem uniči vse dosedanje narodnostno prizadevanje Rumunov.
Nemiri na Ruskem.
Petrograd, 3. marca. Carjev manifest je poparil vse upe na ustavni
in politični preobrat V nekoliko to-' iažbo je vest, da izide menda že jutri na ministra notranjih zadev carsko pismo, v katerem se bo odredilo vse potrebno o sodelovanju prebivalstva pri zakonodajstvu.
Petrograd, 3. marca. Voditelji ustavnega gibanja v Petrogradu in Moskvi so dobili od tajne patrijotične zveze grozilna pisma, v katerih se jim grozi maščevanje, ako ne opuste takoj rovanja proti starim državnim načelom. V Odesi, Kišenevu in Kavkazu je razdelila ista liga med kmete pozive, naj pobijejo vse tujce. Patri-jotično ligo je baje ustvari! umorjeni veliki vojvoda Sergej.
Krakov, 3. maroa. V Varšavi narašča revolucijska propaganda. Včeraj so hodile po mestu volike policijske in vojaške patrulje ter pozaprle mnogo oseb, med njimi skoraj vse urednike glavnih listov. — Govori se, da se že jutri proglasi nad mestom obsedno stanje.
Novice iz Škofje Loke.
— S kofjeločani naj bodo potolaženi, da jim ostane debeli gospod Šinkovec. Šmartno bode dobil drugi, ki se hvali okrog že sedaj: »Šinkovček bode še Ločanom pel«.
— Bralno društvo je pretočeno nedeljo priredilo igro »Vrban Debeluhar«. Igra je krasno uspela. Smehu na kilometre. Spretni režiser g SvetliČ in vrli igralci, le naprej še tako!
— Ta pred pust je vkljub svoji dolgosti vedno počeščen s plesom. Duhovne osode sicer zabavljajo »čez« to, pa ne pomaga nič. Mladina se ho*e veseliti. Sploh bi bi bil p'es za Šinkovca zelo zdrav, da ne b» bil vedno bolj tolst
— Solarioe v nunskem samostanu ne smejo kašljati. Zloglasni opravljivi katehet Jane jim to prepoveduje Ako hoče (!) kaka deklica zakašljati, mora kateheta prej prositi. Ježoglavi gospod Jane naj nam pojasni, kje se je te metode priučil. To bi bilo nekaj fenomenal-nega! Kdor se hoče prepričati bolj natančno o tem Jančeven ravnanju, naj popraša deklice, ki hodijo v samostansko šolo.
— Kmet vpraša S i n k o v p a: Ali ima res greh kdor bere »Narod« ? šmkovec: »Smrten greh ima«. Kmet: Kaj pa tisti, kdor bera »Slovenca«? Šinaovee: »Nima greha«. Kmet pove ženi doma: »Ti Spela, jaz ne trrem več k spovedi, ne k maši«. Špela: Bog pomagaj, greh bodeš imel!« Mož: »Jaz berem »Slovenca«. Gospod so rekli, kdor ga bere, nima greha. Jaz nimam greha zato.«
Strelice iz selške doline.
— Kaj je s poštenostjo katoliških konzumarjev? Re-novo se je pri sodišču zlagal, da je bilo na občnem zboru 80 zadružnikov, ki so sklenili razpust konzuma, katerega je on potem, prevzel V resnici je bilo nekaj nad 30 konzumarjev navzočih. Poštenjak
Ren ovc, ali niste aopet pri laži ujeti? To je katoliška poštenost!
— čočov Franoe pravi, da božji mlini počasi meljejo. Glede koniumov v naii dolini 80 božji mlini hitro zmleli. Samo to je vrag. da ni nobene moke iz te mletve! Kje so tisti poštenjaki, ki ao se ši-rokoustili po »Slovencu«, da ni imel nihče izgube pri konzumu v Železnikih?!
— Železnikarji ao spoznali te katoliške ptiče Renovea in Štrajnarja, zato sta izgubila vse zaupanje. Pri nas ga sploh nista imela, ker smo spoznali, da katoličanstvo potrebujeta le za »profit«.
— Tereijalke se že pogovarjajo, da bi bilo dobro nabrati kaj denarja, da bi plačale malo, da bi nehal iti sneg. Le nabirajte, potem bo že pomagalo, če prej ne pa ta krat, ko bo nehal sneg padati.
— Učitelj Jeglič, ali kakor mu pravijo drugi, »farovfiki muc«, ima nabranega v »Čebelici« (t. j. ka planska hranilnica) 100 h, reci sto vinarjev. Svetujemo tistim učiteljem, ki ne morejo ničesar prihraniti, da hodijo 1. priduo v farovž kvartat, 2. pridno v kako katoliško gostilno kvartat in 3. nosijo klobuk a »šnajt-fedri«, kadar se peljejo s gospodom župnikom.
— Reienje ljudstvu je kaplan Baje. Njegove duhovite pridige spreobračajo celo tiste, ki ga ne slišijo. N. pr. PrtiČar prav pridno ljudi opozarja, kako so povedali danes gospod! Pa ne samo s pridigami, temuč tudi na shodih rešuje ljudi. Predpretečeno nedeljo je na Jamciku na shodu poučeval »katoliške može«, kako naj sodarijo in 8odarsko zadrugo ustanove. Zares potrpežljive ovčioe so ti »katoliški možje«, ki hodijo poslušat človeka, ki rezilnika in svedra ne zna prijeti v roke, jih pa uči, kako naj sodarijo. Neki mež je rekel: Kaplan zna svoje, mi pa svoje. Neumnost pa je, da bi nas tak nevednež učil, kako naj so-darirao, ker se na sodarstvo zastopi toliko, kakor kura na njegov brevir«. Ta mož je povedal prav in tudi mi mislimo in se ne motimo, če pravimo, da bode tak Bvet mož ravno toliko koristnega naučil sodarje, kakor je dr. Krek koristil s konsum nimi društvi. Sam »šncir« tlačijo taki ljudski reševalci ljudem v usta, oči m ušesa.
— Rusi ne vedo, da bi lahko zmagali Japonce. Opozarjamo zato gospoda deževnega poslanoa Demšarja, naj stavi sledečo »inter-Špilacijo« v deželnem zboru: Ali ni znano Rusom, da je Rtdecki 8 pata-noštrom zmagal Lahe? Ako je Rusom to znano, zakaj ne naroče od Stajnarja par vagonov tega »čudežnega« blaga, b katerim bodo gotovo zmagovali ?
— Druga »in terš pi laci j a« bi bila ta: Zakaj se v Bukovšci pri -čenje maša in druga cerkvena opravila po cele tričetrt ure pozneje?
Tretja »interšpilaoija«: Za kaj je selški kaplan letal preteklo nedeljo okrog Marijinih »devic« in jim prepovedal udeležiti se veselice gasilnega društva? Druge »interšpilacije« poznejeje enkrat pridejo.
— Pojasnilo glede gasilnega društva in pojasnilo glede dopisnikov selških strelic. Med Btrelicami nismo še do danes nobenkrat omenili gasilnega društva. Počemu potem »poslano« o tem? Strelicam Bodeluje vsak naprednjak, ki jih resnično mnogo zalaga z novicami. Tu in tam nam še kakšen klerikalec kaj pomaga, ko vidi, da v »Slovencu« ni prostosti, da bi rekel kakšno toplo proti duhovnikom.
Vse klerikalce opozarjamo na slučaj, kako je bil pretočeni teden popisan pokop pijanega župnika iz Kamne gorice. Ta teden pa na kaplana Šlambergerja iz Štajerskega, ki je mladoletne deklice imel preveč rad, da je dobil 18 mesecev zapora zaradi nečistosti. Kaplan zaradi nečistosti !
— Selški kaplan, ki plaši vedno s hudičem in peklom, naj razloži, kakšna kazen po smrti bode za tiste duhovnike, ki greie zoper 6. in 9. zapoved božjo! To bodo kurili za take možičke!
— »Ples pa tak« povsodi, da je veselje in še najlepše to, da Marijine družbanoe najrajše plešejo. Kaplanove pridige nič ne zaležejo. Svet se suče in ga ne obdrži nihče!
Poziv.
„Kranjska podružnica avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih14 nabrala je leta 1904 okroglo 4000 K v svoje namene. Ta svota sestavlja se iz velikodušnega doneska ljubljanskih trgovcev, ki so ob novem letu darsvali 1150 K, dalje iz edenkratnih prispevkov
Štirih podpornikov po 200 K, iz dveh daril po 100 kron, iz letnih doneskov trohe podpornikov po 20 K in slednjič iz doneskov društvenikov iz Ljubljane in nekaterih krajev na deželi, ki znašajo večinoma po 2 kroni na leto.
Tudi leta 1905. došlo je nekaj daril in so pristopili novi podporniki in društveniki, med temi tudi nekaj občin in korporacij. Vsem njim izreka podružnica svojo najsrčnejšo zahvalo! V kolikor je tudi Želeti večjih prispevkov, pozdravlja podražnica z veseljem pe pravilih določene najmanjše doneske po 2 kroni na leto in to tem bolj, ker razvidi iz njih, da je najširše kroge občinstva prešinilo prepričanje, kako potrebno je odvračanje j etike, te najstrašnejše ljudske kuge!
S tem storjen je pričetek, a tudi le pričetek!
Kakor so cenjeni čitatelji razvideli iz Člankov, ki so meseca januarja t. 1. pod naslovom „k boju proti j e ti k i izh a j ali v »Slov. Narodu", namerava podružnica po zgledu inozemstva in nekaterih avstrijskih kro-nevin ustanoviti najprvo za Ljubljano in okolico oskrbovalnicoza jetič-nike, katero nalogo označuje eden imenovanih Člankov takole: „Oskrbo-valnica hoče skrbeti za to, da se bo jetičnik po naredbah, po katerih se mu je ravnati v svojo iu svojega obližja korist, tudi res vedel, dati hoče jetič-niku pripomočkov, ki mu jih je treba, da ni nevaren svojemu obližju, hoče ga pa tudi privaditi, da bo te pripomočke primerno uporabljal.u V resnici so oskrbovalnice za jetičnike najboljše in najuspešnejše sredstvo v boju proti tuberkulozi in sicer ne le, ker skušajo sestaviti in upravljati natančen kataster vseh jetičnikov, temveč tudi, ker odredijo v vsakem posameznem slučaju vse, kar je potrebno, da se bolezen dalje ne razširja, da bslnik ozdravi ali se vsaj izboljša in da se ©krepijo in obvarujejo nalezbe njegovi rodovini. Po dosedanjih izkušnjah je upati, da se s pomočjo oskrbovalnic za jetičnike ta strašna kuga v kratkem omeji.
Sredstva, ki jih je podružnica do sedaj nabrala, bi pač zadostovala, da se taka oskrbovalnica ustanovi, ne pa, da se vzdržuje.
Podružnica, ki ji je resno ležeče na tem, da se omogoči nje prevažno in koristno delovanje, obrača se torej znova na najširše kroge občinstva, na Človeško Čuteča srca s prošnjo, da jo z mnogobrojnim pristopom kakor tudi z izdatnimi prispevki in darili podpirajo pri vzdrževanju nameravanih oskrbovalnic, teh v pravem pomenu besede človekoljubnih naprav.
Osobito pa prosi in se nadeja podružnica, da pristopijo vse občine in vsi denar ni za vodi kakor tudi vse dinge korporacije dežele kot podporniki ali vsaj kot društveniki z več jim letnim doneskom indatako podpirajo akcijo, ki bode deželi v čast, vsem njenim prebivalcem pa v korist.
Pristop in visino letnega doneska prijaviti je podružničnemu blagajniku, gospodu ravnatelju A. Mahru, v Ljub Ijani, Cesarja Jožefa trg, štev. 11 ter istemu tudi vposlati doneske; izven Ljubljane pa tudi c. kr. okrajnim glavarstvom, ki so v to pooblaščena od c. kr. deželne vlade.
Y Ljubljani, dne 28. februarja 1905.
Kranjska podružnica avstrijskega   pomožnega društva za bolne na pliačih.
Dnevne vesti.
v Liubljan^ 4. marca.
— Delegiranje mariborskega porotnega sodišča v
pravdi ptujskega župana Orniga proti dr. Tavčarju, dr. Brummu in „Slov. Štajercu" smatrajo Ornig in njegovi pajdaši že za popolnoma zagotovljeno stvar, kajti začeli so že p r e p a r i r a t i m a r i b o r s k e porotnike. Ni jim še dovolj, da je z uporabo različnih, ne vedno poštenih sredstev skoro zagotovljeno, da postanejo v Mariboru sami patentirani nemški nacijonalci porotniki, uamreČ skušajo Že sedaj vplivati na porotnike in jim sugerirati vsakovrstnih predsodkov. Tožniki se brez dvoma boje dokazil, ki se spravijo na dan, in iz strahu, da bi porotniki ta dokazila objektivno presojali, se trudijo Že sedaj, porotnike naščuvati. Posebno se odlikuje „Marburger Zeitung". No, v stvari tega delegiranja še ni izrečena zadnja beseda in zato se za danes omejujemo na konstatiranje zgoraj označenega vplivanja na porotnike. Kadar pride čas, bomo Že še govorili.
— Klerikalna hinavseina. Stara stiar je, da so klerikalci največji mojstri v svetohlinatvu in hi-
navŠčini. To se vidi pri vsaki priliki, nikjer pa tako jasno, kakor pri slučajih, kadar pridejo v navskrižje interesi  Rima  z  interesi slovenstva.   V takih  slučajih stoje klerikalci vedno na strani Rima in se pokale, da so pripravljeni žrtvovati R mu vse, eelo svoj lastni narod. Treba je le pogledati, kako stališče  zavzemajo  klerikalei napram divjanju škofa Flappa in škofa Nagla na Primorskem, da se pozna narodno izdajstvo teh ljudi. — Zadnje dni se je jugoslovansko  časopisje mnogo bavilo z razpravo pref. dr. Murka o slovanskem bogoslužju ob Adriji. Tu smo imeli zopet enkrat priliko, občudovati virtuoznost naših klerikalcev v hinavščini. Klerikaloi so namreč strupeni sovražniki slovanskega bogoslužja, a to svoje sovraštvo so ovili s tolikimi hinavskimi frazami, da njihovi backi niti spoznati ne morejo, kam pes taco moli.
— Dvoboj. V znani dvobojaki aferi vaeučiliščoika Trillerja in nad-poročnika Lavtarja, se je vršila včeraj dolga razprava pred kasacijskim dvorom.  Stvar se je končala z obsodbo vseh treh civilnih udeležencev, in sicer z obsodbo radi hudo* deletva dvoboja. Izrekla se je ničnost prve  sodbe. Kakor  znano, so bili obtoženoi t prvi instanci oproščeni, ker bo izvedenci izrekli, da orožje, koje se je pri dvoboju rabilo, ni bilo smrtno. Tudi prvo sodišče se je temu mnenju pridružilo ter izreklo oprostilno obsodbo, češ, da primanjkuje za dvoboj predpisanega dejanskega kriterija, to je porabe smrtnega orožja. Mogoče je, da prva sodba ni bila pravilna, ali  prvi sodnik je izrekel svoje prepričanje, da rabljeno orožje ni bilo   smrtno (todiich)   S tem je prvi Bodnik dognal d e j a n s k o okolj-ščino, da se pri dvoboju ni uporabljalo smrtno orožje. Samo ob sebi se razume, da je   smrtonosnost lastnost orožja, torej nekaj dejanskega, kar se že na zunaj  vsakemu, ki orožje v roke vzame, kaže. Kakor hitro prvo sodišče dožene kako dejansko okoij-ščino, potem se dotični izrek prvega sodnika ne more izpodnesti potom ničnostne pritožbe.   Kasacijski dvor nima pravioe presojati, je-li prvo sodišče dejanska vprašanja (Tatfragen) prav  dognalo,  presojati  sme samo pravna vprašanja (Reohtsfragen). Kako si je sedaj pomagal velemodri kasa-eijski dvor? Izvršil je pravniško žon-glerijo ter kratko in mirno izrekel, da vprašanje, če se je pri kakem dvoboju   rabilo   smrtno  orožje, ni Tatfrage,   nego Reohtsfrage. Jeli kaka sabla nabrušena ali ne, to je torej pravno vprašanje. Bravo! Pred sabo imamo torej slučaj, pii kojem je naš kasacijski dvor zopet skočil iz tira postavnosti, ne da bi zato podal najmanjših razlogov. To ni bilo prvikrat in tudi zadojikrat ne bo! Državnemu pravdništvu pa iz srca čestitamo k temu uspehu.  Tudi drugod so stali dijaki radi dvobojev pred sodiščem, tudi drugod so bili oproščeni, češ, da niso rabili smrtnega orožja, a nikjer ni državno pravdništvo niti prsta ganilo!  Pri nas mora pač vse drugače biti, nego je drugod!
