GLASILO
SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE.

Entered me »econd-cl»M matter January 28,1910, at the post office at Chicago! 111?, under the Act of Congress of March 3, 1879.
V združenju je moč!
"Glasilo" izjaha vsaki teden v petek.— Cirkulacija je dosegla nad deset tisoč natisov. List ja razširjen po Zdr. Državah, Canadi i stari domovini.
*
Cene za oglas po pogodbi. Enostopna 10 point vrsta 8 centov.
J»
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.

LETO YEAR VI.
Chicago, 111., 12. decembra (December) 1913.
ŠTEV.—NUMBER 50.
Štrajk
v michiganskem bakrenem okrožju.
KAKO NASTOPAJO BARABE.
Oboroženi pretepači so v Painsdalu obkolili leseno hišo štev. 18 in pričeli streljati kakor obsedeni na vse strani, da bi kdo mislil, da se vrši krvava bitka jnedjjjimi in štrajkujočimi rudarji. Ko so se naveličali streljati, so telofonirali šerifu za pomoč. Takoj je sedlo večje število _ pomožnih hiričev na avtomobil in pridrdralo v Painsdale. Načeloval jim je pomožni superintendent Consolidated Copper dražbe. Udrli so v hišo, v sobe in odpirali kovčege in omare. Obnašali so se kakor sovražna četa v deželi, ki je dobila nalog, da naj oskrbi potrebščenfe za armado. Aretirali so 18 mož i nlastnika hiše Sander ja Dumolova.
Ko se je zvršil vlom v hišo, je bila večina od 18. fantov, ki so bili tu na hrani in stanovanju, že v postelji. Dva fanta in dekla, ki so bili na plesu, niso bili navzoči pri naskoku na hišo. Vseeno so ptreiskali njih sobe in več reči vzeli s seboj.
Biriči niso imeli od sodnika dovoljenja za hišno preiskavo. Ali najeti pretepači se prav malo •brigajo, kaj je zakonito in kaj protizakonito. Za zakoriem so dali nikdar nič, tudi takrat, ko so še živeli v velikih mestih in pred-no so jih najeli kralji bakra, da pomagajo razbiti štrajk. V velikih mestih so bili tudi vedno v prepir u zakoni, in marsikateremu je bila že policija za petami.
Fantje, ki stanujejo v tej 'hiši, pravijo, da so naskakovalci našli kakih $75 in jih vzeli s seboj^ Sodnik Little je izpustil 16 mož in pridržal je za obravnavo le dva radi malenkostnih prestopkov.
Napad na hišo zopet dokazuje, kakšno sodrgo so najeli kralji bakra. Nekateri štrajkarji so že spali, drugi so se odpravljali ^v posteljo nakrat pa udere v hišo oborožena tolpa ljudi, streljaje, kakor na divjem zapadu! Prepričani smo, ako bi se štrajkarji postavili proti temu tolovajskemu in snočnemu napadu v bran in bi le malce krenili katerega najetih pretepačev, da bi takoj kapitalistično časopisje zagnalo krik, da štrajkujoči radarji izvršili grBj	*
—-
SKEBJE BEŽE.
Krapi v^kra so kar iz 'sebe, ker se vedno b&itv.množi število' skeb skih uskokov. ’Lahinji teden je C. & H. izgubila 5iQ0 skebov. Vsled prepirov'v bajtah^ katerih so nastanjeni 'skebje, najeti pretepači in pomožni likiei tako preobloženi z delomSja mi imeli zadnji teden časa kazat? svoje izurjenosti v streljanju na ulicah v Calumetu. Parkirat so morali poklicati tudi druge ske-be na pomoč, da so zabranili pobegniti import,iranim žrtvam.
plemenito stvar. Tudi zloglasna meščanska zveza “Citizens Albance ” ni dosegla najmanjšega vspeha. Vse javne majhne služ-bolovee od krevljastega in pukla-stega vaškega biriča do governer-ja, izvzemši nekaj častnih izjem, so postavili v vrsto proti štrajku-jočim rudarjem. Vsa ta združena sila se je izkazala, da ni vredna piškavega oreha napram solidarnosti štrajkujočih radarjev. Zdaj pa prihajajo ošabni ravnatelji rudnikov in prosijo tiste, ki so jih še pred nekaj dnevi želeli videti na dnu p—a, in jih prosijo* da bi jim pomagali spraviti voz zopet v pravi tir. A Seveda, ako bi bili ravnatelji rudnikov možje, ne bi ubrali te poti za poravnavo štrajka, Povabili bi zastopnike štrajkujočih rudarjev, da se na skupni konferenci poravnajo sporne točke. To ne bi bila sramota! Ali sramotno je, ako se osebno berači pri posameznih štrajkujočih rudarjih za podporo. -
Štrajkujoči rudarji vztrajajte! Vaši mučitelji in izkoriščevalci žvižgajo že iz zadnje luknje. Vaša vztrajnost in solidarnost sta jih primorali do tega. Ostanite solidarni, zmaga bo vaša!.. . Saj sladek bode boja plod!
3.00
5.00
10.00
50.00
9.80
STRAJKARSKI FOND.
Zadnji izkaz ............$747.16
Dr. “Zavedne Slovenke”,
št. 149, S. N. P. J....
Dr. “Balkan”, št. 24, S.
S. P. Z................
Dr. “Mullan”, št. 214, S.
N. P. J.............:..
Dr. “Delavec”, štev. 8, S.
N. P. J., prebitek veselice ..................
Dr. “Napredek”, št. 69,
S. N. P. J.............
Posamezni člani društva “Napredek”, štev. 69,
S. N. P. J.: Al. Herey $2.00, J. Copp $1.00, Fr.
Lovšin $1.00, J. Vehar 50c, J. Pogačnik 25c.
Skupaj .................. 4.75
Dr. “Zvezda”, št. 111, S.
N. P. J.................. 5.50
Dr. “Bratoljub”, štev. 7,
Claridge, Pa............. 5.00
Martin Potokar, da se mu list “Glasnik” v nadalje vstavi, ker je Klopčič največa izdajica delavstva ..................... 50.00
KRALJI BAKRA NA KOLENIH
Ravnatelji rudnikov, ki so vladali v stavkovnem okraju, kakor turške paše v pašaliku, pošiljajo zdaj štrajkujočim rudarjem pisma, v katerih jih nadlegujejo, da naj bi prišli k osebnemu sestanku, da bi jih s praznimi obljubami pripravili tako daleč, da bi se izneverili principu, radi katerega so zaštrajkali.
Isti rudarji so v mesecu juliju vprašali za skupno konferenco, da bi se na konferenci paravnale vse sporne točke brez dolgotrajnega štrajka. Kraljem bakra se ni zdelo niti vredno odgovoriti na njih vprašanje glede skupne konference z eno samo črko. Odgovor so dobili nekoliko kasneje v podobi najetih oboroženih barab, pomožnih biričev in milice.
Krogle najetih morilcev niso mogle vzeti poguma vrlim rudarjem in njih ženam, ki se bore za
Skupaj..............$890.21
IZDATKI.
Asesment za dir. “Složne sestre”, št. 195, Dodge-
ville, Mich............$ 12.00
Asesment za dr. “Brod na Kolpi”, štev. 141, Calumet, Mich.................. 65.00
Asesment za dr. “Novi Dom”, štev. 28, Greenland, Mich................. 40.00
,esment za dr. “Narodne venke”, št. 128, Ca-
liiTtiet, Mich.  ......:
Astraiiirnt za dr. “Michi-sau”, št. 136, Mander-
fiela, Mich............
Asesmekt \ dr. “Dani ®ašnt22, TMmountain.
Mich. . X... .
vojna izgubljena, ako bodo častniki brez brk zapovedovali armadi. Vsled tega je “njega veličanstvo” kihnilo: “Pravi mož potrebuje poštene brke”. Lakajski patriotje so ta kihlej cesarjih vzeli na znanje, pod nosovi so se prikazale brke in domovina je rešena vseh sovražnikov.
Silno ogorčenost je povzročil v nemškem državnem zboru dogodek, ki se je odigral v Zabernu v Alzaciji. Neki smrkbvi in za u-šesi še mokri lajtnant je gredo razžalil z nekim ostudnim priim-kem prebivalce v Zabernu, poleg jih je pa še proglasil za proste kakor divjo zverjad v gozdu. Napram takemu postopanju seveda ni molčalo opozicijonalno časopisje. Vlada je dala aretirati o-sebe, ki so bile na sumu, da so urednikom preskrbele potrebno radivo, mesto da bi smrkavega lajtnanta podučila, ka je dostojnost. Lajtnant je kasneje dobil majhno disciplinarno kazen. Časopisje je zopet protestiralo. Vse-modra vlada je pa poslala veliko število žandarjev, da “pomirijo” mesto Zabern.
Radi teh dogodkov, katere smo tu navedli, so poslanci interpeli-rali vlado v državnem zboru. Vojni minister je bil tako predrzen, da je zagovarjal dejanja smrkavega lajtnanta in dejal: “Vsa dejanja vojaštva so pravilna in temelje na dejstvih”. Ta nesramna provokacija je izvala splošen vihar v zbornici. Opozicija je zavalovala in zakričala vojnemu ministru: “Deli z govorniškega odra!” Socialist Lede-bour je stopil k ministru in mu viknil v obraz:	“Stopi	doli!”
Vsa opozicija je vpila vojnemu ministru:	“Nesramnost,	zavi-
janje;, podlost!” Predsednik ni mogel napraviti reda. Vojni minister je postal bled in je molčal, dokler se ni polegel vihar. Na to je pričel vojni minister dolžiti časopisje, da laže in zavija. Nastal je zopet nepopisen vihar v zbornici.
Pri glasovanju o zaupnici vladi je 293 poslancev glasovalo proti in 59 za zaupnico. 49 poslancev ni bilo navzočih.
Nemški cesar je na to odredil, da se vojaška posadka premesti iz Zaberna v taborišče pri Ha gendu-u in v trdnjava Bitseh.
Socialisti so sklenili, da bodo pri posveovanju o proračunu sta vili predlog, da se ustava spremeni v tem smislu, da bo državni ka-melar odgovaren za dejanja cesarja državnemu zboru.
se pričakuje večje bitke severno od Tuxpama.
Huerti postajajo tla vroča pod nogami. Njegova družina je zapustila glavno mesto in bežala v Manzanillo, luko ob Pacifiku.
General Villa je na čelu močne armade zasedel glavno mesto države Chihuahua. Pred 19. leti je moral bežati iz tega mesta kakor puntar.
— Anglija. Evropske velesile so dovolile, da sme knez Viljem pl. Wied osrečiti Albanijo kot vladar po božji milosti. S kraljem bodo Albanci dobili še druge čednosti in nečednosti, ki spremijo vsakega vladarja na njegov prestol. Albanski gorjanci se bodo seznanili s patriotizmom, raz-žaljenjem veličanstva, izdajstvom domovine, puntom in drugimi e-nakimi čednostmi, ki so posvod v navadi, kjer mora ljudstvo rediti kronanega lenuha.
V Valesu je zastavkalo 400 železniških uslužbencev, ker je železniška upirava odpustila strojevodjo, ki ni hotel prepeljati tovornega vlaka, ker je bilo na vlaku blago, ki so ga naložili irski stavkokazi.
pesni in tudi zvončki so zacveteli. Trava zopet zeleni in okolica iz-gleda, kakor da prihaja spomlad.
“Ne hvali dneva pred večerom”, ta star izrek bo ovrgel tudi prorokovanje Indijancev. Preko Dakote divjajo kaj radi sneženi viharji in prvi vihar bo pro-'bujene cvetlice zopet položil na smrtno posteljo, žabam pa zamašil usta, da se bodo žalostne umaknile v podzemeljske luknje, dokler jih ne izvabi iz njih zopet gorko pomladansko solnce.
23.25
28.20
103.80
Skupajl|t . . X . .$272.25 Prebitek dne 3. deceVa 1913 ....................617.96
Inozemstvo.
— Nemčija. Nemški cesar je pred nekaj tedni odrešil svet, ko je eno in dvokoračnico in tango ples segnal z dvornih veselic. Zdaj prihaja ta kronani odrešenik zopet z novim rešilnim sredstvom. Še pred kratkem so v Nemčiji nosili brke - po modi: “DopolnenO' je!” Nakrat so se na častniki po ameriški modi pričeli briti pod nosom. To je pa nemškega cesarja ujezilo, ker meni, da vsled tega trpi obrambna sila Nemčije in da bo prihodnja
— Belgija. V Bruslju je neki socialist ustrelil katoliškega duhovnika, ker ni hotel pokopati mrliča, ker je v sprevodu vihrala rdeča zastava. Po končanem pogrebu je napadalec šel v farovž in ustrelil duhovna.
— Japonsko. Na Formozi so
šest “zarotnikov” obsodili na smrt; 123 je bilo obsojenih od 4 do 25 let ječe; 140 je bilo oproščenih.
Japonska vlada se bo kmalu prepričala, da se s takimi barbarskimi sredstvi ne pomiri nezadovoljnega ljudstva. Iz krvi mučenikov klije svoboda!
— Francija. Senatorju Gasto-nu Domergue-u se je posrečilo sestaviti novo ministrstvo. Pariško časopisje prerokuje novemu ministrstvu kratko življenje.
— Rumunsko. V bližini vasi Costeti je osebni vlak trčil s tovornim. Približno sto oseb je izgubilo svoje življenje.
— Republikanski politični ‘bos’
Kuehnle v Atlantic Cityju, N. J. je dobil nekoliko odloga, da mn ne bo treba takoj v ječo. Njegovi prijatelji upajo, da ga bo gover-ner pomilostil. . Kuehnle je bil obsojen, ker je kršil volilni zakon. Z delavci ne postopajo sodni pisarji tako milostno. Delavec kriv ali nekriv, da je le obsojen, mora takoj v ječo. Pri delavcih ne poznajo nobenih odlogov za nastop kazni.
— Po poročilu iz števnega urada iv Washingtonu sta bili v letu 1909 od vseh uslužbencev v svilo tkalnicah 2/3 ženskega spola. Ženske so delale 54—60 ru v tednu. Od deklet pod šestnajstim letom jih je največ delalo v dlrža-vi Maryland in sicer 28.2 odstotkov. V tej industriji je bilo leta 1909 zaposlenih 105,238 oseb in 852 podjetjih, ki so izplačala $38,570.085 mezde. Vrednost blaga je znašala $196,911.667. Poročilo seveda molči o vrednosti sirove svile. To se je zamolčalo namenoma, ker bi delavci drugače spoznali, kakšni ogromni profiti gredo v žepe tovarnarjev in kup-čijskib mešetarjev.
— Iz Bryana, Tex. poročajo, da je povodenj zahtevala več kot 50 človeških žrtev in da je mnogo ljudi v ogrožanih okrajih še vedno v živi jenski nevarnosti.
.— Iz Sheboygana, Wis., poročajo, da hranijo v bankah na Irskem $12,400.000, katetre je zapustil James O’Brien. To premoženje se bo razdelilo med njegove dediče in sorodnike, ki žive v o-krajih Sheboygan, Fond du Lac, Milwaukee, Winebago in Maraton. James O’Brien je svoje premoženje nagromadil v petdesetih letih v minolem stoletju, ko je vse drvelo v Kalifornijo iskat zlato.
— Elsie Baker, stara 20 let in bivajoča v Fort Scottu, Kans. je priznala, da je utopila tri tedne starega sinčka. Obtežila ga je s kamenjem in vrgla potem v vodo
— Peru. V okolici Chalhan-cue, glavnega mesta provineije Agamaes, je močan potresni sunek razburil prebivalstvo. Pred mesecem dni je potres razdjal mno, go gorskih vasi in več kot 100 ljudi je izgubilo svoje življenje.
— Mehiko. Krvolok Huerta si je izmislil nov način pošiljanja vstašev na drugi svet. Do sedaj je bilo v navadi, da so obsojenca privezali pred žrelo topa in potem zapalili top. Varčni vojni minister je preračuni!, da se rja ta način potrati preveč smodnika, ki bi se lahko na drug način vspešnejše porabil napram vsta-šem. Zdaj obsojenca privežejo k tlom, pod njega vtaknejo bombo in zapalijo, da kosi mesa lete na vse strani. Na ta način so usmrtili vstaša, ki je bil na sumu, da je pri Carnerosu pognal v zrak vlak z vojaškim transportom.
Vladni vojaki, ki so imeli braniti Chihuahuo in so zbežali pred vstaši pod vodstvom generala Ville, SO' pribežali v mestece Oji-naga ob ameriški meji. Med njimi je pet generalov in mnogo vplivni^ civilistov, ki so se senčili v milost Huerte. Luis Terrazas, ki “lastuje” polovico države Chihuahua, je tudi med beguni. S seboj je prinesel veliko vsoto denarja.
Zapata je dal svojim vstašem ua jugu povelje za prodiranje. Prva bitka se je vršila pri El Parque, nekaj milj južno od Huitzilaca v državi Morelos. Druge vstaške čete ogrožajo Ameca-meco in Azumbo. V nekaj dneh
Ameriške vesti.
— V Arcoli, 111., je petdeset ljudi z maskami na obrazu zajelo IIarryja Sieha. Privezali so ga k drevesu in ga pretepli s konjskim bičem. Sieh je pretepel ženo in otroke.
— Morilec alkohol. John Buir-rocks se je v pijanosti oborožil in se vrnil v gostilno, v kateri se je napil. Tam je ustrelil krčmarja in še tri druge osebe, preden so ga razoborožili.
— V Fort Worthu, Tex., so zaprli Frank Norrisa, župnika prve babtistovske cerkve, ker je zažgal cerkev.
—	Najvišje zvezno sodišče v
Washingtonu je razsodilo, da je protizakonito, ako se založnik in knjigotržec dogovorita glede cen. Tako ravnanje krši Shermanov protitrustjanski zakon.
—	Indijanci vremenski vedeži.
V Pierre, S. D. naseljeni Indijan ci trdijo in prorokujejo, da letos ne bo zime. Do sedaj je v So. Dakoti večinoma deževalo in vreme je bilo gorko. V okolici mesta pojejo dolgokrake žabice svoje
— Pretečeni teden so v Chicagi obor. profesionalni pretepači gnali 60 skebov na železn. kolodvor. Med njimi je bilo 35 skebov iz Jo-lieta. Vsi so bili namenjeni v Calumet. Unijski delavci so jim povedali, da gredo skebat v Mi cbigan. Takoj so pretepači planili na unijske delavce. Neka oborožena baraba je potegnila samokres, druge so pa udrihale po treh unij-skih delavcih. Policija je prišla na lice mesta in aretirala dve o-boroženi barabi in ju odgnala v zapor.
-— Vsa znamenja pričajo, da bo
letošnja zima tako trda in huda za delavce, kakor je bila v letu zadnje finančne panike.
V Chicagi je danes najmanj že 100,000 delavcev brez dela. Pred vsako tovarno se vidi večje gruče delavcev, ki hodijo od tovarne do tovarne za delom. Najbolj hudo so prizadeti neizueeni tovarniški delavci, pa tudi rokodelci niso izjema.
Zadnjo nedeljo je vprašalo Andersona, superintendenta mestne prenočevalnice, šest sto brezposelnih delavcev za prenočišče. V prenočevalnici je prostora le za 176 ljudi. Ostale so poklali v hotel Palače, kjer so siromaki prenočili v kleti na cementnem tlaku.
Mnogo delavcev so odslovile jeklarne v Garyju, South Chicagi in drugih bližnjih krajih. V Jo-lietu še niso pričeli odslovljati delavce, marveč so znižali število delavnih ur. V čikaških klavnicah še delajo s polno paro, ker prihaja vsaki dan mnogo črede na trg. C. S. Churchil, superintendent tvrdke Swift & Co., je izjavil, da bodo po novem letu tudi v klavnicah znižali število delavcev.
Bodočnost delavcev je letos zelo temna. Ako v Chicagi prieno odpuščati delavce, je to znamenje, da je v drugih industrijalnih središčih še slabejše.
— Na štev. 12 Van Buren st. v Chicagi imajo baroni bakra svojo posredovalnico za skebe. Tu love delavce in jim pripovedujejo, da ni štrajka v Michiganu in obljubi se jim $2.50 dnevne mezde.
Tukaj sem priženejo dobro zastražene delavce tudi iz drugih držav, katere so nalovili kot skebe, da jih ženejo kot čredo ovac na vlak in potem v Michigan.
— Kje so pravi anarhisti? Med
strašnimi kletvami je tolpa mili-čarjev sežgala podobo državnega avditorija Kenehana v Trinida-du, Colo., ker je Kenehan izjavil, da se bo strogo ravnal po zakonu. Res krasna slika. Vojaki, katere je državna uprava poslala v stavkovni okraj, da bi izdržavali red in miir, ter bili nepristranski na pram pbema strankama, se spremene v razgrajajočo tolpo ljudi, ki ne dajo nič za zakon, ker je avditor izjavil, da je zakon veljaven za obe stranki: za štrajkujo če rudarje in premogovniške ba rone, ki so prisili rudarje, da so zaštrajkali. Kdo naj zaupa takim vojakom, da bodo vzdržavali red in mir?
Seveda Kenehanu si ni treba beliti glave o tem dogodku. Or ganizirane rudarje tudi črtijo vsi anarhisti: premogovniški baroni in uniformirani najemniki.
— Konferenca med zastopniki
štrajkujoih rudarjev in premogovniških baronov je končala brez vspeha v Coloradu. Konferenca se je vršila pod predsed-ništvom governerja Ammonsa. Rudarje so zastopali Dave Ham-man, Archie Allison in Tully E-vans, kapitaliste po John Osgood, Jesse W.elborn in Dave Brown. Navzoč je bil tudi delavski minister Wilson.
