Številka 123 TRST, v nedeljo, 5. maja 1907. Tečaj XXXII. " bhaja mU dam r«đl eh nedeljah In praznikilCob 5., eh ponedeljkih eh 9. zjutraj V+immIŽne Številke se prodajajo po 9 btC. (6 stotmk) i sanogib tobak&m&h v Irstn in okolici, Ljubljani. Gorici, Kranju, £t Petru, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. ENE OGLASOV se račnnajo po vrstah (fiiroke 73 mm. visoke %* t mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotink ; osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po &0 Btot, Za oglase v teksta lista do 5 vrst 20 E, vsaka na-nijoa vrsta K 2. Mali oglasi po 3 sto t. beseda, najmanj pa »o 40 stot. — Oglase Bprejema Inseratni oddelek uprave Sdinosti". — Plačuje se izključno le upravi .,Edinosti". Edinost Glasilo političnega društva „Edinost' za Primorsko. V edinosti Je močf ItrotalBe znala za vse leto 34 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, »» naročbe brez do poslane naročnine, se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista. Nefrankovac ■ pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije ie pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: ul. Glorglo Galatti IS. (Narodni dom Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik tonsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konaorcl'h lista „Edinost*' v Trstu, ulica GKorgio Galatti 51. 18. isscs^ Poštno-hranllnični račun 91. 841*653. ccc^ TELZFOS iUv. 1157. Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK a Volilci! Naši kandidatje so : za I. mestni okraj MATKO profesor ; za H. mestni okraj Dr. GUSTAV GREGORIN odvetnik ; za III. mestni okraj Br. OTOKAR RVBAft odvetnik ; za IV. mestni okraj ■p. EDVARD SLAViK odvetnik; za V. okraj (okolica) Br. OTOKAR RVBAft odvetnik. Volilci, to so naši kandidatje za posamične okraje. Vsaki volilec naj glasuje za kandidata, ki je postavljen za njegov okraj, kajti glasovi, oddani za kakega druzega kandidata, bi bili izgubljeni za vspeh v dotićnem okraju. BRZOJAVNE VESTI. Imenovanje. DUNAJ 4. Ivan Okretič, višesodni svetnik v Trstu, prideljen generalnemu državnemu pravdništvuj je imenovan generalnim odvetnikom najvišega sodišča. Daljno tresenje. DUNAJ 4. Potresni aparati c. kr. centralnega zavoda za geodinamiko in meteorologijo so danes zjutraj zabeležili tresenje v daljavi 6000 km. Začetek ob 7. uri 10 min., maksimum ob 8. uri 9 min., konec ob 8. uri 30 min. (To tresenje so opazovali tudi na tukajšnjem c. kr. pomorskem observatoriju. Op. uredn.) Minister baron Aehrenthal. BEROLIN 4. Minister za vnanje stvari baron Aehrenthal je sinoči s poslanikom ba-rosom Gagern odpotoval na Dunaj. Cesar Viljem. BEROLIN 4. Cesar Viljem se je ob 11. uri in četrt ponoči odpeljal v Eisenach in Schlitz. Sklicanje ogrske zbornice. BUDIMPEŠTA 4. Uradni list je priobčil kraljevi dekret, s katerim je zbornica sklicana za 9. maja na izredno zasedanje. Kandidatura ministra grofa Dziedu-azickega. liVOV 4. Poljski narodni svet je potrdil kandidaturo ministra grofa Dzieduszickega za mesti Sambor in Grodek, ki so jo vspre-jeli volilci. Požar v pristanišča. BREMEN 4. V novi svobodni luki se je danes ob 3. uri popoludne zopet vnelo skladišče, v katerem je bilo 10.000 bal bombaža, ki se je razširil tudi na druga poslopja. Angleška kraljica. ERF 4. Angležka kraljica je dospela semkaj na jahti „Victoria and Albert". Minister Pacak. _ CHRUDIM 4. Minister dr. Pacak je dospel danes popoludne semkaj ter bo imel daaes svoj kandidtni govor. Balkanska razstava v Londonu.) LONDON 4. Balkansko razstavo je danes otreril lord-mayor. - ; Busija. Car povabil Golovina. PETROGRAD 4. Car je Golovina povabil, naj pride za velikonočne praznike v Carskoje Selo. Golovin je danes odpotoval iz Moskve v Petrograd. IzroČevanje zločincev. PETROGRAD 4. (Petr. brz. ag.) Mini-sterski svet je sklenil predložiti dumi načrt zakona, glede izročevanja zločincev od strani Rusije na predlog tujih držav. Shod neodvisnih volilcev v Sežani dne S. maja 1097. Na tem shodu, ki so ga sklicali neodvisni volilci v Sežano, je bila udeležba naravnost ogromna, kakor smo naglasili že včeraj. Dvorana v gostilni „Pri zvezdi" je bila natlačena. Došlo je do 500 postavnih mož z raznih strani našega kršnega Krasa, ki so ob njega prihodu živahno pozdravljali neodvisnega kandidata dra. Gustava Gregorina. Na predlog g. dra. G r e g o r i č a je bil izvoljen predsednikom shoda gospod F r a ii Nemec iz Nabrežine, ki je prisrčno pozdravil zbrane volilce, zahvalivši jih na toliki udeležbi, ter podelil besedo kandidatu. Ta je, živahno pozdravljen, izvajal tako-le: Predragi mi rojaki! Z novim volilnim redom stopajo avstrijski narodi v novo dobo. Dočim so dosedaj pošiljali poslance v državni zbor le taki državljani, ki so plačevali davek, in nekateri, radi svoje više izobrazbe posebno upravičeni stanovi, je novi volilni red odpravil te predpravice ter podelil volilno pravico vsem državljanom z malimi izjemami, ki so prekoračili 24. leto. S tem je uveljavljeno načelo, da smo vsi enaki ne-le pred Bogom, ampak tudi pred ljudmi. In to je tudi prav, kajti, ako imamo vsi enake dolžnosti, moramo uživati tudi enake pravice in moramo imeti posebno tudi vsi pravico, da spregovorimo z glasovnico v roki svoje menenje, kdo je vreden, da nas zastopa v državnem zboru na Dnnaju, kjer se sklepajo zakoni, postave, s katerimi se nam nalagajo davki in s katerimi se nam delijo in žalibog še večkrat odrekajo narodne, gospodarske in kulturne pravice in koristi. Rekel sem, da je prav, da imamo vsi enake pravice, ker imamo vsi enake dolžnosti. Prigovarjalo bi se mi sicer lahko, da. nimajo vsi enakih dolžnosti, kajti, davke, te največe državljanske dolžnosti, da ne plaču jejo vsi. In vendar je res, da imamo vsi enake dolžnosti. Vojaščini, temu hudemu krvnemu davku, smo podvrženi vsi, ako smo telesno dovolj krepki in zdravi, a denarni davek plačujemo vsak dan vsi, skoraj od vsega, kar uživamo. In ta davek, užitninski davek, iznaša še več, nego neposredni, direktni davek, ki se ga plačuje od posestva, obrti, trgovine in različnih dohodkov. Novi volilni red je torej popolnoma upravičeno poklical na sodelovanje na zakonodaj stvu vse široke ljudske mase, ki so bile dosedaj od tega izključene. S tem je navstal v naši državi popolnoma nov položaj in navstale so nove dolžnosti: dolžnost dosedaj brezpravnih mas, da se bavijo z javnimi pra-šanji, s katerimi se dosedaj niso imele prilike pečati, dolžnost onih, ki so že dosedaj uživali volilno pravico, da se ozirajo ne-le na svoje koristi, ampak tudi na koristi svojih sodržavljanov, ki prvič stopajo v politično življenje in navstaja z novim volilnim redom dolžnost onih, ki hočejo postati zastopniki naroda, da se poučijo o zahtevah in potrebah