— V obvestilo različnim interesentom, ki so se obrnili do nas za pojasnilo, naznanjamo, da deželna komisija ia pospeševanje malega obrta še vedno eksi-stirs, četudi le — na papirju če bodo interesentje potrpežljivi in lepo ponižni jim morda »Slovenec« o priliki razodene, zakaj se komisija nikdar ne skliče.
— Sapo smo jim zaprli! Ko smo poročali o famoznem župniku Dominiku Janežu v Studenem, kateremu se baje prikazuje Mati božja, da dela kupčijo 8 svojimi vizitkami, na katerih obljublja za neki pobožni izrek 50 dni odpustka, se je »Slovenec« razkoračil, Češ, da se je informiral in poizvedel, da so vse naše navedbe izmišljene, misleč da bo nas s tem kratkim potom ugnal v kozji rog. No, »Sloveneo« se je zmotil, mi smo vse svoje trditve vzdržali in bili celo tako vljudni, da Brno povabili »Slovenčeve« urednike, da si nsj osebno ogledajo originalni list, ki daje pravico na 50 dni od-
f
puatka. — Bilo je pred par dnevi, vlažno mrzel dan je bil, dež in sneg sta naletavala, ulice so pokrivale debele plasti blata in snega, da je vsakdo bil vesel, ako je smel ostati ▼ prijetno topli, zakurjeni sobi. Tadi mi smo se tega veselili, to tembolj, ker smo bili prepričani, da nam v takem vremenu pozno popoldne nebo nikdo vtčkslil miru8 kakšnim po-eetom. Toda zlovoljna usoda je hotela drugače! Nenadoma se je zaslišalo zunaj na vratih trkanje in jedva smo mogli zaklioati »svobodno«, ž<* je stal pred nami v lastni svoji oseb; g. dtefe, držeč v rokah, o čudo vseh čudes, — »Slovenski Narod«. Razume se, da smo ga takoj povpra sali »za junačko zdravlje« in ga povabili, da nam razloži, kakšne v srcu skrite želje bo privedle k nam sicer pri nas toli redkega gosta. Ia takrat se je pojavil na obrazu gospoda Ste-feta maloiozen usmev; v duhu si je ie slikal našo zadrego, naš nepri jetni položaj, ko bomo na njegovo vprašanje, kje imamo Janežev listek z odpustki, morali osramočeni priznati, da karte, na ogled katere smo povabili »Slovenčeve« urednike, sploh — nimamo. A kdo naj oriše dolgi obraz, kdo naj naslika razočaranje gospoda Štefeta, ko smo mu pomolili pod nos originalno karto župnika Dominika Janeža glede odpustkov. Gospoda Šte teta kar ni več strpelo v ozkem prostoru naše sprejemne sobe, želel si je zraku in še predno smo se za vedli, je nam izginil izpred oči. Od tega časa zaman pričakujemo, da bi »Slovenec« pisal: Informirali smo se in poizvedeli, da je zadeva glede župnika Janeža, o kateri je pisal »Slovenski Narod«, resnična; takisto čakamo tudi zaman na objavo številnih izjav simpatij župniku Ja nežu, ki jih je baje »Slovenec« pr -jel. Ali je tudi ta stvar »Slovencu« Bapo zaprla, kakor škandal kaplana Slamb ergerja?!
— Razžaljeni kaplan. V
Stražišču pri Kranju žive ljudje, ki se v predpustnem času tudi radi malo zabavajo, seveda pošteno in spodobno in ne tako, kakor je navada pri nekaterih — mladih kaplanih. Požarna bramba v S:ražišču je torej priredila veselico in jako vljudno in spoštljivo povabila tudi kaplana Vilka Paulusa iz Šmartna. Nekateri gasilci bo pri tem vabljenju skrivaj želeli, da bi Vilko Paulus ne prišel na njih veselico, zakaj znano jim je, da se Vilko rad napije in da v pijanosti ženske rad prav hudo nadleguje. Toda, ker je že dušni pastir, se ga le povabili, vljudno in spošt Ijivo. Dobili so naslednji odgovor:
»Blagorodni gospod! Blagovolite oprostiti, da kot duhovnik smatram vabilo k plesnemu venčku za surovo izzivanje in zato sem Vam ga vrnil; lBto bi bil storil tudi g. Alojzij — toda v naglem razburjenju ga je raztrgal. Usojam Bi vrniti Vam sprejemnico podpornega člana požarne brambe, ker društva, ki ne delje oskrunja b plesom, ne morem in ne bom podpiral. Oprostite — Vilko Paulus, duhovnik.«
To je pa hud tobak! Nežnočut-nost tega Vilka Paulusa je uprav fenomenalna. Spoštljivo in vljudno vabilo na plesno veselico, na kateri ai nihče dolžan plesati, proglaša za surovo izzivanje, in plesno veselico za oskrunjenje (!) nedelje. Pri tem treba vedeti, da se vdeležujejo takih veselic sami spodobni ljudje in je za Vilka Paulusa samo čast, če sme biti med njimi. A morda gospod Vilko Paulus sploh ne prenese spodobne družbe? Mogoče, da je tako. Vsaj dogodek, ki se je primeril na sveti večer v fa-rovžu v Smartnem pri Kranju sve doči, kako zabavo ljubi gosp. Vilko. Poštena zabava je po njegovi sodbi skrunjenje nedelje. Kaj pa je potem, če se kaplan na Sveti večer v pijanosti pretepa s farovško kuharico? To se je letos zgodilo v Šmartnem. Gospod Vilko se ga je bil nalezel, da je komaj stal, a tudi farovška kuharica ni bila tisti večer prav trdna
ua nogah. Zakaj sta 6e sprla, tega no vemo. Ve se pa, da je g. Vilko strahovito zarohnel nad farovško kuharico. »Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje« je savpil g. Vilko in vsekal je s svojo posvečeno roko na Sveti večer farovško kuharico tako, da je slišala vse angeljce peti. Taka zabava na Sveti večer — to ugaja g. Vilku, spodobna plesna veselica pa je — oskrunjenje nedelje!!
— „Domoljub11 je v zadnji 3tevilki po svoji stari navadi zopet lagal in obrekoval na vse strani Napadal je celo narodno ženstvo iz Srnartna pri Litiji na najpodlejši način. Tej očita, da v nedeljo ni šla k maši. paČ pa zvečer na veselico, — maše so vsak dan, veselice pa ne, — druge zasmehuje, da bodo vlačile ploh, ker ni ženinov. Prav po du hovsko jih zasmehuje in žali. Čudno se nam zdi, da poroča »D >moljub« o takih čisto zasebnih stvareh časti vrednih narodnih dam, med tem ko nima prostora za občezammive zadeve. Zakaj d. pr. ne pove ničesar o tisti Marijinidevioiii Smartna, ki je sedaj v luknji pri deželnem sodišču zaradi goljufije in zakaj molči o že znanem Jurčku iz Litije? To so stvari, ki javnost bolj interesirajo, kakor tem to vanjske nade različnih deklet.
— Obrtno nadaljevalna dola
v Idriji je v zadnjem času hvale žen predmet za »idri|ske novice« ▼ •Slovencu« ob sobotah. Pa kamorkoli naj se idrijski klerikalni dopi-suni zaletijo, povsod kažejo svojo briljantno nevednost. Tako je tudi pri obrtno nadaljevalni šoli! Naj bi se vendar »S o vence vi« dopisovalci o stvareh, o katerih pišejo, preja poučili, da bi Bb ne sramotili pred svetom. No, pa idrijske novice bc-č-jo biti vredne sovrstnice drugim »Slovenčevim« novicam v vsakem oziru. Po teh novicah spoznamo naj bol|e, kako ljudstvo ima za sabo škof v list »Slovenec«. Predvsem je treba povedati idrijskim klerikalnim m zičem, da deželni šolski svet nima prav nič opraviti pri obrtno nadaljevalnih Šolah, ampak ima prvo in glavno besedo šolski odbor, le nadzorovalno oblast nad tem ima naučno ministrstvo, odnosno deželna
vi da. Šolski odbor ima nadzorstvo in upravno vodstvo šole, določa na podlagi tozadevnih predpisov statut šole, učni načrt, sestavlja proračune itd. Neumno je torej, če se kleri kalci v svoji ignoranoi sklicujejo na deŽeloi šolski svet! Prav posebno pa se nadalje motijo klerikalci, Če menijo, da imajo za šolo prispevaicče korporacije kak odločilen vpliv, imajo ga samo toliko, v kolikor odločuje glas njihovega zastopnika v odboru. Tako tudi nima svojec* ii sklep idrijskega občinskega odbora, da se poučuje krščanski nauk na obrtno nadaljevalni šoli, nikake veljave, dokler s tem ne soglaša šolski odbor. Občina idrijska, kakor tudi vsaka druga korporacija, ki pom%ga vzdr žavati šolo, zamore pač izraziti željo, naj se poučuje ta ali oni predmet, ne more pa napraviti sklepa, kojega bi moral izvršiti šolski odbor. V tem zmislu je bil začasni odbor obrtno nadaljevalne Šole popolnoma opravičen, da je sestavil učni načrt neupo Števaje sklepa občinskega odbora radi krščanskega nauka, ker je le ta popolnoma odveč. A navzlic temu, da v načrtu, odobrenem po naučnem ministrstvu, ni bilo verouka, se je za poučevanje istega vsilil Oiwald in njegov prijatelj šolski vodja Novak, mu je to dovolil, dasi bi kot tak moral vedeti, da glasom § 8. statuta imenuje člane učiteljskega zbora šolski cdbor pogojno, da te naučno ministrstvo potrdi. Naj le povesta Osvvald in Lah, kdo ju je nastavil kot veroučitelja' na obrtno nadaljevalni šoli in vprašanje, kdo naj ju plača, je takoj rešeno! Torej le govorite, brbljave čenče! Da ni šolski odbor takoj prepovedal poučevanja krščanskega nauka, kar bi bilo naj umestneje, je najbrže vzrok, da je začasni odbor hotel prepustiti odločitev v tej zadevi stalnemu odboru. Ta je tudi v prvi seji po konštitui ranju soglasno izjavil, da v načrtu
ni krščanskega nauka, da ga torej tudi ni treba poučevati in je s tem pokazal, da odobruje popolnoma postopanje začasnega odbora. In sedaj so se vzdignile klerikalne korifeje proti članom šolskega odbora, so-sebno proti obrtnikom, ki so glasovali in odločali tako, kakor je bilo to edino prav! Vsa tista brezmejna farška gonja, b kojo edino s i od likujejo kranjski božji služabniki, se je pojavila v vsaj svoji srditosti. V »Slovencu« so napovedali bojkot obrtnikom, ki bi ne pošil|ali svojih vajencev k verouku, groziti, da pridejo z imeni na dan itd. Obenem pa bo obračaje hinavsko svoje oči proti nebu pisali: Verouk ravno trgovcem in obrtnikom kliče v spomin, da morajo biti pravični pri svojem poslovanju. Ljudi se lahko goljufa, Boga, ki vse vidi, se ne mor s. Kup-čevalci si bodo take ljudi zapomnili, ker jim ne bodo mogli zaupati, če se boje večnih resnic. O sveta hinavščina! Kje je več goljufije in sleparatva, kakor ravno v klerikalizmu! Ali se ne skrivajo pod krinko svetohlinstva največje hudobije! In te besede! Primerne 83 popolnoma zs »Slovenčeve« novice, vsak drug list bi se sramoval kaj takega pisati v začetku dvajsetega stoletja! Rizume ss, da jih idrijski obrtniki kot pošteni ljudje odločno odklanjajo in vračajo istemu, ki jih je pisal in ki je prav zelo potreben, da si prav mnogokrat zakliče v spomin, naj bo pravičen v svojem delovanju. Vseh groženj, kakor moralnih naukov, se ne bodo oplašili člani šolskega odbora: na idrijski obrtni šoli ne bo krščanskega nauka, in Lahu ne bo treba metati novcev v Nikavo! Ako pa kaplan Lah ni kakor ne ve drugače pregnati preveč prostega časa, naj vzame v roko knjigo: »Vzgoja in omika«, da se morda vendar odvadi pretepavanju farovške kuharice in obrtniških va jencev. S a preje pa, preden je vsej al r&zpor in hujskanje v obrtno nadaljevalni šoli, naj bi bil prečital statut te Šole ia bral bi bil v prvem paragrafu, da je namen obrtno nadaljevalne šole, da se obrtniški vajenci izobrazijo teoretično in po možnosti tudi praktično v obih predmetih, ki jim hodo pri izvrševanju svojih obrtov potrebni in ki zamorejo njihovo strokovno zmožnost pospešiti, ne pa vaditi vajence političnemu hujskanju in vzgojevati iste v odurnem Bvetohlinstvu. Da je krščanski nauk v obrtno nadaljevalnih šolah nepotreben, nam je pokazala to določno državna naučna uprava sama, o koji vendar ne moremo reči, da je napredna, da ni niti besedice privoščila krščanskemu nauku v od nje sestavljenih učnih načrtih. Ia Šolski odbori po drugih kranjskih mestih tudi niso pripoznali te potrebe, še celo v najčrnejšem gnjezdu Kranjske, v Št. Vido, se poučuje krščanski nauk le v pripravljalnem razredu! Z »kaj naj bi bila Idrija bolj klerikalna, kakor najklerikalnejša gorenjske vasi!? Svojo katoliško moralo, o koje vrednosti nas propovedniki iste, in še posebej kranjski, dan na dan prepričavajo, naj le ti obdržijo sebi!
— Radecki zmagal s pa« tanoštrom. V Železnikih se Je zgodil pred 14 dnevi Žalosten slučaj, da je orožnik svojega tovariša ustrelil po nesreči. »Slovenec« je poročal o tem slučaju in njegov dopisnik je dostavil: »Ko po predpjsu začneta razbasavati svoji puški, se čisto po nesreči izproži še nabasano orožje* g. Rupnika. — Lahko si mislimo strah pomilovanja vrednega g. orožnika Rupnika, pa tudi žalost, katero ž njim dali občinstvo in prebivalstvo celega našega trga.« Tako je pisal poštenjak-dopisnik iz Železnikov in ravno takega mnenja je večina vsega prebivalstva v selški dolini. Ne tako bornirani katoličan čočov France! On je v nedeljo javno v gostilni trdil: »Božji mlini počasi meljejo. To je kazen orožnikom, ker Strajnarja zaradi njegovih patano štrov tako preganjajo. Tako se godi tistim, ki se norčujejo iz rožnih vencev!«   Tako govori na javnem pro-
storu deželni poslanec, človek, ki hoče biti prištet med omikanoe. V resnioi je pokazal Franoe, da smo imeli dosedaj še predobro mnenje o njem. Trdil je tudi ta telebanasti župan, »da je Radecki s pa tanoštrom zmagal Lahe«, ter se povzpel s svojo neumnostjo do uprav smešnega stališča. Končalo ga je moral zavrniti mladenič, ki je tudi že nekaj prečital in se prepričal o raznih zgodovinskih zmagah, kjer so vsi zmagovali s orožjem, ne pa s patanoštri. »Gospod poslanec, Radecki je zmagal z orožjem, ne s patanoštrom!« ga je zavrnil mladenič. Pravzaprav se mora človek smejati Čočovemu Francetu in njegovim koŠtruoom, ki povsod vidijo kakšno »k*zen božjo« ali »čudež«. Kaj pa pravi France k tistemu slučaju pred 2 meseoema v Seioih, ko je ena naj pob ož nej ših žensk na zobeh v vodi mrtva ležala. Ali je to tudi kazen božja? Ali pa, ko je nadškof-kardinal Missia pred nekaterimi leti nenadoma umrl. Ali je bila tudi to »kazen božja«?! Morda!! Ia te zmage Radeckega in drugih, ali so se s patanoštri tepli ? France, poglej malo iz svojega katoliškega žaklja po svetu in videl bodeš, da zmaguje le osebna hrabrost in dobro orožje, ne pa verski fanatizem. Le pri Turkih je imel verski fanatizem začasni uspeh, pri drugih narodih pa ne. Za zgled nam je tudi sedanja rusko-japonska vojna. Japonci krivoveroi po nazorih »katoličanov« in vendar so dosedaj zmagovali. Nasproti nimajo Rusi nobene sreče (hrabrost pač!), čeravno nosijo seboj v »tornistrah« svete podobice in al t srčke. Iz tega naj se u5i Čjčov Franoe, ta nedolžni katoliški poslanec, da nesrečni slučaj pri orožnikih ni nobena kazen božja, temveč zgolj nesrečno naključje. Zlobnost katoličana Čočovega Franceta je, da sedaj že itak nesrečnega orožnika obrekuje France naj le počaka, bedo »božji mlini« tudi pri njegovih bačkih in koštrunih kaj zmleli. Potem bode m o tudi mi lahko rekli, da je kazen božja. Glede Straj-narjevih patanoštrov bode pa že videl France, kako je Strajnar ljudi sleparij. Potem bodemo že povedali, kdaj bodo »božji mlini« zmleli Straj-narjevo kupčijo b patanoštri.