Ves čas tekom konference so zastopniki kapitalistov s praznimi obljubami pitali zastopnike rudarjev. Ko so se zastopniki rudarjev naveličali poslušati te prazne fraze, je rudar Tully E-vans iz okraja Fenmont vprašal Osgooda, zastopnika kapitalistov, kakšno jamstvo jim dajo zastopniki premogovniških baronov, ako nočejo priznati unije, da *se bo pogodba, ki bi se tukaj izvršila, tudi spolnjevala do pičice. Osgood je na to planil po konci in udaril s pestjo po mizi in izjavil, da lastniki premogovnikov ne bodo nikdar priznali unije. Njegovo izjavo sta podpirala njegova tovariša. Nato je posegel v razpravo delavski ministar Wilson in prigovarjal kapitalističnim zastopnikom, da naj odnehajo. Ali njegove besede so zadele na gluha ušesa. Zastopniki rudarjev so spoznali, da se konferenca vrši zaman, ker jim zastopniki kapitalistov nočejo dati najmanjše garancije, da se bodo njih obljube izpolnile. Konferenca je pričela zjutraj in je končala ob eni po noči z negativnim rezultatom vsled trmoglavosti kapitalističnih zastopnikov, ki so pod zastorom praznih obljub zahtevali, da naj se premogarji vrnejo, ne da bi kaj dosegli, v staro sužnost.
DOPISI.
Walsenburg, Colo.
“Spanish Peak” je ogrnil svoj beli zimski plašč in nam pošilja zastonj snežinke v dolino. Lepo je sedaj videti v beli odeji naše unijsko belo mesto, ki je preskbljeno s piretnogom in pitno vodo. Z vsem tem nas je preskrbela unija, da nas prav nič ne straši stavka. Vsako soboto se izplačuje podpora; vsaki moški dobi tri dolarje, ženska en dolar, otrok pa 50c. Nihče ne godrnja, pa tudi besede ni šlišati, dai bi kdo mislil preje se vrniti na delo, dokler lastniki premogovnikov ne priznajo naših zahtev.
Želim, da bi se sedaj slovenskim skebom odprle oči in da bi uskočili v naš tabor. Ali ni lepo ako,so delavci složni in se borijo za boljše razmere vseh in ne izdajajo svojih koristi in svojcev.
Delavec, kaj ti bo dala kompa-nija, ko zapre svoj rov? Kaj je dal jeklarski trust svojim delavcem, ko jih je odslovil za božič1 ne praznike? Nihče-jih ni vprašal, a ko so zadovoljni z neprostovoljnimi počitnicami. — Ni dela, pa basta! Jeklarski trust ne vpraša pri odslovljenju delavca, ako so njegovi otroci oblečeni. Vrata tovarne so zaprta in nihče ne da odslovljenemu delavcu beliča podpore, ne premoga, da bi si ogrel prezeble ude, ne šotora, da bi varoval njega in njegovo družino pred mrzlimi sunki bur-je. V trumah pohajajo brezposelni delavci ponujat svojo delavno moč, svojo mladost, svoje življenje!
Kaj ne slovenski trpin, težko bi ti bilo pri srcu, ako bi videl svojo družino v božični noči prezeblo, lačno in onemoglo?
Slovenski skeb, ako obhajaš letos božic iv izobilju, pri polnem loncu in se smeješ nam štrajkar-jem, ki živimo v šotorišču, se gotovo spomniš, da smo bili lani skupaj. Ali letos je razlika. Ni smo svobodni unijski delavci... ti pa od vseh poštenih ljudi zaničevan skeb, izdajalec svojih bratov delavcev!
Kot izdajice bodete letos obhajali božič, skriti v kompanijskih kempah, zastraženi od kompa nijskih oboroženih - pretepačev. Gledali bodete v tla, ker vam je na čelo vtisneno bratomorno znamenje Kajna.
Naobratno se pa unijski delavci svobodno gibljemo, nam ni treba pred nikomur povešati oči v tla, ker se zavedamo, da se borimo za občni blagor.
Ko bo stavka končana, bodo postala tla vroča skebom. Napo čil bo dan plačila. Stražili jih ne bodo oboroženi pretepači in varovala jih ne bodo ženska kri la. Kompanisti si bodo mislili: “Ti si skeb, izdajalec, rabimo te, dokler je stalvka, a zdaj pa pojdi s trebuhom za kruhom.” In skebje bodo žalostno vezali svoje culice in odšli bodo drugam, kjer jih bo povsod organizirano delavstvo sprejelo z ogorčenjem.
Stavka je danes v povoljnem stanju. Kompanije bi rade priznale druge zahteve, te unije ne. Naše geslo je pa:	Unija ali pa
nič! Bratje stojmo trdno v boju, kot smo bili prvi'dan, ko smo zaštrajkali in zmaga bo naša.
M. J. Bajuk, član štev. 127.
med slovenske delavce v Calu-metu.
Danes meni, jutri tebi! Tako je z delavci v današnji kapitalistični družbi. Delavce, ako niso organizirani v uniji, se vedno izkorišča do kosti. Pomagajmo svojim bratom, da izvojujejo zahteve, radi katerih so zaštrajkali. Delavci v Calumetu in okolici bodite solidarni in vztrajni! Pozdravljeni junaški boritelji za delavsko stvar!	Nabiralci.
Youngstown, O.
Štrajk v Calumetu, Mich., je dolgotrajen. Delavci bijejo hud boj s kapitalističnim sovragom za malo večji kos kruha. Vsledtega so šli rojaki v Youngstownu, Struthersu in Lowellvillu, O., nabirat prostovoljne doneske za štrajkujoče brate. Nabralo se je vsega skupaj $12.25. Darovali so: Joe Cigolle, Rev. S. Domladovac po $1.00. M. Urbas, A. Zupanc, John Milavec, John Mikše, John Zgonc, Fr. Zakrajšek, A. Nagode, A. Mikolič po 50c. M. Sivič 40c, A. Gabrenja, Jožefa Zupanc, R. Horvat, Joe Žitnik, Vinko Žitnik, Neimenovani, Joe Vouk, John Copie, Edward Branisel, Fr. Kikelj, M. Slabe, Fr. Turšič, A. Kuhelj, A. Grezuti, Fr. Slabe, A. Zakrajšek, Joe Slabe, A. Steblaj, Neža Nagode, Frank Nagode, Tončka Polanc, Lois Urbas po 25c. Matevž Kuhelj 20c, .John Sivič 15c. Od te svote se je poslalo $11.75 na gl. taj. S. N. P. J. John Verderbarja in 50c pa upravi “Proletarca” za pošiljanje lista
Detroit, Mich.
Na veselici kluba J. S. Z. štev. 61 se je nabralo $7 za podporo štrajkujočih rudarjev v Michiganu. Vsoto sem odposlal br. J. Verderbarju. Veselica se je vršila dne 29. novembra in prostorna dvorana v “Novem hrvatskem domu” je bila nabita do zadnjega kotička. Povsem izvrstno se je igrala šaloigra “Jazbec pred sodnijo”. Mojstrsko je rešil svojo ulogo sodr. Miloš Novakovič. Kar čuditi se je, da je tako živo in naravno igral svojo ulogo, ker delavcu ne preostaja mnogo časa, da študira svojo ulogo. Občinstvo ga je odškodilo za njegov trud z burnim ploskanjem. Deklamiralo se je tudi par revolucijonarnih pesmi, katerim je občinstvo sledilo z vso paznostjo. Pohvalo zasluži tudi tamburaški zbor kluba J. Š. Z. štev. 61, ki je razveseljeval občinstvo s tamburanjem in tako pripomogel veselici do vspe-ha.
Drugi dan je klub vzel iniciativo še za večjo veselico v korist štrajkujočim rudarjem v Michiganu. V ta namen se je vršila konferenca, na katero je pozval klub vse Jugoslovane ne glede na njih prepričanje. Zbrani delegat je so zastopali skoraj vse jugoslovanske organizacije v Detroitu. Delegatje so zaključili, da se priredi veselica, katere čisti prebitek je namenjen štrajkujočim rudarjem. člane S. N. P. J. in J. S. Z. veže seveda dolžnost, da se udeležimo veselico do zadnjega moža.
V resnici vlada v Detroitu brezposelnost kakor v drugih mestih. Ali delavci zapomnite si, da to ne bo le veselica, ampak bo tudi protest proti brutalnim kraljem bakra v Michiganu, ki hočejo na vsak način prisiliti vrle rudarje, da bi se pod starimi pogoji vrnili v sužnost.
Tudi nas tukajšne delavce lahko zadene ista uscida, ker še nismo pripravljeni za boj. Slovenci v Detroitu! Vsi na veselico! Tako pokažemo, da smo proti postavno organiziranemu ropu in proti kapitalizmu, da se znamo, združiti proti svojemu sovražniku. Štraj karje navdamo z novim pogu mom; zavedajo se, da za njimi stoji vse zavedno delavstvo, da jim pomaga do zmage. Delavci vstajajo, člen za členom suženjske verike se drobi in korak za korakom se pripravlja pot v novo družbo, v kateri bodo delavci lastniki vseh proizvajalnih, razdeliv-nih in prometnih sredstev.
Odbor za veselico bo preskrbel vse, da bo veselica dobro vspela. Skrbel bo tudi za duševni vžitek, ker na programu je enodejanka “Grobovi vstajajo”. Veselica se vrši dne trinajstega decembra zvečer v “Hrvatskom domu”, vogal Kirby & Russell st. Vstopnina 15c za osebo.
Thos. Petrich.
Brooklyn, N. Y.
Pred kratkem smo imeli tukaj občinske volitve. Republikanci in demokratje so tekali po ulicah, kakor da bi bili obsedeni. Nagovarjali so vsakega volilca, ki je prihajal na volišče, da bi volil zanje. Obljubovali so jim nebesa že na tem svetu ,ako pridejo v občinski svet. Lepaki so bili na desno in levo, le 50 korakov od volišča, na katerih se je čitalo, da se ne sme volilcev nagovarjati na tem prostoru. Republikanci in demokratje so se malo brigali za te določbe, češ, saj imamo prijatelje in tovariše v Beli hiši.
Zavednim proletarcem je dolgo že znana ta resnica. Da je tako, so tega .krivi delavci, ki se nočejo organizirati v delavski stranki. in nočejo voliti svojih tovarišev v postavodajne zastope. Radi teh neorganiziranih delavcev morajo trpeti tudi organizirani. ___
Krist je približno pred» tisoč in devetvsto leti oznanjeval siromakom, ne škoduj svojemu bližnjemu in bičal je neusmiljeno oderuhe, ki. so odirali reveže. Ako bi se bili njegovi takozvani nasled-
niki držali njegovih naukov in bi ne bili postali golo orodje mogotcev, bi se danes ne bilo treba boriti siromakom — delavcem za svoje pravice, ne bili bi tlačeni, kakor so bili ob času njegove dobe; v farovžih bi se ne kupičili tisti zlati “knofi”, katerim pravimo cekini. Vidiš delavec, tvoj položaj bo ostal neizpremenjen, dokler ne glasuješ za strmoglavljenje kapitalizma, ki je kriv, da si ti vbog, reven in izkoriščan siromak, da te vsi izkoriščajo in molzejo.
V	Brooklynu je tudi nekoč vladala tema. Ali danes se je obrnilo na boljše, ako pogledamo pet let nazaj v preteklost. Nočem se vtikati v stvari, ki so se godile pred štirimi leti, ko se je med tukajšnimi Slovenci in Slovenkami pobiralo za cerkev. Ne morem reči, koliko se ^je nabralo, ker nisem bil v odboru. Vem, da se je nabralo nekaj stotakov, o katerih je sedaj vse tiho. Ni čudo, ako pride kakšen “greenhorn” v talarju v Ameriko, po dveh ali treh letih pa že “prihrani” $3,000 do $4,000. Koliko si pa ti delavec prihranil v tem času? Ni dolgo, ko sem se mudil v neki slov. posredovalnici za delo. Zasukal se je pogovor tudi na socialiste. Gospa in njeni zlati sinko, ki toliko razumeta o socializmu, kakor zajec o bobnanju, sta bila takoj silno razburjena. Gospa je bila celo tako predrzna, da je rekla, da smo pri našem društvu sami ničvredneži. Vprašam javno, kako more ta gospa govoriti, da smo pri društvu “Bratska Zveza”, štev. 140 S. N. P. J. sami nepoštenjaki, ko ji do danes ni storil nobeden članov nič žalega?
Naše društvo “Bratska Zveza” plača na teden 9 dolarjev bolniške podpore. Jednota plača en dolar dnevno,' društvo pa dva na teden; v slučaju smrti se izplača za vsakim članom $600 posmrtnine, poleg pa še vsak član dobi list na dom. Za vse to plača član le $1.40 na mesec. Ako bi bila naša jednota slaba, ne bi štela danes 220 krajevnih društev in enajst tisoč članov. Nazadnjake ta napredek bode v oči, kakor bika, če se mu pokaže rdeč robec.
člani le tako naprej! Najboljši odgovor na vsak napad je podvojena agitacija. Tem bolj se bodo množili člani naše jednote, toliko preje bomo zavezali jezike našim nasprotnikom.
Društvo “Bratska Zveza” bo obdržavalo svojo glavno sejo dne trinajstega decembra, na kateri se bo volil društveni odbor za prihodnje leto. Bratje pridite vsi na sejo in volite po svojem prepričanju odbornike. Ako nastanejo napake pri društvu, naj se te napake poravnajo na seji. Sloga jači, nesloga pa tlači!
Pred kratkem je gospa Štorklja obiskala obitelj našega predsednika in jo obdarila z zalo hčerko. Materi in hčerki obilo zdravja!
član društva “Bratska Zveza”.
Manifold, Pa.
Koliko se doseže s slogo, ^dokazuje naš tukajšni štrajk, ki je končal po treh tednih z zmago delavstva. Ako bi ne bili složni, kdo ve, koliko časa bi bil trajal štrajk.
Mnogo družin živi tukaj vsled draginje v neznosni bedi. Kdor ima veliko otrok, ne more izhajati s pičlim zaslužkom in živi v bedi tudi v takozvanih boljših časih, ko dela. Prihraniti si ne more centa in kakor hitro je ob delo, že trka beda na vrata.
V	začetku sem omenil, da smo imeli štrajk, ki je trajal tri tedne. Neki Oger je poslal svojega otroka v kompanijsko prodajalno po hlebec kruha. Otrok se je vrnil brez kruha. Poslal je fanta v židovsko prodajalno, v kateri je preje jemal jestvine na knjižico. Ali fant se je vrnil in povedal očetu, da mora plačati takoj, ako hoče dobiti kruha. Nato je šel oč^ prosit prodajalca. Vse prošnje so
(bile zastonj. Šel je domov, vzel puško in rekel svojim otrokom: “Good bye!” Zaprl je vrata in se ‘ ustrelil pod srce. Zdaj leži v kritičnem položaju v bolnici v "Wash-ingtonu in prav malo je upanja, da okreva.
Tako se godi delavcu. Dokler ima groš v žepu, ga vse vabi k sebi, ko je pa suh, se pa nihče zanj ne briga. Nekaj so krivi tudi delavci, ki kupujejo v kompanijskih prodajalnah. Tam je treba vse plačati z denarjem, na upanje ne dajo nič. Drugi prodajalci zo-
pet nič ne zaupajo, ker so bili vča-si ogoljufani. Tako se včasi dogodi, da tudi poštenjak ne dobi nič brez denarja.
Rojakom tudi priporočam, da naj nikari ne gledajo skozi okno, kadar se vozijo po železnici. Dne 2. decembra sem šel za delom, ker je kompanija grozila, da zapre rov, ako se pohlevno ne vrnemo na delo. Bil sem v družbi še dveh tovarišev. Na Meadow Lansing smo sedli na vlak. Sreča je bila, da nismo sedeli vsi na eni strani. Dva sva sedela na eni strani, eden pa na drugi. Pogovarjali smo se, uganjali burke, tako da sva bila z obrazom obrnena proč od okna. Nakrat zažvenketajo šipe in bile so razbite, kakor da bi bil kdo ustrelil v okno s svinčenim zrnom. Ustrašili smo se silno, vendar se pa nam ni zgodilo nič, le neki Anglež je imel zrezano roko. Dogodek se je pripetil tri četrt na sedem. Ako bi bila gledala skozi okno, bi bila prav lahko izgubila svoj vid.
Tudi slabi “bordarji” so dostikrat krivi, da pošteni fantje ne dobe hrane in stanovanja. Marsikdo se zadolži in ko je treba plačati, pa izgine za vedno, ko napočijo slabi časi. Ko sem prišel v hišo in sem vprašal gospodinjo, ki je bila po narodnosti Hrvatica, za hrano in stanovanje, je rekla, da nas ne sprejme. Rekel sem ji, da ji plačam za mesec dni naprej. Ali odgovorila mi je: “Kako boš pa plačal, kadar napočijo slabi čase?” Rekel sem ji: “Ali mislite, da bo res tako slabo, da ne bomo zaslužili za hrano in stanovanje.” Nato sem jo vprašal, ako bi kje drugod dobil hrano in stanovanje. Pokazala mi je drugo hišo, kjer sem dobil ravnotak odgovor.
Ako bi ne bilo takih potuhnen-cev, bi vsak samec lož j e dobil hrano in stanovanje. Bodimo bolj pošteni, vsaj napram delavcem, pa bo vsak človek lahko dobil hrano in stanovanje.
Matija Kokelj.
Franklin, Kans.
Iz vseh di’žav Unije prihajajo poročila o slabem delavskem položaju. Povsod odpuščajo delavce in v ozadju slikajo kapitalistični listi prihajajočo finančno paniko. Danes se ne more izreči, da dobimo v kratki dobi finančno paniko. Vseeno je pa delavski položaj tako resen, kakor je bil jeseni leta 1907. Ta resni položaj pa kliče vsem delavcem: Organizirajte se politično, ako hočete doseči tudi pridobitve na gospodarskem polju.
Klub J. S. Z. štev. 80 ima dne 21. decembra t. 1. ob dveh popoldne svojo sejo v navadnem zboro-valnem prostoru. Ko bo končana seja soc. kluba, se prične seja v “Turn Club Hall”. Obe seji sta za delavstvo zelo važni. Prva je; politična, druga pa gospodarska. Slovenci, ki bodete čitali ta dopis, pripeljite s seboj svoje prijatelje in znance. Čas je že, da se v največji slovenski naselbini v državi Kansas, malo bolj brigamo za delavske stvari. Nadejajoe se, da bo dvorana dne 21. decembra polna do zadnjega kotička, kličem vsem: Na svidenje!
F. Wegel.
Blocton. Ala.
Na društvenem ppl ju tukaj prav dobro napredujemo. Imamo pet podpornih društev, ki spadajo k,raznim jednotam. Delavske razmere 90 srednje in zaslužek je odvisen od prostora.
Rojaki, ki so godci, ki igrajo na kakšen godbeni inštrument, poleg so pa premogarjj, bi dobili tukaj delo. Premog je visok 4 do 8 čevljev, plača se pa 57 in pol centov od tone. Ako se kateri rojakov zglasi, mu bom vse razmere opisal natančno.
John Brvar, 103 bx.
Manderfield, Mich.
Članom društva “Michigan” štev. 136, priporočam, da naj se zanesljivo udeleže seje dne 21. decembra v dvorani Irleviča. Seja prične točno ob desetih dopoldne. Na seji bomo volili odbor za prihodnje leto. Letos ni naložen za tiste, ki se ne bodo udeležili seje, izvanreden prispevek, ker smo na štrajku.
Naš boj je v navadnem Stadiju. S prvim decembrom so nam ponujali osemurni delavnik. V resnici pa delajo skebje devet ur na dan. V Calumetu delajo stavkokazi zopet deset ur, ker se nismo vrnili na delo.
Minoli teden je bilo več bojev s skebi in pomožnimi biriči. Mi se ne vrnemo na delo, dokler ne priznajo naše strokovne organizacije.
Bratje štrajkarji ne podajmo se! Kapitalistom teče voda v grlo, zato prihajajo s praznimi obljubami. Vztrajajmo v stavki in zmaga bo naša!
Zahvalo izrekamo vsem bratom in sestram, ki nas podpirajo v tem boju s kapitalisti. Z združenimi močmi bomo premagali naše neprijatelje. Neverjemite nedela-vskim listom, ki poročajo, da je štrajk izgubljen.
Bratje ostanimo složni, kapitalisti popuščajo! V. K. tajnik.
Collinwood, O.
V naši naselbini so se združila slovenska društva in socialistični klub in priredila dne 22. novembra t. 1. skupno veselico, katere čisti prebitek je bil namenjen štrajkujočim rudarjem v Michiganu. čistega prebitka je bilo 48 dolarjev in 16c. Društva so sklenila, da se vsota razdeli na dva dela: $24.08 se pošlje gl. tajniku S. N. P. J., drugo polovico pa Andreju Spacalu, b. 40, Baltic, Mich. Vsem, ki so se udeležili veselice izrekam najtoplejšo zahvalo^ posebno pa tistim, ki so sodelovali na veselici.
Društvo “Planinski Raj”, štev. 185, bo imelo svojo glavno sejo dne 21. decembra točno ob dveh popoldne, katere se naj udeleže članice v polnem številu, ker bomo volile odbor za leto 1914. Vsaka naj odda svoj glas po svojem prepričanju.
Frančiška Brajer, tajnica.
Razprava o jednoli.
New Duluth, Minn.
Malo se razpravlja o združitvi jednot in zvez. Nevem, kaj je temu vzrok? Mogoče tudi ‘mastne’ službice, katerih bi potem ne bilo!
Bratje in rojaki! Bliža se 14. januar 1914, ko se bodo sešli zavedni rojaki na zborovanju v Chicagi zavoljo združitve vseh naprednih jednot in zvez.
Krasna je misel o združenju. Treba je, da tudi mi Jugoslovani stopimo v narodno areno in pokažemo, da poznamo tudi še nekaj druzega bolj važnega za narod, kakor prepirati se med seboj.