vseh slojev in vseh stanov ter da spravijo te zahteve in potrebe kolikor toliko v soglasje, tako, da se en sloj, en stan ne okorišča na škodo druzega. To mora biti naloga poslancev sploh in tudi bodočega Vašega poslanca. Vaš bodoči poslanec bo moral torej skrbeti za koristi vseh, kajti izvoljen bo od vseh. K tem koristim spadajo narodne in kulturne, ki so nam vsem skupne, in gospodarske, ki so različne po stanovih in slojih. Za poslance se vam ponujajo, predragi rojaki, kakor je vsem vam znano, dosedaj štirje kandidatje in jaz vam prihajam sedaj v zadnji uri kakor peti. Prašati bi utegnil marsikdo od vas: Kako je to, da se oglašaš za kandidata še le zdaj, v zadnji uri? Kje a bil do zdaj, zakaj se nisi oglasil poprej ? ! Na to gotovo opravičeno prašazge sem vam dolžan odgovora in evo ga vam! V Trstu, kjer delujem po svojih skromnih močeh za svoj mili slovenski narod že 16 let na narodnem, gospodarskem in kulturnem polja, t. j. na polju izobrazbe, Iger se borim torej že 16 let za ravnopravnost našega jezika v uradih, šolah in javnem življenju sploh, kjer sem se v tem času vedno zanimal in zavzemal za gospodarske koristi tržaških | Slovencev in kjer se neprestano potegujem za slovenske šole, ki so, kakor povsod, tudi tam najvažnejša kulturna potreba, v Trstu torej : se dolgo ni vedelo, bo-li moral kandidirati dr. Rybar, ali bom moral sprejeti to častno breme jaz. Breme pravim, kajti državnozbor-; ski mandat ni nikaka prijetna stvar za onega, ; ki ga hoče vestno izvrševati. Branil se je tega bremena dr. Rybar, branil sem se ga jaz. Slednjič se je pregovorilo dra. Rybaia, da je vsprejel kandidaturo za tržaško okolico in jaz sem bil svoboden. A že drugi dan, ko se je doznalo, da kandidira dr. Rybar v tržaški okolici, pričelo se je iz raznih krajev Krasa pritiskati na-me, naj kandidiram na Krasu, kajti (tako so mislili in mislijo dotič-niki) z mojo kandidaturo bi se ublažila nasprotstva mej liberalno in klerikalno stranko, katera nasprotstva žugajo spremeniti tudi Kras in sploh ves naš volilni okraj — kakor je to že leta in leta na Kranjskem — v torišče strastnih strankarskih bojev in domačega prepira na očito škodo nas vseh. 14 dni sem premišljal in še le, ko sem videl, da je res na Krasu trdna volja se otresti strankarskega boja, v čemer me je posebno prepričal zaupni volilni shod, tukaj v Sežani, ki se je vršil 30. pr. m., sem se odločil, da sprejmem kandidaturo ter da se predstavim danes volilcem vsega okraja tukaj v Sežani. Povedal sem vam na kratko, kako sem prišel do tega, da kandidiram v tem volilnem okraju in zakaj kandidiram še le z da j. Vaša stvar, predragi mi volilci in rojaki je, da se izrazite danes, ste-li sporazumni z mojo kandidaturo, ali ne! Vaša želja, vaša sodba bo meni povelje. Predno se pa izrazite, prosim Vas, da poslušate moj program, moje stališče. Slišali in čitali ste že programe štirih kandidatov, ki so se oglasili že pred mano, in ako bi moj program bil enak le enemu od teh štirih, ne bi bilo potrebno, da jaz kandidiram. A moj program se razlikuje od programov onih štirih kandidatov odločno v tem, da si postavljam kakor v r h n o načelo: odpravljenje ali vsaj ublaže nje strankarskega boja, ki razjeda naše narodno, politično in kulturno življenje in ki ovira vsak naš gospodarski napredek. Mi Slovenci smo mal narod ter se moramo boriti za svoj obstanek proti mogočnim sovražnikom. Ako hočemo zmagati v tem neenakem boju, ali vsaj ohraniti svoje stališče, moramo nastopati složno, vsi za enega, eden za vse. Ako se pa bomo' ravsali in kavsali mej sabo, na eni strani liberalci, na drugi strani klerikalci, uničevali se bomo sami mej sabo ter pripademo kakor zrel sad našim nasprotnikom, katerim s tem le olajšamo delo. Sploh pa vprašanje liberalizma in klerikalizma za naš mali narod, ki mora najprej skrbeti za svoj narodni, gospodarski in kulturni obstanek, ni aktavelno. Reči se more, da večina pristašev ene in druge naših strank niti ne umeje tega vprašanja. Prišli pa smo tako daleč, da besedi „liberalec", oziroma „klerikalec" služita le kakor psovki, ki jih upotrebljata ena stranka proti drugi. V večini naših občin navstaja liberalna ali klerikalna stranka radi lokalnih in osebnih prepirov. Ako se je zljubilo eni domači stranki nadeti si naslov „liberalna", nadeva si druga stranka naslov „klerikalna", če tudi so v njej resnični liberalci, in narobe. To razpoloženje porabljajo večkrat voditelji naših političnih strank, da priklenejo eno ali drugo stranko na-se, katera postaja tako liberalna ali klerikalna, ne da bi vedela zakaj. Tako izgleda naš liberalizem in klerikalizem. Nočem pa s tem omalovaževati boja med obema idejama, ter priznavam, da je vprašanje liberalizma in klerikalizma svetovno vprašanje. Ravno zato pa tega vprašanja ne reši naš mali slovenski narod, še manje pa mi revni Kraševci. Ta boj se bije že, lahko se reče, kar svet stoji in tudi danes ni še dobojevan. Posebno hudo se je ta boj bil pred par desetletji na Nemškem in se bije sedaj na Francoskem. A kak bo konec temu boju, in ali se ta boj sploh kedaj izvojuje, tega se tudi danes ne more predvidjati. Na vsak način je to vprašanje, ki je rešijo veliki narodi in rešitev tega vprašanja pade kakor zrel sad v naročje tudi našemu narodu. Mej tem, ko se veliki narodi borijo zato vprašanje, naj si naš narod utrja svoje stališče, kajti ako se mi, mal narod, vržemo z vsemi svojimi silami v ta bo) ter ako v tem boju svoje moči iz-trošimo, se lahko zgodi, da, ko bo dobojevan ta boj, nas sploh več ne bo! Kakor rečeno, skrbeti nam je v prvi vrsti za narodno, gospodarsko in kulturno povzdigo ntfffl?* in posebno za gospodarsko povzdigo vseh stanov. Kajti narodni organizem je kakor ura, ki teče dobro le tedaj, ako vsa kolesa pravilno delujejo. Ako se je ustavilo le eno kolesce ustavi se vsa ura. Isto-tako trpi ves narodni organizem, ako trpi le en stan v njem. Za vseh torej moramo skrbeti, seveda v prvi vrsti za tisti stan, ki je najbolj zanemarjen in najbolj podpore potreben. Ni dvoma, da je pri nas kmečki stan najbolj zanemarjen in najbolj potreben podpore. Naš kmetski stan teži konkurenca z velikimi močnejšimi poljedelskimi deželami in državami. Teže ga veliki dolgovi, težki davki in vojaščina. Da se zamore naš kmetski stan vspešno boriti v omenjeni konkurenci, je potrebno v prvi vrsti, da se zboljša in razširi kmetijski pouk in da se ta uredi na praktični podlagi. Naše kmetijske šole, kakor so urejene, ne odgovarjajo svoji nalogi, ker s teorijo ni zadostno združen nazorni pouk. Ustanoviti bi se morale po deželi strokovne kmetijske Šole, kjer bi bila dana prilika [kmetovalcem, da hkratu praktično izvršujejo teoretična navodila. Učitelji bi morali iti kmetovalcem