— Cerkev in šnops. Zadnjič smo cmsnili, kako seje »Domoljub« zaletel v g. Cveka, prodajalca brinjevca iz^Kamnika. »Domoljub« je vpil, naj kat. ljudje ne pijejo C vekovega brinjevca. »Slov.« pa postopa ravno nasprotno in priporoča Cvekov bri-njevec katoličanom. 01 kod ta razlika v postopanju, ker ima »Slovenec« C vekov inserat »Domoljub« ga pa nima ?
— Ukradeni imenik, vo-lilcev. V Dobrni pri Cdlju bi se imele sedaj vršiti občinske volitve. Namškutarji so napeli vso sile, da j bi zmagali, in ker ni šlo drugače, so si pomagali — s tatvino. Nekega lepega dne je namreč izginil imenik volilcev iz občinske pisarne, kjer je bil raz-grnen na vpogled. Ključ do pisarne imata samo župan in občinski sluga. Kdo je imenik ukradel — in ukraden je bil, to potrjujeta župan in občinski sluga — se določno ne ve. A kdo je imel interes na tem, da iigine imenik? Nemčurji. Ti so namreč zamudili rok za ugovore proti imeniku, in ker bi se volitve imele vršiti po imeniku, ki je bil za slovensko stranko ugoden, zato so imenik spravili v stran. Tako imajo zd&j imena vseh voliloev in a tem jim je znatno olajšano agi-tacijsko delo.
— Volilne sleparije v Mariboru. Pri zadnjih občinskih vo litvah v Mariboru so se godile razne sleparije, izmed katerih je prišla ena tudi pred sodišče. Magistratna priganjala Fel. Schmiedl in Fr. Opelka sta namreč bila obtožena, da sta ponarejala podpise na pooblastilih ter da sta podkupila s 14 kronami krojača Skazo iz Slov. Bistrioe, da je prišel volit. Okrožno sodišče je vse tri oprostilo. Kasaoijski'dvcr pa
je bil drugega mnenja ter je obsodil vse tri po 8 dni v zapor.
— Pa fee eden! Goriška okrožno sodišče je obsodilo včeraj 34 letnega kateheta C a 1 i g a r i«t is Gradske zaradi onečaščenj, svojih učenk v petmesečno ječo.
— Imenovanje. Pravni prafe. tikant pri "krožnem sodišču v m , rici gosp. M a t k o Lavrenčičj« imenovan svakultantom
— Sodnim zdravnikom pri dežeinem sodišču v Ljubljani inu. no»R3 g dr P1 o č n i k, sedaj prr rektor v črnovo'h v Bukovini. Oisej b.jdo pri sodnih obravnavah tudi parcr* sodn h zdravnikov v slovenskem j«, ziku in bodo torej obravnave napo. sled vendar slovanske.
— Repertoar slovenskega gledališča. Danes zvečer je prva predstava nove izvirne slovenske Žalo igre: »Brat Sokol4*. 'V enem dejanji spisal Franc Milčinaki. Za tem predstavlja se Jože Ogrrinčeva aa-bavna izvirna veseloigra: „V Ljub-1 j a n o jo d a j m o! Današnja predstari je na par. — Prihodnja slovenska pred stava vrši se na pustni torek in sicer se prsdstavlja izven abonenta kot ljudska popoldanska predstava ob znižanih cenah burka: „Slovesec in Nemec ali tat v mlinu". Začetek tej predstavi je določen ob polu 5 uri popoldne. — V petek dne 10. t. m. poje se prvič v tej sezoni Puccinijeva velika opera „Bohemea in sicer kot Časten večer primadone slovenske »pere gospe Marije Skaiove.
— Meščansko   ftolo dobi
Ljubljana vsled sklepa mestnega šolskega in občinskega sveta. Ker se i prihodnjim šolskim letom ustanovi tnka šola tadi v Postojni, ne bo imel celjski poslanec Pomer več prilike se rogati Slovencem v državnem zboru ter jih primerjati s tistim zamorcem, ki sež? samo po cilindru, ako se mu ponudi evropska obleka, Čes, Slovenci zahte vajo univerzo, meščanskih šol se pa branijo. Sedaj tudi Nemci v Štajerskem deželnem zbora ne bodo več mogli odrekati svojim sodeželanom slovenskih meščanskih šol, ki jih zahtevajo. Od ljubljanske meščanske šole bode imela tadi okolica velik dobiček, tedaj ni dvoma, da bi se deželni zbor kranjsk; protivil ustanovitvi. Želeti bi bilo le, di bi se učiteljem, ki že sedaj opravljajo posel meščanskih učiteljev na osemraz rednicab, dovolila primerna doklada Ker je to že na Koroškem in ČeŠken v veljavi, upamo, da tadi na Kranjaken ne bode nihče zahteval tlake od iči teljstva.
— Učiteljski dobrotni i
BDruštvu za zgradbo učiteljskega kon vikta v Ljubljani- so darovali: c. -Josipina Hozhevar v Krškem 100 K Č  gospa M. P f cifer v Krškem 5 K č.   gospa  K.  Volavšek   v Krškea
4 K; gdč. A. Schmidinger, učite ljica v Krškem, 12 K; gdč. učiteljic: E. Tavčar 5 K;  učiteljica P. Z i r e
5 K; g. G. Engelsberger, trgove v Krškem, 20 K; g. dr. J. Meucin ger, advokat v Krškem, 10 K; g. ' Orešek, c. kr. okrajni glavar v Kr škera, 10 K; g. dr. J. Pučko, c. kr notar v Krškem, 10 K ; g. Ljudevi S t i a s n y, c. kr. okrajni šolski nadzor nik v Krškem, 10 K; g. J. Adlešič nadučitelj v Krškem, K ; g. F. G r e goric, posestnik v Krškem, 5 K
K. Jugo vic, posestnik v Krškem 5 K g. V. Scagneti, stavbnik v Krškem 5 K; g. F. S v e t e c, c. kr. vladn koncipist v Krškem, 4 K; g. F. An ž i Č e k, 8olicitator v Krškem 3 K ; g dr. M. Mencinger, c. kr. proteaoi
3 K; g.  dr. Tomo  Romih,  župan i meščanski učitelj v Krškem, 3 K ; g$ V. Auman, dr. R. Kaissrsberge A. Kos,  M.  Zotter in V. Žene vsi iz Krškega po - K   g. dr. J. D r novšek,   1K;  nadučitelj   F. Lun dr ova družina na Raki 15 K: g. nac učitelj Aleksander Lun a Ček nabral Št. Rupertu 1620 K; neimenova iz  Leskovca 4 K;  g. K.  Ki d l, p< sestnik v Leskovcu 3 K; nadučitelj -1 Račičeva  družina v Boštanju s K g. A. Pavčič, nadučitelj v Kostanji vici, t  K;   učiteljstvo v  St. Jernej 13 K; občina Škocijan 10 K; g. \ Krisper, lastnik tovarne 20 K; g Rosina, c. kr. sodni svetnik, 10 h g. A. Pega n,   c. kr. notar, b K; dr. A. Ho man,  c. kr. okr. zdravnil
4 K; g. K. Vilfan, c. kr. davčni koi trolor 1 K. Posojilnica v Brezi cah 2r> K ; gdč. lvaua Dolinar, učit ljica v Višnji gori, nabrala 1622 K; Fran Fonda v Trstu 13 K; gg. Gr Čar vV MeiaČ, trgovca v Ljubljai 12 K; g. Štetan Klan, posestnik Ljubljani, 6 K; g. Franc S1 i b a r, t govec, g. Fran Tavčar, trgovec, j Fran Hajnrihar, trgovec z lesom, ,
IV" Dalja v prilogi« 'VI
2. Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 52, dne 4 marca 1905.
Josip Bern i k, mizarski mojster, g. F. £mid, veleposestnik, vsi iz Selc, po 5 K; g. Ivan Demšar, vinotržec v Železnikih,  5 K;  g. Matej Hafner, mesar v Škofji  Loki, g Karel  L u z -Dar, trgovec in gostilničar v Dolenji vasi  pri  Selcih  po 2 K;  gdč. Mici Smolej, poštna upraviteljica v Selcih, Peter  S mi d,  posestnik,  g. Janez L o t r i Č, pismonoša, g. Ivan K1 o p Č a r, vsi iz Selc, g. Josip Demšar, usnjar v Železnikih, in neimenovan po 1 K. — Živeli učiteljski  dobrotniki in nasledniki I Bog plati!
— Blagoduden čin. Dediča po pokojnem deželnem odborniku dr. Adolfu SchtfTerju sta istega opravil-nino za mesec januar t. 1. v znesku 333 K 33 vin. blagohotno odmerila služabnikom deželnega odbora ter temu prepustila, da denar po svoji pre?idnn*ti med obdarovanco razdeli.
— SolkoEska masharada. Ker je sodeč po velikanskih pripravah tudi letos pričakovati obilne udeležbe te najbolj priljubljene maska rade in da ne bo na večer slavnosti pri »mestnih vratih« »Nove Panonije«, kjer bode 8tro£» kontrol« glede »mestnih mark t, pre teitke gnjeće, se pros*, da * e v h e k že v n * p r e i preskrbi z vstopnico, katere se dobe v prodajalni g. J. Lozarja, Mestni trg. Istotam so tudi v izložbi razstavljena darila mesta »Nove Panonije«. Sedeži na galeriji po 2 K (brez vstopnine) se dobo pri gosp. Sešarku, Selenborgove ulica.
— Pevsko društvo ,,Ljub-
Ejanaic opozarja p. n. občinstvo še erkrat na jutrišnji kmetski ples, kateri bo v Puntigamski pivnici na Turjaškem trgu Št. 1. Ker je še vsako leto nudil ta ples največ zabave, na dejsti se i letos častne udeležbe. Odbor društva je storil vse, da le-ta ples ostane vreden naslednik prejšnjih prireditev tega sloga.
— Slov. pevsko društvo Slavec".  Opozarjamo na jutrišnji   plesni   venček pevskega društva »Slavec«, ki se vrši ob 8. uri zvečer v areni »Narod. doma«.
— Skupna pevska vaja moškega in ženskega zbora s,Glasbene Matice11 te v nedeljo, dne 5. t. m. ob 11. uri dopoldne, in v sredo dne 8. t. m. ob 8. uri zvečer v pevski dvorani.
— K „Zvezi slovenskih pevskih društev" je kot 32. društvo pristopi! pevski zbor slovenskega društva »Zvezda« na Dunaju.
— Slov. delavsko pevsko društvo „Zvon" naznanja slav.
občinstvu, da priredi danes I kmetski ples v gostilniških prostorih gosp. I. Pavška na Martinovi cesti štev. 36 Spored: Petje, šaljiva pošta, korian-doii korzo in ples. — Obenem se opozarja slav. občinstvo, da je društvo zopet začelo vidno napredovati ter nabira sedaj po društvenih članih nove podpornike, blage ljubitelje slovenske pesmi, kar prosi blagohotno uvaževat'.
— Včško-glinška čitalnica
priredi jutri, v nedeljo, 5. sučca t. 1. plesni venčrk v salonu g. I. Trauna na Glincah Vstopnina 10 kr. za osebo. Začetek ob 1 , 8. uri zvečer. Ker je čisti dobiček namenjen za sklad društvenega klavirja, vabi k obilni udeležbi odbor.
— Nova mlekarska za* druga se je ustanovila v Mengšu
rri Kamniku.
— Žrtev žganja. Danes ponoči ob drugi uri se je prikolovratil KavČnik Janez, vulgo Jožman z Vnanje Gorice v gostilno k ErbeŽBiku, kjer se je usedel na klop in pričel dremati. Ko mu je gostilničar rekel, da se v gojilnici ne sme spati, prosil ga je, naj malo počaka, potem pa da že kaj naroči. Nekaj trenutkov nato pa se je zgrudil mrtev na tla. Ljudje so hiteli po gospoda, toda bilo je prepozno. — Mož je bil „žganjepivecu, gotovo je bil vsak dan omamljen strupenega jeruša. — Pred nekoliko meseci se je zgodil istotu sličen slučaj. Tuintam pa se najde v kaki šupi ali senu vedno kak Človek, ki se nažre mešanice pod imenom žganje, ter se bori s smrtjo. Jasen je dokaz, da so razmere na deželi, ako-ravno se bojuje proti „šnopsariji" ne-predrugačene in zelo žalostne.
— Občina krška priredi v sredo po sv. Jožefu, to je dne 22. marca četrti vinski semenj. Semenj  se  prične zjutraj  ter traja
es dan; vrši se po semenjskem redu, ki se je pokazal kct popolnoma pripraven za take semnje. V srn oziru se nam piče iz Krškega. *er je še precejšnja množina dosega vina po tukajšnjih kleteh in er tudi cene niso previsoke, aade-ati ee je dobre kupčije. Da bode cgcče vsem semenjskim obisko-slcem preskrbeti prenočišča, naj se otičniki javijo pri krškem župan tvu.
— Pokvarjena mladina. Ie
redgrada pri Črnomlju se nam po-®čs: Doc 28. februarja dopoldne se - 13 letni dečko Josip Majerle po omače »Pike« iz Dola pri Kolpi v olo gredoč spri s svojim sošolcem
Rozmanom, ga podrl na tla in ga začel daviti. Ko je drugi součenec Marko Jonke, osem let star. tudi iz Dola, to videl, jel je brar>ti Rozmana in se mu je tudi posreč lo iztrgati ga iz rok napadalčevih. Rozman je stekel, Majerle pa seže v žep po nož, ga odpre in zamahne ž njim proti Jonketovim prsim. Jonke prestriže sunek z roko, v katero ga je Majerle vrezal, in hoče steči Toda Majerle mu v istem hipu zasadi nož od zadaj na levi strani pod pleča in mu zada smrtno rano. Sunljej je moral biti pač močan, ker je imel Jonke na sebi dve fUneli in srajco, kar vse je napadalec prerezal. Jonke je v smrtni nevarnosti in je kaj malo upanja, da c zdravi. Majerle je siu slabih staršev; oče se je ves čas to žaril in pravdal in nit-l sovraštvo med sosedi in vašS&ni; ko je bil pa radi krivega pričevanja in drugih deliktov obsojen na večmesečno težko ječo, popihal jo je v Ameriko. Tudi mati ni nič boljša in prepušča svoje otroke svoji usodi brez vsakega varuha in je po več dni ni domov. Ja bolko ne pade daleč od drevesa in slabo drevo ne more dobrega sadu roditi, uče pregovori, take izprijenosti, kakor je ravno navedena, je pa vedno kriva le slaba vzgoja in zanemar janje otrok, ki se ne more nikoli dovolj grajati.