Rojaki mi bodo oprostili, ako kaj zagrešim. Delavec, trpin sem, ki mora težko delati za svoj vsakdanji kruh, pa pu pero ne teče gladko in tudi prave misli težko prihajajo pod pero.
Imamo različne jednote in zve-zice, v katerih so večinoma mladi fantje in možje. Ali leta hitro tečejo in doba bo kmalu napočila, ko se bodo pričele podirati naše vrste. Kaj v tem slučaju preti našim jednotam in zvezicam, pa lahko ugane vsak pameten človek. Pogin in nič druzega!
Združimo se v eno armado, ki bo nepremagljiva, če pa mora biti farba, pa v dveh, da bo toliko bolj ustreženo nekaterirn poli-tikarjem. Zastopniki raznih jednot in zvez, ki se bodete sešli dne 14. januarja, delajte z vsemi svojimi močmi za združenje. ,
Strinjam se z dopisom br. Trbovca. Mnogo članov se ne strinja z visoko posmrtnino in bi se rajše zavarovali za višjo bolniško podporo. Upeljali naj bi se trije razredi, v katerih bi se lahko plahi zavarovali poljubno za visoko T>°-smrtnino in bolniško podpor0- f3°' leg naj bi bil še en razred, v katerem bi se člani zavarovali za $1—2—3 dnevne b obisku podpore in dostojen pogreb. To bi bil nekakšen razred za samce, v katerem bi bil gotovo tudi Trbovcev Tone.
Rojaki bodimo složni. Pomagajmo vsi, da se uresniči združenje. Ravnajmo se po geslu: Eden za vse, vsi pa za enega!
John Kobi.
Opomba uredništva.— Lestvice nismo priobčili, ker ste v dopisu povedali, kaj hočete. Vsaka lestvica, ki ne soglaša z zakonom, nima danes nobenega pomena, či-tajte objavo br. gl. tajnika. To velja danes za vse jednote, zato je tudi čas ugoden za združitev.
N Yale, Kansas.
Bliže in bliže prihaja' čas, ko se bodo zbrali delegati in odborniki naših podpornih organizacij na skupni konferenci, da^ se posvetujejo o združenju. Vzlic temu
je razprava v našem “Glasilu” in drugih slov. listih zelo mlačna. Le tupatam se čita kakšen dopis o združitvi. Seveda delavec ne more mnogo razpravljati o tem. Tisti, ki bi lahko pisali, pa molče. Dozdeva se mi, da je ravnotako, kakor cesar, ki ima mastno plačo, pa ni za republiko. Ravnotako je z našimi jednotaini in zvezami. Tisti, ki so odvisni od njih, se delajo, kakor da bi nič ne slišali o združitvi.
Dostikrat slišim, da naj bi bila združena organizacija na socialistični podlagi, drugi pravijo na svobodomiselni, tretji pa na katoliški. Ali to je vse nič! Naj se i-menuje tako ali tako! Moje mnenje je, ako se bodo zastopniki razumeli, da naj bi ostalo ime S.N. P.J. To pa radi tega, da ie bi bilo uničenih toliko pečatov, znakov in zastav. Tukaj je t^eba ra-čuniti z denarjem — z gospodarstvom. S. N. P. J. ima lejo premoženje v teh rečeh in če bi se. spremenilo ime, bi bil ves denar vržen v vodo. Ako se pa delegatje ne morejo sporazumeti glede imena, naj se pa da novo ime n. pr. “Amerikanska slovenska podporna zveza.” Ustava in pravila naj bodo na narodni podlagi. Namen te organizacije naj bo podpirati člane gmotno in duševno: izobraževati člane v naprednem duhu. Glasilo naj ostane na enaki podlagi in naj izobražuje člane na podlagi novega gospodarskega nauka socializma. Kakor hitro se pomnoži članstvo še za štiri tisoč, naj postane dnevnik in vsak član naj vplača na leto še dva dolarja več za dnevnik. Nečlani organizacije naj plačajo tri dolarje naročnine na leto. V sobotni izdaji naj bodo vsa poročila glede organizacije.
Mnogo se je že pisalo o jednoti-nem domu. Seveda papir vse prenese. Združene organizacije naj bi postavile v kakšnem večjem mestu svoj dom, v katerem bi bili vsi uradi: za tajnika, pomožne delavce in list. V omenjenem domu naj bi bila tudi hranilnica in posojilnica; denarni zavod naj bi bil seveda last naše organizacije. Kadar bomo tako dosledno izdelali svojo organizacijo, potem bomo lahko rekli: Slovenci napredujemo v Združenih državah! Na ta llačin bi si lahko marsikateri slovenski trpin pomagal do svoje kmetije ali lastnega doma. Danes smo pa v rokah oderuhov in naši krvavi žulji so naloženi v kapitalističnih bankah. Tako sami sebi kujemo suženjske ukove.
Kolikor je meni znano bodo morale vse podporne organizacije u-vesti lestvico glede posmrtnine, kakor to zahtevajo državni zakoni. Tem zakonom se moramo seveda ukloniti. Po mojem mnenju naj bi bi bili trije razredi. 300 dolarjev posmrtnine in $1.00 bolniške podpore na dan; $600 posmrtnine in $2.00 bolniške podpore na dan; $1000 posmrtnine in $3.f'ft-bolniške podpore na dan. Ti redi popolnoma zadostujejo, za delavca. Posmrtnina je dosti viss-ka za pametnega človeka. Borilka podpora tudi zadostuje, ker povprečno malokateri aej^vec zasluži več kakor tri d/?1 rje na dan. Asesment bo no tudi dosti visok, da ne bo nobenega skomi-njalo, da bi se zavaroval še višje.
Nekateri ljudje so res preveč ponosni na posmrtnino. Spominjam se še dobro, ko se je nekdo Tvvalil, da je vdova dobila $1000 posmrtnine. Vboga sirota se je drugič omožila in ni minolp mesec dni, ko je bil pretep v hiši. Slišalo se je, poročil sem te radi denarja. Tiho bodi p — k — itd. Ali ni to žalostno? Kje je tukaj morgla ?
Viemimo za primero veliko angleško organizacijo “Eagle”. Ta ne pozna visoke posmrtnine, ampak plača le pogrebne troške in dobro skrbi za sirote v slučaju potrebe. Plača le en dolar bolniške podpore in bolnišnico za majhen mesečen prispevek 75c mesečno. Organizacija se lahko vzdržuje, ker nima visoke posmrtnine, ki je v navadi pri slov. podpornih organizacijah.
Priporočam, da naj napravimo en razred samo za bolniško podporo, da pridobimo vse za našo organizacijo.
Bratje in sestre! Pero v roke in na delo. Vsak naj svojo misel pove, pa nikar ne prosimo, drug druzega ali se naj združimo ali ne. Grom in zemlja naj pogrezneta vsakega, ki je proti združenju.
Živela združitev in želim, da bi
jo dočakal! Kdor je nasprotnik združitve, je sovražnik slovenskega naroda v Ameriki.
John Homec.
Chicago, HI.
Bližamo se zopet koncu leta. Vsak posamezni se ob tem času spominja, koliko dobrot in sreče je doživel v minolem letu. Ko pride do zaključka, iznajde bilan co: bogatejši je za. mnogo izkušenj. današnjega življenskega sistema ter.eno leto starejši; a njegova blagajna ostane pri starem, če že saj ni “šla rakovo pot, dasi je trudil in delal skozi celo leto. Današnje razmere nas opominjajo, da si na eden ali drugi način zagotovimo podporo, za slučaj nezgode ali onemoglosti.
Ravno 'v tem letu se je zbudila želja in splošno zanimanje, zanimanje za bodočnost slov. naroda; zbudila se je misel, da posamezne podporne organizacije, katetrih imamo dovolj, nam ne morejo jamčiti svojega obstanka in da nas podpirajo v potrebi. V javnosti je misel in želja: združimo se!
Gotovo ni dvoma, da v združenju je moč in obstanek. Vendar je med našim narodom še mnogo ljudi, ki vedo, da je to resnica, katere izpodbiti ne morejo, kljub temu pa vendar nasprotujejo. Toda pustimo jih na strani, zavedajoč se, da bodo prejalislej uvideli potrebo in korist združenja.
Najvažnejše uprašanje sedaj nastane: Kako se naj združimo, da se ustreže vsem zahtevam? Težka je rešitev tega uprašanja, ker se med našim narodom nahaja še vedno stari greh: zavist in ne-vošljivost!
Bratje in sestre, pustimo to in poprimimo se dela, katero bo nam prineslo napredek in utrdi lo našo gospodarsko moč. Posvetujmo se torej najprvo, kako naj se združimo finančno, ako to vprašanje rešimo na najboljši način, bo šlo vse drugo veliko lažje naprej. O združenju je moje mnenje to-le:	Vse organizacije,
katerih namen je združiti se, naj natančno izračunijo, koliko denarja imajo povprečno na vsakega člana in njih starost o pristopu. Ta račun naj se predloži skupni konferenci. Gotovo je, da imajo nekatere organizacije več, druge manj denarja v blagajnah. Da -pa se pride do enakosti, naj se odda v združeno blagajno vsote po članih. Recimo, naj- se da, na vsakega člana $5.00 v blagajno ali pa več. Organizacija, katera nima; tolike vsote, kakor bo zahtevala skupna blagajna, naj nalože poseben asesment svojim članom, dokler dospejo do potrebne vsote; to naj se zgodi 'v teku šestih mesecev. Organizacije pa, katere imajo več kakor zahtevano vsoto, naj isto nalože v skupnem posebnem fondu, o katerem se naj vodi poseben račun. Ta fond se naj uporablja le za izvan redne stroške, ali pa kakor bo določala prihodnjost, dokler ■ ne pride cela, stvar v pravi tir. Za časa, ko se bodo urejevale blagajne posameznih organizacij, naj si društva izvolijo delegate, to je za časa prihodnjih šest mesecev. Delegati naj se volijo po sklepu skupne konference, ali pa kakor do zdaj za posamezne konvencije. Vsaka organizacija trpi naj stroške svojih delegatov, oziroma njih društva, kakor že sama določi. Konvencija naj se vrši v prihodnjem mesecu septembru ali oktobru, ali kakor bodo dopuščale razmere. Kraj, kjer se vrši konvencija, naj gre na splošno glasovanje. Vsak glavni tajnik naj razpošlje glasovnice svojim drul&tvom, ter izid, istih poroča enemu izmed zastopnikov, pooblaščenim na skupni konferenci. Kraje za konvencijo nominira naj skupna konferenca. Seveda pazi naj se, da se ne skliče konvencije, katera, bi bila brez uspeha, kajti ž njo so zvezani veliki stroški.
Na ta način prišli bi torej do konvencije. Če se do takrat potrebne zadeve združijo, nastane potem zopet vprašanje glede ase-smenta in zavarovalnine. Isto naj bi rešila skupna, konvencija po zakonu, ki pride v veljavo prej ali slej. Nikakor pa naj se preveč ne obremeni mlade skupne organizacije, dokler ne postanejo nje razmere ugodne,
Ista konvencija naj uredi pravila ter izvoli potrebne urade in uradnike, katerim se naj izroči skupna blagajna. Ko nastopijo pod pravilnimi varščinami svoje
urade. Društva naj se združijo v dve skupaj, kjer je mogoče moško in žensko.
V, članku sem omenil nekoliko nasvetov, upajoč, da tudi drugi bratje podajo javnosti svoje mnenje, da si izbere naša skupna oragnizacija. najboljšo pot, ter nam zagotovi obstanek in pomoč v potrebi. Pripravljen sem podpirati tudi dirugi vsak nasvet ali predlog, kateri je ali bo v korist našemu združenju.
če je izmed mojih nasvetov kateri napačen, naj mi bratje o-proste, ker nisem neizmotljiv.
Matt Kure.
Í* Hi » ¡8 H! «	IZ GLAVNEGA URADA	& iSS K « s ÎSÎ
• ZAPISNIK		
jednotine seje, ki se je vršila dne 4. novembra v navzočnosti glavnega in pomožnega odbora. Prečita se imena odbomixov; navzoči so vsi razven brata Potokarja.
Prečita se zapisnik prejšne seje in odobri.
Brat tajnik predloži zadevo društva “Skala”, štev. 50. Pri omenjenm društvu imajo nekaj članic, katere želijo prestopiti k novemu ženskemu društvu in sicer brez ptrestopnih listov. Po razpravi je bil predlog sprejet, da je nemogoče prestopiti na ta način, ker ne soglaša s pravili.
Brat tajnik poroča, kakšne odgovore je dobil od države Minnesota in Ohio. Po daljši razpravi se sklene, da se dobe boljše informacije o tej zadevi, piredno se napravijo nadaljni koraki.
Predložena je zadeva umrlega brata Kravanja, člana društva “Jutranja Zora”, štev. 54. Prečita se poročilo in račun pogrebnika in drugi računi za iskanje kovčega. Po razpravi je bil predlog sprejet, da se izplačajo predloženi računi, razven računa pogrebnika.
Predložena je zadeva br. Korp-nika, elana društva “Planinar”. štev. 57. Omenjeni brat živi oddaljen od svojega društva in je tam tudi zbolel. Ker je bila plačilna nakaznica prepozna in nepravilno izpolnjena, se mu je pridržala bolniška podpora. Prečita se tozadevno društveno poročilo. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da se mu izplača bol. podpora, ker je velika oddaljenost zakrivila zakasnelost plačilne nakaznice.
Predložena je ponudba za o-glas od lista “Glas Svobode”. Po razpravi je bil sprejet predlog, da se odgovori, da gl. odbor nima pravice dajati oglase v liste.
Predložena je ponovno zadeva brata; Lavriča, člana dr. “Slovenski Rudar”, štev. 110. Prečitajo se zahtevane izjave zdravnikov, radi njegovih očes. Zdravniki izjavljajo, da je le eno oko popolnoma uničeno; zategadelj je bil po razpravi sprejet predlog, da se mu izplača odškodnino za eno izgubljeno oko.
Predložena je zadeva br. Koči-jaža, člana društva “Mir”, štev. 142. Omenjeni brat je pristopil v društvo, a eden bratov ga je naznanil glavnemu uradu, da ni sposoben biti član S. N. P. J., ker je že delj časa bolehen. Prečitajo se tozadevna poročila društva, iz katerih se tudi razvidi, da je vzrok le osebno sovraštvo. Po razpravi je bil sprejet predlog, da se brata Kočijaža sprejme v S. N. P. J.
Predložena je zadeva br. Žuže-ka, člana društva “Gorjanec”, štev. 154. Omenjenemu bratu se je pridržala podpora, ker je bila plačilna nakaznica prekasna; pre čita se tozadevno poročilo društva. Po razpravi je bil sprejet predlog, da se mu izplača podpora.
Predložena je zadeva br. Zadela, člana društva “Trdnjava”, štev. 110. Omenjeni brat je že čez leto dni bolan in sedaj prosi, da bi se mu pomoglo, da bi šel v toplice. Prečita se tudi poročilo društva. Po razpravi je bil predlog sprejet, da se mu ne more dovoliti nobene vsote,, ker je dobil že vso podporo in se po pravilih izplačujejo taki stroški le jetičnim ljudem.
Predložena je zadeva br. Grossa, člana društva ‘Sparta”, štev. 61. Omenjeni brat je umrl pred-no je bil deležen posmrtnine. Dru štvo prosi, da bi vsaj jednota plačala pogrebne stroške. Po razpravi je bil sorejet predlog, da se ne izplača nobenih stroškov.
T
Predložena je zadeva sestre Orbiha, članice društrvia “Eve-leth”, štev. 130. Omenjena sestra je imela prerani porod in ker se ni vedelo za vzrok, se ji ni izplačala porodniška podpora. Prečita se zahtevana < zdravniška izjava. Po razpravi ie bil predlog sprejet, da se ji ne izplača bol. podpora po tej zdravniški izjavi. V zadevf iradi poškodovanih prstov so predložene tudi zdravniške izjave. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da se ne more izplačati nobene po-škodbinske oodpore v smislu pravil.
Predložena je zadeva sestre Cod, članice društva “Eveleth”, štev. 130. Omenjena sestra je imela prerani porod. Predložena je izjava zdravnika. Po razpravi ie bil predlog sprejet, da se ji izplača podpora na podlagi zdravniške izjave.
Predložena je zadeva br. Košiča, člana društva “Delavec”, štev. 8. Omenjeni brat je bil pobit na prstu in društvo mu je o-dobrijo podporo. Prečita se poročilo predsednika društva, v katerem naznanja, da se brat Košič ni ravnal po pravilih ob času bolezni. Po razpravi je bil predlog sprejet, da se zadevo vrne društvu, katero naj preišče natančno to zadevo.
Predložena je zadeva br. Sušar-ja, člana društva. “Proletarec”, štev. 37. Omenjeni brat je bil bolan. Poročilo se glasi, da ga bolniški obiskovalci niso dobili doma. Prečitajo se tozadevna poročila. Po razpravi je bil sprejet predlog, da se mu izplača podpo-ra.
Brat tajnik predloži ponudbo tiskarne “Glas Svobode” Co. Ponudba se glasi za jednotine listine in “Glasilo”, priložene so tudi primerne cene. Po razpravi je bil sprejet predlog, da se izvoli odbor, kateri se naj informira pri Narodni tiskarni radi naslovov in poroča pri prihodnji seji. V odbor so bili izvoljeni podpredsednik Skubic, br. Verder-bar, br. Potokar in upravitelj “Glasila”.
Brat tajnik prosi, če se mu dovoli spdemeniti zaprt telefon v odprtega. Predlog se sprejme, da se to dovoli.
Brat urednik prosi, da bi se tudi v uredništvu in upravništvu “Glasila” dovolilo nabaviti telefon, kateri je potreben. Po razpravi je bil sprejet predlog, da se dovoli nabaviti telefon.
Predložena je zadeva br. Kočevarja, člana društva “Domovi-vina”, štev. 29. Omenjeni se je nahajal v bolnišnici za umobolne ter tudi tam umrl. Po razpravi je bil predlog sprejet, da se njegovo zadevo preloži do seje skupnega glavnega odbora.
Predložena je zadeva br. Moka, člana društva “Johnston Ci-ty”, štev. 91. Omenjeni brat je bil preje član društva “Jugoslovani”, štev. 186, in bil tam tudi bolan. Ko je odpotoval, mu je društvo pridržalo podporo. Po razpravi je bil sprejet predlog, da se naj zahteva, društveni zapisnik o seji, na kateri se je razpravljalo o njegovi podpori.
Predložena je zadeva sestre Cesnik, članice društva “Postojnska Jama”, i^tev. 138. Omenjena sestra je bolna za jetiko in ji je zdravnik nasvetoval, da bi spremenila podnebje. Sestra prosi, da bi ji jednota pomagala izvršiti zdravnikov nasvet. Po razprav vi je bil predlog sprejet, da se ji ne more plačati teh stroškov vsled razmer, tv katerih se nahaja.
Brat tajnik predloži uredniku podani dopis, katerega ni priob-čfl, ker se vsebina dopisa ne dotika S. N. P. J. in Sprejete tozadevne resolucije na zadnji konvenciji. Sklene se, da se dopisa ne priobči v “Glasilu”.
Brat tajnik nasvetuje, da je potrebno storiti kaj radi zdravnikov, ker nekateri zdravniki opisujejo eno in isto bolezen na več različnih načinov. Na ta način dobivajo nekateri člani za eno in isto bolezen veliko več podpore^ kot so jo deležni po pravilih. Po razpravi je bil sprejet predlog, da naj br. tajnik stari vse potrebno v tej zadevi.
Brat tajnik prosi, če se dovoli dobiti za en dan mizarja, da mu popravi nekatere omare v uradu. Sprejme se predlog, da se mu to dovoli.
Jos. Kuhelj, zapisnikar.
Naznanila in vabila.
Nevvburgh, Cleveland, O.
Naznanjam vsem članom, društva “Slava”, štev. 173, da v smislu zaključka zadnje seje plača vsak član 50 c. v društveno blagajno, ki se neudeleži glavne seje dne 21. decembra. Izveti so le člani, ki se opravičejo s tehtnih vzrokom. Na dnevnem redu je volitev odbornikov za leto 1914.
Apeliram na člane, da se naj vsi udeleže seje, da bo mogoče izvoliti dober odbor, ki bo skrbel za dobrobit diruštva in jedno-te. Člani, ki kaj dolgujejo na rednem ali jzvanrednem ases-mentu, naj poravnajo svoj dolg na prihodnji seji, da bo mogoče oddati čiste knjige ob novem letu.
Blaž Odar, tajnik.
Chisholm, Minn.
Članom društva ■ ‘ Slovenski Rudar”, štev. 110 na znanje.
Na zadnji seji je naše društvo sklenilo, da se naj vsi člani udeleže seje dne 21. decembra, na kateri se bo volil društveni odbor za leto 1914.
Do sedaj se je društvo lepo razvijalo in dobro napredovalo, in pričakuje se, da bomo napredovali tudi vbodoče. Zato je potreba, da se izvoli odbor, ki bo delal za napredek našega društva in S. N. P. J.
Stari odbor je storil, kar je bilo v njegovih močeh, in želi novemu največji vspeh. Dne 21. decembra vsi na sejo, ki se bo vrla v Finski dvorani. Kdor se ne udeleži seje in ne opraviči s tehtnim v žarkom, plača en dolar v društveno blagajno.
Anton Mahne, tajnik.
Chicago, 111.
Vse člane in članice društva “Slavija”, štev. 1., vabim, da naj se udeleže redne glavne seje dne 14. decembra točno od dveh popoldne v navadnem zboroval-nem prostoru. Na tej seji se bo volil odbor za prihodnje leto in rešiti bo treba tudi več važnih točk v korist društvu in jednoti.
Člani, ki niso še poravnali iz-vanrendnega asesmenta za oktober in november, in niso plačali vstopnice za zadnjo veselico (25c), naj to poravnajo na prihodnji seji. Redni asesment je $1.40, izvanredni za oktober in november 50c, za vstopnico pa 25c. Skupaj $2.15.