na roko s tem, da bi naravnost sodelovali pri njih delu. Ako hoče torej naš narod vspešno konkurirati z drugimi, treba mu je primerne naobrazbe. Posebne važnosti za vsposobljenje našega kmeta bi bile tudi produktivne poljedelske zadruge, za kar bi trebalo posebnega zakona. Tak zakon obstoja v mali srbski državi, ki je po svojem značaju pretežno poljedelska država. V Srbiji obstojajo takoimenovane „zemljoradničke" , po naše poljedelske zadruge, katerim je namen združevati kmete, da si skupnim kreditom nabavljajo potrebna semena in najmodernejše orodje in stroje, katerih ne bi Bi mogel po-samičnik kupiti. Za to kmetje niti ne potrebujejo denarja, kajti vse to se jim dobavlja na skupni solidarni kredit zadružnikov. Odplačujejo pa tako, da se vsakemu zadružniku v naravi odbije primerne odstotke pridelka. — Take zadruge so zopet združene v okrajne in centralne zadružne zveze. Vlada pa podpira take zadruge denarno, z brezobrestnimi posojili ter s tem, da jih oprašča pristojbin in davkov. Tem načinom se doseza, da se vzdužujejo mali kmetje proti velikim posestnikom in s tem se vzdržuje zdrav srednji kmečki stan. Reči se sme torej, da ima mala srbska država v tem oziru najnapredneje uredbe. Dolžnost bodi naših poslancev, da se zavzemajo za to, da se tudi pri nas uveljavi tak zakon. Da se pomore našemu kmetu, ki ga težijo veliki dolgovi, treba mu preskrbeti kolikor možno cenen kredit. Kmet ne more plačevati 6 po sto obresti kakor trgovci, kajti zemlja mu ne nosi toliko. Kar plačuje kmet čez 3 ali k večemu 4 po sto, je preveč ter ga uničuje. Davki, ki obtežujejo našega kmeta, so previsoki. Lahko se reče, da kmet v primeri s kapitalistom plačuje veliko preveč. In to prihaja od tega, da se pri kmetu vse vidi, kar ima do najzadnjega repa v hlevu, dočim kapitalist svoje imetje prikriva, tako, da ga ne morejo primerno obdačiti. Treba bo torej skrbeti za davčno reformo, ki bo to stanje pravično upoštevala. Nič manje, nego denarni davek, tlači kmeta krvni davek vojaška služba. To službo najhuje občuti ravno kmet, ki ima krepke in zdrave sinove, dočim so meščani telesno slabeji in oddajajo manie sinov v vojake. Nekatere kmečke družine morajo oddajati kar po štiri sinove v vojake, kar pome-nja zanje naravnost materijalno pogubo. Vojaška služba traja pri nas brez vsake potrebe dolga tri leta, dočim se je v drugih državah znižala na dve leti in še manje. To, kar je drugod možno, bi moralo biti možno tudi pri nas. Ako hočemo v teh ozirih kaj doseči, moramo nastopati jedini, složni in tudi naši bodoči poslanci bi morali zjedi-niti se, brez ozira na osebna ali strankarska naziranja, v en skupen klub in sicer s poslanci bratskega hrvatskega naroda v skupen jugoslovanski klub. A ta bi moral biti v najožjih stikih z drugimi slovanskimi klubi. Po nori volilni reformi imajo Slovani v državnem zboru večino, četudi malo. Treba je le, da jo porabijo, da nastopajo proti drugim in vladi, kakor en mož in udati se jim bodo morali nasprotniki in vlada. Tega pa ne dosežemo nikdar, ako ne preneha domači strankarski prepir. Torej proč s tem prepirom. Predno zaključim, hočem se na kratko pečati se s socijalizmom. Danes so imeli tu tudi socijalisti svoj shod. Ker nisem bil navzoč, ne vem kaj so vam pripovedovali in obljubljali. Samo vem, da se socijalisti postavljajo tako, kakor da bi imeli patent na osrečevale človečanstva. Njih Bog je — kakor sami pravijo — trebuh in njih domovina Stran II 9EDIN06T« Ster. 123 V Trstu, dne 5l maja 1907 je tam, kjer se jim dobro godi. To bi moglo pač veljati za živino ne pa za človeka, ki je nekaj višega in ki mora imeti svoje idejale. Socijalisti, ki so se sprvega zanimali le za industrij alno delavstvo, so se sedaj vrgli tudi na kmeta. Ali če bi kmetje poznali zadnje njihove cilje, gotovo ne bi se moglo ogrevati za socijalizem. Ta gre za tem, da podr-žavi vsa proizvodna sredstva, torej tudi kmetska posestva, in da dosledno napravi iz dosedanjih gospodarjev same delavce, ki naj bi dobivali za svoje delo nakaznice na živila v primeri s storjenim delom. To je v teoriji vse lepo, ali v praksi bi to dovelo do največega suženjstva. Ljudje niso bili nikdar enaki na delu : eni so krepkeji, drugi šibkeji, eni so bolj, drugi manje zdravi, eni po naravi bolj, drugi manje inteligentni. Tega dejstva socijalizem nikdar ne odpravi. Tako je bilo in tako bo in zato so njih načela v praksi neizvedljiva. Tudi njih program nas torej ne more osrečiti. Osrečiti nas more le skupno delovanje vseh za vseh. Le če bomo skupno delali in skrbeli eden za drugega, dosežemo svoj cilj. Moj program je torej na kratko : pr oč s strastnim strankarskim bojem, vsezanarodno in gospodarsko povzdigo in izobrazbo našega revnega ljudstva in posebno našega zanemarjenega kmetskega stanu! Kdor odobruje ta program, naj se izreče za mojo kandidaturo, ki je kandidatura neodvisnih kraških volilcev. Eo je govornik dovršil, so zaorili|živijo-klici po dvorani. Sosebno pa so zborovalci burno odobravali, kjer je govornik obsojal zastrupljene domače razmere in naš domači strankarski boj. Na to se je oglasil za besedo Josip G r i 1 a nc iz Zgonika, ki je tožil, da so se tudi pred 6 leti delale lepe obljube, a se je le imalo izpolnilo. Če smemo upati, da bo današnji kandidat vršil svoj program, volimo ga enoglasno (Buren aplavz. Klici: Dr. Gregorin je dokazal že v Trstu, da zna resno delati :) Dr. Gregorin. Ne obljubljam, da bom mogel izvršiti vse to, kar sem danes označil kakor potrebno. Ali skušal bom po svoji vesti in svojih močeh. Ako bi se pokazalo, da ne odgovarjam svoji, dolžnosti izjavljam, da bom pripravljen takoj odložiti svoj mandat ako bon izvoljen. (Glasni klici in ploskanje). Zborovalec Andrej Lah po domače Halj in iz Dutovelj: Mi ne smemo biti nezaupljivi nasproti možu našemu rojaku, ki nam je že v Trstu delal veliko čast. Njemu smemo zaupati (Burni aplavz). Zborovalec Andrej Kante iz Velikega Dola • Program je izvrsten, da je le resničen. Stranke naj odjenjajo in naj delujejo na tem programu složno. Drugače ne dosežemo nič« Vsklikam : Živel naš kandidat dr. Gregorin ! (Odobravanje). Ker se ni nikdo več oglasil za besedo, je spregovoril predsednik Nemec: Program, ki ga je razvil današnji kandidat, je program nad program (Klici: Jasen in dober — najbolji programi). Da je naš kandidat mož s sposobnostjo in voljo za vršenje tega programa. je dokazal že v Trstu, kjer je šlo tako-rekoč vse narodno delo skozi njegovo roko. (Frenetičen aplavz). Na to je predsednik dal na glasovanje kandidaturo dra. Gregorina, ki je bila enoglasno sprejeta ob velikem navdušenju. Ko je predsednik pozval zborovalce, naj vzdignejo roke, kdor je proti tej kandidaturi, se je dvignila — ena roka. Dr. Gregorin: Sprejmite mojo prisrčno zahvalo na izkazanem zaupanju. Danes ne gre za osebo. Če bi vedel, da vam gre le za mojo osebo, bi bil iaz prvi, ki bi bil proti tej kandidaturi. Tu gre za korist naroda za narodno stvar. Da se izvrši vse to, kar sem danes izvajal, ne bo — ako bom izvoljen — le od mene odvisno. Ali to lahko rečem: v meni je trdna volja, da storim vse, kar je v mojih močeh, za naš revni Kras. Kdor bi kedaj po-trebal sveta ali pomoči vjavnih stvareh, temu so moja vrata vsikdar odprta. Z mirno vestjo rečem lahko, da sem deloval dosedaj za tržaške Slovence vestno in z najboljo voljo, dasi nisem Tržačan. To je bilo potrebno, ker je bilo tam pomanjkanje na delavnih močeh. Sedaj se je tam obrnilo na bolje, ker so se moči pomnožile. Tem raje in tem laglje bom deloval za svoj Kras, za svojo ožjo domovino. (Dolgotrajen aplavz, ploskanje in živio-klici na dra. Gregorina. Zborovalci so se razhajali v živih pogovorih in v vidnem zadovoljstvu.) Veliki volilni shod dne 26. aprila zvečer v „Narodnem domu". Zaključni govor dr. J. VVilfana. Predstavili so se vam torej naši kandi-datje za vse štiri mestne okraje. Čuli ste njihova izvajanja, njihov program, po katerem hočejo delovati za vaše koristi. In kakor je pričalo vaše neprestano pritrjevanje, odobru-jete iz srca njihov program ter vsprerjemljete z navdušenjem njihove kandidature. (Viharno pritrjevanje). Dragi volilci ! Dovolite mi, da spregovorim do vas še par besed. Dr. Gregorin je naglašal, da dne 14. maja ne pojde za osebe, ampak za našo skupno stvar, za narodno stvar! (Klici: Tako je !) Oseba ni nič, stvar je vse. Tu ne gre za ime tega ali onega, ampak za stvar vsega našega naroda. Osebe izginejo. Pride dan, k) naših današnjih prvo-boriteljev ne bo več in bo rastel mah nad njihovimi grobovi. Narod pa je, ki — ostane (Frenetičen aplavz). Ko nam pride boljša bodočnost, ko bo narod naš res gospodar na svoji zemlji, tedaj ne bo govora o današnjih kandidatih, ampaJc o vas, ki ste postavljali temelje za bodočnost naroda, ki ste vestno in srčno vršili svojo dolžnost. Dan 14. maja naj ne bo torej dan slave za kandidate, ampak za vas — volilce (Živio-klici). Dan 14. maja naj bo za nas zgodovinski dan, nov temeljni kamen. Dnevi volilnega boja so podobni veliki vojni, ko armada stoji proti armadi. Danes smo si ogledali svojo armado, vojvode so si ogledali svoje čete. Kakor pripoveduje zgodovina o nekdanjih dogodkih, tako bo pripovedovala potomcem o vaših današnjih bojih za obstanek in svobodo naroda! (Frenetičen aplavz). Še eno odkrito besedo bi vam rad rekel. Navadno se misli, da je poslanstvo velika čast. To je že res, ali poslanstvo je tudi velika žrtev. Možje, ki lahko delajo drugje in drugače za svojo srečo, se v resnici žrtvujejo za občni blagor ko vspremljejo poslanstvo in žnjim težko breme in težko odgovornost. Bodimo torej hvaležni našim možem, ki so vsprejeli kandidaturo! (Glasno pritrjevanje). Zaključujem : danes je dan kandidatov, dan 14. maja bodi — vas dan ! (Dolgotrajno ploskanje, živio-klici, ki so izzveneli v himno „Hej Slovani"). Tedenski pregled pc domačem in tujem svetu. Avstro-Ogrska. — Tržaško volilno gibanje. V nedeljo je politično društvo »^Edinost« priredilo volilna shoda v sv. Mariji Magdaleni zgornji in v Trebčah. — Slovenski socijalni demokratje so imeli dva volilna shoda: v HI. volilnem okraju in pri sv. Ani. — Na dan prvega maja je bil velik volilen shod političnega društva „Edinost" na Konkonelu. — Volilno gibanje na Goriškem. Dr. Gregorin proglašen kandidatom v Sežani. V torek zvečer se je v Sežani vršil zaupni shod neodvisnih sežanskih državnozborskih volilcev. Shod je enoglasno proglasil kandidatom dr. Gustava Gregorina. Dne 3. t. m. je imel pa dr. Gregorin v Sežani volilen shod, katerega se je udeležilo okolu 500 volilcev, ki so navdušeno vsprejeli njegovo kandidaturo. — Agrarna stranka je v goriški okolici proglasila kandidatom Antona Štrekelja. — Volilno gibanj e v Istri. V nedeljo je imel v Škofijah volilni shod profesor Matko Mandid. — Cesar se je v ponedeljek povrnil iz Prage na Dunaj. — Trgovinski minister dr. Foft je v nedeljo dospel v Šibenik, kjer si je ogledal luko in tamošnje tovarne in zavode. Iz Šibenika se je podal v Split potem pa v Dubrovnik, od koder je odpotoval v Sarajevo. Iz Sarajeva se je minister vrnil na Dunaj. — Minister za vnanje stvari baron Aehrenthal je 30. aprila odpotoval v Berolin. V sredo je ministra vsprejel v avdi-jenci cesar Viljem. Črnagora. Te dni so različni inozemski časopisi priobčili poročila o velikih nemirih, ki da so izbruhnili na raznih krajih Crno-gore. Glasom uradnih zatrdil iz Cetinja, so vse te vesti o nemirih izmišljene. Srbija je naročila v Steyeru na Gornje Avstrijskem 30.000 pušk in 10.000 karabin. — Nevarno je obolela srbska princesinja Helena. Rusija. Kuska vlada namerava ustanoviti novo vseučilišče v S ara tovu. Nemčija. — Regentom v^Brunšviku bo bržkone izvoljen Meklenburško-Sverinski princ G iist: iv Albert. Francija. — Slavnost device Orleanske Jeanne d' Are, ki se bo vršila v Orleansu prihodnji torek, bo imela vojaški značaj. Duhovščina se slavnosti ne udeleži. Angležka. — Angležki kralj Edvard je 30. aprila dospel v Rim. Na kolodvoru je kralja pozdravil italijanski kralj Viktor Emanuel, nakar se je kralj Edvard odpeljal preko Florence v Pariz, kjer ga je pozdravil predsednik Fallieres. Belgija. — Novo belgijsko ministerstvo je sestavljeno. Predsedstvo in notranje stvari je prevzel Detrooz. Danska. — Danska kraljeva dvojica je minoli torek dospela v Kristijanijo obiskat norveškega kralja in kraljico. TurSija. — Turške čete so bile v bitki pri Amranu (v Jemenu) poražene od Arabcev. Palo je 700 turšk h vojakov. Majnikova slavnost se je po Avstriji, Ogrski in Hrvatski izvršila povsod mirno. V Parizu je prišlo do nemirov, vsled česar je bilo aretovanih nad 700 oseb. Večinoma se je v Parizu delalo normalno in so bile pro-dajalnice odprte. Vulkan na otoku Stromboli je pričel bruhati. Mraz. — Sneg je zapadel zadnje dni meseca aprila po Kranjskem, po alpskih deželah, Češkem in severnem Ogrskem. — Hud mraz v zadnjih dneh je napravil veliko škode tudi v Alžirju. Kuga. — V južni Afriki se je pojavilo več slučajev kuge. Drobne politične vesti. Filipinsko o t o čj e in Japonska. Na Fitipinah se dne 20. t- m. sestane narodno zastopstvo. Sodeč po sedanjem položaju bo pa to zasedanje imelo malo vspeha. Bržkone pride do hudih notranjih nemirov. V volilni borbi sta nastopili dve stranki : napredna in neodvisna. Obe sta sedaj proti suverenstvu združenih držav in obe stremita po združenju z Japonsko. Tudi Japonci delajo neprestano in z vsemi silami, da se čim večem številu nasele na teh otokih. Preosnova generalnega