— Nova slovenska trgovina v Celju.  Dne 1. t. m. je
otvor*l g. Stermecki trgovino z manufakturnim blagom.
— Gostovala bo v Trstu dne
12. t. m. gospa G. Danilova, in sicer nastopi v igrah »Materin blagoslov« in »Krivopr>sežniki«.
— Predrzni tatovi. V Trstu so tatovi vlomili v poslopje — deželnega sodišča. V tem poslopju je v prtličju skladišče in pisarna Orme Djdmasei. Tatovi so si pre skrbeli vse potrebne ključe. Odprli so popolnoma neopazen: hišna vrata deželnega sodišča in potem vrata, ki vodijo iz veže v rečena BkladišČe. Tu bo se lepo mirno lotili železne blagajne. Napravili so s čudovito spret nostjo primerno luknjo in potem pre iskali blagajno. Našli so v njej mnogo papirjev in knjig, a nič denarja. Ko bi bili natančneje iskali, bi bili pač našii kakih sto kron, a menda jih je vzpričo množine zanje ničvrednih papirjev jeza preveč prevzela, da niso bili v stanu preiskati blagajno z obi čajno natančnostjo. Pač pa so morali sodno poslopje zapuatiti z veliko previdnostjo, ker ni sledu o teh tatovih.
— Izpred tusodnega porotnega sodišča. Predmet obravnave je zopet nesrečni zakon, v katerem igrata glavni vlogi lahkomiselna žena in njen ljubimec. Zaradi hudodelstva poskušenega zavratnega umora sta tožena Marija  Stare, rojena M a r zidov šek, 1 Dietna žena delavca in vino-gradskega posestnika v Hrušovci, rojena na Štajerskem, sedaj pristojna na Jesenice in France Motnikar, 171et stari delavec iz Osenic pri Teharjih doma; bil je že 5krat zaradi tatvine kaznovan. Kot prvi se je zaslišal Motnikar. On pravi, da se je z Marijo Stare doma seznanil,  ko je bila ona še dekle, in to razmerje je bilo tudi drugim ljudem znano. To intimno znanje je še trajalo, ko se je Marija Stare poročila in Mol nikar sam priznava, da ga je obdol ženka v greh zapeljala. Meseca veli kega srpana bi moral Motnikar 14dnevni zapor pri okr. sodniji v Celju prestati. Da bi se pa temu izognil, izginil je Motnikar z vednostjo Marije Stare s svojega kraja, ter šel za premogarja v Kočevje. Obdolženka mu je tja večkrat pisala, in kakor Motnikarjev brat Ferdinand pravi, da je on z drugimi vred Čital pismo, v katerem obdolženka brata Franceta prosi, naj pride v Jesenice, če se pa tja priti ne upa, mu bo poslala   revolver,  da bo   starega lahko takoj ustrelil, če mu bode kaj hotel. Poslala mu je v to svrho za pot 5 kron. Obdolženec je priznal, da mu je takrat, ko mu je poslala 5 K,  pisala,  da naj pride v Jesenice, tam naj počaka njenega moža, ko se bo vračal ponoči domov od dela in ga naj ustreli, ali ga naj s kako rečjo udari, da bo „hinu. On pravi,  da je enako željo Marija Stare še enkrat preje sprožila preden je šel Motnikar v Kočevje. Dne 4. decembra 1904. sta prišla oba brata iz Kočevja domov na Osenice. Drugi dan je bila že Marija Stare zopet doma in na večer 6. decembra 1904 se je odpeljala s  Francetom  Motnikarjem na Jesenice. V preiskavi je priznal, da mu je Stare med potjo prigovarjala, da naj ji moža nbije, da mn je tudi kazala revolver, a sedaj  neče obdolženec o kakem takem pogovora nič vedeti. Sploh se njegov sedanji zagovor v marsičem loči od prvotnega priznanja. Dne 7. decembra je prišel v stanovanje Marije Stare. Dala mu je moževo srajco, da se je preblekel, možev žepni nož, revolver in 5 K gotovine,  z naročilom, da naj  počaka od dela domu vračajo-čega moža na cesti, ali pa zvečer pred hišo, ker ima navado  stopiti večkrat na stran. Kmalu po Motnikarjevem od-
hodu je prišel Stare od dela domov. Ko se je nekoliko pomudil v hiši, in odprl vezna vrata, da bi šel na stran, ga je v trenotku, ko še ni imel Stare ene noge zunaj  na  pragu, Motnikar adaril večkrat z rovnico, ki je ob zidu slonela.  Zdravniki  so pri Jožefu Sta-retu našli poškodbo na levi strani glave, na levi strani Čela, na desnem temenu, na dtsnem  palcu in na desnih pod-lehtih.  Ranjenec je bil vsled prvega udarca  tako  zbegan,   da  Še drugih udarcev čutil ni. To je pa opazil, kakor sam pravi, da je imel napadalec sivo suknjo. Kakor že prej rečeno, je France Motnikar v marsičem svoje prejšnje iz jave pri glavni razpravi predrugačil. Marija Stare je svojemu možu rane izpirala. Jožef Stare pravi, da je zapazil svojo ženo, da govori z nekom pred durmi, in to mu je obudilo sum, da je mogoče žena v dogovoru z napadalcem. Mož pravi, da je potem vrata zaprl ter klical sosede na pomoč. Prišla sta Anton Derglin in Jožef Stare, in ko so bili v družbi obdolženke v sobi, so čuli, da nekdo pred veznimi duri kašlja, kakor da   bi  hotel  pozornost  nase obuditi, obenem  pa je bilo slišati,  kakor bi nekdo sproževal petelina pri revolverju. Marija Stare je šla sama ovadit napad orožnikom in po izpovedni orožniškega postajevodja se je izrazila obdolženka, da je ona kriva moževe nesreče, da se ji fant, to je France Motnikar, smili, ter da ga je ona pregovorila k napadu. Obdolženka taji dejstvo, češ, da ni nikoli tega orožnika rekla — ona ga je pregovorila za napad, če pa orožnik to trdi, ne govori resnice in je po krivem prisegel. Orožnik Rešek je zvedel okoli polu 11. ure ponoči, da leži kakih 400 korakov od Staretovega stanovanja ed daljen v gozdu  neki  pijanee.   Ko je prišel  tja,   našel je Motnikarja Franceta,  ki  pa,  kakor  orožnik  trdi, ni bil  tako  pijan;   našel   je   pri njem tudi delavsko knjižico, iz katere je razvidel, da sta si Motnikar in obdolženka Marija Stare rojaka. Tudi Jožef Stare ga je takoj spoznal in potrdil, da ga je ta fant z rovnico napadel. France Motnikar je orožnikom vse tajil, nato je začel jokati. Pri žepni preiskavi se je našel pri njem Staretov nož, pod spodnjimi  hlačami pa s petimi patroni nabit revolver. Motnikar je skušal svoj napad s tem opravičiti, da je rekel, da ga je iz jeze udaril, ker mu je Jožef Stare nekoč očital, da je zapeljivec njegove žene, drugikrat ga je pa z nogo brcnil. Nasproti prvemu obdolžencu, kateri  v  glavnih  potezah  svoje dejanje priznava, se vede obdolženka Marija Stare nasprotno. Nje zagovor se je pričel s tem, kako da se nesrečuo Čuti v zakonu, da ni nikoli marala za moža, a je vsled vednega pritiska svojih sta rišev to storila, ker so bili vini carji na vinogradu  njenega moža,  ki je kupil ta vinograd od železniškega vratarja v Celju Emanuela Bittnit«erja za 5300 K. Pravila je, da je živela z možem v vednem prepiru; tajila je vse, kar je Motnikar glede nje izpovedal, ter rekla, da se fant laže zato,  da bi njo pokopal.   Sploh pa je bil njen zagovor sa-movesten in ji je kaj gladko tekel jeziček.   Očitala je vsem zaslišanim pričam, Če so kaj neugodnega za njo izpovedale, da se lažejo.   Jožef Stare, zaslišan kot priča zoper svojo ženo, se je poslužil postavne dobrote in ni pričal, pač pa je rekel,  da ga je Motnikar udaril. Tudi oče in Mati obtoženke so se poslužili te dobrote in se ognili pričevanju  zoper   svojo  hčer. Emanuel Bittnitzer je izpovedal, da mu je obdolženka sama pravila, da takega starega dedca ne mara, in da se je proti neki drugi ženski, ki je sedaj neznano kje na  Nemškem  omožena,  baje še pred poroko izrazila, da bode Stareta sicer vzela, da bo pa že skrbela za to, da ga bode kdo odstranil. Najbolj originalna  priča je bila mati obdolženca, Frančiška Motnikar,  ki je na korist svojega sina pričala. Pravila je, da ga je Marija Stare vedno k sebi vabila, tako da je morala ona (priča) dostikrat priti klicat na delo. V dokaz svoje trditve je klicala vse svetnike na pomoč, sploh pa naglašala, da je Marija Stare zaradi tega,  ker se rada peča s fanti, kaj na slabem gl sn. Na predsednikovo vprašanje, kdo je njenega sina krasti učil, je odgovorila: „Za božjo Kriščevo voljo, Marija, sveti Jožef in svetih pe terih krvavih ran, jaz ne !u  Končno je pa le priznala, da je sama obdolženko prosila, naj vzame fanta seboj na Jesenice, da ne bo brez dela. — Obtožbo je zastopal državnega pravdnika namestnik Tschech, ki je v dolgem govoru   skušal   prepričati   porotnike o krivdi obeh zatožencev. Zagovornik dr. Kušar, ki je zagovarjal Franceta Motnikarja, trdi, da se pri celi razpravi ni moglo najti nikakršnega   gradiva, ki bi se moglo smatrati za dokaz, da je on nameraval Jožefa Stareta po naročilu Marije Stare usmrtiti, pač pa, da ga je v pijanosti udaril iz jeze, ker ga je  enkrat preje  oštel,  drugikrat pa brcnil, predlaga torej, da zanikajo porotniki vsa vpračanja tikajoča se njegovega klijenta. Drugi zagovornik, dr. Susteršič, je kvalifikoval Marijo Stare, katero je zagovarjal, le kot žrtev spri-denega, lažnjivega in tatinskega Fran-
ceta Motnikarja, kateri je skušal sebe oprati z lažujivimi trditvami, a na škodo Marije Stare. Sploh pa je zagovornik mnenja, da je bila cela zadeva ie otročarija, kar se pri tako mladih I j a deh, kot sta obdolženca tudi drugače misliti ne more; predlaga torej, da porotniki tudi Marijo Stare oproste, ker se ni našlo ne enega argumenta za njeno krivdo. — Porotnikom je bilo stavljenih 12 vprašanj, katerim ss z 9 glasovi proti 3 glasovom pritrdili. — Marija Stare je bila obsojena na 6 let, France Motnikar pa na 5 let težke ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem vsak mesec, 7. decembra vsakega leta pa bosta sedela v temnici in se po stila.
— Izpred tusodnega porotnega sodišča. Na obtožni klopi sedi danes Bogomir Oberman iz Ribnice 17 let star obtožen hudodelstva posilstva. Obtoženec je bil že pred c. kr. okrožnim sodiščem v Rudolfovem obsojen na 18 mesecev težke ječe, ker pa je njegova mati vložila ničnostno pritožbo, odredilo je najvišje sodišče novo razpravo in delegovalo za to tukajšnjo sodni jo. Bogomir Oberman je obtožen, da je dne 9. septembra v Ribnici spolsko zlorabil komaj 71 2 lota staro Marijo Vesel. Svoje dejanje je skušal sprva olspŠati z zagovorom, da ga meče božjast, da je imel dan pred storjenim dejanjem epileptiČen napad in da je pod uplivom posledic tega napada ravnal. Po neje je pa priznal, da si je ta zagovor sam izmislil in da je bil pri izvršitvi dejanja pri popolni zavesti.— Sodba se razglasi danes zvečer.
— Skrivnostna smrt v kleti „Nar. tiskarne". K*kor tujemo, je bivšega hišnika Š kr-janoa sin Metod že priznal, da je mizarskega pomočnika Pungeriičarja s pilo udaril in poškodoval. Pangerčarja je imel več ran, a umrl je vsled rane, ki jo je imel na stegnu, kjer mu je bila žila prebodena. Pri ti priliki bodi omenjeno, da kažejo različne okolnosti, da je Metod okr-janec slaboumen
— Odpeljano dekle. Lansko leto je služila v neki tukajšnji gostilni 22letna natakarica, ki je posebno ugajala oddelkavodju južne Železnice Ivanu Galjotu. Dekle je šlo iz Ljubljane služit v Gradec k svoji teti, a Galjot se je odpeljal za njo in je res premotil, da je ušla iz Blužbe in se Ž njim peljala v Ljubljano. Dekie je pri teti pozabilo G&ijotovo sliko in neko njegovo pismo, ki je oboje s primernim obvestilom poslala dekletovi materi. Ko je mati izvedela o »intimni ljubezni« svoje hčerke, se je t*koj pripeljala ▼ Ljubljano ter začela iskati svojo hčerko in eventualnega ženina po gostilnah. Našla je ženina res v neki gostilni na S/. Jakoba trgu in ga pozvala, da ji pove, kje je njena hči. Ker ji ženin tega ni hotel povedati, i* mati iskala ori policiji asistence. Predno je pa policija prišla na lice mesta, jo je zaljubljeni ženin popihal iz gostilne s svojo nevesto, ki je bila tudi tam. čudna so pota usode. Dekletova mati se je res prepričala o istinitosti ženinovih navedb in se uverils, da je Galjot oženjen. Zadevo je takoj naznanila policiji, ki je takoj sačela po svojih organih poizvedovati za »Ženinom«. Detektiv je ženina izsledil in ga aretoval, zaradi z*pe!jevanja. Aretovanec je pri uradu izpovedal, da je dal dekletu 30 K in da jo je že tako spravil, da jo mati ne boae več videla. Siučaj je pa na-nesel, da je bila mati na kolodvoru in tam zasačila svojo hčerko, kč se je hotela nekam odpeljati. Poklicala ie takoj na pomoč tam službujočega stražnika, kateremu je dekle pravilo, da jo je Galjot hotel prodati v »Hotel Garni« v Trstu. Ta je najbrž bosa, ker je »Hjtel Garni« v Trstu jako sp.doben hotel.
— Pobegnil je od svojega varuha 12letni varovanec Hugo Kozlev-čar. Odpeljal se je baje proti Gorenjskem.
— Sodišče je obsodilo bivšega rasnašalca knjig Frana Trobiša,
0 kojem smo zadojič poročali, da je med beračenjem ukradel g. Vogtu klobuk, na 6tedensko težko ječo. Ob-dolžen je bil tudi več drugih tatvin. — Ni pa bil »Rockmander«.
— Zaklalo se je v mestni klavnici v Ljubljani od 20. do vštetega 25 febr. t. 1. 78 volov, 2 kravi, 4 biki, 2 konja, 192 prašičev, 110 telet, 15 koštrunov in kozlov ter 14 kozli 6ev, vpeljali so se pa 4 prašiči, 31 telet, 3 koštruni in kozli in 181 kg mesa.
— Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 19 do 25 februarja 1905. Število novorojencev 20 (=27 7l°/0.). mrtvorojenca 2, umrlih 29 (=40 20 <V00), med njimi jih je umrlo za jetiko 8, za vnetjem sopilnih organov 2, vsled rartvouda 3, vsled nezgode 1, za raz ličnimi boleznimi 15. Med njimi je bilo tujcev 13 (=3 44 82°/0), iz zavodov 17 (= 58 62 °/o). Za infekcioznimi boleznimi, in sicer so zboleli za ošpi-oami 1, za vratioo 1, za traohomom
1 oseba.