člani in članice naj mi tudi sporoče naslove na prihodnji seji, katerih ulice so dobile druga i-mena.	Tajnik.
Chicago, 111.
Vsem slovenskim društvom v Chicagi in okolici na znanje.
Društvo “Narodni Vitezi”, štev. 39, ni letos priredilo nobene veselice. Vsled tega "'"priporočamo slovenskim društvom v Chi-eagi, da ne priredi veselice dne osmega februarja p. L, ker bo naše društvo omenjenega dne priredilo veliko predpustno veselico v “Narodni dvorani”, vogal S. Racine Ave. (preje Centre Ave.) in 18. ulica.
Več slovenskih veselic v enem mestu in na en den, škodi vsem društvom, ki so prizadeta.
Odbor.
Johnston, Pa.
Društvo “Triglav”, štev. 82 ima svojo glavno sejo dne 14. decembra. Začetek točno ob eni popoldne. Pozivlje se vse člane, da naj se zanesljivo udeleže te seje, ker se bo volil glavni odbor za prihodnje leto. član, ki se ne udeleži seje in ne opraviči s tehtnim vzrokom, plača en dolar v društveno blagajno, člani, ki kaj dolgujejo društvu, naj poravnajo svoj dolg na glavni seji. Na svidenje na seji dne 14. decembra!
,	Jernej Peček, tajnik.
Butte, Mont.
Društvoma “Aurora”, štev. 43 in ‘*!Zvezda”, štev. 111, izrekam najtoplejšo zahvalo, ki sta spremili mojega rajnega brata Malenška k zadnjemu počitku.
Rajni je bil član društva ‘Bratska Sloga’ v Michiganu in je vsled štrajka odpotoval v Auro-ro, Minn., kjer je bil po nesreči ustreljen. Rajni je bil stair 21 let, rojen v Golišu, fara Semič. Doma zapušča očeta, mater in
dva mlajša brata, v Butte, Mont. pa starejšega brata.
Še enkrat hvala vsem, posebno pa br. tajniku Mikoliču in J. Bobnu, ki sta skrbela za vse potrebno.
Slovenci, ako niste člani, S. N. P. J., tedaj ne odlašajte ne en dan s svojim pristopom.
Žalujoči brat:
Anton Malenšek, član štev. 207 'v Butte, Mont.
Joliet, 111.
Članom društva “Jolietska Zavednost” naznanjam tem potom da se je na redni mesečni seji sklenilo, da se bo seja vršila dne 21. decembra točno ob devetih dopoldne. Sklenilo se je tudi, da kdor se te velevažne seje ne udeleži in ne opraviči s tehtnim vzrokom, plača $1.00 v društveno blagajno. Da ne bo treba nobenemu plačevati tega prispevka, poživljam vse brate, da se naj gotovo udeleže seje, ker je glavna in naj bolj važna seja v letu. Na dnevnem redu je volitev novega odbora za prihodnje leto. Na sejo naj* pride vsakdo, da bo lahko po svoji previdnosti volil odbor za bodoče leto. Vsakega brata je sve ta dolžnost, da dela za proevit društva.
John D. Kren tajnik.
Cleveland, Ohio.
članice društva ‘1 Napredne Slovenke”, štev. 137, se prosi, da poravnajo vse prispevke pri društvu, kakor hitro je mogoče. Poravnati je treba tudi prispevke za tekoči mesec, da bode mogoče pravilno zaključiti letni račun. Prosim vas, da v prihodnjem letu bolj redno plačujete svoj asesment; vsaka laglje plača za en mesec kakor pa za dva ali več skupaj. Članica, ki redno plačuje svoj asesment. je vzorna članica in vredna pohvale. Toliko v blagohoten opomin!
Ker se ima prihodnja seja vršiti na Navega leta dan, se preloži sejo do druzega četrtka, dne 8. januarja 1914.
Fanny Hudovernik tajnica.
La Salle, 111.
V nedeljo zvečer, dne 14. t. m. ob sedmih se vrši izvanredna seja društva “Slov. Dom”, na katero so vsi delničarji in rojaki najuljudneje vabljeni. Na dnevnem redu bo več važnih točk; zatorej je želeti obilne udeležbe. Seja se vrši v navadnih prostorih.
ODBOR.
Collinwood, Ohio.
Društvo “Mir”, štev. 142, ima svojo glavno sejo dne 21. decembra, tretjo nedeljo v mesecu, ob devetih dopoldne v šolski dvorani. Bratje in sestre, storite svojo drpštveno dolžnost in ujdeležite se vsi te seje točno ob določenem času, ker na tej seji se ima vršiti volitev društvenega odbora za prihodnje leto —1914. Izvolite izmed bratov in sester, katerih število je sedaj 112, bodočim odbornikom take, katerim je napredek in blagor društva sveta stvar, odbor, kateri stori vse potrebno in pravilno napram jednoti in članom. Isto naj store tudi člani, potem bode'naše društvo napredovalo in bo vredno nositi ime, katerega si je izbralo.
Tajnik dr. “Mir”, štev. 142.
Lorain, Ohio.
Društvo “Bled”, štev. 17, je na zadnji mesečni seji, zadnjo nedeljo v novembru nakolekto-valo za michiganske štrajkarje $14.65. Vsota se je odposlala gl. tajniku, J. Verderbarju.
John Prudich.
Bridgeport, Ohio.
Vsem članom društva “Edinost”, štev. 13 na znanje. Vsi čla ni naj se zanesljivo udeleže seje, ki se vrši dne 28. decembra. Začetek seje ob eni uri popoldne. Na dnevnem redu je volitev društvenega odbora za leto 1914. Kdor se ne udeleži seje, plača 50 centov v društveno blagajno, izvzeti so le bolpiki. Asesment je za prihodnjo sejo povišan za 25 c; to je vsak elan plača 25 c v društveno blagajno.
Fr. Gregorčič, tajnik.
Biwabik, Minn.
Na iredni seji dne 23. novembra je društvo “Slovanska Družina”, štev. 211 sklenilo, da naj se elani omenjenega društva prihodnje seje polnoštevilno udeleže, ki bo dne 28. decembra ob pol desetih
dopoldan. Član, ki se ne udeleži prihodnje seje in se ne opraviči z gotovim vzrokom, bo moral prispevati 50 e v društveno blagajno člani, udeležite se polnoštevilno prihodnje seje, da bomo vsaj enkrat v letu vsi skupaj. Na tej seji se bo volilo nove društvene uradnike itd. Toliko v pojasnilo vsem, da ne bo nepotrebnega ki-kanja.
Ant. Mahnič, tajnik.
Colinsburg, W. Newton, Pa.
Naznanjam članom in članicam društva “Slovenska Zasta-stava”, štev. 64, da se naj polnoštevilno udeleže glavne seje in sicer drugo nedeljo dne 14. decembra točno ob devetih dopoldan v navadnem zborovalnem prostoru. Na dnevnem redu imamo volitev društvenih uradnikov za leto 1914. Kdor brez tehtnega vzroka izostane od glavne seje, plača 50 c v društveno blagajno; za opravičljiv vzrok velja le bolezen, ali pa tako oddaljeno bivališče, da član ne more na glavno sejo.
Dalje naznanjam vsem tistim članom, kateri želijo pristopne liste , naj pošljejo tudi takoj pri-pristojbino 25 c za prestopni list, da ne bom imel potem sitnosti in pisariti za tisti “kvoder”. Omenjena vsota se mora redno poslati glavnemu uradu z mesečnim ase-smentom. Tako prihranite čas društvenemu tajniku! in ziižate tudi društvene stroške. Papir in poštnih znamk ne dobi društvo zastonj. To naj vpošteva vsakdo, katerega se tiče.
Bartl Vertačnik, tajnik.
Chicago, 111.
Vse člane in članice društva “Slavija”, opominjam, posebno tiste, ki se tako redko udeležujejo naših sej, da se prihodnje seje gotovo vsi udeleže.
Prihodnja sejta je važnega pomena za vsacega, kateremu je bla gor in korist društva pri srcu. Ne zadostuje le biti član društva in plačati prispevke, pač pa je potreba tudi udeleževati se sej, na: katerih se sklepajo in potrjujejo važni predlogi velike važno-nosti..
Na prihodnji seji, katera je najvažnejša v letu, naj ne manjka nobenega člana. Na isti seji bo ena najvažnejših točk na dnevnem redu: to je volitev društvenega odbora za prihodnje leto. Zapomnite si, da je od odbora sporazumno s pomočjo* članov, ki se udeležujejo redno sej, odvisen napredek in razvoj društva. Da bodo v odbor izvolieni bratje, katere se zavedajo naložene jim dolžnosti, kateri vodijo društvo po potu napredka in za splošni blagor, pridite torej vsi na sejo, da vam bo tem lažje izbrati zanesljive in zaupne člane v odbor.
Upajoč, da upoštevate ta moj opomin, vam kličem vsem:	Na
svidenje!
M. Kure.
Hackett, Pa.
Tem potom opozarjam ivse člane društva “Rdeči Prapor”, da se naj udeleže prihodnje seje, katera se bo vršila dne 21. decembra, v polnem številu. Na dnevnem redu je volitev odbornikov za prihodnje leto.
Obenem opozarjam vse tiste, kateri so ostali dolžni na izvan-rednem asesmentu, da v kratkem poravnajo svoj dolg, ker se bo drugače z njimi ravnalo po pravilih.
Ant. Mrak, tajnik.
Detroit, Mich.
Članom društva “Zveza Detroitskih Slovencev’, štev. 121 naznanjam, da se bo vršila prihodnja glavna seja dne 21. decembra, na kateri se bode volil odbor za prihodnje leto. V odbor se naj volijo le sposobni možje, in vsak član naj dobro premisli pred no odda svoj glas, ker br. gl. tajnik ima veliko sitnosti z društvenimi tajniki, če niso kos svoji nalogi. Da se njemu olajša delo, in obvaruje društvo propada, se naj v prvi vrsti volijo tajniki, kateri bodo vestno izpolnjevali svoj posel.
Sklep zadne seje se glasi: Vsak član, kateri se ne udeleži prihodnje seje in se ne opraviči s tehtnim vzrokom plača 25c v društveno blagajno. To se bo strogo upoštevalo. Katerega petindvajset centov na teži, se naj seje ne udeleži.
Peter Puhek, tajnik.
------GLASILO----------<
| S10VBIM6 Narodne | Podporne Jednote j
Izhaja tedensko.
LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE.
Uredništvo in upravništvo: 2821 SOUTH CRAWFORD AVB. Chicago, 111.
Velja za vse leto $1.00.
ORGAN
of the
SLOYEMG NATIONAL BENEFIT SOCIETY
Issued weekly.
OWNED BY THE SLOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY.
OFFICE:
2821 SOUTH CRAWFORD AVE.
Chicago, 111.
Telephone Lanwdale 6139.
Subscription, $1.00 per year.
Protislovja.
Advokat Levy Mayer je v svojem govoru na zborovanju “Mission Valley Manufacturers Association” priporočal, da naj se pošlje kongresu peticijo, v kateri naj se zahteva, da kongres sprejme zvezni zakon za korporacije. G. Mayer je v svojem govoru predočil, da nobena stranka ne podpira pravnega principa držav. To ni nič novega; To je stvar, katero so rodile razmere. Le preziranje principa Unije je oživljalo pravice držav. Naših 48 legislatur dokazuje, da nam je več državna avtoriteta kakor pa pospešovanje principa enote. Ta ideja o državnih pravicah straši v glavah nezrelih buržoaznih po-litikarjev, ali takih ljudi, ki sploh ne razumejo politike. Ideja ne temelji v ljudskih načelih, kakor to trdijo v južnih državah, temveč na predpravicah.
Velike zavarovalne družbe so že dolgo gledale nevoščljivo, da se bratske organizacije množe, in da narašča njih članstvo. Ker niso mogle doseči, da bi se prepovedalo ustanovi j ati bratske organizacije, so vplivale na posamezne legislature, da so sprejele Mobile zakon ali pa takozvano lestvico, ki jo je postavil kongres združe-„ nih podpornih organizacij. Vse to se ni Zgodilo radi tega, ker je mogoče toliko in toliko bratskih Organizacij do danes že bankrotiralo, ali mogoče raditega, ker si niso znale pomagati, ako je v enem ali drugem skladu primanjkovalo denarja. Tako prijazni niso kapitalisti, ki lastujejo zavarovalne družbe, pri katerih nima noben zavarovanec nič govoriti, ampak mora le plačati, kot je določil direktorij, ki je seveda sestavljen iz gospodov, ki lastujejo družbo, da bi se brigali za to, ako je denar ljudi, ki so člani bratskih društev, tudi dobro naložen. Kaj takega ne pride tem gospodom niti v sanjah na misel. Njim se je šlo popolnoma za dru-, go stvar*. Gospodje kapitalisti, lastniki zavarovalnih družb, hočejo omejiti delokrog bratskih podpornih organizacij ; doseči, da. bodo bratske podporne organizacije zahtevale ravnotako visoke prispevke, kakor jih pobirajo sami. Pri tem računijo takole: Ako legislature dveh ali treh držav sprejmejo zakon, ki zahteva, da bratske podporne organizacije pobirajo od svojih članov tako visoke mesečne prispevke, kakor mi želimo, smo dosegli vse. Bratska podpolrna organizacija, ki razteza delokrog preko vseh Združenih držav, bo primorana povišati mesečne prispevke za vse svoje člane, ker ga ne more povišati le za dve ali tri države, v katerih je legislautra ustregla našim željam, kelr bi s tem kršila ljudsko načelo in povzročila punt v svojih lastnih vrstah. Kakor hitro se pa povišajo mesečni prispevki, je pa ugodna prilika za agente zavarovalnih družb, da zanesejo razdor in spor v bratsko organizacijo in priporočajo članom bratske Organizacije, naj se zavarujejo pri zavarovalnih družbah.
To so vzroki, vsled katerih so gosp. lastniki zavarovalnih družb delali z vso silo v nekaterih državah, da se je sprejel Mobile zakon ali pa lestvica takozvanega kongresa “bratskih” organizacij, katerih člane ne veže nalrodna vez in nobeno načelo, ki imajo ravno-
tako bizniški značaj, kakor zavarovalne družbe.
Mobile zakon in lestvica kongresa “bratskih” organizacij dokazujeta jasno, kam vodijo pravice držav, da te države vsako leto sprejemajo zakone, ki so v protislovju drug z drugim. Ako bi imel pravico le kongres sprejemati zakone, ki se tičejo vseh državljanov, bi nikdar ne nastala taka protislovja. Ako Unija ni le prazna fraza, potem mora kongres imeti moč, da izda enoten zakonik, ki je za vse države enak. Danes lahko doživimo, da je nekaj v eni državi prepovedano, v drugi pa dovoljeno. Ni čudo, ako državljani v takih razmerah nimajo potrebnega spoštovanja do zakoriov. V eni državi je človek hudodelec, v drugi pa človek, ki spoštuje zakone.
Kaj takega je mogoče le v eni državi na svetu in ta država se imenuje Združene države v A-meriki!
Kapitalistična gonja.
V	južnem Coloradu se odigravajo dogodki, kakeršni so se vršili lani v hribih Zapadne Virginije, preje pa v Lavvrencu, Mass., da je bila pri obeh štrajkih primorana poseči vmes zvezna zbornica, ki je konstatirala, da so kapitalisti in njih golo orodje zvr-šili najostudnejše provokacije, da so delavce prisilili takorekoč do samoobrambe.
Kdor je zasledoval dogodke v Coloradu, je na jasnem, da so rudarje prisilili, da so zaštrajkali. Vsak, kdor je čital časnike, tudi ve, da so rudarje z ženami in de-co postavili pod kap in jih izpostavili ostremu podnebju v hribih. Vse je Vršilo do pičice tako, kakor v štrajku rudarjev v Za-padni Virginiji. Lastniki, premogovnikov so najeli hudodelce v velikih mestih, oborožili jih kot pomožne biriče, da bi ob ugodni priliki udarili po štrajkujočih rudarjih in jih z grozodejstvi prisilili, da se vrnejo na delo. Vsem, ki so čitali poročila o štrajku, je dobro znano, da so najeli oklepne vlake, na katere so ukrcali pomožne biriče, potem so pa vlake poslali proti; štrajkujočim rudarjem z namenom, da bi jih postrelili in pregnali iz gotovih okrajev. Poslali so tudi milico v stavkovni okraj, da nastopi proti štrajkujočim delavcem.
Samoposebi se razume, da so se proti najetim morilcem morali postaviti štrajku joči rudarji v bran, ako niso hoteli, da jih tolpe najetih morilcev postrele kakor zajce.
V	bitkah, ki so se vršile med štrajkujočimi delavci in najetimi vbijalci, niso padli le delavci, temveč so bili zadeti tudi pomožni biriči. In radi tega so zaprli sedem odbornikov lokalne premo-garske organizacije. Komaj so a-retirali te odbornike, takoj so kapitalistični dnevniki prinesli vest, da so odborniki “priznali”, da so ustrelili tri pomožne biriče in enega šoferja. Temu bo sedaj sledila sodnijska obravnava in vsa kapitalistična svojat se bo trudila, da bi te delavce spravila na vešala.
Kako se zaprte delavce prisili do tega, da nekaj “priznajo”, nam pove dogodek v Kaliforniji, ko je tudi neki delavec, ki se je pri trgatvi hmela udeležil stavke, nekaj “priznal”, kar ni nikdar1 storil. Pustili ga niso spati, dokler ni vse “priznal”, kar so hoteli, da “prizna”. Mi sicer ne vemo, ako tako ravnajo z rudarji v južnem Coloradu. Ali nastop on-•do"tnih nasilnikov, ki carujejo v Coloradu, dpkazuje jasno kot beli dan, da niso nič boljši kakor njih bratci v Kaliforniji in Zapa-dni Virginiji, in da so pripravljeni poslužiti se vsakega sredstva, da iztisriejo iz aretiranih rudarjev tako izpoved, kakeršno si želijo.
Situvacija v južnem Coloradu ni bila taka, da more kdo delavcem očitati umor. Pomožni biriči so sedli na oklepni vlak, s seboj so imeli tudi oklepne avtomobile,, in ko so se približali taborišču rudarjev, so pričeli streljati brez najmanjše provokacije v taborišče štrajkujočih rudarjev. Krogle so frčale tako gosto kakor v pravi bitki. Ako so se proti takemu zavratnemu napadu postavili štrajkujoči rudarji v bran, potem niso storili druzega, kot da so branili svoj dom in svojo kožo.
Kapitalistično časopisje že glasno vpije, da so aretirani delavci izpovedali, da so “krivi umora”, in ščuva proti njim, da bi jih o-grdilo pred javnostjo kot morilce. Delavci naj pri tej gonji obdr-že mirno kri in pripravljeni naj bodo, da se aretiranim tovarišem pomaga z vsemi postavnimi sredstvi, ako bo treba. Nikar naj ne poslušajo časnikov, ki so se prodali kapitalistom. Ko bodo na dan prišle vse podrobnosti o dogodkih v južnem Coloradu, se bo tudi pokazalo, da je treba morilce iskati drugod in ne v vrstah delavcev.
Ta komedija, katero zdaj uganjajo kapitalisti v Coloradu, je stara in se ponavlja pri vseh veli-, kih štrajkih v Ameriki. Doživeli smo jo v Boisse, Idaho, potem v Lawrence, Mass., zatem v Zapad-ni Virginiji in zdaj se vrši v južnem Coloradu. Pri vseh teh, po kapitalistih' vprizorjenih komedijah, se je dognalo, da je prave morilpe iskati med najetimi barabami, ki so jih najeli kapitalisti, da bi razbile štrajk y njih interesu.
In to kar pripoveduje zgodovina delavskih štrajkov v Ameriki z nepobitnimi dokazi, se bo zopet dokazalo v štrajku rudarjev v južnem Coloradu.
Zadnja eksplozija.
Ogromno katakombo mrličev, ki so bili žrtvovani molohu kapitalizmu, je pomnožilo zopet štiri in dvajset žrtev pri rudniški katastrofi v Alabami, v državi, v kateri premogovniški baroni ne trpe rudarske organizacije, v kateri je dvakrat toliko nezgod kakor v drugih organiziranih državah, ako se za merilo vzame produkcijo premoga.
Kakor po navadi, je tudi po tej nezgodi izjavil najvišji državni rudniški nazornik, “da so vsi rudniki popolnoma varni, najvarnejši med vsemi, jč bil pa rudnik, v katerem se je pripetila nezgoda.”
Popolnoma jasno je, da so to prazni izgovori, ako po nezgodi trdi nadzornik, da je bil rudnik v varnem stanju. Nekaj gotovo ni bilo v redu, ker drugače bi se ne bila pripetila nezgoda.
Delavski komisar Brake v Coloradu nam pove določno v svojem poročilu, zakaj se dogajajo rudniške katastrofe z groznim u-činkom. Komisar navaja slučaj, da se ni dovolilo inspicirati rudnik C. F. & I. Družba zapoveduje okrajnemu sodišču in policiji in ni dovolila nadzorniku niti, da bi se približal rudniku, še toliko manj pa, da bi ga smel preiskati glede njegove varnosti in tako izvršiti svojo dolžnost.
Na Vancouver Islandu v Bri tish Coluinbiji je teptanje zakona povzročilo štrajk. Delavec, ki je šel v rudnik pregledat, koliko je plina v njem, je našel, da je rudnik poln plina in da se lahko pripeti razstrelba, ako se ga ne odpravi iz rudnika. In kaj je storila družba? Delavec ni bil le odpuščen, marveč ga je postavila še na črno listino, da tudi drugod ni mogel dobiti dela.
Kapitaliste se lahko le takrat prisili, da se ravnajo po zakonih, ako so rudarji organizirani. Kjer rudarji niso organizirani, ne morejo prav nič storiti za svojo varnost. Vsakega posameznega rudarja, ki bi se« zoperstavil in bi rekel, da ne dela, ker je rudnik nevaren, bi ga odslovili takoj.