šta-b a. Kakor poročajo z Dunaja, se bo teh dni pod predsestvom vojnega ministra vršilo posvetovanje, katerega se udeleži tudi načelnik generalnega štaba. Predmet posvetovanja bo preosnova generalnega štaba. Predstudije za splošno volilno pravico. Iz Budimpešte poročajo, da namerava ogrska vlada z ozirom na studije za razširenje volilne pravice, odposlati na Dunaj več veščakov, da naberejo izkustva na licu mesta. Pruska poljska politika. Iz Kolina poročajo, da je bilo iz vladnega okraja Diisseldorf premeščeno v Vztočno Prusko 30 učiteljev. To premeščenje se vrši s tako naglico, da vlada brzojavnim potom nakazuje stroške za premeščenje. Razpuščena zveza češke niže duhovščine. Praško namestništvo je na posredovanje pražkega nadškofa kardinala Skrbenskega razpustilo zvezo češke niže duhovščine. Kadetna šola za trdnjavske topničarje. Namesto opuščene topniške kadetne šole v dunajskem arzenalu se ustanovi kadetna šola za trdnjavsko topništvo. Politično društvo Edinost priredi danes, dne 5. maja 1.1. Z Volilno shoda in sicer ob Vj2 uri popoludne ▼ Gropadi v dvorani gostilne gosp. Milkoviča in ob 5 7« url popoludne ▼ dvorani gostilne g. Martina Grgiča. Volilci ! Še malo in 14. maj je tukaj — vdeležite se teh shodov ! TržoSko volilno gibanje. Imenik raznih volilnih sekcij, sedeži istih in okrožja, ki jih zavzemajo posamezne sekcije. I. volilni okraj [Sv. Jakob in staro mesto.] S e k ci j a I., volišče : Mestna šola v starem mestu, za volilce ki prebivajo ▼ okrožju : S. Michele, S. Giusto, Tomaso Grossi, del Monte, degli Artisti, Ghiaccera, S. Giacomo, Beccherie, Malcanton, Pozzo bianco, S. Maria Maggiore, piazza S. Silvestro, nI. del Trionfo in piazza Bar-bacan. Sekcij a II. V mestnem gledališču [G. Verdi], za volilce ki stanujejo v okrožju : Piazza S. Carlo, riva del Mandracchio, ob strani nabrežja riva dei Pescatori in ul. Fontanone, piazza Barbacan, ul. del Trionfo, piazza S. Silvestro, ulic S. Maria Maggiore, Pozzo bianco, Malcanton, Beccherie, S. Giacomo, Artisti. Monte. Silvio Pellico, Corso, piazza della Borsa, Canale piccolo in piazza Nicolo Tommaseo, Sekcija III. V mestni šoli ul. Paolo Veronese, za volilce, ki stanujejo v okrožju ulic: S. Giusto, Montecucco, Broletto, Indu-stria. Istria, Molin a vento, Rivo, campo S. Giccoino, Scuole Nuove in Donato Bra-mante. Sekcija IV. V podružnici mestne realke pri sv. Jakobu, za volilce stanujoče v okolišu ulic: S. Giacomo in monte, Scuole nuove, Campo S. Giacomo, Rivo, Molin a vento, Veltro. Limitanea, Settefontane in Bosco. II. volilni okraj (Novo mesto, nova Barriera, Greta in Škorklja). Sek c ija V. v mestni gimnaziji (za glavno pošto) za vo-volilce, ki stanujejo med ulicami: Squero nuovo, piazza delle Poste, Carlo Ghega, piazza della Caserma, Fabio Se vero, črta, ki pelje med mestom in Škorkljo, do trga Scor-cola, ul. Commerciale ob mestni meji, do ulice Rojano, ul. Valmartinago in potem ob mestni meji vse do ul. Cisternone, Šalita di Gretta in prosta luka, ter cela Greta. Sekcija VI. V mestni šoli via nuova za volilce, ki stanujejo v okrožju ulic: Piazza N. Tommaseo, ul. Canale piccolo, p. della Borsa, Corso, p. Carlo Goldoni, ponte della Fabra, Giosue Carducci, p. della Caserma. Carlo Ghega, Poste, p. delle poste, ul. Squero Vecchio, Molo IV. largo della peseheria in riva Carciotti. Sekcij a VIL V mestni višji realki [Accjuedotto] za volilce, ki stanujejo med ulicami: Giosue Carducci, Portici di Chiozza, Stadion, Bacchi, Giotto, Giuseppe Gatteri, Stadion, Giulia, largo del Giardino, ul. Co-logna, potem ob mestni meji, do ul. S. Cilino in zopet ob mestni meji: ul. Ippolito Pinde-monte, Chiozza, Enea Silvio Piccolomini, Acquedotto, D. Rossetti, ( hiozza, Paduina, Farneto in largo Santorio. S e k c ij a VIII. V mestni šoli ul. Giotto. za volilce ki stanujejo v okrožju ulic : Giosue Carducci, Stadion, Bacchi, Giotto, G. Gatteri, Stadion, Giulia, largo del Giardino, ul. Co-logna, Fabio Severo, p. della Caserma in Škorklja. IH. volilni okraj fStara barjera in Kjadin.] Se kcij a IX. V mestni šoli ul. G. Pa-rini, za volilce, ki stanujejo med ulicami : Farneto, largo Santorio Santorio, Paduina, Chiozza, Domenico Rossetti, Ac«[uedotto, Enea Silvio |Piccolomini, Chiozza, Ippolito Pindemonte stopnice S. Luigi. rampo S. Luigi, Farneto, ob mestni meji v ul. della Pieta, Tizziano Vecellio, Istituto, p. Barr. vecchia, ul. Barr. vecchia, Madoonina, Palini, Tommaso Grossi, Silvio Pellico, p. C. Goldoni, ponte della Fabra. S ek c i j a X. V mestni šoli ul. Ferriera volilce stanujoče v okrožju ulic : S. Giusto, Tommaso Grossi, Palini, Madonnina, Barr. vecchia, p. della Barr. vecchia, Istituto, Ti-ziano Vecellio, Pietu, ob mestni meji v ul. Media, Francesco Fortunio, zopet od mestne meje ul. Sette Fontane, Bosco, Donato Bra-mantejin Kjadin. IV. volilni okraj | Sv. Vid in zgornja Kjarbola]. Sekcija XI. V mestni telovadnici via della Valle, za volilce, ki stanujejo v okrožju: riva dei Pescatori, riva Grumula, ul. Belpoggio, Remota, Šalita al Promontorio. largo del Promontorio, Bellosguardo, vicolo delle Bombe, vicolo S. Vito. ul. Pasquale Besenghi, Montecucco, S. Michele in Fontanone. Sekcija XII. V pomorski vojašnici [Stari Lazaret], za volilce stanujoče v okrožju: riva Grumula, Ottaviano Augusto, molo S Teresa, passeggio S. Andrea, ul. Broletto, Montecucco, Pasquale Besenghi, vicolo S. Vito, vicolo delle Bombe, ul. Bellosguardo, largo del Promontorio, šalita del Promontorio. ul. Remota in ul. Belpoggio, ter cela zgornja Čarbola. V. volilni okraj [Okolica). Sekcija XIII. V občinski _ šoli v Skednju, za volilce, ki stanujejo v Skednju, Sv. M. Magdaleni spodnji in Sv. M. Magdaleni zgornji. Sekcija XIV. [kje se bo volilo, še ni določeno), za volilce iz Rocola, Lonjerja in Katinare. Sekcij a XV. V občinski šoli v Vr-deli, za volilce iz Vrdele in Kolonije. Sekcija XVI. V občinski šoli v Rojanu, za volilce iz Barkovelj in Rojana. Sekcija XVII. V občinski šoli v Bazovici, za volilce iz Bazovice, Lipice, Gro-pade in PadriČ. Sekcija XVIII. V občinski šoli na Opčinah, za volilce iz JBan, Opčin in Trebč. Se k cij a XIX.V občinski šoli na Preseku za volilce iz Prošeka, Kontovela in Sv. Križa. Mestne sekcije se umeje tako, da volijo v vsaki posamični sekciji oni volilci, ki stanujejo v gori opisanih okrožjih. Ako bi pa kedo izmed volilcev ne vedel kje da mu je voliti, naj se obrne na okrajne odbore ali pa na centralni odbor, kjer se vsakega pouči o stvari. ^^^^^^ Dnevne vesti. Hristos voskrese ! Danes slave sto milijonski naši bratje pravoslavne vere svojo Velikonoč. Naj jo slave v sreči in zadovoljstvu ! Hristos voskrese! Slovensko gledališče. Opozarjamo slavno občinstvo iz okolice na ljudsko predstavo „Ženski Otelo* pri Sv. Ivanu ; v kateri nastopijo v glavnih ulogah g. Danilova in gospodje Verovšek, Danilo, Nučič, itd. Predstava se prične da.