— Hrvatske   novice. —
Hrvaška šola v Južni Ameriki. H r v/it je v Autofigasti so si ustanovil* ?««ebnn š ilo za svoje ''troke s r r*a*kTin in španskim učnim j* z ikono — Občinsko mesnico so otvorili včeraj v Zagrebu Na ta način s- je novi župan dr. Amrui odločno postavil proti neprestanemu draženju mesa. — Otok L o k r u m naprodaj. Iz Dubrovnika se poroča, da •lominikanoi ne morejo zmagovati več stroškov za zdrževanje zgodovinsko pomembnega otočiča Lokrum (Lscroma) ter ga bodo morali prodati.
— Jugoslovanska etnografska razstava v Zagrebu.
Ooenem z vsesokolskim zletom leta 1906 se namerava prirediti tudi L jugoslovanska etnografska razstava. Ta razstava se priredi po vzorca češke etnografske razstave v Pragi 1. 1895. I« zbirk te razstave namerava dr. Stjepan p 1. M i 1 e t i c osnovati jugoslovanski etnografski muzej.
—  Hrvatsko gledališče
na Reki. Hrvatje na Reki nameravaj > naprositi intendanoo narodnega gledvlišSa v Zsgrebu, da bi dovolila, da bi priredili člani zagrebškega gledališča ciklus dramskih predstav na Reki. V to svrbo se je ie ukrenilo vae potrebno, da se bodo te predstave lahko vrš le v »Teatro f^nice*. Kakor se čujo, so te prt d« stave določene za mesec majnik s namenom, da bi se dala slovanskim novinarjem, ki imajo 14, 15 in 16. maja na Voloskem svoj kongres, prilika, se seznaniti s hrvaUko dra* matsko umetnostjo.
* Najnovejše   novice. —
Obstrukcija železničarjev v Italiji je prenehala.
— Zopet nesreča v rudniku.
V takozvanem Oskarjevem rudniku pri Ratiboru je podsulo 14 delavcev.
— Grad zgorel. V Suhi (Galicija) je zgorel zgodovinski grad grofice Branuke. .Skoda znaša nad pol milijona kron.
— C i n blazne matere. V Rosbaehu pri Kolinu je žena nekega delavca zmetala svoje tri male otroke v reko ter nato še sama skočila v vodo.
— Samomor milijonarke.
V Londonu se je zastrupila milijonarka Stanford, ker si je domišljevala, da jo vse preganja.
— Visoka starost. V gorovju blizu Merana je umrl 105 let stari kmet Jak. Pichler, ki se je še prav dobro spominjal na Andreja Hoferja.
— Spomenik pok. prestolonasledniku Rudolfu postavi v Budapešti poseben odbor.
— Nevesti ušel. Na Dunaju je bil neki inženir obtožen, da se ni hotel poročiti z deklico, ki jo je z obe-čanjem poroke zapeljal. Sodnik mu je dal tri tedne odloga, da se z deklico poroči, sicer ga mora obsoditi. Tistega dne pa, ko bi bil moral predložiti poročni list, dobila je nevesta razglednico iz Nevr .torka, na katero je inženir zapisal samo besede: „Pozdravi mi sodnika!11
* Morilec Tulio Murri priznal. Afera Murri-Bonmartini je splošno znana ne samo po Italiji, temuč skoraj po celem svetu. Pravda se vleče žc skoraj dve leti. Poslanec Murri, njegova sestra, ki je bila zona umorjenega grofa Bonmartinija, ter zdravnik dr. Nardi so bili obtoženi, da so grofa umorili. Po večdnevni obravnavi je sedaj Murri priznal, da je sam v prepiru umoril grofa, ker je hotel svojo bolehno sestro za vsake ceno rešiti surovega moža. Zafclal pa je grofa z nožem, s katerim je grof njega napadel, ter mu prizadjal na roki globoko rano.
* Ruski častniki ob Gard-skem jezeru. Kakor se poroča, pride letošnjo spomlad in poletje okoli tiseč v vojni ranjenih Rusov se zdravit v Sirmione. Najemnik žveplecih vrelcev in posestnik hotela Sirmione je že sklenil natančno pismeno pogodbo z ruskim konzulom v Benetkah. Ker se letovišče odpre ie 1. marca, je vsak čas pričakovati prvih Rusov v Sirmione. Tudi nekaj ruskih usmi-Ijenk, ki so bile v vojni, pride Ž njimi.
* Novi Jupitrovi meseci. Začetkom januarja se je poročalo iz Amerike, da je neki L ck na 1300 m visoki gori s dalnogledom našel šesti Jupitrov mesec, ki ima svetlost zve* zde štirinajste velikosti. Zdaj se pa zopet poroča, da so našli še sedmi Jupitrov mesec, ki je Šestnajste veli« kosti in se mora prištevati najmanjšim nebesnim telesom. Ni znano, če je kdo te dve zvezdi ža videl s prostim očesom.
* Helen Keller, gluha, nema in slepa, toda izredno nadarjena deklica, obiskuje sedaj predavanja na nekem ameriškem vseučilišču, da se pripravi za doktorski ispit Predsvanja profesorjev ji »brzojavlja« njena učiteljica v dlan roke.
* Kača požrla konja. Znano je, da požre jedva paleo deDela kača trikrat debelejšo žabo. A taka goro
staBDost,kakršno pripoveduje M. Gard-ner iz svojega potovanja po Braziliji, ie dosedaj ni bilo znano. Nekemu farmerju je isginil s pašnika blizu hiše najljubši konjič. Vse iskanje je bilo zaman. Cez tri dni so našli njegovi hlapci med razsekami starega drevesa 37 čevljev dolgo kačo boo (boa oonstriotor). S par konji bo jo privlekli na trato ter jo razparali. V Djej so našli napol prebavljenega konja.
* Tolmača Neki angleški sodnik je obravnaval neko zadevo, v kateri je obtoženec razumel samo irski. Vsled tega je dal zapriseči nekega tolmača. Obtoženec je nekaj rekel tolmaču. »Kaj je rekel?« vprašal je sodnik, ki je svečano sedel ▼ svojem talarju za mizo. »Nič, m v lord«, je bil odgovor. »Kako morete kaj takega trditi, ko smo ga vendar vsi slišali govoriti? Takoj govorite!« »Mvlordft, dejal je tolmač tresoč se, »ni se nič tikalo obravnave«. »Ako nočete odgovoriti, vas kaznujem!« grmel je sodnik. »Kaj je rekel ?« »Naj bo, mvlord, oproBtite, dejal je: »Kdo je ona stara baba za mizo a rdečo posteljno preprogo?« — Ziaj je ves sodni dvor od smeha pokal. Sodniku je bilo nekako lesno pri srcu. »Ia kaj ste vi odgovorili?« je vprašal. Rekel sem: »Tiho prismoda! To je človeče, ki te hoče obesiti!«
* Znat se mora. V Krču pri Pragi je bila v vili »Viljem« umor jena neka ogrska zakoraka dvojica. Posestnik bi bil rad to vilo predal ali dal v najem. Toda ni mu bilo mogoče. Prišel je v konkurz, toda pri predaji ni bilo nobenega kupca, ker si je ljudstvo pripovedovalo, da v vili straši. Ziaj pa je dotično vilo kupila prav dober kup neka katoliška ženska kongregacija, ki bo tam ustanovila vzgojevalnico za uboge, zapuščene otroke. Soba, v kateri se je izvršil umor, se spremeni v hišno kapelo. Kdo je pač zanesel bajko o strahovih med ljudstvo?
* Christiansenova izložba. Pišejo nam z Danaja: V Grabenhofu so ravnokar priredili izložbo umetnih vezenin, ki zbuja splošno zanimanje. Vse izložene vezenine od stenskih i a stropnih preoblek treh izloženih prostorov: salona, jedilne in spalne sobe, pa do prekrasnih reformskih toalet, slik, pahljač, pompadurjev, da, še celo Čevljev ia gumbov, namiznega in belega perila — vse je izdelano na stroja in sicer na navadnem šivalnem stroju Singer Co., delniške družbe šivalnih strojev na poseben, umetalen način. Vidi se tukaj, kako lahko gospodinja iz preprostega navadnega rokotvornega blaga samostojno okrasi stanovanje, in kako se lahko na tem stroju vse izvrši na umetalen način, bodisi za obrt, ali pa za lastno rabo. Doslej p režirano strojno vezenje, pravzaprav tako nazvano pomotoma, ker ne obsega prav nič mebaniškega, se tukaj kaže na tako popolni stopnji, da izgine vsak pomslek na ravnopravnost z ročnim delom. Izložena dela, ki jih zaradi ebširnosti ne moremo navesti vseh, so izvršena po načrtih znanega profesorja Hansa Christiansena od darmstadske umetniške kolonije. Na Dunaju zbuja ta razstava veliko senzacijo in priporočamo zatorej, da nihče ne opusti jo obiskati, kdor te dni pride na Dunaj. Razstava bo otvorjena do 12. marca in je ob prosti vstopnini dostopna splošnemu obisku. Vsakršnakoli pojasnila daje vsak čas radovoljno trgovina Singer Co., deln. družba šivalnih strojev v Ljubljani, na Sv. Petra cesti štev. 4.
' Cene, lepe preproge in zastor ji. Preprogama O rend i na Dunaju (I. okr ) razpošilja gratis in franko najnovejši, v prirodnih barvah izvršeni cenovnik.
Telefonska in brzojavna poročila.
Št Peter na Krasu. 4. marca. V Knežaku je naskočila na-hujskana klerikalna druhal hišo župana Česnika s krikom: „Ubijmo liberalce." Zupan, hoteč drahal pomiriti, je bil dejanjsko napaden in je jedva rešil življenje. Skozi okno je druhal metala debelo kamenje. Hiša se je stresala vsled silnih udarcev ob vrata Panika je bila nepopisna. Orožniki so prihiteli na pomoč in razpodili klerikalne tolovaje. Preiskava se je že začela. Več pismeno.
Dunaj 4. marca. Avdijence madjarskih politikov pri cesarju so se danes začele. Danes so bili pri cesarju prezident magnatske zbornice grof Csaky, sedanji prezident poslanske zbornice J ust h in poslanec Daniel.
Petrograd 4. marca. Carski manifest je provzročil prokurator Pobjedonoscev.
Berolin 4. marca. Iz Petro-grada se poroča, da se je med delavci začela silna agitacija za generalno stavko.
Rusko-Japonska vojna.
Petrograd 4. marca Na mandžurskem bojišču se je na celi fronti začela odločilna bitka. Po pripravljalnih bojih v zadnjih dneh so Japonci v noči od 2 na 3. t. m. poskusili zavzeti goro Putilov. Opetovani japonski naskoki so bili odbiti. Izgube so na obeh straneh silno velike
London 4 marca. Vse časopisje soglaša v tem, da je bitka ob Šahu, ki se je začela prav za prav že 1. marca, a se je šele včeraj popolnoma razvila, ena največjih bitk, kar jih pozna svetovna zgodovina, in da zna biti usodnega pomena za Rusijo. Če zmagajo Japonci, dobe Muk-den, odprta jim je pot proti severu in tudi zavzetje Vladivo-stoka je potem samo še vprašanje časa.
London 4 marca. Japonskega desnega krila prvi oddelki so bili prišli že prav blizu do M u teden a. a so bili zopet prepojeni.
Petrograd 4. marca. Vladajoči krogi se v polni meri zavedajo velikega pomena sedanje bitke ob Sahu. Iz Kuropatki-novih včeraj došlih poročil o ruskih uspehih zajemajo upanje, da zmagajo Rusi.
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
Velike množine v preteklem tednu vkrcanih in v Evropo namenjenih ino zemskih cerealij so grozile omehčati totedensko tendenco žitnega trga. To pa se ni zgodilo, pač pa so se cene izborno držale na predtedenski višini, efektivno blago pa stoji danes celo višje. Čeprav so reke že večinoma plovbi odprte, vendar so vkrcavanja na evropskem kontinentu nezadostna za sprotni odjem, iz česar izvajajo posledice, da morajo biti zaloge nekamo premajhne za sedanji čas. S ozirom na Ogrsko se to potrjuje tudi z dejstvom, da je bila za Ogrsko v tekočem tednu kupljena zopet večja množina rumunske pšeoice.
Pšenica sicer ne zaznamuje včeraj proti p red tedenski m kurzom ime-novanja vrednih izprememb, zdi pa se, da stremi po dosegi kurza 20. — za april, v čigar najožji bližini se že nahaja. Efektivno blago je v teku tedna pridobilo 5—10 vin. Ni sicer velikih vprašanj, še manj pa obsežnih ponudb, tako, da preminjajoča se poročila iz inozemstva kar nič ne vplivajo na našo tendenco.
Koruza je tendirala začetkom tedna nekoliko odjenj'ujoče, ojačila pa se je do včeraj znatno ter imamo zanjo danes resnično hos. Točno blago notira višj'e, majev kurz je tekom tedna pridobil dobrih 25 vinarjev. Za maj se namreč z vso resnobo ventilira vprašanje, kakšno blago bomo imeli na trgu — La Plata-koruza pohaja, argentinske se branijo, scveroameriškega mikseda tudi, v poštev prihaja tedaj le še takozvana rdečezobnata koruza Yellow. VeČini vrst sc namreč oporeka kvaliteta, ki bi odgovarjala našim uzancam, edini Yellow naj bi bil kolikor toliko po tem, da hi se prevzetju na podlagi naših uzanc ne moglo ugovarjati.
O v e s nima sicer nadnormalnega konzuma, pač pa zadovoljivega in to že zadošča, da se dviga v ceni. DoČim so slabeje vrste Že prej dokaj avanzi rale, ojačile so se v tekočem tednu tudi lepše vrste. Hkrati s točnim blagom pa Be dviga tudi aprilov kurz, ki je od zadnjetedenskega 14*12 prijadral na 14-50.
Moka se nadalje bori z nezadostnim konzumom belih vrst, kar dela mlinom občutno škodo. Vsled nizke cene belih mok, ki ne odgovarja cenam efektivne pšenice, odide normalni zaslužek, poleg tega pa se ta še zmanjša z obstoječo produkcijsko redukcijo.
Sladkor. Surovina še nima izrecne tendence, danes notira nižje, jutri zopet višje, vsled česar tudi kupčija z rafinado ne more v pravi tir. Pripomniti pa je dejstvo, da surovine v resuici niti ni mogoče kupiti, ker je pri nas nič več ni. — TendenČne cene so tedaj samo idealne in temelje izključno le na cenah inozemskih trgov. Rafinade so produkcijo vsled pomanjkanja materijala z malimi izjemami ustavile — pa Še izmed teh redkošte-vilnih rafinad jih le neznatno število prihaja z blagom na trg. Druga roka
je svoje cene zaloge razprodala in se s ponudbami odtegnila trgu, ker ji namreč eventualne prodajo sedaj nabavljenega blaga ne kažejo nikake koristi, kar pa je druga roka dosedaj prodajala, dala je pod ceno dnevnih zahtev rafinad. Če pomislimo, da imamo do novega blaga še celih 7 mesecev, potem skoro z gotovostjo lahko trdimo, da sedanje zaloge ne bodo zadoščale, kar bo moralo vplivati na zopetne po-viške. Pa tudi napovedana večja setev ne bo mogla v poletnih mesecih cen znižati; ker je znano, da se nekateri trgovci še niso založili z blagom za vse leto, bi bilo tedaj umestno, da se preskrbe sedaj pri nekoliko nižjih cenah, dokler je še kaj prostega blaga.
Kavo je Havre naznanil v ceni nižjo, vendar pa efektivno blago cene ni znižalo. Efektivno plačujemo še vedno po nespremenjenih cenah ter se to bržčas do nove letine ne bo izpremenilo.
Špirit notira mlačneje.
Petrolej notira za marec ne-izpremenjene cene.
R i ž. Surovega riža so avstrijske tovarne komaj polovico toliko kupile kakor lansko leto. Veliki nakupi Japonske so provzročili pomanjkanje. Čuje se pa tudi, da so se riževe tovarne v Trstu in Reki zedinile, kar utegne vplivati na višje cene v sedanji kampaniji.