Že radi varnosti svojega življenja se morajo rudarji organizirati. Kjer je močna organizacija, je varnost mnogo večja v rudniku, kakor tam, kjer je organizacija šibka, ali pa sploh ni nobene.
Zategadelj pa rudarji v svojo strokovno organizacijo. In sicer ne le raditega, da si priborite boljše mezde, krajši delavni čas, ampak tudi radi varnosti svojega življenja.
Organizirani lahko marsikaj dosežete, neorganizirani pa nič!
Slovenski delavci pozor!
Proč od države Colorado in Michigan! V Coloradu štrajkajo premogarji, v Michiganu pa rudarji v bakrenih rudnikih. Noben pošten slovenski delavec ne spre j-Ime dela kot stavkokaz!
Odlomki iz zgodovine Zdr. držav.
Vzlic temu, da je bilo v Ameriki vse proti Angliji, je angleška vlada nadaljevala s svojo neumno politiko. Parlament je sklenil leta 1764, da mora državna zakladnica iskati podporo pri A-merikancih. Minister je predlagal, da se uvede papir s kolkom, za kolek se pa pobira posebna pristojbina. Bali so se, da bo ta odredba izvaliai odpor in čakali so s končnim sklepom eno leto. V tem času so razmotrivali vzroke proti in za; mnenje ni bilo le različno v Ameriki, ampak tudi v Angliji. Na Angleškem je bilo mnogo glasov v ljudstvu proti kolku. Ali parlament je izrekel, da ima Anglija pravico določati davke v Ameriki. Ministrstvo je sicer hotelo prepustiti Američanom, da naj določijo, na kakšen način hočejo plačevati davek, ako se jim ne dopade kolek. Ali na Angleškem so vseeno vstrajali pri načelu, da ima Anglija vso moč nad kolonijami in da nimajo na-selniki odločati pri nobeni stvari.
Nadarjeni možje, ki vedno nastopajo v kritičnih časih, so se pojavili tudi v Ameriki; zelo poznan med temi možmi je bil Samuel Adams iz Bostona, puritanec stare vrste. Ustanovili so politična društva in razpravljali so v njih o davčnem vprašanju. Anglija je izgubljala svoj vgled v Ameriki. Doma je pa opozicija pod vodstvom Pitta in Rockinghama napadala davčni zakon: “Nobenega angleškega podanika se ne sme obdačiti proti njegovi volji”, sta izjavila voditelja opozicije. “Do sedaj je bila navada v brit-skem parlamentu, da so državljani, ki nimajo zastopstva v parlamentu, na shodih določili pristojbine za državo.” — Poleg so pa Amerikanci še izjavili, da so bili dosti obdačeni, ker so dali dvajset tisoč vojakov, za katere so mo rali skrbeti sami. Svet je njih lastnina, in plačevali ne bodo nobenih vsiljenih davkov. V Massachusettsu so izvolili komitej, ki je imel nalogo, da stopi v dogovor z drugimi naselbinami, da skupno predlože svoje pritožbe. Tudi v Virginiji, New Yorku, Connecticutu in obeh Karolinah so se skrbno pripravljali za odpor.
V Virginiji je bilo opaziti prva znamenja, da bo ljudstvo nastopilo proti samodržtvu krone, ki niso bila velikega pomena, vendar so pa postavila načela, za katera se je šlo, v pravo luč. V tej naselbini je bil tobak uzakonjeno plačilno sredstvo. Slaba letina ali pa naraščajoča cena za tobak je delala večkrat velike neprilike. Leta 1763 je sprejela legislature zakon, ki je dal ljudstvu pravico, da je plačalo davke v denarju po stalno določeni ceni 2 penci za funt tobaka. Duhovni “priznane cerkve” so imeli določeno plačo, katero so dobivali v tobaku. Bila je nekakšna bira v tobaku. Ker je zakon nekoliko skrčil njih dohodke, so prosili škofa Sherloka v Londonu, da naj vpliva na kralja, da ne bo podpisal zakona. Škof je argumentiral:	“Pravice
duhovščine in avtoriteta kralja se morajo skupaj vzdržati ali pa pasti” Kralj ni podpisal zakona po sestanku s škofom ih zakon ni bil pravomočen.
Zadeva se je kmalu odločila v Virginiji. Župnik Maury, duhoven, ki je bil prizadet vsled tega zakona, je tožil za odškodnino. Hotel je diferenco med 2. penca-mi in tržno ceno tobaka, ki je bila takrat mnogo višja. Ljudstvo je imenovalo to tožbo pravdo župnikov. Župniki so najeli najboljšega advokata, da bi jih zastopal v pravdi. Ljudsko stvar je pa zastopal mlad advokat, Patrik Henry, sin nekega farmarja, ki ni bil mnogo poznan v javnosti. Obiskoval je ljudsko šolo. Po dovršeni ljudski šoli je postal trgovec. Ljubil je godbo, lov in ribjilov in je prišel raditega kmalu na boben. Pričel se je potem pečati s poljedelstvom, pa je dosegel “v sp ehe kakor v trgovini. Ko ^’e bil star štiri in dvajset let, je pričel študirati advokaturo. Ker je študiral le šest tednov, mu sodniki niso radi dovolili, da je postal advokat. Imel je zelo majhno pra 'kso. Leta 1763 mu je pa pravda žiipnikov omogočila, da razvije svoje izvanredne zmožnosti.
“Izgled, ki ga je imel Henry pred seboj, je bil zanj strašen”,
poroča njegov biograf William Wirt. “Na klopeh je sedelo več kakor dvajset duhovnov, najbolj učeni ljudje v naselbini, najsposobnejši in najstrožji kritiki, pred katerim bo prvič nastopil kot govornik. Sodna dvorana je bila polna meščanov, zunaj je pa bila velika gneča, ker ljudstvo ni moglo v dvorano in je pazno poslušalo zunaj. Ali še nekaj druzega je bilo, kar ga je spravljalo v zadrego. Na stolu kot predsednik sodnikov je sedel njegov oče. Advokat duhovnov, Lyons, je o-tvoril obtožbo s kratkim nagovorom in končal svoj govor s slavospevom na duhovnike.
Ko je prišla prilika za Patrik Henryja, je vstal nerodno, ko je v dvorani vladal največji molk. Nihče ga še ni slišal govoriti in vsakdo je bil radoveden, kako se bo obnašal. Tresel se je, ko je prijel svoje papirje in jecljal je začetkom svojega govora tako kon-fuzno, da se je bilo- 'bati, dai bo vsak trenotek vtihnil; duhovni so menjavali zmagonosne poglede in so gledali v govornika z zaničevanjem; mejtem ko bi se bil rad njegov oče sramu pogreznil s stola. Nakrat se je pa mladi advokat spremenil. Ogrel se je na svojih lastnih argumentih, nakrat ga je minila zadrega in nerodnost in stal je pokonci, zaupajoč v svojo moč. Njegovo boječe obnašanje je izginilo; njegov obraz je žarel duha, ki je bil v njem in presenetil je poslušalce z veličastvenim nastopom. Njegov glas je postajal čist in pogumen in porotniki in poslušalci so strmeli vanj, ker takega govoraiše niso slišali v naselbini. Henry je vedel, da bo zadeva odločena proti njemu, vendar je pa vseeno strastno zagovarjal naravno pravo Virginije, da ima pravico delati zase postave, ki niso odvisne od kralja in parlamenta, Naslikal je sliko o značaju dobrega krglja, ki bi moral biti oče svojega ljudstva, pa postane njegov tiran in izkoriščevalec, ki je zgubil pravico, da se ga vboga, ker je napravil dobre zakone neveljavnim. Advokat nasprotne stranke je ob priliki vzkliknil: “Govoril je veleizdajniš-ko.” Ali vznemirjeno in razgreto ljudstvo mu je zalučalo v obraz, da naj molči, in moral je vtihni-ti.”
Porotniki so vseeno odločili v korist duhovnom, dobili so en vinar odškodnine. Ko so duhovni prosili za novo obravnavo, je sodišče zavrglo njih priziv. Po tem dogodku je Henry postal eden glavnih voditeljev ljudske stranke. Udaril je na pravo struno in odzval globok odmev v srcih vseh Amerikancev.
Angleško ministrstvo- ni moglo izvršiti nič bolj protiljudskega proti naselbinam, kakor predložiti parlamentu zakon za, kolek, ki je bil sprejet v marcu 1765. Kralj je bil blazen in je podpisal vse, kar se mu je predložilo v podpis. Ta zakon je določal pristojbino za papir: pergament in navadni papir, ki se je rabil v naselbinah. Vsaka pogodba, sploh vsaka u-radna listina je bila neveljavna, ako ni bila opremljena s kolkom.
Da se s silo uvede kolek, je dva meseca kasneje parlament sprejel zakon, ki je določeval, da morajo tudi naselbine skrbeti za prehra-nitev armade. Kjerkoli je bila armada nastanjena, so jo morali na-selniki oskrbovati s kurivom, soljo, vinskim kisom, pivom, moštom, milom itd.
Vse te naredbe so le množile odpor v naselbinah; nezadovoljnost je naraščala in treba je bilo le še majhnega sunka, da se spremeni v vstajo. Ta sunek soda lj naselniki v Virginiji. V tej pro-vinciji je bila legislatura v zasedanju, ko je došla vest, da je bil zakon za kolek sprejet v obeh zbornicah. Zakon je imel stopiti v veljavo še le v jeseni, ali ker je bila zadeva, važna ih nujna, je prišla takoj na razpravo. Ogorčenost je bila splošna. “Cezar je našel svojega Bruta”, — je vzkliknil Patrik Henry, ki je bil član zbornice, “Karel I. svojega Oliverja Cromwella in Jurij II” . tu ga je predsednik prekinil z vzklikom: “Veleizdaja!” Zbornica je bila zelo razburjena in bi rada vedela, kako je hotel Henry končati svoj stavek. In Henry je obrnil svoje oči proti' predsedniku zbornice in rekel s povdar-kom: “Jurij II. naj si to vzame za zgled.” Na to je na predlog Henryja sprejela zbornica ostro
rezolucijo, v kateri je izrekla zbornica, da smatra vsako ali več oseb za sovražnika Virginije, ki bi se drznila brez dovoljenja zbornice naložiti davek. Drugi dan so še enkrat pretresli rezolucijo in so črtali prvi dve točki. Governer je sicer razpustil zbornico ali bilo je prepozno. Rezolucijo so že odposlali v Philadelphijo, kjer so jo aiskati in potem razposlali v vse naselbine. > To je zopet ojunačilo naselnike in sklenili so, da ne bodo rabili kolka.
Najvišje sodišče v Massachus-settsu je odredilo, da sodnijam ni treba rabiti kolka na uradnih listinah; v juniju še predno so vedeli za sklep zbornice v Virginiji, je najvišja oblast v naselbini razposlala okrožnico vsem drugim naselbinam, v kateri jih je pozvala, da naj pošljejo delegate k zborovanju, ki se bo v oktobru vršilo v New Yorku. Mejtem so se povsod ustanovila patriotična društva, ki so bila prepojena s puntarskim duhom in so se imenovala “sinovi svobode”. Ljudstvo je odločilo, da bo samo odločevalo o svoji usodi. V Bostonu je ljudstvo napadlo hišo nekega, Oliverja, ker je mislilo, da bo postal u-radnik, ki bo pobiral kolkovino. Ljudstvo je hišo popolnoma razd-jalo. Drugi dan je Oliver naznanil gosposki, da .je pisal na Angleško, da odklanja službo. V Wethersfieldu, Connecticut, je pet sto farmarjev zajelo Jareda Ingersola, uradnika za kolkovino v naselbini in ga prisililo ,da je podal ostavko. Po rezignaciji je moral odkriti se in zaklicati trikrat: “živela svoboda!” Taki dogodki so se ponavljali tudi v drugih naselbinah, ki so jasno pričali, da je ljudstvo pripravljeno vpreti se kroni.
Dne 7. oktobra 1765 se je sešel prvi kolonijalni kongres v New Yorku. Udeležili so se ga delegate iz Massachusettsa, Rhode Islanda, Conecticuta, Pennsylva-nije, Marylanda, Južne Karoline, New Yorka in New Jerseyja. Naselbina New Hampshire, ki ni imela delegata, je podpirala predloge; Georgia je pa izjavila, da prizna popolnoma delo kongresa Thi-moteus Ruggles iz Massachusettsa je bil izvoljen predsednikom. Po daljši razpravi je bilo preči-tanih 14 točk, v katerih so Amerikanci zahtevali pravice kot ljudje in angleški podaniki. Potem so se vrstile pritožbe proti zakonom, ki so omejevali trgovino. V teh točkah so povdarjali, da imajo Amerikanci iste pravice kakor podaniki na Angleškem. Izdelali so tudi tri peticije: ena za kralja, drugo za višjo in tretjo za nižjo zbornico. V teh so navedli, da kolonije vsled prevelike oddaljenosti ne morejo biti drugače zastopane kakor v provineijalnih zbornicah. Zaključke kongresa so pa kmalu potrdile vse kolonijalne vlade in ng ta način so postale zveza — butara palic, katere ni bilo mogoče vpogniti ali zlomiti.
Končno je napočil enajsti november, dan, ko je bilo treba pričeti s pobiranjem kolkovine; ali dobiti ni bilo koščeka papirja s kolkom; vse se je sežgalo ali pia zopet vrnilo na Angleško. Nastala je popolna stagnacija v trgovini, ker ni bilo mogoče napraviti nobene kupčije brez papirja s kol kom. Governer Colden v New Yorku je izjavil, da bo razdelil pole s kolkom. Ali ljudstvo ga je posvarilo, da to lahko stori na svojo odgovornost in sežgalo je dve podobi, ki sta bili v zvezi z uvedbo kolkovine. Coldena je ta demonstracija oplašila in dne 5. novembra je županu in magistratu v New Yorku izročil vso ostalo zalogo papirja s kolkom. V vseh kolonijah so smatrali prvi november za dan žalosti: peli so mrtvaški zvonovi, zastave so razobesili na polovico droga in trgovine so bile zaprte. Trgovci v New Yorku, Bostonu in Philadelphiji so se združili in sklenili, ne več kupovati blaga na Angleškem in odpovedati naročeno blago, dokler se ne prekliče kolkovine. Ljudstvo je pozdravljalo sklep trgovcev in se zavezalo, da ne bo več kupovalo angleškega blaga. Med ljudstvom so krožile okrožnice, v katerih se je poživljalo ljudstvo, da naj nastopa složno proti kolkovir vini. Kupčija je zopet cvetela kakor preje in vršile so se sodnijske obravnave, ne da bi rabili papir s kolkom.
(Dalje prihodnjič)
/
D
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Nerednost! prebave
Za ohranitev dobrega zdravja ne smemo pustiti nobenih nered-nosti prebave, ker te so posledice kake bolezni, vsekako celega života ali posameznih delov telesa. Brez prave hrane in dobre prebave ne moremo živeti. Zato je važno, da imamo vedno pri rokah kakšno zdravilo, katero v slučaju nereda prebavnosti, zamore takoj odpo-V takih slučajih se zamore priporočati vsakemu, dobro znano, staro, pravilno delajoče
moči
To visoko cenjeno zdravilo, bode očistilo prebavni sistem, brez vsake bolečine ali druge zapreke; poveča vašo slast, daje boljše moči notranjim delom telesa in odpravi zaprtnieo, kot vse druge nerodnosti tikajoče se teh. Moralo bi se rabiti za vsako nepriliko prebave.
Imejte vedno to zdravilo v svojem pohištvu in rabite za
Zaprtnieo Bolečine v črevji Glavobol Slabosti Nervoznost Slabo prebavo Zgubo slasti Ujed
Nerednost po jedih.
Ne odlašajte stem misleč, da proide samo. Ako se ne zdravi pra vilno in ob pravem času, tedaj vedno oslabi živce. Najboljše zdravilo vseh takih slučajih je
TRINERJEVO GRENKO VINO.
Ne jemljite druzih.
triners
BITTER-W1NE
tfunerovo
b/ JOSEPH TRtNtR 616-622 S.Ashland Av«
^HICACO, M.l_
V lekarnah.
UVAŽALpC IN IŽVAŽALEC.
1333.39 So. Ashland Ave., O Intica go, 111
Slovenska Narodna
Podporna Jednota
Ustanovljena 9. aprila 1904
Inkorp. 17. junija 1907 v drž. Illinois.
GLAVNI STAN: CHICAGO, ILL.
UPRAVNI ODSEK:
Predsednik: Jakob Miklaučič, Lock Box 3, Willock, Pa.
I.	Podpredsednik: Martin Štefančič, R. R. 2, Pittsburg, Kans.
II.	Podpredsednik: Louis Skubic, 2727 S. Tripp Av. Chicago, IIL Tajnik: John Verderbar, 2708 S. Lawndale, ave., Chicago, IR. Tel. Lawndale 4635.
Blagajnik: Martin Potokar, 1625 S. Racine ave., Chicago., 111. Zapisnikar: Jožef Kuhelj, 9476 Ewing ave., So. Chicago, Ul. NADZORNI ODSEK:
Anton J. Terbovec, Box 25, Denver, Colo.
Dragotin Pogorelec, 508 Moffat St., Pueblo, Colo.
Thomas Golob, Cor. 8th & Wright St., La Salle, 111.
POROTNI ODSEK:
Anton Hrast, P. O. New Duluth, Minn.
Martin Železnikar, Box 276, Barberton, O.
John Šarc, Box 131, Evergreen, Alta., Canada.
UREDNIK “GLASILA”:
Jože Zavertnik, 2821 So. Crawford ave., Chicago, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK:
M. A. Weisskopf, M. D. 1801 So. Ashland ave., Chicago, 111. Vse denarne zadeve in stvari, ki se tičejo glavnega urada, se Imajo pošiljati na gl. tajnika.
Pritožbe glede nerednega poslovanja,, na predsednika nadzorae-
odseka A. J. Terbovcu.
Zadeve prepirljive vsebine predsedniku porotnega odseka, A. Hrastu.	'
Vse druge stvari, ki imajo stik z “Glasilom”, izvzemši spremembe naslovov uradnikov krajevnih društev pa Glasilu 2821 So. Crawford Ave., Chicago, 111.
Marco Visconti.
Zgodovinski roman. Italijanski napisal Tommaso Grossi.
Prebil je nekaj trenotkov v teh težavah, kar je začutil, da ga nekaj na vso moč duši, a na život da mu je padla neka silno težka reč. Vzbudil se je kriče, odprl je oči — to ni bila sanja več. Oba razbojnika, ki sta bila dospela zvečer, sta mu klečala na prsih, in jeden ga je davil, drugi pa z bodalom besno zbadal v prsi, med tem ko je krčmar za ga uzanj 'Kajti konj,” ko se j. njima, drže svetilmco v roki, kn- gpen_-a]; da bi brc:al) je utrgal čal: “Drži g a trdno, da ne vsta- vrv,in stekel iz hleva. A malone! In ti, Passerino, zamahni °'i prjdnež, uvidevši, da teče mimo bro, vbodi ga v srce!”	_	" *
“Ima železno srajco pod jopičem, in bodalo ne gre naprej odgovoril ta.
“Čakajta, čakajta”, je dejal
ves omamljen od groznih bolečin, zgrudil, ter je padaje s krvjo pomazal steno, katere se je o-prijemal s še zdravo roko ter z ostalim kosom odsekane.
Ostajal je še tretji. Pa ta, ko je videl, da mn slabo kaže, se je hitel skobacati izpod dveh konjev, in že je bil vstal na noge ter se je sukal okolo tretjega, da bi prišel do vrat in potem zbežal. Toda žival, vsa divja, ker je slišala tisti krik in trušč, je brcnila parkrat s tako silo, da gorje njemu, če bi ga bilo zadela. In glejte! to je bila se največja sre-
je
njega, se je oprijel njegove grive, skočil nanj, in zdirjal ž njim •*e po polju, kakor da bi ga nesel vrag. Lupo je nekaj časa tekel ...	v.	za njim, a ko je videl, da ga ni
tedaj krčmar, “držita ga trdno mo„ej ¿ohiteti, se je vrnil proti oba”. To rekši je hitro povozi	Predno je ustopil, je ne-
svetilnico na tla in šel po neki že lezni drog, ki je bil za vrati
koliko časa poslušal, ali ne bi od kake strani prihajali ljudje, ka-
Nesrečnež, ki se je zvijal pod terd bj znaK še Bog ve kaj početi trdimi pestmi svojih sovražnikov, -	Toda krčma je bila na
se je še jedenkrat obupno uprl, m s,amo^b jn v njj je bival sam krč-glej! posrečila se mu je, ^ da je mar ¡n njegova žena, katero pa prišel na vrh, in na to se je zvalil je bd on ^isti veger odposlal spat zajedno z unima hudobcema tje b ne]jj njenj kumici daleč od do-pod noge bližnjega konja. Lehko ma p0 je bd storil jedino zato, si mislite, kako je zdivjala žival, da bj m0gli timbolj brez slrrbi u-prestrašena vsled tega suvanja; bdj Lupa. In tako, dasi so prej in premetavanja pod njenim tre-|vgj vbllp delali tak šum in ropot buhom. Jela je skakati, brcati nj bjja prjgia tje živa. duša. in spenjati se, kolikor je le do- j Lupo je čez dvorišče zopet šel puščala vrv, s katero je bila pri- v bjev Tam je našel le tista vezana; a spuščaje se zopet na dvaj katera je bil pustil prej. Lo-noge, je zadevala ž njimi sedaj (jr}sjjev 0proda je bil že mrtev, jednega sedaj drugega izmed tro- krčmar pa je stokaj e tiščal tre-jice. Tako so se morali po sili bnb Ko je zagledal Lupa, je spustiti, da so se rešili konjskega stegnil proti njemu jedno roko teptanja. Lupo je brž skočil na vg0 okrvavljeno, in ga je prosil noge. V hipu je izdrl meč. Naj-1 “Bodi mi tako milosrčen ... ne-prej se je lotil krčmarja. Ta je znano, me zeja jn peče ... na dvo-bil ostal nekoliko na strani, ker ■ r»tšcu najdeš kado polno vode., se je bal konjskega divjanja, in prinesi mi je le jeden požirek pia. tudi, ker ni vedel sam, kam u- ker ne morem že več prestajati!’ dariti, ko so bile tam pod ko- j j^upo je šel ven in se koj vrnil njem vse roke in noge in glave ? Vodo. Ranjenec jo je požrl z zmešane, in če bi bil mahnil, bi grozno poželjivostjo, in na to je
dejal:
“Kdo bi bil rekel, ko sem jo Lupo mu je z vso silo zagnal o- j pre(j nekaterimi urami zajemal iz rožje v trebuh.	^ istudenda, ter mislil, da izperem
“Ti pojdi v pekel!” mn je de-¡2 njo kri, ko te ubijemo, kdo bi jal, ko je videl, da se je zvrnil na bjj tedaj rekel, da mi jo boš ti po-
bil ravno tako lehko zadel kakega tovariša kakor sovražnika.
tla in da mu je tekla iz razparanega trebuha kri in čreva. Na to se je besneč obrnil proti jedne-mu tistih dveh oboroženih hudobcev, kateri se je bil ravno pobial ^avo §e te besede izgovoril: izpod konjskih nog, ter se je se-
daj al !