^es popoludne točno ob 4. in pol uri. Zvečer ob 8. uri pa uprizore isti igralci v „Narodnem domu" v Trstu burko „Na letovišču". — Ta predstava je žela najlepše vspehe v sezoni v Ljubljani in na gostovanju v Corici. Glavne uloge so v rokah Verovška, Danila, Taborskega in Nučič a ter Danilove, Taborske in Ronovske. Nadejati se je lepega obiska. Ker je pričakovati velikega navala, se bodo sedeži za to predstavo prodajali že dopoludne ob 9. uri pri blagajni v „Nar. domuw. Za posestnike psov. Ker se je v sosednih kronovinah pojavila pasja steklina, je mestni magistrat izdal razglas, da ni smeti jemati seboj psov, tudi Če imajo torbico, v kavarne, gostilne, javne vrte, v omnibuse in in tramvajske vozove. Ujelo se bo pse, ki se jih zaloti na ulici brez torbice. TRŽAŠKA MALA KRONIKA. Pretepi v starem mestu. 26-letni sprevodnik državne železnice Ivan T., ki stanuje v ulici dei Cavazzeni, se je predsinočnjim v ulici di Crosada spri z dvema mladičema, in sicer z 18-letnim natakarjem Ferdinandom \ Vovk, ki stanuje v ulici di Riborgo št. 7, in z ogljarjem Lovrencom Serbo, ki prenočuje ! na ljudskem prenočišču v ul. Gas pare Gozzi. | Akoravno je bil sam proti dvema, vendar je Ivan T. oba pošteno naklestil : oba sta odnesla krvave butice. Za tem sta pa pozvala redarja, ki je Ivana T. aretoval. — Ferdinandu Vovku je začela po noči glava o tekati, V Trato, dne 5. maja 1907 »EDINOSTc štv. 123. Stran ni valed česar je moral ob 4. uri zjutraj ▼ bolnišnico. — 21-letni slaščičar Josip F., stanujoči v zagati sv. Lovrenca, je pa ob 1. uri po polunoči v ulici di Crosada ranil z nožem pod levo pazduho nekega Ivana Schiavon. Bil je i on are to van. — Mizarski mojster Ivan (Ihiaruttini, ki ima svojo delavnico v ulici Paduina št. 3, in njegov delavec Ivan Oerne, sta prijavila včeraj na policiji 31-Ietnega krčmarja Evangelista Menigotti, ki ima svojo krčmo v ulici Malcanton. Menigotti da je prišel predvčerajšnjim predpoludne v Ehiaruttinijevo delavnico in se tam nekaj prepiral s Chiaruttini-jem. Ker se je pa v stvar vmešal — in sicer proti njemu — Ivan Černe, je Menigotti tega vdaril s palico po ustih in mu preklal zgornjo ustnico. Za tem je pa s palico 'vdaril še Chiaruttinija po glavi in ga tudi ranil. 150 praznih vreč je neznan tat včeraj v jutro mej 8, in 9. uro v ulici del Campa-nile ukral z voza Juliju Fabbris iz Porteole v gradiščanskem sodnem okraju, ki je bil prišel v Trst po trgovskih opravilih. Fabbris je prijavil neljubi dogodek policiji. 50 kron denarja je neznan uzmovič dne 1. maja vkral iz površnika Rudolfu l.'veku, ki stanuje pri sv. Jakobu. In sicer je bil Cvek okraden v restavraciji] „Milano". Ljubezenska tragedija v Vidmu. — Umor in samomor. V noči od 2. na 3. t. m. je 44-letni kapetan trgovinske mora- rite Anton Usigovich v nekem hotelu v V.fehI vstrelil neko dosedaj še neznano žensko m potem samega sebe. Našli so ju drugo jutro oba mrtva. Usigovich je bil oženjen. Stanoval je z ženo in 5-letnim sinčkom Manlijem v hiši št. 16 v ulici l-ratteri. Bil je že skoraj poldrugo leto brez službe. Slednjič je bil našel službo kakor drugi kapetan na parniku „Do-rotea" tvrdke Premuda. Predvčerajšnjim, dne 3. t. m. se je imel ukrcati na ta parnik. Dne 2. t. m. v jutro je pa odšel od doma rekši, da gre na parnik in da se na vsaki način vrne zvečer domov. Mesto na parnik je pa z neko žensko odšel z vlakom v Videm. Njegov prvotni namen je bil sicer iti v Gorico, ker so našli pri njem vozni listek do Gorice, a mej potjo se je premislil in peljala sta se z ono žensko do Vidma. .„ena ga je zastonj čakala v četrtek zvečer in v petek ves dan. Slednjič je zvedela o groznem dogodku. Usigovič je v nekem hotelu v Vidmu najel sobo ter vpisal sebe s pravim imenom, a ono žensko za svojo soprogo. Vkazal je bil, naj ju drugo jutro zbude ob 8. uri in pol. Sobar je šel ob rečeni uri trkat na vrata njune sobe, a ker le ni dobil odgovora, je o tem obvestil kvesturo, ki je dala podreti vrata. Njo so našli mrtvo ležečo v postelji: imela je rano na desnem sencu, on je pa ležal — mrtev — ob posteljinih nogah. Poleg njega so pa našli revolver. — Razumi se, da je bil on že prej sklenil storiti ta korak, kajti na neki omari v sobi so našli 4 stekleničice z različnimi strupi: morfij, opij, kokain in karbolno kislino. Loterijske številke izžrebane 4. t. m.: Dunaj 69 89 77 34 68. — Gradec 71 82 73 13 2. CmeSnica Naravoslo vje. Učiteljica: Olga, povej mi ime one skromne, male, neznatne živa-iice. kateri se imaš zahvaliti, da imaš na sebi tako lepo svileno obleko ?" — Olga (molči). — Učiteljica: „No. ta živalica — je... fa Olga: ..Moj oče !" Koledar ln vreme. — Danes: Pij V., papež; Desirad; Mesima. — .Jutri: Janez evangelist; Drago vit; Utvija. — Temperatura vreraj : ob 2. uri popoludne -j- 17 .")0 Celzius. — Vreme včeraj : lepo. Društvene vesti in zabav8. Občni zbor „Trgovsko izobraževalnega društva* se bo vršil danes popoludne ob 3. uri. Odbor zopet poživlja člene, da nihče ne izostane radi važnega dnevnega reda. Slovenskim pevskim društvom mesta in okolice! Ker se posvetovanje, ki ga je sklicala „Čitalnica" pri sv. Jakobu v nedeljo 22. m. m. ni moglo vršiti radi prepičle vde-ležbe vsled ogromnega volilnega dela. sklicuje „Čitalnica" na prihodnjo nedeljo dne 12. t. m. zopet posvetovanje, ter poživlja vsa slav. bratska pevska društva, da se ga gotovo vdeleže. Pevsko društvo „Kolo" v Trstu naznanja vsem gg. pevcem in pevkam ter tamburašem in tamburašicam, da pridejo danes od l1/* do 2. ure popol. v društvene prostore ul. S. Francesco št. 2. I. nadst. V nedeljo ob 10. uri zjutraj bo tamburaška vaja. Naprošeni so vsi člani tega društva, da pridejo gotovo ob navedenem času v društveni prostor. Darovi. Za družbo sv. Cirila in Metoda so se v nekaterih gostilnah postavili krasni movi nabiralniki. Predstavljajo klečeče dete, ki drži s proseče sklenjenimi rokami tablico z napisom: Mal položi dar domu na altar. Opozarjamo Naše občinstvo, da se v veseli družbi spominja naše koristne družbe ter po svoji moči čim več prispeva. Za družbo sv. Cirila in Metoda. V nabiralniku kavarne „Nar. doma* se je nabralo 30 K 53 st. Za žensko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda je nabrala gospa Zofi Trošt 6 kron 54 st., v veseli družbi v restavraciji „Balkan" proslavljajoči 1. majnik. Ves« iz Goriška. Volilni shod v Dutovljah sklicuje kandidat dr. Gregorin za danes; v nedeljo, dne 5. t m. ob 4. uri popoldne. Shod se bo vršil v gostilni Ivana Ukmar. | Volilni shod v Povirju sklicuje kandidat dr. Gregorin na 9. t. m. ob 11. ori zjutraj. Shod se bo vršil v gostilni