Mnogostranska poraba. Gotovo ni domaČega zdravila, katero se da tako mnogostrana k u porabiti, nego „Molio-vo francosko žganje in sol", ki je takisto bolesti uteSu-joče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopeli m. Steklenica K 1-90. Po [-Sinem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. M o 1,1., c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno M O L L-o v preparat, zaznamovan z varnostno 'namko in podpisom. 6 7-S
Praško domače mazilo iz lekarne B FRAGNERJA c. kr. dvornega založnika v Pragi, ki slovi že nad 50 let kot preizkušeno domače zdravilo, olajšuje bolečine, prepreči vnetje ia pospešue celjenje, vsled česar se je razširilo že po celi monarhiji in ga imajo v zalogi vse lekarne. To mazilo ne izgubi tudi če ga leta in leta hranimo nič na učinka, in bi ga vsled tega ne smelo manjkati v nobeni hiši. a
XaJ>e« It orla 11 med vsemi drugimi jedilnimi tolščami nam nudi rastlinska tolšča .Kunerol*4, ker ni samo cenejša, ampak tudi izdatnejša kakor vse ostale tolšče, ker nima vode v sebi. „Ku-nerol" ima skoro 100°/0 tolšče, dočiru je ima naravno sirovo maslo povprečno samo 75 — 80°/0; to nam priča, da je ta izdelek tudi zelo redile n. Svarimo pa nujno pred zelo podobnimi posnemki.
Surovo bast-svilo
od gld. 990 do gld. 43 25 za blago za po-Pjolno obleko. Pošilja se poštnine prosto in že oearlnjeno na dom. Bogata izbera vzorcev obratom poŠte. Tovarna za svilo Hennrber*;, Ziirlch.      5 61-1
„Le Delice"!
cigaretni papir, cigaretne stročnice.
Dobiva se povsod. 671—52 Glavna zaloga: Dunaj, I, Prsđlgergassa 6.
li
Formi
proti
Skatljica 40 vin.
Po vseh lekarnah.
Učinek presenetljiv. Ob pričetku nahoda skoro nezmotljiv uspeh.
884—1
Proti zobobolu in gnilobi zob
Izborno deluj« dobro znana
antiseptična
Melusino ustna in zobna voda
katera utrdi dlesno in odstranjuj« neprijetno sapo lx ust. 1 stelalenlea z navodom t K.
Melusine zobni prašek
t čkatljlea SO % Iti.
Razpošilja se vsak dan a obratno poŠto. = Edina zaloga. =
Zaloga vseh preizkušenih zdravil p medlo, mil, medlolnalnlh vin, specijalitet, najfinejših parfumov, klrurglonlh obvez, svežih mineralnih vod 1. t. d.
Dež. lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Resljova čuta št. 1
Ed ni od profesorjev in zdravnikov preizkušeni in priporofieni zobni preparati brez kisline: e. In Ur. d v orne ca lobo-cdrsvnlka dra. J. Poppa na Dunaju XIII« pristni
Anatherin
ustna In zobna voda tudi proti vsem bolesnim v ustih in zobobolu, po K 2 80, K 2- — , K 1'— in sobni treme brez pen in kisline v lončkih po 60 k (pene ia kisline vedno uničijo zobe) Čistijo in ohranijo usta, zobe in sobno meso vedno lepo, zdravo, odstranjuje neprijeten duh in bole Cine. Dr. Popp je poslal glavnemu založniku v Ljubljani g. lekarnarju J. Mavrju lOOO lončkov zobnega ordme, ki se prodaja sedaj za polovično oeno, tedaj po 30 h 1 jnček, da se lahko vsakdo prepriCa o izvrstni kakuvosti Dobi se povsod, kakor tudi  v  glavni zalogi  pri  lekarnarja J.
Mayrju v Ljubljani. 13546—4
L. LUSER-jev obliž za turiste.
Priznano najboljše sredstvo proti kur-686       Jim očesom, žuljem Itd. 1
Glavna zaloga:
L SCIENK-oa lekarna
Dunaj - m ei dling»
^ Luser-je?
obiti za turiste poKI-20.
Dobiva se v vseh lekarnah.
poleg novozgrajenega Pran JoSofovega
iubil. mostu. 22-9
Zdravilski
konjak
zajamčeno pristni vinski destilat pod stalnim kemiškim nadzorstvom.
Destilerija
Camis l M
Trst-Barkovlje.
Vt steklenica K S'—, V, sta klenlcs K 2*60. — la predaj v soljšita trgovina 21
Borzna poročila.
ljubljanska „Kreditna banka" v LJubljani.
Uradni kurzi dan. borze 3. marca 1906. naložbeni papirji
45, majeva renta srebrna renta
*°/o
4° 0 avstr. kronska renta * /o
i.1 •/
„ slata „ . . 4: ogrska kronska „ . . . 4°/0 „ sl*ta „ . . . 4°/e posojilo dežele Kranl&ke . *" i' o posojilo mesta Spilet . *'/i°/o » ■ Zadar . *Vs*/o bos.-herc. *el. P08- 1902 4- 0 češka dež. banka k. o.
*°/o » » » ** •* • 4 V/o «8t- Pism* 8*1. *• MP- D-41/t°/0 pešt.  kom.  k.  o. s.
10°/o Pr.......
zast. pisma Ianerst. hr.
„      „     ogrske cen.
dež. hr.......
• V o     Pifl* °*T« hip* ban' *
leznic d. dr. ....
4« B°'0 obl. Seske ind. banke . 4a/, prior. Trst-Poreč lok. žel.
4°/0 prior. doL iel.....
8°/0     „    juž. žet knp. »/iVt • 4*/,0/o avst pos. sa žel. p. o. . Breek*.
Srečke od 1. 1860l/, ....
. .1864.....
tizske......
sem. kred. I. emisije .
.        n    H.        „ .
ogr. hip. banke . . . srbske k fra. 100— .
turške......
srečke .... Kreditne »    •   •  • •
Inomoške „    .   •   . .
Krakovske n ....
Ljubljanske        „    .   .   . . Avst. rud. krita Ogr.    „     „      a    .   • . Rudolfove „    .   .   . •
Salcburške „    .   .   . .
Dunajske kom.   „ ....
Delnic«
Južne železnice.....
Državne železnice . . . . Avstr.-ogrske bančne delnice . Avstr. kreditne banke . . . Ogrske » Zivnostenske
n
Baailika
De&er	BlMgO
10030	100-50
10025	100*45
100*25	100*45
1199S	120*15
98-10	98*30
118-86	11905
99-50	ior—
100 50	101*50
100-—	100* -
101-35	102-35
10015	100 65
100-15	100-50
101-40	102-20
107-45	108-45
100*10	101*—
100*60	10120
100-10	101 —
100'—	101-—
100-75	101*75
99*—	
99-50	100-—
31850	32060
101*50	102-50
187 50 277-171-50 808 — 801-— 276 — 101*— 139 75 22-75 476*— 79-— 88— 67 — 66 — 33-66*— 76 — 635 —
92 75 657 25 1645*— 675-75 790 25 250 -660 — 617 75 2660 — 640 — 802*— 679 — 173 —
Premogokop v Mostu (Brfiz) Alpinske montan .... Praske žel. indr. dr. .  . .
Rima-Muranyi.....
TrbovJjske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe . Češke sladkorne družbe . .
V alat«.
O. kr. cekin......
20 franki.......
20 marke.......
Sovereigns......
Marke........
Laški bankovci.....
Kublji........
Dolarji.......
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 3. marca 1906. Termin.
Pšenica za aprU .   .   .   . za 100 kg. K 19*88 Pšenica „ maj   .   .   .   .  „ 100 Pšenica „ oktober ... a 100 lit „ april .... s 100
Koruza   „ maj    .   •   .   . m 100 Oves     „ april  . • •  • a 100 Bfeifttv
Vzdržno.
11-33 1907 23*47 23*93
117*16 96-40
26J 75 4-84
189-50 283 — 173 BO 318*— 313 — 28050 107 — 140-75 24 75 487 — 83— 92— 71— 67— 86— 69— 81— 545—
93 75 658-25 1654— 676 75 791 25 260-76 664— 618 75 2572— 64160 306— 681— 176—
11-37 19*10 2363 2401
117-35 95*60
263*76 §—
1962 17-36 15-68 16 20 1460
Darila.
Upravnistva našega lista so poslali: Za družbo sv. Ciril Metoda.
Gpdč. Aagela Medicova v Št. Petra 12 K nabrala povodom odhodnice g. postaje-načelnika K. Gabriela. — Gdč. Ida Vidic, blagajničarka ženske podružnice v Novem mesta 15 K 20 vin., nabrala po veselem večeru po reprizi igre „Legionarji" med sodelujočimi in njih prijatelji z geslom: „Permsj štefecen, mi se ne damo, mi ne!" — Gdč. Lj. Roblek iz Litije 10 K, in sicer 9 K na račun narodnih kolekov, katere je izročil g. učitelj B. Pleškovič ia 1 K, katero je nabrala mala Mara Mahor čičeva pri veseli družbi. — G. dr. JoBip Červenv iz Cerknice 10 K, kot izgubljeno stavo gospici Mariji Verli. — Gdč. Marija Galle, učiteljica v Cerknici pri Rakeku, 8 K mesto venca na krsto gdč. Josipin« Zemme. — Skupaj 55 K 20 v. Živeli darovalci in nabiralci! Hvala lepa!
Za učiteljski konvikt <;-r
Ella Watzak v Šmartnem pri Litiji 5 K 5 vin, nabrala na „ta debel četrtek*4 pri g. Zoretu. Živela!
Umrli so v Ljubljani:
v deželni bolnici:
Dne 28. februarja: Josip Kračman, zidar, 37 let. j etika.
Dne 1. marca: Pran Prebis, goatač. 75 let, Pneumonia.
V hiralnici:
Dne 1. marca: Gregor Merčun, krojač, 46 let, Vitium cordis.
Meteorologično poročilo
n*d morjem S06 2. Sr
C     Stanje   S 5
baro-    © r* Dazo-__m.__     o* _
Vlilo* u&d moijem 806*1.   Srednji srečal tlak 7S6-0 mm
£ I {Jaa I baro- I  l> i tt .
|°JS°. metra afi ' Vetr(m
S  vanj* ▼ mm I §b
Nebo
9. zv.
7.zj. 2 pop.
729 7
728 2 7312
21 22
al. szabod sr. j zahod
dež dež
2 8 si. jjvzh. oblačna
Srednia včerajšnja temperatura: 24* normald: lb. — Padavina 12 5 mm.
t
Globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest o prezgodnji smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, oziroma očeta, gospoda
jzija Čolnar
odvetniškega uradnika
*i je včeraj, dne 1. marca, ob 10. uri zvečer, po dolgi, mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, v dobi 39 let mirno v Gospodu zaspal
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši jutri ob 5. uri popoldne na tukajšnje župnijsko pokopališče
Sv. zadušne maše so bodo brale v župni cerkvi. 712
Kranj, dne 2. marca 1905.
lianka Čolnar, soproga. — Vlarta,   l.ojzek,   II al Itn in Olmar Čolnar, otr ci.
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze tolažil-nega sočutja, ki so mi došli ob bolezni in smrti mojega iskreno ljubljenega soproga, gospoda
Alojzija Premka
od naših sorodnikov, znancev in prijateljev,   inrekam   tem po: vsem svojo najtoplejšo zahvalo.
Iskreno se zahvalujem tudi vBem darovateljem prekrasnih vencev in šopkov, gospodom pevcem za ganljive žalostinke ter za mnogobrojno, zelo častno udeležbo pri pogrebu preblagega pokojnika.
V Ljubljani, 3. marca lGi:>
Alojzija Premk
710 soproga
Zahvala.
Za mnoge dokaze srčnega sočutja ki so se nam izkazovali med holezm.i > iti ob smrti našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, starega »Četa in tasta, gospoda
Jrana 7auzes
c. kr. pomož. uradnika v p. in imetnika srebrnega zaslužnega križca s krono »l.ilit- za mnogoštevilno udeležbo ob pogrebu in za darovane cvetlice se s tem najpresrčnejse zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem.
V Ljubljani 2. marca 19o5.
Žalujoči ostali.
AYZ
3891-2
priporoča se, paziti na to znamenje, užgano v probek, in na etiketo z rudečiru orlom, ker se jako pogostoma prodajajo ponaredbe
[Mattoni-eve Bi esshiibler slatine.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-Ju in petru Lasni k-u in v vseh lekarnah, večjih apeceriiah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
90—100 centov žlahtnega sena z »tavo, s« po primerni ceni takoj proda.
Teč pove J. Kolenec. restavrater t Goricanah pri Medvodah. 692—2
Do 6o hI izvrstnega
706
dolenjskega vina
se dobi pri vinorejcih po 36 vin.
Dopisi naj se p o šil jaja jo pod G-. poste restante, Krška vas.
Lepo meblovano
mesečno sobo
odda v najem 690
Ivan Zupančič
Emonska   cesta štev. 2.
(Jakopičeva hiša, I. nadstr.
Vabilo
k
V-
!0f
ki se vrši
v torek, dne 7. marca
v gostilni pri Cenkarju.
Priredijo jo Gradiški krokarji. K mnogobrojni udeležbi vabi 731 šalflvi odbor.
V najem se da ali proda
v Ljubljani
hiša z gostilno
in gostilniškim vrtom, zraven Se hlev za živino in nekaj zemljišča. Vse to je pri glavni cesti, 50 korakov od dolenjskega kolodvora. Pripravno je tudi za druge obrtnike ali 'etoviščarje ali za kake penzijoniste. Proda se zaradi odpotovanja. Pogoji so zelo ugodni. Poizve se pri lastniku na Dolenjski cesti št. 40 v Ljubljani. 717
Jutri, t nedeljo 5. marca 1905
bo
v gostilni pri „Ribiču" na Dolenjski cesti št. 4
domača
plesna veselica.
Sodeluje društvena godba
Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina 20 kr.
5 proste.
Pripravljena bode   pristna   pijača in okusna jedila.
K obilni udeležbi vabita z vsem spoštovanjem 7r8
Mihael in Ivana Majcen.
Uijo, pa zdrava oslani, 776-1 Podaj mi še enkrat roko; Na Cvekov pa brinovc ne žabi, Če druz'ga kdo silil ti bo! Na Cvekov pa brinovc — —
p
luss-Staufer-jev klej
neprekosUlv za lepljenje strtih predmetov.
Naprodaj ima Iran RoVlmanii v LJubljani. 696—1
Naprodaj je ceno
1 platneno streho in konj z opravo vred. Natančneje pove stotaik G-auser, vila Wettach, L nadstr., levo. 660
^    Jutri, v nedeljo dne 5. marca 1905
bo v restavraciji =====
pri „Črnem orlu" v Gosposkih ulicah 3
domača
plesna veselica
■  vso noč.
Začetek ob 8. zvečer. Vstop prost.
K tej veselici vljudno vabi z velespo-
Stovanjem „
J. Sefer.
190-7
Somatosc
Naj odličnoj de, tek zbujajoče in živce oživljajoče krepilno sredstvo. 702 1 Dobiva se v lekarnah in drogerijah
'Zlate
707-1
prodaja
J. C Praunseiss.
Cena vžigalic:
1 orig. zaboj s 500 zavitki (nor-mal) K   48* —, franko Ljubljana 2% popusta. 6*4
r
VŽIGALICE
ružbe uv. Cirila in Metoqa Zaloga pn J v Perdanu v Ljubljani.
tllt
-—fe vžigalice^^pp^ sov prid družbi sv. Cirila in Metoda vLJUBLJANI
Iv. Perdan, Ljubljana.
Dr. Janez Klaslnc, odvetnik v Gradcu, naznanja v svojem, svojib bratov Franca in Lovrenca Klasinc, posestnikov pri Sv. Marjeti na Dravskem polju, in drugib sorodnikov imenu prežalostno vest o smrti iskreno ljubljene matere, gospe
Marjete Klasinc
ki je dne 2. marca t. 1. po dolgem, težkem trpljenju, previđena s sv. zakramenti v 86. letu blaženo v Gospodu zaspala in bila dne 4. marca t. 1. na pokopališču pri Sv. Janžu pokopana.
Sv. zadušne maše so se služile dne 4. marca t. 1. v cerkvi pri Sv. Janžu na Dravskem polju. 719
V Gradcu, dne 3. marca 1905.
Posebna obvestila se niso izdala.