Lupo je osedlal konja in se vse del nanj. Takrat krčmar, uvi-devši, da se odpravlja, je že s te
daj zaganjal vanj z nekim prekletim nasmehom, polnim srda in strupa. To je bil ravno tisti vražji nasmeh, radi katerega si je Lupo toliko belil glavo zvečer, predno je zaspal. “A, si ti?” je tedaj zakričal proti njemu, “ali se na ta izdajski način ubi-va kristjane?” To rekši ga je od strani tako zadel z mečem, da mu je popolnoma odnesel vzdignjeno roko z bodalom, s katerim je hotel odvrniti udarec, a mimo tega mu je še popolnoma odsekal jedno lice. Okrvavljeni spak je ostal še za hip po koncu, stiskaje z groznim renčanjem dve beli vrsti golih zob; a kmalu, se je,
“Še jedno dobroto, če si kristjan!... Ne pusti me umreti s ¡ smrtnim grehom na duši. Tam doli na koncu ceste ... zagledaš zvonik .. . Pošlji mi duhovnika!’ Lupo mu je obljubil, da ga poš lje. In res, dospevši do župniko ve hiše, je potrkal, in zaklical duhovniku, ki je pomolil glavo skozi neko okence: “Krčmar vas kliče ... poite hitro tja, in vze mite sveto olje seboj’.
“Kaj? Kaj se je zgodilo? Sliši te prijatelj! prijatelj!” je kričal župnik za njim, todfa mladenič je zdirjal brez- odgovora naprej.
Jezdil je dalje in dalje sam Sedaj pa sedaj je stegoval otrple
in pretepene ude. Po prsih ga je na več krajih skelelo, To so bile male rane. segajoče le nekoliko pod kožo, katere mu je bilo zadalo bodalo, prodrši med o-bročke železne srajce. “Sreča še”, je dejal, “da sem jo oblekel, to srajčico!” Začutil je tudi bolečine na jednem ramenu. Tam ga je moral pa že konj udariti, ko so se premetavali pod njim. Slednjič je otipal tudi, da je površno nanjen na jednem sencu. Tja ga je bil razbojnik sunil z bodalom, vendar udarec ni imel hudih nasledkov, ker je bilo orodje zdrsnilo po strani, ko se je vedno zvijal in suval z nasprotniki. Poliagaje tja roko, je dejal sam pri sebi:	“Ta lopovski Lo-
drisio! Kako je pač mogel odposlati razbojnike, da bi zaklali kakor ovco človeka, ki mu ni storil nikoli nič slabega! . .. Mora že biti kriva tista prekleta jeza proti mojemu gospodarju, tista zavist, ki ga suši! . .. O,' brezdvo-mno je njegovo delo tudi to, da je bila ugrabljena Biče!... Saj bi bil moral jaz ugraniti njegove misli že včeraj, ko sem ga srečal... Kako me je ogledal od nog do glave, in potem niamignil oprodi. A ta, kako se je nasmehnil!... In potem po noči zopet ravno tak nasmeh, ko je prišel nad me kakor mesarski pes, da bi me raztfrgal!... Toda dobil je, kar je iskal, dobil zadosti... Ta je bil udarec! Pumf! in šlo je lice na tla kakor kos dinje. Na! poberi sedaj, zanaprej boš vedel, kaj se pravi napadati mirno spečega človeka”.	I
Mecj tem se je jelo daniti. Na cesti se‘je že prikazoval kak popotnik ; kmetje s koso na rami so šli kosit. Lupo, ves vesel, ker je zopet videl svetlobo, polje, ljudi in živali, je pozabil kmalu prestali o opasnost in udarce, katere je dobil in zadal. Nadaljeval je svojp pot kakor prerojen ter mislil jedino na Marka in na daljavo, ki ga je še ločila od njega. Kar je nenadoma zaslišal divji krik iz nekega vinograda na levi:	“U-
stavi ga, ustavi ga! vlovi ga!” in zajedno je zagledal tolpo kmetov, ki so tekli kar so mogli za nekim možem na konju, dirjajočem tje v dan po polju. Veste, kdo je bil? — Tisti poštenjak iz krčme, kateremu se je bilo posrečilo, da ie bil ušel Lupu. Te-kalee pod njim, že po paravi plaha žival, in ki je bil po vrhu še brez uzde — naši bralci se menda še spominjajo, da je bil pretrgal tudi vrv, s katero je bil privezan — je grozno skakal, trgajoč trte in lomeč kole. Zalezovanje in krik kmetov ga je le bolj dražilo in delalo besnega. Poln prahu in pen, okrvavljen po prsih in po trebuhu, je divjal naprej teško dihajoč; grozno je hrzal in s kopiti visoko lučal za seboj grušč in zemljene kepe. Jezdec na njem se je ves sključen držal za grivo in je kričal proseč pomoč. Lupo ga je koj spoznal in se je ustavil, da bi videl, kako se to konča. Konj je še precej časa dirjal sem pa tje, hote zbežati ljudem, ki so tekli za njim. Nazadnje je, o mamljen od strahu, zadel v deblo nekega drevesa in se zgrudil na tila. Uboga žival si je zlomila vrat, mož pa se ni nič pohabil. Urno kakor maček je skočil na noge in jel stresati s sebe zemljo, katere je bil ves poln. A ko se je ozrl okolo, je nenadoma zagledal za seboj tistega strašnega človeba, ki je bil z dvema samima udarcema končal njegova dva tovariša, namreč Lupa. Ta je bil, podeč konja po njivah, tudi do_spel ondi, kjer se je razbojnikov konj pobil. — O, moj Bog, sedaj bo po meni — si je mislil hudobec, kaiti na to, da bi ubežal peš možu na konju, niti misliti ni bilo. Vrgel se je torej na kolena pred njega in ga prosil, da bi mu pustil življenje.
“Kdo si, malopridnež?” ga je vprašal Lupo.
“Ah, milostljivi gospod!” je odgovoril ta, iresoč se po vseh u-dih, “ubogi revež sem. Verujte mi, da tega, kar sem storil, nisem počel iz hudobije. Hotel sem le zaslužiti nekaj, da bi kupil kruha svojim peterim otrokom, ki so vsi majhni in si nemorejo drug drugemu pomagati: Passerino me je zapeljal do te hudobije”.
“Toda kaj je imel on z menoj?”
“Jaz ne vem.”
“Kako, da ne veš?”
“Ne, ne vem ničesar. Tudi če me imate ubiti, ne vem ničesar. Sinoči, ko je bila že tema, je prišel na moj dom in mi je rekel: “Pojdi z menoj, zaslužiš jeden zlati goldinar”. Drugega pa ne vem cisto nič; niti tega. ne vem, kdo ste vi.”
‘ ‘ No, ti si res vrl možak! In si se napravil tako z lehkim srcem ubivat človeka, o katerem niti vedel nisi, kdo da je”?
“O, imejte usmiljenje z menoj! saj vem, da nisem prav delal. Storite z menoj, kar hočete, a usmilite se mojih otročičev . . . Verujte mi, lakota me je tako daleč zavedla. Letine so slabe, in ko sem videl, da mi hirajo gladu ” . . .
Lupo je vzel iz žepa zlatnik, vrgel mu ga je na tla in dejal: “Tu imaš! ne radi tebe, hudobec, ampak radi tvoje dece. Dobro za te, da te nisem ulovil pol ure prej, ker tedaj bi ti ne bili vsi ti razlogi nič pomagali. Zdaj p‘a lč pojdi, in zahvali tvojega svetnika pomočnika”. To rekši je obrnil kon-nja, ter vrnivši se na cesto, je nadaljeval svoje potovanje, na katerem se mu ni nič' druzega pripetilo, kar bi bilo omembe vredno.
Prišedši v Lucco, je videl po ulicah vse polno , razgrajajočega ljudstva. Koj je uganil, da je mo-ala bukniti vstaja. Čimdalje je šel, toliko gosteje so bile tolpe in glasneje rogoviljenje. Vse ljudstvo je bilo oboroženo in je imelo zlasti mnogo lestvic seboj. Sedaj pa sedlaj se je med strahovitim rjovenjem razburjenih množic zaslišalo, da je v kakem zvoniku bilo plat zvona. Včasih je tudi kdo zaklical, da je treba tega ali une-ga ubiti, na kar je množica odgovarjala z dolgotrajnim odobravanjem.
“Kaj pomen ja to?” je vprašal Lupo mladeniča, ki je prišel iz neke hiše z ražnjem v roki in je hitel na tisto stran, kjer je videl največ jo gnječo.
“A, ne veš?” mu je odgovoril ta. “Naskočiti se ima vladna palača. Naprej, naprej! Treba je jedenkrat obračunati s temi izdajalci!” Tako rekoč se je zamešal med množico.
“Naskočiti vladno palačo”, je mislil Lupo za se. “če nisem slabo razumel, v Milanu so mi pravili, da ravno tam biva Marko!” Ves vznemirjen vsled te vesti je šel nekoliko naprej, da bi kaj poizvedel. Ker je pa vse kazalo, da se je množica dvignila proti Marku, se mu ni zdelo primemo kar tako naravnost popraševati po njem. Zato se je premislil in vrnil nazaj iskat neko gostilno, ka-
tero je bil nekoliko prej mimogrede opazil. Tam je vstopil, spravil konja v hlev, in potem začel kakor v zabavo pogovarjati se s staro krčmarico. Ta je bila sama doma, ker njen mož in dva sinova so- bili tudi šli udeleževat se rabu-ke, Z lepa in kakor da bi njega nič ne zadevalo, jo je izpraševal toliko časa, da je zvedel vse, kar mu je bilo treba.
(Dalje prihodnjič.)
Nervozna bojazen.
Včasih nas prešine nenavaden občutek bojazni, ki si ga ne moremo pojasniti, vedoč, da nismo v nevarnosti. To je navadna posledica kakega nereda v prebavilih. V takem stanju je potrebno popolno izčistiti telo. — Telo se mora iznebiti škodljive tvarine, a skrbeti je treba, da se ohrani moč vselo organov. Prav dobro zdravilo v tem oziru je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Učinkuje hitro in zadovolji pri želodčnih boleznih in bolezni v jetrih in drobu, v razdražljivosti in nečistoti krvi. V lekarnah. Jos. Triner, 1333—1339 S. Ashland Ave., Chicago, 111. — Pri nesrečah je navadno potreben dober liniment. Imejte vedno pri roki Tri-nerjev liniment. Prav močan je in izdaten.	(Advertisement.
RADA BI IZVEDELA, ako se
mogoče dobi v Ameriki starokraj-sko kilogramsko vago. Slučajno, da kdo ve, kje se jo lahko dobi, ali jo ima sam in jo želi prodati, naj piše uredništvu “Glasila”, 2821 So. Crawford Ave., Chicago, 111.
POZOR KROJAŠKI OBRTNIKI.
Popolnoma izvežbani krojač želi dohiti stalno delo pri Slovencu ali Hrvatu, zna krojiti po najnovejši amerikanski modi, možke in ženske obleke, kakor tudi izdelovati vsa v to stroko spadajoča dela. Govori slovensko, nemško in nekoliko tudi angleški jezik. Ponudbe naj se pošlje uredništvu “Glasila”, 2821 So. Crawford av. Chicago, 111.	3x—
Importirane slovenske grafo-fonske plošče, Columbia grafofo-ne, ure, verižice in sploh vseh vrst zlatnino in srebrnino dobite pri nas. Pišite po cenik! A. J. Terbovec & Co., P. O. Box 25, Denver, Colo.	(Adver.)
Pozor Slovenci!
Sveže Amerikan pivo* domače vino in dobre smodke, se dobi vedno pri Tony Qualiza, 731 N. Warman Ave.. Indianapolis, Ind.
za Slovence od vašega lekarnarja, ali ga pa naročite od W. F. Severa, Cedar Rapids, Iowa.
Zoper kašelj,
prehlad, hripavost, oslovski kašelj, vnetje sapnika, davieo in razne druge pljučne neprilike priporočamo
Severov Balzam
za pljuča
(Severa’s
Balsam for Lungs)
katero se že rabi. od leta 1881, in ki se je med tem časom izkazalo kot zelo uspešno zdravilo zoper kašelj. — Cena 25 in 50 centov.
Naprodaj v vseh lekarnah. Zahtevajte Seve-rova zdravila in ne vzemite drugih. Ako jih nima lekarnar v zalogi, naročite jih od nas.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
Iz glavnega urada.
Bratje in sestre S. N. P. J.! — Različne države, iv katerih ima jednota svoja krajevna društva, so sprejele tako imenovano “National Fratemal Congress” lestvico, ter zahtevajo, da podporne organizacije, katere poslujejo, imajo svoja krajevna društva v dotičnih državah, morajo upeljati imenovano lestvico ali pa prenehati s poslovanjem. Lestvica je preračunjena na podlagi statistike smrti in življnske dobe po 4% obrestovanega vplačila, potom katere se lahko jamči vsakemu članu, oziroma njegovim dedičem posmrtnino, za katero je bil zavarovan.
Poleg vseh slovenskih jednot in zvez, prizadeta je tudi naša jednota in se mora podvreči zakonu, ter sprejeti dotično lestvico, katera je danes tukaj priobčena. Lestvica se glasi za $600.00, poleg pa še druga za $250.00. Zadnje imenovano lestvico bi bilo po mojem mnenju dobro sprejeti vsled tega, ker veliko članov jednote nemara plačati po sedanji novi lestvici velike prispevke in se bodo zavarovali za manjšo vsoto. Meseca januarja 1914. se snide glavni odbor, kateri bo storil vse potrebne korake in dal člancten na splošno glasovanje svoj sklep.
Spremeniti bo treba več točk pravil, da bodo soglašala z novo lestvico; dokler se ne upelje nova lestvica, potrjena potom splošnega glasovanja, se naj društva ravnajo po sedanjih pravilih.
Opomniti moram, da ta lestvica je le za posmrtnino in nima najmanjšega stika z drugimi skladi. Člani, kateri so pristopili, ko so bili že pri letih, bodo precej prizadeti, za to se plriporoča manjšo zavarovalnino.
Tajniki(ice) se naj takoj pripravijo za novi sistem in dobe od članov (ic) natančno starost za časa pristopa, katera se mora ujemati z originalno prošnjo. Knjige, katere ima jednota za krajevna društva, se lahko upe-ljejo po novem sistemu. Društva, katera jih še nimajo, naj jih na-roče, ker brez njih nam ne bo mogoče se razumeti s tajnikom (ico) in voditi natančne račune.
Toliko za danes, nadaljša pojasnila slede.
John Verderbar.
National Fraternal Congress lestvica za Slov. Nar. Pod. Jed. za $600.00 zavarovalnine in za $250.00 je sledeča:
Leto Posmrtnina Posmrtnina
V IVU. UCtavom	^ v
očal predsedniku, da naj uve-kongres preiskavo o štrajku.
Vesti iz domovine.
LJUBLJANA IN KRANJSKO.
4- Uboj. Trije fantje so napadli bajtarja Martina Kneza iz Šmarčne, okraj Radeče. Pretepli so ga s palico in s kamni in končno so ga vrgli v cestni jarek. Knez je prihodnji dan umrl. Fante so izročili okrajnemu sodišču v Radečah.
— Nesreča v gozdu. Velika nesreča se je pripetila pri Št. Petru pri Novem mestu. Kake četrt ure od Nove gore so v hmelniekem gozdu trije možje podirali bukve. Podžagavali so jih in podse-ltavali. Nesreča je hotela, da so istočasno omahnile tri bukve, ki so pokopale pod seboj dvoje žrtev. 581etni Anton Saje ter 631etni Pr. Strgar sta obležala na licu mesta mrtva. Oba ponesrečena sta iz Nove gore.
— Otvoritev belokranjske železnice. Železniška zveza med Kranjsko in Hrvaško, ki se gradi, in bo vodila od Metlike do Karlovca na Hrvaškem, odkjer se bo spojila z novo ličko železnico, je napredovala že v toliko, da so se 22. m. m. vršile že poizkusne vožnje. Ta poizkus se je vršil na dovršeni progi iz Karlovca do Ozlja, kjer je 30 m. dolg tunel.
. — Požar na Brodu pri Novem mestu. V četrt ure od Novega mesta' oddaljeni vasi Brdo je malo pred poldnevom izbruhnil ogenj, ki se je vsled silnega vetra kmalu razširil in je oškodoval sedem posestnikov, in sicer razen enega, kateremu je pogorel samo kozolec vse jako občutno. Ogenj je izbruhnil pri skednju posestnika Kirna, prav sredi vasi. Po izpovedbi domačinov, so ogenj zanetili otroci, in sicer baje petletni Kirnov deček, ki se je z vžigalicami igral pri podu, ob katerem je bilo nastavljeno fižolovje. To se je tako hitro vnelo in je ogenj s tako nagico švignil v streho, da so se komaj otroci rešili. Ravno ob tem času je k nesreči pihal silen jugo-zapadnik, ki je v nekoliko minutah ogenj raznesel na sosednja po slop ja. Nastala je taka vročina, da je bilo po cesti komaj mogoče priti naprej. Vsled silnega vetra razdivjani požar je povzročil pravo paniko. Namesto, da bi bili ljudje vsak pri svojem domu skušali omejiti ogenj, oziroma se pred njim zavarovali, so bežali v
	$600.00	$250.00	Le nekaj jih je ostalo pri zavesti,
16.		$0.49	$0.21	ter so svoja poslopja tudi res ob-
17.		 0.50	0.	ranili nožara. Tako je naspiroti
18.		 0.52	0.22	središču požara bivajoči posestnik
19.		 0.53	0.22	Žagiar, ki ima vse s slamo krito,
20.		0.54	0.23	s svojo hladnokrvnostjo obvaro-
21.		 0.56	0.24	val najbrže ves del vasi proti Kr-
22.		 0.58	024	ki. Drugi njegovi sosedi, ki so v
23.		 0.59	0.25	veliki zmedenosti nosili malenko-
24.		 0.61	0.26	stne stvari iz hiše, so postali ve-
25.		 0.62	0.26	činoma vsi žrtev požara. Pogorelo
26.		 0.65	0.27	je: Kirnu stara in nova hiša, pod,
27.		 0.67	0.28	kozolec in sploh vse poslopje in
28..		 0.68	0.29	kar je bilo v njem. Zajcu hiša in
29..		 0.71	0.30	k|ar je bilo zraven; Mihaliču rav-
30..		 0.73	0.31	notako vse. Blatniku je ostal le
31..		 0.76	0.32	del strehe nad hišo. Jermanu
32..		 0.79	0.33	(Liištku) in Pirnerju je' s hišo
33..		 0.82	0.34	vred tudi vse drugo poslopje po,-
34..		 0.84	0.35	gorelo. Pipanu (Bajtarju) je po-
35..		 0.88	0.37	orela hišica. Štravsu so komaj o-
-36..		 0.91	0.38	teli hišo. Ravnotako Koširju (go-
37..		 0.95	0.40	stilničarju), kateremu je pogorel
38.,		 0.98	0.41	samo'kozolec. — Zgorela sta tudi
39..		 1.02	0.43	dva prašiča, in sicer pri Jermanu
40..		 1.06	0.44	in Kirnu. Nekaj druge živine se
41..		 1.10	0.46	je pri požaru poškodovalo. Večini
42..		 1.15	0.48	teh pogorelcev je zgorelo kratko-
43..		 1.20	0.50	malo vse, tudi živež, pohištvo in
44..		 1.25	0.52	obleka. Nekateri med njimi so bi-
45..		 1.30	0.54	li že itak v veliki stiski. Zdaj na
46..		 1.36	0.56	Dragu zime so siromaki brez stre-
47..		 1.42	0.59	lie, obleke in živeža. Škoda se ceni
48..		 1.48	0.61	približno na 40.000 K. — Na lice
49..		 1.55	0.65	mesta je prva prihitelo na pomoč
50..		 1.63	0.68	šele pred kratkim ustanovljena po
51..		 1.70	0.71	žarna hramba v Kandiji. Zaprosi-
52..		 1.79	0.74	li so na pomoč tudi novomeško po-
53..	. 1.87	0.78	žarno hrambo. Tudi VavtiSanji in
54..		 1.97	0.82	Stražani so prihiteli v kratkem
55..		 2.06	0.86	času na pomoč. Šele z združenimi
56..	........ 2.17	0.91	močmi se je okoli 2. popoldne po-
57..		 2.33	0.97	srečilo omejiti ogenj. K sreči je
58..		 2.41	1.01	Krka še precej blizo in tudi kan-
59..		 2.54	1.06	dijska parna brizgalna je dobro
60..		 2.69	1.12	prestala svoj krst, sicer hi se bil požar rtaaširil tudi na sosednje va-
	Delavski minister Wilson je		si Brod in Drska, Brod je enak
zapustil Colorado,		ker je bilo	nožar doživel prod kakimi 25 leti.
vsled trmoglavosti		premogovniš-	Pri požaru se je ponesrečil gčstil-
kih	baronov nemogoče poravnati		ničar Segadin (hotel Jaeaz).