Andreja Mahorčič. Volilni shod v Matavunu sklicuje kandidat dr. Gregorin na 9. t. m. ob 4. uri popoludne. Shod se bo vršil v restauraciji Aleksandra Mahorčič. d. V volilni imenik goriških volilcev so vpisali vsled reklamacij 65 novih, izbrisali pa 4 volilce. Z ozirom na ogromno število reklamacij je to naravnost minimalen vspeh, ki se da razlagati jedino le iz protizakonitega postopanja politične oblasti. d. Umrl je v četrtek popoludne v Gorici znani restavrater I. Wanek. Zadela ga je kap na ulici. d. Predstava „Narodne prosvete" dne 12. maja t. 1. v „Trgovskem domu" odpade. d. Agrare i izdali so svoj volilen oklic, oziroma naznanjajo, da so se ustanovili kot stranka. Ob enem proglašajo svoj program, ki je skozi in skozi gospodarski program. O programu bodemo še govorili. Podpisani so na njem na prvem mestu znani M r m o 1 j a, občinski redar v Vrtojbi in vrsta posestnikov iz kmečke okolice, ki so doslej več ali manj znani pristaši ene ali druge stranke. d. Volilno gibanje. Klerikalna stranka upala je vedno, da zmaga njen kandidat v goriški okolici že pri prvi volitvi z absolutno večino, ker imajo socijalni demokratje premalo zaslombe. Z ustanovitvijo agrarne stranke pa je to skoro izključeno in pridemo brez-dvomno v ožjo volitev. Kaj se zgodi potem, ni mogoče soditi. V ožjo volitev prideta klerikalni in napredni kandidat, dasi sicer agrarci upajo, da pride v ožjo volitev njihov kandidat Anton Strekelj. Vendar se nam zdi to prevelik optimizem, dasi priznavamo, da bodo dobili precej glasov. x Iz Bukovice pri Gorici se nam poroča : V četrtek zvečer je sklical tu naš bivši kurat in sedanji župnik mirenski volilni shod, na katerega je prišlo okoli 80 volilcev. Ker se na shodu ni pustilo govoriti vodji „Slovenske kmetske stranke", g. Mermolji iz Vrtojbe, pozval je ta svoje somišljenike, naj se odstranijo, nakar je zapustilo zborovanje nad 60 mož. Od ostalih je vzdignilo na vprašanje sklicatelja shoda, kdo je za kandidata Fona, 12 volilcev roke. Mermolja je imel med tem časom na prostem shod, na katerem je pojasnjeval program novovstanovljene kmetske stranke, katerega so kmetje in delavci sprejeli navdušeno. Obrtno nad. šola za zidarje v Renčati bo imela danes ob 3. uri slovesni sklep šolskega leta 1906/7. Ob tej priliki so v dvorani razstavljeni letni izdelki učencev. Razstava ostane odprta še ves mesec maj. Ob 5. uri bo dramatična predstava na kateri sodelujejo tudi igralci „Dramatičnega društva" v Trstu. Uprizori se šaloigra s petjem „Šivilja*. Uradna (učiteljska) skupščina uči-1 teljstva sežanskega okrajnega glavar-! stva bo 26. junija t. 1. v Sežani s zanimivim vsporedom. Stara pesem z južne železnice. Iz Nabrežine nam pišejo: Kakor vsako leto,' tako je tudi letos družba južne železnice iz-! dala urnike zabavnih vlakov v laškem in nemškem jeziku, ki jih je delila. Vprašam torej .južno železnico : ali niso slovenski novci jednako dobri, kakor oni Lahov in Nemcev ? Mislim, da se lepo število Slovencev vozi v letu iz Trsta v Nabrežino. Zakaj torej samo dvojezični urniki ? ! Bralno in pevsko društvo „Čitalnica" iz Brji pri Rihemberku, bo praznovalo dne 20. maja desetletnico svojega obstanka, z igro, petjem in plesom. Vabimo vse prijatelje, da se vdeleže naše slavnostne veselice, ki se bo vršila v dvorani gospe Vincencije Trpin, v Kasovljah. Cisti dobiček je namenjen za Gregorčičev spomenik. Iz Šempolaja nam pišejo dne 4. t. m.: Danes ob 5. uri zjutraj sem slišal peti ptico kukavico. To je bilo letos prvikrat, ko smo čuli to ptico, dočim smo jo druga leta čuli že sredi meseca aprila. Vesti iz Kranjske. Volilni boj v Ljubljani je zadobil že prav ostudno obliko. Mnogozaslužnega župana obirajo sedaj nasprotniki na vse možne načine. Očitajo mu tudi, da ni berač, ker mislijo s tem proti njemu nahujskati vse revnejše sloje. Slovenci bi morali biti pač veseli, da so minnli tisti časi, kakor so bili} še pred 50 leti, ko je vsak Kranjec, če je prišel do denarja ali kake veljave, vskočil v HOV« manifakturna trgovina Trat, ulio* a tu- in ijiozemakifi^ moškim blagom. JC&JP 3PEHAR S. OATEslSffA Slav. 9 Orivfti (Mv*i tCtodoU) r Zobozdravniški kabinet Dr. M Martel zdravnllt-kirurg - zobozdravnik dunajak« poliklinik« VU Burim Teochia štev. 33 t iUT. !7M UMETJ4I zobje Plombiruje po ujnovejšea zisteai. Izdiranje zob brez bolečin. Kdor lUe sltibo ali kakoršno-koli zapo ilenje ; kdor fffče uradnike ali aluibemo osobje, kdor Ima za oddati sobe, stanovanja, dvoreev kdor ima za prodati hiše, polja, dvorce ; kdor Zeli posojila, vkijlibe itd. prodati ali kupiti premičnine ali sploh rabljene predmete itd. itd., cal se posluži MALIH OGLASOV v „E d i n o ■ 11", ki bo najeenejl, največ čitani • najbolj pripravni v dosego namena. S (Dalje na 10. strani.) S^S-JSL 3. Nobena poštena konkurenca ne more nadkriliti nizkih cen znane tovarne obuvala v MODLINGU TRST, Copso št. 27. Delniška dražba s 102 podružnicami — 3000 delavcev — 3 listni tovarni. Čevlji za moške po gold. 3-25, 3-50, 4*75, 6 25, pristni amerikanski glčL 7-50. Čevlji za ženske po gold. 3 —, 3-25, 3-40, 4*25. 5*—, 5-50, 6-—, 7-50. Čevlji za otroke od gold. 1-— naprej. Tom za oMvala jttfidling Corso 27 ^^ Tčevljarski delavnici = Josipa Skubič Trst - Uia Giulia št. 22 - Tpsf Filijalka: Via Molili Grande štev. 34 nahaja se bogata izbera čevljev za pipe, pspoie in za otroke po smernih cenah. Popravlja čevlje in prevzame tudi naročbe po meri. Tovarna pohištva v TRSTU ulica della Tesa štev. 46 ZALOGA Rosario it. 1 KATALOGI, NACRTI IN PRORAČUNI NA ZAHTEVO. V prodajainici Struchcl i Jeritsch TRST, ulica Nuova (ogel S. Katarine) SE DOBE v VELIKI IZBERI fuštanji, flanele, volnena in svilena roba, nogo vic e, maje, rokovice, kožuhovina, pregrinjala, spodnja ženska krila, mali predmeti in razni najmoderneji liSpi. Manifakturna trgovina Arturo 2Hodricky Trst, ulica Belvedere 32 Perkal od*20 kr. meter naprej ; zelir, rigadin, francozki saten za obleke, batist, d votkani na za žimnice, odeje, zaveBe, barvane, bele in zob-časte, na meter ali pripravljene, zagrinjala za okna, maje, Btftjce za moške in žen«ke, ovratnice, pasi za moške in ženske, nogovice, korseti čipke in raznovrstne drobnarije. l^ž^^VV « J K. RUPP. obleke (kostimi) angleške in francoske smjene po ujnoiejit tuajstil ii piriittt listu ii norci! t kakor tudi obleka za plese in poroke itd. se izdelujejo po meri. Zmerne cene. nI Vincenzo Bellini 13, II. nad. Dr. Fran Korsano specijalist za sifilitične in kožne bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu, v ulici San Nicolo štev. 9 (nad Jadransko Banko) Sprejema ud 13. do J. in od 5. i a pol do 6. In pol pop. j Predno topite zlatarno in drepeenosti, oliSOite delavnico zlatanin in dragocenosti] Josip Pompilio TRST, Corso št. 49 (nova palača) Našli bodete dragocenosti po takih cenah, da se na bati konkurence. Ker se potrebuje zlato pri delu, se kupi staro zlato o pravi vrednosti. Kupuje in me-gj njava dragocenosti. Vsako v to svrho spadajoče delo ,. se takoj izvrši. ------- DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. Najvipeisflje sredstvo preti DOBIVA SE V VSEH VEKAttHAH. revmatizmu in protrnu TPtfnrikin rnniun F^eu T Trstu Rafaela ionu, kkaria JJlIa Jbdouu MU Saltiit" yri j* 1 LuUvinii bUUinn od lekarnarjev : st. fekofci in >sipa Mm, lekarna tflY Igea', Fametf K 1<*0. Iz m ao odpoitija od 4 proti polt. ponetja ali proti anticipatai poAiljafcvi 7 K fr&akoj potoma« »a Stran IV »EDINOST« štev. 123 V Trstu, dne 5. luaja 1907 zavarovalnica v Ljuljani cesta 19 (Jfedjatova hiša) 1) proti požarni štodi vsakovrstna poslopja, zvonove, pMMtoime in pnMhe. 