Preklic.
Midva podpisana preklicujeva in obžalujeva neutemeljeno ovadbo na c. kr. okrajno glavarstvo v Postojni proti občinskemu odbori te občine, oziroma njegovim Članom. 721
Gorenje Vreme, 2. marca 1905.
Franc Magajna Janez Cerkvenik.
v LJubljani, v vsakem okraju države listonoia, prejemnik denarja v vsaki hiši, ob enem zastopnik dobrodelne družbe s časnikom. Mesečna plača 30 do 100 gld. Sledi popolno preskrbljenje tudi vdov in sirot. Vložiti je 100 K. Višjim doneskom prednost. Hipotekarična sigurnost. Nastop takoj. Ponudbe s 25vi-narsko znamko se sprejemajo do Velike noči pod naslovom Tisoč služb", Ljubljana, poste restante. 720
Novo
ustanovljeno 630-*
moško konlekcijsko trgovino
s čudovito nizkimi cenami, elegantno, moderno in trpežno delo priporoča
Jos. Rojina
Šelenburgove ulice
5
V kopalni vodi in pri
umivanju učinkuje Brazav Francovo žganje primešano v zadostni množini, poživljajoče in ojačujoče na telo. osobito pri slabotnih otrocih. Posebno prijetno vpliva na kožo. 496_1
®l©l©l©l©l©l©l©l®l®l©l©l©l©l©l®l®l©l®
©
za zavarovalne vnanje uradnike!
Velika ameriška zavarovalnica je sklenila svojim sol rudnikom nuditi pogoje, ki doslej niso bili v navadi. Z njimi dobe vnanji uradniki priliko, da si dohodkov ne zagotovijo samo, ampak jih tudi povečajo, pa brez višjega akvi/Jlorskega poslovanja. Na anonimno se ne ozira, vendar se vsakemu ponudniku zagotavlja stroga diskrecija.
Pod    Lahko delo" upravništvu „Slovenskoga Naroda".
©I®
®
©
©
©
©
©
©
©
©
©
®l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l®l©l©l©l©l©
» ^m*^m\ ^^^BK ^^^^ ^mmm^ ^^^^ ^^^^ ^^^^ ^mm~m\ ^"^^ ^mammm. ^^^^ ^m+mm\ ^mmmm\ ^m*mm\ ^^mmm\ ^»^s\ ^mmm\ JKmmm\ 0mmmm\ J
2 spretna
vi v
sjbb_.
Ojto —
za suknje (samo fino delo) sprejme takoj
FR. KRAIGHER
v Ljubljani, Kongresni trg št. S.
Lih
samec, velik, 3 leta star, zelo krotak, se za nizko ceno takoj proda.
• pove upravništvo „Slov.
624-3
Kje Naroda".
Mlad sproten
634 3
vešč slovenskega, češkega, nemškega ia vekoliko italijanskega jezika, išče službe n kavarno ali restavracijo. — Naslov: Natakar št. lOO", poste restante, Medija-lzlake, pri Zagorju ob Savi.
o
slovenskega in nemškega jezika zmožna, želi vstopiti takoj kot vzgojiteljica v kako boljšo družino. Najraje v Ljubljani ali kakem drugem večjem mestu.
Ponudbe naj se pošljejo pod O. Q. poste restante, Ljubljana. 673—2
Kupi sto
že rabljena oprava za špecerijsko trgovino.
Ponudbe pod „Trgovina" poštne ležeče Ljubljana. 655—2
sta
nje
obstoječe iz 4 do 5 sob v pritličju ali I. nadstr., bodisi za takoj, za maj ali za avgust t. 1. v frančiškanski župniji ali blizu juž. kolodvora. Želi se tudi konjski hlev. — Ponudbe na uprav. »Slov. Naroda". 700—1
Zaradi preselitve se ceno proda kompletna, skoro nova
oprava
za spalno sobo.
Natančnejše: Werner, Rimska cesta št. 23, pritličje. 698—1
sveža in dobro namočena
se dobi v trgovini 711
Valentina Sitarja
tt  H.jubijani I Kolodvorske ulice štev. 8«
Čudovita novost!
325 komadov za 2 gld.
Krasna ura ■ lepo verižico, točno idoca, za katero se daj« dveletna garancija; zelo lepa latama maglca s 25 krasnimi podobami, selo Eabavno; i zelo
elegantna broža najnovejše oblike, 1 lepa kravatna igla s simili briljantom, 1 krasen kolije iz orient. biserov, s patent, zaklepom, najmodernejši nakit za dame, 1 fin usnjat moanjiček, jako elegantni nastavek za smotke m jantarjem 1 garnitura ff. double-zlatih manSetnih in srajčnih gumbov s patent, zaklepom, 1 ff. ni klas t žepni nožek, 1 ff. toaletno zrcalo, belg. steklo v etuiju, 20 predmetov za dopisovanje in se 200 raznih komadov, vse, kar se potrebujev hiši, zastonj. Krasnih &>5 komadov z uro, ki je sama tega denarja vredna, pošilja proti postnemu povzetju za 2 gld. raa-posiljalnica
• t. «*3.
Ako na ugaja, a« danar vrnt. 688 Mnogo prisnalnih pisan.
712
f rPNDd4s},8H>S10Wb' m
inod A3iiro^> vz i
QMSđ3us isnotrvH wOHna wiionon» ? I 130*10 IAiri3dNt/W
i*
64
56
56
Svicarija.
V nedeljo, 5. marca
esna vese
Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina prosta. =
K mnogobrojni udeležbi najvljudneje vabi
Ivan Kenda.
708
Svarilo.
S tem svarim vsakogar, da moji ženi ne posodi in ne kreditira ne blaga ne denarja, ker jaz za take dolgove nisem plačnik. Prav tako naj nihče od moje žene ne knpi in tudi v zastavo ne vzame ni kakršnega blaga, ker bi se take kupljene j ali zastavljene stvari zahtevale brez-placno nazaj. — Moj podpis velja samo ' takrat, kadar jaz osebno podpišem pri upniku, drugače ne. 691—i
Avguštin Knaus
sprevodnik.
in učenca
SmT~ sprejme takoj ""^aB
FR. P. ZAJEC
urar v Ljubljani. 675—4
Ljudevit Ko rov ni k
poikar   t    Bora % lj»r»   < F«-rl««ta> na KoroMkrm
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih p usek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tadi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsako* vrstna popravila, ter jih točno in dobro izvi&uje. Vse puške so na c. kr. preskuie-valnici in od mene preskusene. — llustro-17 vanl ceniki zastonj. 9
8 dni na poizkušnjo
pošljem vsake mur svojo pristno
ni kija sto
Roskopf-remontoarko
na sidro.
Te ure imajo močno Roskopf-kclesje La sidro in močm nik-Ijasto t krov.ie Cena z verižico in tokom vred ffld. ?.:to. 2 kom. staneta le &-Iti. i.ao. Tr letni pismeni jamstveni list priložim vsaki uri. 365- 1 Razpošilja le proti povzetju
Josip Spiering
11 ti naj I., i'o«t«ni.f mt. «•<?.
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten Portlancfi ■ cement v vedno jednakomerm, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene pred-dpise glodo" tlakovne in odporne trdote daleč nadUrllJuJoel dobroti, kaker
tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in spričevala
raznih uradov in najsioviteiših tvrdk so ca razpolago.
Centralni urad: 3013-21 Dunaj, I«, Mašim.' iaastr^sse S.
Šola v Sostrem se bo zidala.
Dela  so   cenjena  na   1T.:>0 K,  katera  se bodo oddala na posamezne obrtnike.
Načrti, proračun in pogoji ležijo v pregled pri predsedniku stavbnega odbora Franc Iiipahu v Dobrunjah št. 67 od 5. do 20. t. m.
Zapečateni oferti bodo poslati predsedniku
do 20. t. m. Stavbni odbor za zgradbo nove šole v Sostrem
Franc Lipah.
e 10°. o varščino
714—1
Za razsvetljevanje
vil, gradov, hotelov, tvornic, kavarn itd., povsod kier ni plinarne ali električne centrale je najbolj pripraven   n od strokovnih avtoritet priznan
aparat za zračni plin
lrius
Obrat absolutno brez nevarnosti. Eksplozija izključena. Najcenejši obratni stroški.  Postavi se brez koncesije v vsak fr ^prostor. Na stotine referenc. 565-4 kl-iijr =   t eno \ 11 i k. I grafi*. -.—
F, BOTHE & Cie., Dunaj IV., Schaffergasse št. 13
a.
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
Ljubljana, Turjaški trg št. 7.
co
C
O C
H—»
p
Največja zaloga
" ■ >■'
pohištva
za spalne In Jedilne sobe, salone In gosposke sobe, Preproge, zastorjl, modrocl na vzmeti, llmnatl modrool, otroški vozički Itd.
A
145—10
m SO
o <
:—I. CD
3
J5D
OD
Aajnlžje eene. !VaJ*oIldncJ*e blago.
^^^^^^^
•Josip Reich
parna h
barvanja in kemična spiralnica ter likanje sukna
Poljanski nasip - Ozke ulice it.4.
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela, Poatrezli*. t«»*tia. 9 it I alte.
i
Važno!   K« Važno!
gospodinje, trgovce in ilvinorojee.
Najboljša In najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, ovetja, korenine itd. tud po Knelppu, ustne vode In zobni prašek, ribje olje, re-dllne In poslpalne moke za otroke, dišave, mila in Bploh vse toaletne predmete, fotogratlčne aparate in potrebščine, klrurglčna obve-zlla vsake vrste, sredstva za desin-fekcljo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega runa m in Itonjalta. — Zaloga svežih mineralnih ved In solij za kopel.
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Za alwlnore|ee
posebno priporočljivo:   grenke sol, dvojna sol, sollter, enejan, kolmož, krmilno apno Itd. — Vnanja naroČila se izv-fiujejo točno in solidno.
->« Drogerija *-
Anton Kane
Ljubljana, Šelenburgove ulice 3.
it ta p u J«- po naj ▼ I »JI eenl razna
zelišča (rože),  cvetje, korenine, semena, skorje itd itd
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg 11
Zadnje novosti vsakovrstnih
klobukov
cilindrov Itd., iz prvih avstrlj., angleških, italijanskih tovarn.
Solidno blago, nlrkt* eene.
I
2
9
Odlikovan z zlato kol«J«o In častno diplomo v Parizu 1904.
Anton Presker
krojač In dobavitelj ynifor» avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv. Petra cesta 16
priporoča   »vojo   veliko z.alogo
gotovih oblek za gospode in dečke, iopic in plaščev za gospe, nepremočljivih havelokov itd. itd. *o
Obleke po meri se po najnovejših azorcih in najnižjih cenah izvrfiojejo.
Iv. Sennig |
trgovec z usnjem na drobno In debelo
v Ljubljani, Stari trg št. 7
dosedaj najboljše, prosto bencina, smole, petroleja ter kislin
brez konkurence, brez vsacega duha
po aazaf amJlsfefflJfaa cenah: 1 no h, a  jo H. pri
nakupu večje množine se ceneje.
Jfovo! Patentirano Jfovo!
nepremofiljivo mazilo
za po£rnenje  rujavih Čevljev, usnja itd.
636 3
primerne službe.
Bivši magistratni policijski svetnik ljub Ijanski   Franc Podgoršek, sedaj na Ponikvi ob juž. žel. — Imam petletno sodnijsko prakso in sodni izpit.
najstarejša ljubljanska
že 15 let obstoječa
posredovalnica stanovanj in služe!)
G. PLUX
Gosposke ulice št 6 705
priporoča In nameara le boljae
službe iskajoce vsake vrste
za I J« 1» IJtt.no In drugod. Potnlua tukaj. — \ atanene|e v plaarnl. — Vratna In kolikor možno hitra ponIrfxba zacoto%yena.
Zenitna ponudba.
Nadučitelj, star 27 let, se želi seznaniti z mladenko primerne izobrazbe v starosti od 17—24 let, ki bi imela tudi nekaj premoženja.
Ponudbe, če mogoče s slike, ki se takoj vrne, naj se pošljejo oub „Srečaw do 10. marca na apravništvo „iSlov. Naroda". 653 -3
Hi
2nadstropna, v sredi mesta, s podstrešjem, v dobrem stanu na najboljšeu prostoru, v kateri se nahajajo lepi prostori za vsako trgovino, se zaradi preselitve takoj proda. — Ponudbe pod „Nanos št. 51" oa upravništvo „Slov, Naroda." 614 3
Vsak dan sveže
pustne krofe
priporoča 3881- 13
Rudolf Kirbisch
alaaelearna
Kongresni trg v Ljubljani.
50.000 parov čevljev!
4 pare čevljev samo gld. 2*80
se prodajo zaradi nakupa velike množir.e obutal dokler traja zaloga za to sme&r. nizko ceno.   Par mo&kih in par ženskih čevljev rjavega ali črnega usnja ca trakove, I. vrste galo&irani, z močnimi sbitimi usr podplati; dalje par moških m par žensk modnih čevljev s paspoilom, zelo eleg, najnovejše oblike, močni, s toplo podvleko za zimo, zelo lični in lahki.   Velikost po cm Vbi 4 pari večajo samo sld. 280. Razp Bilja po povzet, ali če se posije denar napre-
8. URBACH, eksport čevljev
Krakov št. 363.
Zamena dovoljena, tndi denar brez nepriJik nazaj; riziko torej izključen. 68i
zaradi i^rejptjustitv© $ samo do dne 15. marca
popolna razprodaja ur
pri
Frideriku Hoffmannu v Ljubljani
- na Dunajski cesti. =—
^^^^^^^^^^^^•'^^-^^•'^^^t^
Natečaj.
Pri stolni cerkvi v Djakovem se ima čim preje popolniti eno
koralistiško mesto«
Za popolnitev tega mesta se razpisuje natečaj
do 15. aprila t. I.
s sledečimi dohodki:
1. ) Letna plaea 1200 kron.
2. > Naturalno stanovanje s prostranim vrtom.
3. ) Sest sežnjev (24 kub. metr.) drva.
Prošnjiki naj pošljejo prošnjo  na  preč. stolni  kapitel  v D Jakovo do gornjega roka,  s prilogami, prošnji priloženimi, naj pa dokažejo, da niso prekora Čili 40 let, da so telesno zdravi,  da znajo hrvaški ali pa kak dragi slovansk jezik, osobito pa da so popolnoma vešči orglanja in koralnega petja.  V preši imajo izrecno izjaviti, da so pripravljeni,  ako bi se od njih zahtevalo na svoj v stroške priti v Djakovo na predhodnjo poizkušnjo in  se  potni  stroški povrneic prosilcu, ki je sprejet.
V D jak ovu, dne 28. februarja 1905.
Stolni kapitelj:
Gabro Babic
69*—l
velepredstavnik.
Amerikanske avtomatične = samobasalne puške na šibre
7*_10 ji^tem £roi>ning.
lstotako imam veliko zalogo mmm
puške in revolverje
= najnovejših sistemov po najnižjih ocnnh -—
a ..j«**, pnpococ FRANC ŠEVČIK
Ceniki na zahtevanje za- ,        j-. , _
•tonj In poštnine prosto.      puškar,   ZlGOVSke   UllC6 7
S prvim majnikom t. I. se da v najem novozgrajeni hotel s 17 elegantnimi, z novim pohištvom urejenimi sobami, s kavarno v pritličju in v neposredni bližini ležeči restaurant v mestnem vrtu. — Kakor kavarna tako sta tudi mestni vrt in restavracija preskrbljena z vsemi potrebnostmi.
Natančnejša pojasnila daje „Dioničarsko družtvo za podizanja hotela, vila i kupališta v Bakru". 570 - 3 Upiava.
Zahvala in priporočilo.
Vsem častitira gostom Škrjančeve gostilne se tem potom naj-iskrenejše zahvaljujem za izkazano mi zaupanje za časa mojega bivanja T imenovani gostilni. 665—2
Obenem pa javljam slavnemu občinstvu, da prevzamem
v nedeljo, dt*e> 5. m%rca t. 1.
ifaroznaoo komUIiio
i
m
Vodnikov hram"
Pred Igriščem štev. 1.