Vsled silne soparice med gorečimi poslopji je dobil napad božja-sti. Pri padcu je zadobil take no-
tranje poškodbe, da so ga morali prepeljati domov. Še tisto noč je umrl.
— Nesreča v litijski predilnici.
211etni delavki Tereziji Pehardi je v predilnici v Litiji odtrgal stroj vseh pet prstov na desni roki. Pripeljali so jo v ljubljansko deželno bolnišnico.
— Na ljubljanskem polju ustreljen v glavo. Po ljubljanskem polju pri Ježici je hodil 151etni sin tesarskega pomočnika Ivana Berce iz Stožic. Gozdar Lovrenc Kos je dečka zapazil in je mislil, da nastavlja zanjke zajcem, kar pa ni bilo res. Ko je zaklical dečku, naj počaka, deček se je pa moža zbal in bežal: Kos je za dečkom streljal in ga s šibrami zadel v glavo. Dečka so prepeljali v deželno bolnišnico.
—	Napad zblaznelega moža na soprogo. V Spodnji Šiški je nenadoma zblaznel čevljarski pomočnik Frakelj. Mož je zagrabil nož in svojo ženo strahovito obdelal z nožem po vsem telesu in glavi. Policija je prijela moža in ga odpeljala v blaznico, ženo so pa odpeljali v bolnišnico.
V------
—	Žganjepivčeva smrt. Med
Podkorenom Retečami, v grmičev ju poleg apnenice, oddaljenih kakih 50 korakov od deželne ceste, so našli truplo laškega zidarja Giuseppa Delamea. Ležal je vznak, poleg pa je bila prazna steklenica za pivo, v kateri je imel najbrže žganje. Kakor so dognali, je bil Delamea strasten žganje-pivee, najljubša pijača mu je bila čist špirit, ki ga je tudi ugonobil. Truplo je ležalo kakih šest dni na tem prostoru. Delamea je najbrže hotel iti v bližnjo prazno delavsko kočo, do katere pa vsled prevelike pijanosti ni mogel priti. Obležal je in umrl. Truplo so prepeljali v mrtvašnico v Podkoren.
— Nevasno so pretepli fantje Petra Benedičiča: iz črnega groba pri Škofji Loki. Benedičiča so pripeljali v Ljubljano, ima ubito lobanjo in je tudi sicer težko poškodovan.
— Rekord slov. klativiteza. Koren je bil obsojen na pet let težke ječe. Medtem ko je Koren odsedel svojo kazen v Steinu, je pa v varnostni urad nadaljeval svoja poizvedovanja o njem, ker je sumil, da bi znal biti Koren kolovodja one vlomilske družbe, ki je po zimi 1907 do 1908 tako živahno delovala v Trstu in v Ljubljani. Oktobra leta 1908, se je Korenu posrečilo uiti iz šteinske ječe.. Že par dni na to ga je opazil čuvaj Bulič. Hotel ga je pobiti s kamnom. Koren je kakor besen bil o-krog sebe in šele s strelom iz puške ga je toliko oplašil, da ga je zmagal. Marca 1909. je Koren stal pred tržaškimi porotniki zaradi vlomov v Trstu in v Ljubljani; toda dokazov za njegovo krivdo je manjkalo in zato je bil oproščen. Poslali so ga nazaj v Stein, kjer je letos presedel svojo kazen, nato pa je moral takoj k vojakom, to je k 97. pešpolku v Trst. Od tu je pobegnil 6. septembra letos in se takoj zopet posvetil vlomilskemu poklicu, kakor dokazuje dogodek v Draždanih. Na policiji Koren nikakor ni hotel izdati svojih dveh sokrivcev. Policija je na to dognala, da je Koren prejšno noč (8. novembra) prenočil v nekem draždanskem hotelu pod imenom “Josip Banck” in z njim sta prenočevala dva druga moška, ki sta se vpisala kot Jožef Nemetz, mon-ter1' z Dunjaja, in Franc Korn, potnik z Dunaja. S sodelovanjem dunajske policije so nato ugotovili, da sta bila to dva znana že večkrat kaznovana vlomilca: Pekovski pomočnik Ivan Nemec in pomožni delavec Karl Solar. Solarja je policija izsledila in prijela 15. m. m. na češkem. Sprva je tajil, da bi kaj vedel o Korenu in vlomu v Draždanih, končno je pa vse priznal in bil 16. m. m. izročen deželnemu sodišču. Nemtza iščejo.
ŠTAJERSKO.
— Orla je ustrelil. Pri sv. Duhu na Urški gori so ustrelili orla, ki meri z razprostrtimi krili dva metra. Orel je odnesel s paše štiri tedne staro jagnje. Pastirica je klicala na pomoč in njen oče je ustrelil orla. Orla bodo nagačili.
— Težka nezgoda na graškem južnem kolodvoru. Na južnem kolodvoru v Gradcu sta ponesrečila nadsprevodnik Karl Haar, star 51 let, in strojevodja Karl Unterrassner, star 45 let. Pri premikanju vlakov je zgrabil stroj dunajskega poštnega vlaka št. 35 oba železničarja in ju vlekel nekaj časa s seboj. Oba' sta dobila smrtnonevarne poškodbe. Nad-sprevodniku Haaru so odrezali v bolnišnici desno roko.
— Ženo in hčerko zastrupil?
V Donawitzu so aretirali 371etne-ga rudarja Janeza Petrinq. Petrina je bil že dlje časa poročen, a je živel ločen od žene in otroka. Žena in otrok sta prebivala pri Veliki Nedelji. Zdaj je nenadoma Petrina obiskal ženo in hčerko. Šli so v gostilno, kjer je Petrina plačal liter vina. Zvečer se je odpeljal. Ko sta se žena in šestletna hčerka Marija vračali s kolodvora domu, jima je postalo slabo. Žena je ponoči umrla, med tem ko je stanje otrokovo tudi brezupno. Petrina je živel v Donnawitzu z neko vdovo, ki ima šest otrok in kateri je obljubil, da se poroči z njo. Vdova ni vedela, da je Petrina oženjen. Bila sta že dvakrat na oklicih in tudi dan poroke je bil že določen. Vdova je s Petrino v drugem stanu. Petrina tar ji dejanje. Ko so ga aretirali, je bil povsem miren.
— Električni tok je ubil konja.
Odtrgala se je žica električne napeljave radgonske centrale, ki je bila napeta preko ceste, ki vodi v Gorice. Konec žice je zadel konja v enoprežnem vozu na hrbet. Konj se je zgrudil mrtev kakor od strele zadet.
Naznanilo.
Eveleth, Minn.
Vsem članicam društva “Eveleth”, štev. 130 na znanje. Glavna seja se bo vršila dne 21. decembra v navadnem prostoru ob dveh popoldne. Opozorjam vse članice, da se naj seje polnoštevilno udeleže, ker se ima razpravljati o važnih točkah in je ne dnevnem redu tudi volitev odbora za 1. 1914. Vsaka naj voli po svojem prepričanju, da ne bo potem nepotrebnega kikanja, kakor je bilo dosedaj. Katera se ne udeleži seje bode plačala 50c v društveno blagajno. Na svidenje dne 21. decembra.
Frances Podlogar, tajnica.
Razveseljiv prizor.
Bogat vinograd, obdan od gričev in boste, razveseli oko vsakega: ljubitelja prirode. Sočni sad evropskih in ameriških vinogradov, ki ti ga nudijo lepa dekleta, je slaščica in hrana. Griči in bosta zalagajo vojijiva zdravilna zelišča in koreninice, ki jih spretna roka kemikova združuje z vinom v Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, dobro znano družinsko' zdravilo. To je videti na Tri, nerjevem stenskem koledarju za 1914. Iztis se pošlje na vsak naslov po prejemu 10.: Jos. Triner, 1333—1339 S. Ashland ave., Chicago, 111. — (Advertisement)
Severovih Tab-Lax. Ne vzemite nadomestitve. Ako jih lekarnar nima, naročite pri Aas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
(Advertisement.)
KAČU. (Cachoo)
Prašek, ki prisili vsakega kihati že iz daljave. Samo en ščip praška vržete v zrak in takoj bodo morali vsi kihati; kihali bodo, pa ne bodo vedeli, odkod to prihaja. Stem napravite v družbi veliko smeha in zabave in ne da bi opazili, kdo je to napravil. Popolnoma neškodljivo. Pošiljamo na vse strani 3 za 25 c. ali pa 12 zavitkov za en dolar ($1.00) Pišite ponje:
Joe Leskovar,
386 Rosewood Ave.
4x	Aurora, 111.
— Požar. Okolo 5. je začelo goreti pri posestniku Ivanu Gorše-ku v Kazah pri Petrovčah. Vžgal se je hlev in kmalu nato zraven stoječa hiša. Ogenj se je razširil zelo hitro, ker je bilo vse s slamo krito. Na kraj nesreče so prihitele požarne hrambe iz Arje vasi. Žalca in Gotovelj. Zavoljo pomanjkanja vode ni bilo mogoče veliko pomagati. Govore, da je nekdo nalašč zažgal.
Zapeka pri otrocih
je zelo navadna neprilika. Otročja čreva bi se morala izprazniti vsaj dvakrat na dan, ako se ne, bi se jim moralo dati kako odvajalo. Nekateri otroci nimajo radi tekoče odvajalo, toda radi vzamejo sladkorno. Severove 'Pab-ijax so sladko odvajalo, katero ima prijeten okus. Učinkujejo zelo uspešno. So popolnoma varne tudi za najmlajše otroke in enako uspešno za odrasle, kakor za otroke. Priporočajo se zoper zapeko, zoprn dih, slab okus v ustih, nečisti jezik, žolčničo, želodčne nepri-like pri otrocih, napihovanje in druge želodčne in jetrne neprili-ke. Cena 10 in 25 centov v vseh lekarnah. Zagotovite se, da dobite
Vsem rojakom na znanje.
Vedno na razpolago sveže pivo, domače vino in izvrstne smodke pri Louis Fon, 739 N. Warman Ave., Indianapolis, Ind.
ZA VSEBINO oglasov je uredništvo le toliko odgovorno, kolikor zahteva zakon.
KOLEDAR
“GLAS NARODA” za leto 1914
je izšel; oskrbljen je z lepimi slikami in dobrimi spisi ter za je-dno tiskano polo obširnejši. Velja s pošto vred 30 c. Dobiti je pri: SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Corlandt St., New York City ali v podružnici FRANK SAKSER,
6104 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Havana smodke
z znakom S. N. P. J. Vsi kateri kadite smodke, najboljši izdelek, čisto izbranega tobaka, nad vse dobre, je dobiti po 10 c en!a, — 3 za 25 c. Narejene pri tvrdki:
Louis Tillmans,
Aurora.	IVI Inn.
Potovanje v staro domovino potom Kašparjeve Državne Banke je najceneje in naj-===== bolj varno. -.-----
Naša parobrodna poslovnica je največja na Zapadu in ima vse najboljše oceanske črte (linije). Vozni listki, (šifkarte) po kompanijsklh cenah. Menjalnica starokrajskega denarja. Kupujemo denar vseh držav sveta pozmemih cenah Kašpar Državna Banka izplača za 6K - $1 bres odbitka. Pošiljamo denar v vse dele sveta po jako nizkih cenah; ravnotako izdajamo dralte. Stojimo v zvezi z najbogatejšimi slovanskimi bankami v stari domovini, in pri nas ni še nobeden, kar ta banka obstoji, (23 let), zgubil še centa. Pišite po cene v slovenskem jezikn. Kašpar Državna Banka sprejema denar na hranilne vloge in plačuje 3% od vsega vloženega denarja. Banka ima $6,318,821 premoženja. Slov. Narod. Podp. Jednota vrši svoj denarni promet s Kašpar Državno Banko.
Kašpar State Bank
1900 Blue Island Ave., Chicago, lil
(
]OCI______¡ÖI1EEE3113C
ZA BOŽIC IN
NOVO LETO
m
se kaj radi spominjajo Slovenci svojcev v stari domovini
in jim pošiljajo darove; seveda iz te dežele večinoma le
»
GOTOVE -DENARJE; v tem oziru je najboljše, da
\
se obrnejo v materinem jeziku na podpisanega, kateri : : : : : vse hitro in točno odredi. : : : : :
Frank Sakser
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
6104 ST. CLAIR AVENUE, N. C., CLEVELAND, O.
m
M
N
Iz domovine.
ŠTAJERSKO
— Po štirih letih pojasnjen u-mor. V Cogetincih, okraj Št. Lenart, je bil umorjen 14. marca 1909 viničar Ivan Bezjak. Sedaj šele je prišlo na dan, da so ga u-morili hlapec Ivan Repolič, ki je sedaj pri posestniku Krenu v Plaču, okraj Maribor, bajtar Ivan Kolmanič in njegov sin Franc ter viničar Ivan Verlič. Umorili so ga, ker je vedel o njihovih tatvinah. Dne 13. marca 1909 so navedeni prišli z Bezjakom v hišo Kolmaniča, da bi pili ukradeni mošt. Okoli 11. ponoči je Bezjak odšel in sledili so mu ostali. Verlič se je oborožil s kolčem in pobil Bezjaka na tla. Mladi Kolmanič pa je nezavestnega Bezjaka suval z nogami, medtem ko starejši Kolmanič i nlvan Repolič nista dejansko položila roke nanj, kakor trdi Repolič sam. Vse štiri so o-rožniki že aretirali in izročili sodišču.
— Vol ga je nabodel. Posestnik Anton Zidanšek je gnal iz Špitaliča vola, ki je spotoma pobesnel, navalil na Zidanška, zapičil van j rogove in ga vrgel ob tla. Ko je bil Zidanšek že na tleh, je hodil vol po njem in ga hotel še enkrat nabosti. Ljudje so rešili Zidanška iz mučnega položaja, a upanja ni, da bi okreval.
— Aretacija izseljeniškega a-genta. Na Zidanem mostu so a-retirali na kolodvoru izseljeniškega agenta Ivana Richterja ravno ko je hotel ekspedirati 50 delavcev iz premogokopnih revirjev Trbovlje, Hrastnik, Zagorje in Šentjaž čez Nemčijo v Ameriko. Iz papirjev, ki jih je imel pri sebi, je bilo razvidno, da je bil sklenil pogodbo za dobavo 200 delavcev z nekim Jožefom Kotterbo iz Pa-šave. Dalje so dobili pri njemu 360 K, ki mu jih je bil dal Kotter-ba za teh 50 nabranih delavcev. Richter je opravljal izseljeniški posel že dlje časa in oblasti so postale nanj pozorne vsled tega, ker je dobival prav pogosto večje zneske, navadno brzojavno, od Kotterbe.
GORIŠKO.
—	Identiteta samomorlica, ki
se je vrgel čez most v Koren v Gorici, je dogrfana. Nesrečni 27-letni mladenič se imenuje Alojzij Kodermac, mizar, stanujoč v ulici Kmetijske šole. Kodermac je prebival pri svoji sestri, ki je v truplu na pokopališču spoznala svojega brata. Po 11 dneh je bil šele sedaj identificiran. Pravijo, da je zadnje čase precej pil, ker je bil nevoljen na svojo sestro, ki se je pečala z nekim artilerijskim narednikom.
—	Avtomobil povozil otroka.
Iz Gorice poročajo: V černičah je vojaški avtomobil, ki ga je vodil poveljnik zrakoplovnega oddelka stotnik Stohanse iz Gorice, povozil 151etnega dečka. Fant je ostal na mestu mrtev. Avtomobil je vozil naprej, ne zmeneč se za nesrečo.
To je nekaj navadnega pri avstrijskih oficirjih, ker se pri njih človek začne še le pri lajtnantu.
— Poboji. V Karnjelovi gostilni v Podgori je ustrelil med prepirom 191etni čevljar Peter Vižintin iz Podgore 341etnega Avgusta Suko iz Ločnika s samokresom v vrat. Suko so odpeljali v bolnišj nico, njegova rana je precej nevarna. — Iz Dolenj so pripeljali isti večer nekega 221etnega Leopolda Simonetiča. Fant je dobil tudi med gostilniškim pretepom 4 rane z .nožem, izmed katerih je ena, in sicer na trebuhu, smrtno nevarna.
*— Dva požara. Okolo polnoči je zgorela v Krminu Gulinova žganjarna in hiša. Zvonovi so naznanili požar in ognjegasci so prišli gasit; škode je 10,000 K; kako je nastal požar, se ne ve. — Drugi dan popoldne je začel goreti hlev Frana Štabona, h. št. 153 v Ločniku. Ognjegasci so rešili pohištvo iz prvega nadstropja krave in telice v hlevu pa niso mogli rešiti; obe sta zgoreli. Škode je nad 2,000 K.
KOROŠKO.
— Smrtna nezgoda na železniškem mostu, čez železniški most čez Žilo pri Beljaku je hotela iti posestnikova soproga Marija Un-| gnadova. V tistem trenotku je ’ privozil vlak in jo zagnal ob | stran. Počila jej je lobanja in kmalu nato je izdihnila.
— Strel na vlak. Neznan zločinec je ustrelil pri Beljaku na br-zovlak št. 1107. Kroglja je razbila eno okno na zadnjem vozu in se zarila v steno voza. V kupeju k sreči ni bilo nobenega potnika. I
—	Odplavljeni čolni. Zadnja povodenj je odplavila pri Bolče-i ku več ribiških in drugih čolnov, j Med drugimi je odplavila tudi 1 velik tovorni čoln zidarskega moj stra Slamnika, čoln, ki je bil otovorjen, se je bržkone popolnoma razbil, čoln s tovorom ceinjo na 2500 K.
—	Velik požar. V Delachu je
zgorelo obširno gospodarsko poslopje posestnika Matije Mavriča. Rešili so samo živino. Škoda znaša čez 10,000 K. Vzrok požara ni znan.
—	Generalu1 Jose Santosu Ze-layji, bivšemu predsedniku republike Nicaragua, je dovoljeno bivati v Združenih državah. Zela-ya bo obrnil Združenim državam hrbet in odpotuje v Barcelono na Španskem.
—	V Steubenvillu, W. Va., je
191etni pohabljenec Daniel Lee priznal, da je umoril 801etniga farmarja Jurija Mooneyja. Ustrelil je farmarja, ko je spal na postelji. Slišal je, da je farmar zelo bogat, a ko je preiskal hišo, ni našel zaželjenih zakladov, radi je izvršil umor.
— V Primrosu, Neb., je nemas-kiran bandit oropal banko za $400. Po zvršenem ropu je tolovaj izginil.	r
— Veleporotniki v New Yorku
so obtožili Arturja McLeana, blagajnika demokratičnega volilnega odbora, da je od korporacij sprejemal denar za volilni sklad. Obtožili so še enkrat tudi Evere-ta P. Fowlera iz Kingstona, ki je že pod zatožbo radi podkupovanja, ki je v tem slučaju pri korporacijah prosjačil za prispevke.
— Posledice avstrijske zunanje politike. Skoraj ne mine dan, da ne bi prihajala pordčila o krizah v različnih industrijskih panogah v Avstriji Tovarne nimajo dela, odpuščajo delavce in njihove družine pa lehko s krulečimi želodci premišljujejo slavno politiko grofa Berchtolda. Zopet poročajo iz Prage, da je praška železarska industrijska..družba odpustila veliko število delavcev in zmanjša-lifbbrat v tovarni v Kladnu. Po vseh oddelkih obrata delajo po en teden, potem pa počiva delo po štirinajst dni in tudi po tri tedne. O božiču pa bodo zaprli ves obrat za najmani tri tedne.
RACTJN
med Jednoto In društvi
za mesec november 1913.
Številka
društva
Razne vesti.
— Slon, ki dobiva pokojnino.
V kapitalističnem družabnem re-; lu umirajo delavci, ki so trpeli kakor črna živina po 40, 50 let,! xl gladu; delavski otroci morajo v prerani grob, ker njihovo sla-! oo prehranjeno telo nima odporne moči proti napadom bolezni; pse bogatih lenuhov pa zavijajo v baržun in svilo, obešajo jim zlato in srebro in dragulje, konji i-majo lepše hleve kakor delavci stanovanja. Sedaj poročajo iz Indije, da je angleška vlada “vpo-kojila” slona Timouha. Letne pokojnine bo dobival 100 funtov šterlingov (okolo 500 dolarjev.) in dve slugi skrbita zanj, da mn ničesar ne manjka. Slon Timouh je nosil, sijajno okrašen, pri kronanju indijskega podkralja v Delhiju, podkralja lorda Hardingua, njegovo soprogo in dva indijska služabnika. Domači prebivalci so pa ob tej priliki uprizorili aten1 tat na podkralja. Ob življenje sta bila oba služabnika. Indijci so mislili, da se bo slon vstrašil bomb in zdivjal. Slon je pa ostal popolnoma miren in je tako omogočil, da so spravili na varno le-hno ranjenega podkralja. Zato u-živa sedaj pokojnino od vlade.
3	.
4	.
5	.
6	.
7	.
8	. 9 .
10 . 11 . 12 .
13	.
14	. 16 . 17 .
19	.
20	. 21 . 22 .
23	.
24	. 26 .
27	.
28	.
29	.
30	.
31	.
32	.
33	.
34	.
35	.
36	.
37	.
38	.
39	.
40	.
41	.
42	.
43	.
44	.
46	.
47	.
48	.
49	.
50	.
51	.