Točil bom vedno dobra in naravna dolenjak*, Štajerska in goriška vina, vedno sveže marčno pivo iz Združenih pivovarn Žalec LaAki trg ter skrbel tudi za dobra, vedno sve?a, gorka in mrzla jedila. Sprejemam tudi abonente na kosilo In večerjo. Ooooito priporočam rine kranjske klobase, delane na edino pravi Škrjančev način
1
V nedeljo, ob otvoritvi pustna veselica.
Za prav mnogobrojni obi3k se priporoča m «. »_..
Alojzij Jerala, umira.
WW Velik krah!
Nevr-York m Lon«l<»a nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna erebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvr^ti ta nalog.  Pošiljam torej vsakomur fc'cdečE predmete le proti temu, da se mi povrne £ld. 6*50 ia sicer:
6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško klinio; 6 komadov amerikanskih patentiranih sreernih vilic iz enega komada; 6 komadov „ „ jedilnih žlic;
12 komadov ., „ .      kavnih žlic;
1 komad amerikanska patentirana ereerna rajemalnica za juho;
1 komad amerikanska patentirana srebrna sajemalnioa za mišico; 6 komadov angleških Viktoria ćašic za podkla&o;
2 komada efektnih namiznih svečnikov; 245 7 1 komad cedilnik za čaj;
1 komad najfinejša sipalnica za sladkor. 42 JLi«2>xa*xL«Jlc»w skiapaj  samo   gld« *3*€»0.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6 60. Američansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na nlica.kdni » M a-fj 1 zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to Ur»sno garnituro, ki je posebno prikladna kot firelirasno
darilo za neveste
kakor tudi x« vnako boljše gospodarstvo. — Doaiva se edino le v
A. BlKS€HBE»6-a
eksportni  hiši   amerićanskegs   patentiranega  srebrnega blaga
na Dunaju II., Rembrandstrasse 19 M.   Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje. ^č-Rs CiMtHnl proMpk za njo stane IO kr. ^» ^
$ Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). >" izvleci* Iz ponvalnli*« pisem.
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture S patentirano srebrno garnituro sem
jako zadovoljen. Ljubjana       jako zadovoljen.
Oton Bartusch, c. inkr. stotnik v 27. pešp. Tomaž Božanc, dekan v Mariboru.
Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim,  da mi pošljete 5e Jedno. — Št. Pavel pri Preboldu.
Er. Zamilo Bćhm, okrožni in tovarniški zdravnik.
Sarajevo, 22. oktobra 1904.
S poslanim jedilnim orodjem sem prav zadovoljen.
Mihael Kovače vic, pom aradov ravnatelj pri dež. vladi v Sarajevem.
Veliki požar
zamore se lahko in naglo pogasiti samo s
Smekalovimi brizgalnicami
nove  sestave, koje
od desne in leve strani vodo vlečejo in mečejo. V vsakem položaju delujoče, kretanje brizgalnice nepotrebno!
Pri razstavi gasilnega orodja meseca avgusta 1903 v Pragi bila je naša tvornica R. A. Smekal odlikovana z dvemi največjimi odlikovanji
in sider: S I. počastno diplomo za izboljšanje parnih- in motor-brizgalnio ter lestev, in z zlato kolajno za prednosti pri ročnih brlzgalnicah za nove sestave.
R. A. SMEKAL
skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekirip, sesalk in gospodarskih strojev.
Največja zasega navadnih do najfinejših
otroških vozičkov
In navadne do najfinejše
žime.
H. Pakič
v Ljubljani.
Neznanim naročnikom st pošilja i povzetjem.
«a<$K=- *3®C^
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17
priporočata
svojo bogato zalogo
voznih koles,
glasbenih avtomatov
in
pisalnih strojev.
I -a©o- -o@c-
prašno izbero
i\©nfei\eije
za dame i« deklice
kakor tudi
manufakturno blago
I>erllo
vsakovrstne preproge
L t. d-p rlp oro r u
Anton Schuster
Ljubljana
Spitalske ulice štev. 7.
x
xxxxx;
X Solidno blago, v  Nizke cene.
XXXXXX)
Veliko zalogo
za dame
gospode
rokavic
kravat za gospode
toaletnega blaga
dalje
Sčetic za zobe, glavnikov, dišav, mil itd. itd.
iz najbolje renomiranih tovarn priporoča
Ljubljana 10
Pred škofijo št. 21.
Technihum Mittweida.
Direktor:  Prof. A.  Ilol/i. Kraljevstvo Sa£ko.
Višji tehniški zavod za elektriško In strojno tehniko.
Posebni oddelki   za inženerje, tehnike in delovodje.  —  Elektrotehniški in »trojni
■a.
I
laboratorij. — Učne delalnice V  3G  selškem letu :u;iO dl|akov. Program itd brezplačno od titJnlMtvu.
453 B
Pri žlezah, skrofVlJnlh, angleški Sioleznl, snuscajlh, putlkl, tr-aan|u, vratnih in pljučnih be^znlb, prehlajenju, zaRlarrlrma ia duttljlvrma kašlju, v ojaernje in okrepljenje slabotnih in malo-krvnih otrok priporočam sedaj zopet svoje priljubljeno, od zdravnikov šesto odrejeno
Lahusenovoiodovo •želBznal11 ribje olje.
Ma|hol|&e plhfe ol|« sb nalve^flni «^-lnEt«»m. Tvori
kri, obnavl|a sokove pospešuje tek in poveča v kratkem easu telesne mori. Da naj se mu prednost pred vsemi podobnimi preparati in zdravili. Vsled dobrega in prijetnega okusa ga rado uživa staro in mlado. Letna peraba vedno rase, najbolj&i dokaz dobre kakovosti in priljubljenosti Mnogo izpričeval in zahval. Cena 3 14. &0 vin. in 9 14., zadnja se bolj izplača pri dalj&i porabi. Varujte se ponarejanj In pazite pri nakuvovaaju na firmo izdrlovatrlja lekarnarja *^a— husen~~ v Bremnu. — Dobi se v vseh lekarnah. — Cilavae zaloge v IJublJanl v lekarnah : „Prl Mariji Pomagaj" na Resljevl cesti, „prl orlu" na Jurčičevem trgu št. 2, „prl angelu" na Dunajski oeatl, „prl jelenu" na Marijinem trgu, „pri enorogu" na Mestnem trgu. 642—3
\j/ A A A A A A A A A A A A A A A A ik\k A \k A \k A \k \V\l/
Prva kranjska mizarska zadruga
v Šent Vidu nad Ljubljano
se priporoča si. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in likane sobne oprave iz suhega lesa solidno izgo-tovljene po lastnih in predloženih vzorcih. Velika zaloga raznovrstne izdelane oprave za salone, spalne ln Jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišča tik kolodvora v Vižmarjih.
V prav obilno naročitev se priporoča
Josip Arhar
načelnik.
593—2
ČOKOLADE
ČAJNO PECIVO
BONBONI
DESERTE
KAKAO
KEKS
KAVINE
PRIMESI
,CH0C0LAT L0B0SITZ"
2817 11
r
Iz Ljubljane v New-York!
Izborna, obila in tečna hrana ter najvljudnejša postrežba.
Brz op urniki:
Kaiser filltli n.
Kronpriiiz VilMi 4
Kaiser filMi Aer Grosse i
(najveCji in najhitrejši x parniki)
Posebno pa opozarjam na to, da se zaradi znižanja parubrodnih cen pri meni HT a»« ~W povigajo cene amerifikih železnic.' 2421—28
Umi Tavčar
Ljubljana
Kolodvorske ulice 35
nasproti stari „Tišlerjevl" gostilni.
05221461
31
Diamanti
Nad 10.000 komadov > zalogi.
Vsak komad je zajamčen.
BazpoŠiljatBv tuli pesaieznih komaiiv po povzetji.
Ori^iatHlue t»-
po K 1-80, 2-40, 3-—, 4- - , 5>—, 6   , 8—, 10 —, 15 —, 20* -, 30*—. «*— ANGELO CASAGRANDE v Trstu, Portici di Chiozza 1. Telefon 994.
					
				I	
					
0^
Pazite na tvorniško znamko.
šivalni stroji.
Co. del. družba za šivalne stroje.
V Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 6.
71-9
gaj^- Mnogo prihranite
pri novih zgradbah in prezidavah
ee rabite patentovane
malcevocementne stene in strope.
Prednosti: varno pred ognjem in gobami, ne prepušča zvoka, prihrani se mnogo prostora, traverz ni treba. Uvedejo že po vseh večjih mestih.
= V Ljubljani pri hotelu „Union" =
(okoli 4000 m").
iS a laapolago so svedočbevis. kr. deželne vlade, kr. ogrskega drž stavbnega urada, mestnega magistrata zagrebškega in zagrebškega kr gozdnega ravnateljstva. Zaradi pojasnil in preračunov se obračajte na imetntka patenta
arhitekta HOENIGSBERG & DEUTSCH
c. in kr. dvorna stavbna mojstra v Zagrebu. 261—18
Žagarji,
in drugi!
Da je voda najcenejša gonilna moč, je splošno znano; če pa je primanjkuje, kot se je tekom pretečenega leta večkrat zgodilo v vašo največjo škodo, je treba rabiti
[K-ST motorje "%Q
ki porabijo jako malo kurjave, so zelo zanesljivi in lahko ravna z njimi vsak navaden delavec. Tudi tam, kjer ni prav nic vode, se lahko napravijo žage, mlini in kake druge obrti samo na motorje ob zelo majhnih stroških. — Najboljše motorje na bencin ali na par in vsa zadevna pojasnila dobite v skladišču strojev
na Poljanski cesti št. 24.
607—2
Prva ljubljanska mlekarna
Slavnemu občinstvu si usojam vljudno naznaniti, da sem otvoril
IMF" danes, dne 1. marca t. 1. "VE
t Ljnbljii, na Turjaškem trp štev. 1
(Katoliški dom)
prodajalno mlekarske zadruge
Ker sem si nabavil za moderno mlekarstvo vse potrebne stroje, ker se bode od strani mlekarske zadruge na Brezovici strogo pazilo na vsestransko pravilno ravnanje z mlekom in ker imam v službi v mlekarstvu dobro izurjenega mlekarja (Švicarja), zamorein slavno občinstvo zagotoviti, da se bo v moji mlekarni dobilo vsak dan in ob vsakem Času :
1. ) sveže, snažno, nepopaćeno in zdravo mleko, za katero jamčim, da bode imelo vedno najmanj 3*5% tolšČe:
2. ) svežo in fino sladko In kislo smetano;
3. ) fino okusno surovo maslo (čajno maslo), maslo za kuhanje in kuhano maslo;
4. ) posneto In pinjeno mleko, kije, dasiravno na 1%—*H»% posneto, vendar za uživanje še vedno dobro, zdravo in redilno;
5. ) ementalski sir, domači sir in izdelke raznih vrst mehkih slrčkov.
Cene mleka in drugih mlečnih izdelkov ostanejo kaicor dosedaj.
Stalnim odjemalcem se bode donaialo na dom.
Ker bode moje resno prizadevanje, cenjene odjemalce postreči predvsem s svežim, snažnim, nepopaienina in z zdravim mlekom, s fino okusno, vedno svežo smetano in z raznimi drugimi mlečnimi izdelki najboljše vrste, prosim slavno občinstvo, da bi moje zapričeto, za mesto iz zdravstvenih ozirov zelo potrebno podjetje blagohotno podpirali, za kar se naj tople je priporočam.
Z velespoStovanjem udani
(550-2
Dragotin Seliškar.
Ključavničarstvo
Ign. Fasching-a vdove
Poljanski nasip it. 8 (Relchava hiša)
priporoča svojo bogato aalogo
Štedilnik ognJl*6
najprlprostsjilh kakor tudi najfinejših,
■ ftotto medjo ali msaingom montiranih sa ob kl ade e> počni čami ali kahlami. Popravljanja hitro in po coni. Vnanja narofrla m hitro iavrftš
f pppEPf a » a ■ » wppp«aj ;
OJLlikovan z diplomi in zlato kolajno
m III. dunajski modni razstavi
1. maja 1904. pod pokrovit. Nj ceo. in kr. Visokosti presvetle gospe «it dvoj vodiu je
Marije Josiptit.
krojaška obrt
v Ljubljani, Selenburgove ulice iteij
se priporoča v izgotovljanje moških
oblek kakor tudi vseh avstr. uniform
po najnovejšem kroju.
Priznano solidno delo in zmerne cene
Pristao angleško blago je v največji izberi vedno v zalogi.
JOSIP STOPICA
jernienar Id sedlar
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 6.
Priporočam svojo zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
katere imam vedno v zalogi, kakor tudi ved druge konjske potrebščine.
m* m Cene nizke. ■ m
i
Najboljši kosmetiški predmeti so:
S
« C L (8 JI
—
m a
o
o
CD O
N
A A
A
dsi m"° p° 60 h
_2 cream po I K
za olep&anje polti in telesa.
d SI ustna voda _ zobni prašek
po I K, za gojitev zob in ust.
Ha lasna voda SJlasnapomada
po I K, za ohranitev in rast las. 10
Ti izdelki .Aula", ki so oblastveno varovani, so naprodaj le v
Orlovi lekarni
Mr. Ph. Mardetschlager, kemik v lij ubij a ni«
Nadomestke sa „Aldo" zavračajte.
Optični zavod
I\ JE*. Zajec,
drž. uradnikov.
intogopoopgocgKjogc "       Založnik c. kr.
Ljubljana J   KFRFR Ljubljana
Stari trg št. 9     ■   ■ ^ "™ ■ • Stari trg št. 9
priporoča svojo tovarniško zalogo
siloieiiajlataia^erilflialilia
po izredno nizkih stalnih cenah.
Poleg tega dovolim mojim cen j. odjemalcem pri odkupa MT čez lO kron Bb 0 popusta.
DPotrelDŠčins za Isrcflaiče in ši^rilje.
3437—19
Proda se pod izredno ugodnimi pogoji
i n. o    r o rt
na širom znani Trski gori pri Novem mestu. 2 orala velika parcela leži poleg g. Regorškovih vinogradov tik cerkve in spada k nji tndi Čedna ennnadstropna hiša z vsemi gospodarskimi pritiklinami kakor: hlevom, šupo. kletjo, zidanico, senčnico itd Ker je ravoo iz tega kraja prekrasen razgled v okolico, je prikladna ta posest tndi _a penzijoniste ali letoviŠčarje. — Tozadevne oglase in ponndbe sprejema lastnik Fran Pinta;*, posestnik in goitilničar v Novem mestu, Ljubljanska cesta št. 36. 603-2
\»2
TRGOVJNA Z MODNJM JN mi-Jj^ NIM BLAGOM TER POTREB— ŠČINaMI ZA KR0JA>^^^^
V< ^^TjUBlJANA
^^^^^ ./^^
1
Hamburg«
= Amerika
iz Ljubljane
y IMew-York
z dobro,   prosto hrano.
Odhod iz Ljubljane vsak ponedeljek,  torek  in četrtek
v tednu. 11 — 8
Zastopnik; -
FR. SEUNIG, Ljubljana
31 Dunajska cesta 31
zraven ferange
Izvrstna  sigurna vožnja brzoparniki
samo 6 dni sarnc
Pojasnila se dajo poveČkrat brezplaem
že 61 let obstoječih trgovinskih prostorov
Ju l prodajam nastopne predmete po precej znižanih cenah:
albumi z& razglednice, vsakovrstne slike, knjige s podobami, papirnati obodi za rožnice, pisemski papir in karte v kasetah, klasiki nemški in sploh nemške knjige, dekoracijski pladnjl, skatljice z barvami, molitvenik! nemški in francoski, družabne in otroške igre, predloge sa slikanje, muzikalije za klavir, gosli in citre, albumi, okvirji in stojala za fotografije, albumi za poezijo, pisalne mape, dnevniki, plsalnikl in drugi zadevni predmeti.
Zunanja narečila 5c izur^c tečno po peuzetju.
Z velespoštovanjem
J. GHONTINI
™-*     v Ljubljani, Mestni trg št. 17.
BS
C.W
22