52	.
53	.
54	.
55	.
56	<
57	.
58	.
59	.
60	. 61 . 62 .
63	,
64	.
65	,
66
67
68	. 69 72
74
75
76
77
78
79
80 81 82 83
85
86
87
88
89
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99 100 101 102 ,
103
104	,
105	,
106	.
107	,
108	.
109	.
110 111 . 112 .
113	.
114	.
115	.
116	.
117	.
118	.
119	.
120	. 121 . 122 .
123	.
124	.
125	.
126	.
127	.
128	.
129	.
130	.
131	.
132	.
133	,
134	,
135	.
136	.
137	.
138	.
139	.
140	,
141	.
142	.
143	.
144	.
145	.
146	.
147	.
148	.
149	.
150	.
151	.
153	.
154	.
155	.
156	.
157	,
158	.
159	,
160	. 161 , 162 ,
163	.
164	.
165	,
166	.
sesment	Bolniške podpore	Poškodbe in odpravnine	Smrtnine	Skupaj
202.40	$ 62.00	$ —	$ —	$ 62.00
215.00	35.00	—.—		35.00
84.90	58.00	—.—	—.—	58.00
103.95	17.00	—.—	—.—	17.00
707.55	171.00	—.—	—.—	171.00
383.70'	44.00	—.—	—.—	44.00
108.05	8.00	—.—	—.—	8.00
157.05 134.50 228.65	91.00 116.00		—.—	91.00 116.00
145.80	8.00	—.—	—.—	8.00
135.50		.		—.—	—.—		.	
200.85	62.00	—.—	—.—	62.00
236.70	53.00	—.—	—.—i	53.00
321.05	174.50	—.—	—	174.50
170.70	61.00	—,—	—.—	61.00
145.20	14.00	—.—	—.—	14.00
310.60	101.00						.		101.00
155.45	85.00	—,			.		85.00
220.80	23.00	—.—	—.—	23.00
60.50	85.50	—v—	—.—	85.50
90.80	56.00	-i—.—	—.—	56,00
76.40	66.00	—.—	—.—	66.00
139.05	69.00	—.—	—.—	69.00
57.75	10.00	—.—	—.—	10.00
90.75	23.00	,—	—.—	23.00
77.00	35.00	—.—	—.—	35.00
66.00	17.00	—.—	—.—	17.00
105.85	9.00	—,—	—.—	9.00
159.25	S3.00	—.—	—.—	83.00
97.80	30.00	—.—	—.—	30.00
33.00	\ 7.00	—.—	—.—	7.00
99.90		.		' —.—	—.—		.	
54.90	21.00	—.—	—.—	21.00
127.80	—.		—.—	—.—		.	
125.00 73.25	16.00,	ZZ	—.—	16!00
120.45 18.15	45.00	—.—	—.—	45.00
				
235.30	20.00	—.—	—. —	20.00
82.65	77.00	—.—	—.—	77.00
46.20			—#—	—.—		.	
130.20		v		v —,—	—.			^	
203.40		.		—.—	—.			w	
87.95	70.00	—.—	—.—	70.00
105.05	58.00	—.—	—:.—	58.00
59.40	13.00	—.—	—.		13.00
158.80	24.00	—.—	—.—	24.00
181.80	124.00	—.—	—.—	124.00
76.65		.		—\			.			^	
62.25	15.00	—.—	—.—	15.00
	.		35.00	—.—	—.—	35.00
200.90	31.00	—.—	—.—	31.00
61,25	51.50	—.—	—.—	51.50
104.40	42.00	—v—	—.—	42.00
53.90	8.00	—	—.		8.00
131.00	99.00	—.—	—...		99.00
204.60 12.85 158.75	115.00	—.—	. —.—	115.00
	82^00						82.00
194.31	81.00	—.—	—.—	81.00
8.50	9.00	—.—	—.—	9.00
78.95		.			v	*		.		
41.65 260.40	9.00 59.00	—.—	—.—	9.00 59.00
108.75	• 37.00	—v—		.		37.00
52.40	12.00	—v—	—.		12.00
126.35	31.00	—.—	—.		31.00
101.40	14.00	—.—	—.—	14.00
31.35	21.00	—.—		.		21.00
39.70	18.00	—.—	—.—	18.00
89.75	31.00	—...—	—.		31.00
211.65	17.00	—.—	—.		17.00
106.60	101.50	—.—		.		101.50
84.15	18.00	—.—	—.—	18.00
117.15	12.00	—.—	—.		12.00
78.95	12.00	—.—	—,		12.00
116.35	20.00	—.—	—.		20.00
198.75	28.00	—.—	—.		28.00
164.80	10.00	—.—	—.		10.00
200.25	61.00	—.—	—.		61.00
78.00	15.00	—.—	—.—	15.00
	.		63.50	—.—	'—.		63.50
228.10	179.00	—.—		.		179.00
78.30		.			.			.	j	
96.85	26.00	—.—			 |	26.00
137.10	77.50	—v—		.		77.50
83.00	51.00	—.—		 .		51.00
		43.00	—.—		.		43.00
160.80	12.00	—v—		.		12.00
9.50					
54.45		.			...			’		
53.70		v			.				
100.20 37.45		.				
63.40	3o!oo						 		3o!oo
29.70	17.00	—.—		.		17.00
145.40					
371.95	52.00	—v			.		52.00
116.40	75.00	—.—		.		75.00
45.95		.					
	.		88.00	—.—		.		88.00
99.25	10.00	—.—		.		. 10.00
64.10	9.00	—.—		.		9.00
56.00		.		—.—		.		
115.55	40.50	—.—		.		40.50
89.75	31.00	—.—		.		31.00
39.55	26.00	—..—		.		26.00
75.80	14.00	—.—;		.		14.00
64.55				
78.15					.				.	
81.30	29.50	—.—		.		29.50
94.85	31.00	—.—		. 		31.00
108.30	37.00	—.—		.		37.00
53.05		.		—.—					
87.35	66.00	—.—		.		66.00
81.05		.		—...—	600.00	600.00
192.20	47.00	—...—		.		47.00
57.00 57.50	io!oo	—.—		.		io!oo
150.25	103.00	—.—		.		103.00
60.55	47.00	—.			.	47.00
58.15	36.00	—...			 __	36.00
102.80	48.50		.				48.50
32.75	22.00	—.—		.		22.00
49.20	7.00	—.—■		.		7.00
73.95	. 9.00	—.			.		9.00
57.20		.			.	'			
192.20	54.00	—.—		.		54.00
152.30	138.00	—		.		138.00
127.65 66.45	55.00	—.—		.		55.00
82.70	56.00	—,—		56.00
188.00	90.00	—.—		.		90.00
83.95	24.00	—.—		.		24.00
59.90	28.00	—.—		.		28.00
60.35	8.00	—.—		.		8.00
	.			.		—.—		.			.	
	.			.		—.—		.			
38.15	28.00	—.—		.		28.00
33.20	29.00	—.—		.		29.00
47.85	23.00	—.—		.		23.00
85.50	8.00	—.—		.		8.00
55.25 21.90 62.20	431)0 24.00	—.—		
				— —	24.00
25.50	33.50	—.—		.		33.50
19.80 39.60	12.00	—.—		12.00
31.60		#	:					
8.25	—.—		.					
90.70	30.00	—.—		.		30.00
9.50		.			.				
28.55	26.00	—.—		.		26.00
45.15 128.25	38.00	—•—	—.—	38.00
48.30		—.—			.	
Številka društva	Asesment	Bolniške podpore	Poškodbe in od prav-nine	Snsrt-nin«	Skupaj
167		28.40	11.00			.		11.00
168		55.15	22.00	—.—		.		22.00
369 		52 10		,		
170		4fi 90	62^00			62 00
171		QO 40				
172		50 4-0	24 00	9.nn nn		224.00
173		87!o0	45.00			v		45.00
174		51 4-5	21 00			21 00
175		iZss	159i00	. 			#		159!00
176		71.70	39.00				39.00
177		31.85				
178		132.35	62i00		#			#		62.00
179		31.95				
180		32.65				
181		56.05	37 50			37.50
182		88.30	7!oo		v			#		7.00
183		51.75	—.—	—.—		.		—.—
184		21.45	10.00	—.—		.		10.00
185	46.20					
186 .	44.50	20.00			20.00
187 .	26.40				
188	19.40				
189 .	18.85				
190		47.40	8.00	—.—				8.00
191		98.55	13.00			13.00
19(2		36.05	22.00	—.—			22.00
193		26.40					 		*•
194		67.80				
195		21.20		.		—.—		v			v	
196		29.25	23.00	—.—		.		23.00
197		33.00		.		—.—		.			.	
198		33.25		.				.			#	
199 .	41.90	15.00		552.00	567.00
200 		64.85	64.00	—.—		64.00
201		23.10					.	
202 				.		105.00	—.—		.		105.00
903	39.85					•
204 		37.70		.		—.—				.	
90 K	49.75				
206 		70.25	8.00	—.—		.		8.00
207 		80.50		.		—.—		.			.	
208	28.05								
209	48.05	4.00			4.00
210 .	34.10						
211 		66.05						
212	44.15				
213	i	22.35	—.—	—v—		.			.	
214	;	18.20				■					
215				22.80					
216		66.40					
217		35.00				
218	21.00				
					
	$19,059.51	$6,103.50	$200.00	$1,152.00	$ 7,455.50
JOHN VERDERBAR, gl. tajnik.
Delavci na prostem,
iz postavljeni mrazu in vlagi, se lahko izognejo dolgotrajnim bolečinam vsled reumatizma in nevralije, ako rabijo dr. Richter-jev “PAIN-EXPELLER”, kakor hitro počutijo prve znake bolečine.
To sredstvo ima za seboj 431etno zgodovino.
Uporablja se ga po celem svettu ter ga je dobiti v vseh lekarnah Zdnr §) ! Ženih držav, za 25 in 50 centov steklenica.
Rabite ga tudi, ako si izvinete mišice, sklepe, kadar čutite bolečine v bokih in v prsih, zobobolj, v ušesih in za krč v želodcu.
Bodite pazlivi ter izogibajte se ponaredb.
Pravi Pain-Expeller je dobiti le v zavojih kot je naslikan tukaj1. Izdelan pri
F. Ad. Richter,
78-80 Washington Street, New York.
IZ
iHiHiifiHiffiHi
°"	Hi
£
S
Hi
h? s s
Hi Hi Hi Hi
Hil
Hi
Hi
Hi
h;
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Najboljši izdelek Pacifika.
in naj-
Naravna kalifomiska zdravejša dobra vina, te toplo priporoča našim rojakom.
InViho
Veri«5
Pravi šempanec izdelan po francoskem sistemt. Pridelek naših lastnih vinogradov v Sonorna,
Ca.
Ravno tako imamo žganje, sli-vovic, brinjevec in druge sladke likerje v našej zalogi.
SPECIALNI KORBELOV ŽELODČNI GRENČEC
je danes najboljše sredstvo za one, ki trpe bolečine v želodcu.
Vprašajte v vseh gostilnah za Koirhelove izdelke, ako jih nimajo, tedaj recite naj si jih naroče pri
F. Korbel Bros.
ittkorporlratii v Ghicagi, 111.
1621-1623 W. 12th St., Chicago, lil.
Telefon Canal 110.	John J. Fučik, manager.
Pišite v slovenskem.
KORB0L SEC
Grand fttif ¡cV(«tt9eS Ki«SRBEL&BROS.IH<”
"»MOM,

FARMA NA PRODAJ.
Na prodaj je 80 akrov obsegajoča farma; na farmi je lepa hiša, hlev in druge mala poslopja, vse še novo. Zr avenij e lep sadni vrt, dva lepa konja, enajst krav in kokoši. Farma leži ob glavni cesti samo pet minut do železniške postaje, poleg mesta, v mestu so dve prodajalne in tovarna za kon-serviiranje “kumare” (Picles Factory) in mlekarna. Dobi se v zimskem času do $40.00, poletu pa od $50.00 do $60.00 na mesec samo za mleko. Ta farma stane $5.500.00 in $2.500 je takoj za plačati pri nakupu, a drugo se počaka. Ako se sedaj hitro kupi — se dobi še dosti mnogo krme.
Kdor želi še bolj natančne podatke, naj se izglasi pri Anton Hauptman, R. No. 1. Box 15.
West Olive, Michigan.
Veliki Slovensko-Angleški Tolmač, obsega slov.-angl. slovnico, razgovore, pisma in navodilo kako postati državljan poleg največjega slov.-angl. in angl. slov. slovarja. Knjiga je nujno potrebno vsim onim, ki se res želijo naučiti angleščine. Cena v platnu trdo vezana (420 strani) je $2. .er se dobi pri V. J. Kubelka, 538 W. 145. St., New York, N. Y, (Advertisement.'
IŠČEM sorodnike po imenu Laude. Tukaj je umrl rojak po imenu John Laude, doma iz Konjic na Štajerskem, star približno 60 let. Zapustil je tukaj farmo obsegajočo 160 akrov. Ako kateri njegovih sorodnikov živi, naj se hitro naznani meni:
Math Žagar.
P. O. box 35. Hayden, Utah. (2x)
Austro-Americana Parobrodna Družba
Direktna črta med Mew Yorkom in Avstro-Ogrsko.
Nizke cene.
Dobra postrežba, električna svit-ljava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabine 3. razreda na paro-brodih Kaiser Franz Josef I. in Martha Washington.
Na ladijah se govore vsi avstrij ski jeziki.
Družbni parobrodi na dva vija ka: Kaiser Franz Josef I., Martha Washington, Laura, Alice, Argentina, Oceania, Polonia, Canada. Novi parobrodi se grade.
Za vsa nada'ljna pojasnila se o brni na glavne zastopnike •
Phelps Bros. & Co.
2 Washington St, New York, N. Y
ali na njih pooblaščene zastopni ke v Zjed državah in Kanadi.
1913 — SVETOVALEC — 1913!
Vse, kar motate vedeti o paketni pošti, poštnih hranilnicah! — Kako postanem državljan. —
Najnovejša slovenska izdaja (1913) z novimi zakonitimi odredbami. Vse v eni lični priročni knjižici. Koristno za vsakogar Unijski tisk. Cena samo 25c. — Naroči se samo pri Bert. P. Lak ner, 1595 3rd ave., New York, N. Y.	(Adv.)
DR. ADOLF MACH
ZOBOZDRAVNIK
Uradne ure: 9 do 12 dop.
1 do 6 pop. 7.30 do 9 zvečer. Ob nedeljah po dogo-—	— voru. —	—
2601 S. Lawndale Av. vogal 26th Sl.
CHICAGO. ILLINOIS.
WEBBER’S PRIVATE HOSPITAL.
V slučaju nesreče ali bolezni se priporoča slovenskemu občinstvu privatna bolnišnica. Dobra postrežba.
E. E. Webber, M. D. First National Bank Bldg. Chisholm, Minnesota.
Unijske smodke najfinejše ka-kovosti z znakom S. N. P. d.
dvoje vrst po 5 in lOc — izdeluje po primerno nizki ceni
1.9# od stržene vsote gre v rezervni fond S. N. P. J. ! Pismena naročila se zvršujejo točno po C. O. D. Noroča se ne manj kot 1000 amodk po 5c ali 500 po lOc.
Podpirajte domače in bratsko podjetje! Vprašajte za cene!
John Breskvar,
3528 St. Clair kit., N. E Cleveland, 0.
J. S. JABL0NSK1
Slovenski fotograf izdeluje vsa v fotografično stroki spadajoča dela dobro in poceni
6122 St. Clair Avenue.
CLEVELAND OHIO
FRANCOZKA LINIJA
3amo 6 dni preko morja!
’.ma vse samo brze parnike:
Odidejo vsako sredo ob 10 uri zju
t.r*j iz pristanišča.
8. S. FRANCE S. S. LA PROVENCi (novi na štiri vijake)
8.S. LA LORAINE in S.S. LA SAVOIf
So tudi, drugi in tretji raz: i moder ni novi parobrodi, odidejo tudi vsak< soboto ob 3 uri popoldan.
8.	S. ROCHAMBEAU S. S. CHICAGO (novi na štiri vijake)
9.	8. NIAGARA S. S. LA TOURATNF
MAURICE W. KOZMINSKI
Glavni zapadni zastopnik 139 N. Dearborn St., Chicago, IU
K
I
h?

MIL BACHMAN, 1719 So. Racine Ave., Chicago,
Največ ja slovanska tvornica za ZA 'AVB, BBOAUJB, ZNAKE, KAPE,
»ATE itd. v Ameriki.
Izdeluje zlate znake »a vsa slovon-a, hrvatska, češka, slovaška in srb-a društva v Ameriki.
Pišite po naš veliki cenik ki je Si-1 an v vseh slovanskik jezikih in ka' remu so priloiena zahvalna pisma od snanih društev.
Lastnik je rodom Ceh, piše slovenski	».o-f
krvatski in je član 8. N. P. J., odkar r je ustanovila.

So najboljše iz med vseb
Pristne - fine Zadovoljive
Izvanredno kajenje s posebno naslado.
(iCARETTES
J * vndo vin 1
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomis ulice
Chicago.
VLOŽENA GLAVNICA $1,850,000.00
JAN KAREL,
PREDSEDNIK.
J. F. ŠTEPINA,
BLAGATNIK.
Naše podjetje je pod nazorstvom “Clearing Housa” čikaškhi bank, torej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzema tudi ulo-g» poštne hranilnice Zdr. držav. Zvršuje tudi denarni promet 8. N. P. J Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v soboto je banka odprta do 9 ure zvečer; v nedeljo od 9 ure dopoldne do 12 ure odpoldne.
Denar vložen v našo banko nosi tri procente. Bodite uvjereni, da je pri nas denar naložen varno in dobičkanosno.
Pozor slovenski gostilničarji!
Moja tvrdka je prva in edina slovenska samostojna v Ameriki,
ki importira žganje naravnost iz Kranjskega. Poskusite en zaboj 12 steklenic, od vsacega 3 steklenice brinjevca, slivovea, tropinjevea in grenko vino. Zagotovim Vam, da boste zado-volni. Dokaz je, da v osmih letih nisem nobenega odjemalca izgubil na tej pijači.
Prodajam nekoliko ceneje kot katera druga tvrdka, ker ne plačujem drazih agentov.
Prodajam samo na debelo.	A> HORVAT, Joltet, 111.
KRASNI
GRAMOFON
za $10.00
takoj in $2 mesečno.
$75 “Columbia” stroj za $38 z 12 pesmi prosto.
$40 Gramofon za.$28
in zraven plošče prosto.
Pišite še danes po krasen katalog.
TRANSATLANTIC CO.
76 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y.
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE v
?
t
f
t
❖
f
T
f
♦%
Narodna Tiskarna
2146‘SO Blum Island JI ve., Chicago, IU.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO” in “PROLETAREC” se tiskata v naši tiskarni ::	::	::
f
T
T
T
T
T
?
T
T
Ï

mi
'1	f %: *
m - iti'Im!. (s h.	. M.virf-n-uw
Atlas Brewing Cow pan y
Pravo češko pivo iz žateckega hmelja.
Naročite si en zaboj pri nas.
Gotovi smo, da Vam bode ugajal.
Tel. Canal 991.
JAMES A. SHALEK, ravnatelj.
ROJAKI V CHICAGO
- obiščite -
Bernardovo Vinarno
POŠILJA PO POŠTI NA ZAHTEVO.
Ako živite izven Ghicage, pišite po naš cenik za dobro vino in žganje, na:
1903 BLllE ISLAND A VEN (DEPT. Z.) CHICAGO, ILLINOIS.
JOS. BERNARD, “°3 BlllE ,slAND
æ FRANK J. PETRU
«E
m
1 æ
æ
i
I 1 i m i
Si
a; a
1
æ
£5
i
$
æææææsæætfiiiaæifiæifiifiæifiifiafisifitfitfisfiifiifi
JAVNI NOTAR
Posojila na zemljišča in zavarovalnica
Varnostne shrambe za denar in dragulje. Najemnina $2.50 na leto ali 5c na teden.
1443 West 18th St, blizo Lafiin ulice.
Zastopnik sledečih stavbin-skih in posojilnih društev.
Krajnsko, Češko Hrvatsko stavbinsko in posojilno društvo.
Prvo Hrvatsko stavbinsko in posojilno društvo.
Benatky-evo stavbinsko in posojilno druš.
Hrad Rabi stavbinsko ”	”
Unijsko stavbinsko ”	’'	”
Zemljišča in hiše na prodaj v vseh krajih mesta.
Denarna posojila proti niškim obrestim.
Zavarovanje proti ognju pri najboljših družbah.
Ustanovljeno leta 1900
EDINA SLOVENSKA TVRDKA.
Zastave, regalije, znake kape, pečate, in vse potrebščine za društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.	CENE NIZKE.
Slovenske cenike pošiljamo zastonj.
F. Kerže Co., 2711 So. Millard Ave., Chicago, III.
.»- r o o cosJirjroo ooti 0 0 0
Cratnk Stonich,
brat zlatarjev Jacoba in Johna Stonicha, ee priporoča cenjenim rojakom širom Amerike.
Kadar potrebujete ali kupujete zlatnino n. *pr. ure, verižice, prstane, broške itd., se obrnite name. ker bodete dobili blago prve vrste.
VSE GARANTIRANO!
^ zalogi imam znake, prstane, priveske, broške raznih jednot in ivsi
frank stonich,
7 W. Madison St., Saving Bank BIdg., Eoom 605, CHICAGO, tt.t.
***** **************
Znaki jednote

£■•***************
Za moške po--------50c
Za ženske po-------75c
--------se dobe pri------
Glavnem tajniku S. N. P. J.
2708 So. Lawndale Avenue, Chicago, 111.
*»*
Znake je naročila jednota in gre čisti dobiček vsem članom jednote.
Jfr+***************************4rtrQ^.yfr^^fr^,.„.„.,jyy.''
t
*
I
f
♦%