2.) proti prelomu zvonove, in 3.) za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam. — EDINA DOMAČA SLOVENSKA ZAVAROVALNICA! — Svoji k svojim! Slavno jttvegemštvo za &st, 6orifto « 3stro pri gosp. Srag. Starec na prošeku pri frstii. Ces. in kr. priv. Avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt Popolnoma vplačana glavnica: 100 Bilijonov K Reserve 42 milijonov K. TRŽAŠKA FILIJALKA se bavi vseni bančnimi operacijami, z raciai aa bančen žiro in $ tekočimi racnni. TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA DI RISPARMIO 5. KATALOGI BREZPLAČNO. Večerni krojaški tečaj za spopolnjevanje 3-krat na teden, od 7.-9. are za gospodične, ki so preko dneva zaposlene, je odprt na krojaški šoli — Trst o lica Sam Lazzaro Stav. 7, I. nadstropje. TAPECIRARSKA DELAVNICA CANARUTTO Trst, Piazza scuole israelitiche štev. 2. Prevzema vs*ltovrstne poprave in izdeluje Najfinejša dela po cenah brez konkueiice- HRANILNE ULOŽNE KNJIŽICE s 3%% obrestmi in rentni davek na breme savoda komisijonar in zastopnik _____________ulica CHIOZZA 45 Izključno zastopnik z zalogo na debelo in drobno Pohrana In uprava vrednot. Zavarovanje vrednostnih papirjev proti Izgabtn na žrtfcftflji. Kupo-prodaja vrednot, diviz in denarja. V prostorih zavoda se izplačujejo na pogled JS/Ienjiene vrednote italijanske banke (Banca d' Italia) in aioili-janske banke (Banco di Sicilia) — _____________ »i---— Čevljarska delavnica francesco Cucagna via dei Bacchi št. 17, mezranin. Izdeluje obuvala točno po meri in tudi za bolne noge. G-ianoni Griovanni Izključno zastopnik z zalogo na debelo in aro Dno ^ Oraetzin - Iiicht D. R. P. 126-135 (Mannesman) I Beložarna luč, takozvani električni plin, 100 sveč svetlobe, pribrani se 40°/0 na plinu, prihrani _ se mrežice in cilindre. — Prodaja mrežic, tulipanov, cilindrov in drugib potrebščin po tovarniških ■ cenah. Aparati z mrežico za petrolejne avetiljke 80 aveč avetlobe. V 15 urah porabi 1 liter petro- g leja. Zaloga papirja, apaniranega stekla in umetnega puhljača, macole iz jekla za kamenoseke. — afi! Immr ZašSitna znamia: „SIDRO" --mm ^ILiniment Capsici C°. I nadomestek za Anket* - Pain - Expeller je splošno priznano kakor najizvrstneje bolu-blažujoče mazilo pri prehlajenju itd — Cena 80 stot., K 140 in K 2; dobiva «e v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva naj se jemlje le originalne steklenice v škatljah z našo zaščitno znamko : „SIDRO1, potem je kupe-ulec "V-.^o prejel origiualni izdelek. — — Richterjcva lekarna pri Zlatem levu v PRAGI ELIZABETI!* A ULICA Štev 5 (nova) | fcTJ Mg Dnevno razpošiljanje. Prvo tržaško pogrebno društvo Telefon štev. 1402. V nočnem času 1403- Via Vincenzo Bellini 13 (nasproti sv. Antona novega) Zaloga ulica S. Francesco d'flssisl St. 62 Bogato preskrbljena z vsemi pogrebnimi potrebščinami, da more zadostovati vsakej zahtevi. Zaloga veneev ▼ velikej izberi. — V boljo priročnost slavnega občinstva daje se pojasnila tudi v ulici Torrente št. 33. (Ponte della Fabbra) t prodajalnici mrtvaških predmetov „Concordia". Nadejaje se za obilen obisk beleži se udani G. LAVRENCIOH. _______iavanderla - m - - - m meccanica Triesfina Prva tržaška melianična pralnica ulica Belvedere št. 35 l» prevzema, počenši s I. avgustom domače perilo vsake vrste tudi samo za pranje. Najnižje cene, enake onim tukajšnjih peric. Najtočneja postrežba popolnoma lepo belo perilo, oprano brez škodljivih snovij, za kar se jame šsr Naročba po telefonu. - Telefon 1681 ■ GORICA corso Verdi 45 JsfL M- Cial Elastični ovitki rudeči ali črni za trtne cepiče L a vrsta kron 25 50 j zft ^ Il.a „ „ 23 50 f 5 Pošilja se tudi na dežela poštnim povzetjem. Crst, ulica Barriera vecchia Stev. 13. j^Taj^pfaž^pfaj^pS^^ Crst, ulica Barriera vecchia štev. 13 Častim se opozoriti svoje cenjene odjemalce, da sem na novo preskrbel svojo dobroznano prodaj aJLnico z ma,irifaJ&- i turnim blagom. Vdobiva se : Pan in razno blago za moške obleke, bombaževo blago za delavce, blago za ženske obleke; perkal, zefir, bom-baževine, perilo, dvotkanina, pletenine za moške in ženske, srajce za možke bele ali barvane, ovratnike, ovratnice, kakor tudi VE-LIKR IZBERR črnega ali barvanega satena, ghigams, vsakovrstne povlake. Specijaliteta: drobnarine za kro-jačiiice možkih oblek. 1 ■ (lotov, da me počaste z obilnim obiskom cenjeni odjemalci, bilježim udani F. GALPERTI. prodaj alnica manifakiiiritega blaga Trst, ulica Barriera vecchia štev. 13, (Pošiljam tudi vzorce brezplačno in poštnine prosto). (Pošiljam tudi vzorce brezplačno in poštnine prosto). ^ H mi-— 1 -/-.rtc^-v- V Tretu, 5. maja 1907 EDINOST« štev. 123. Suan V Razne vesti. Amerikanske železnice. Neki amerikanskih časnikov je priobčil statistiko o ameriških želcznioah ter pričel to z nastopil mi besedami: Kaj bi rekel senat v Wa-»hingtonu, ako bi vsako leto šlo v vojsko 20 polkov stalne vojske, pa bi bili postreljeni ? In vendar poginja toliko ljudi na leto v popolnoma mirnih časih na ameriških železnicah. Leta 1905—1906 je povprečno vsaki ilan vsled nesreč j»oginilo 25 oseb, a ranjenih je bilo 237. V istem času poginilo je 3718 železniških uradnikov, a 49.266 jih je bilo ranjenih. Leta 1^46 ptipetila se je v Pensilvaniji I-rva železniška nesreča, na kateri je našlo smrt 6 oseb. Tedaj so se dvignili glasovi, da je treba železnico odpraviti. Danes ne prihaja to nobenemu več na pamet. Danes imajo ameriške železnice 216.973 milj proge, vredne 65 milijard, nosijo na leto petkrat več, nego iznašajo prihodi Nemške; uradnikov na teh železnicah je več, nego ima Norveška, Danska ali Grška prebivalcev. Te železnice posedujejo polovico vseh vozov in lokomotiv na svetu in — v zadnjih petih letih so usmrtile 41.000 oseb, ranile pa 200.000. Tem železnicam nasp.oti se zamo-rejo postaviti angležke železnice, ki so leta 1903 prevozile nad 1 milijardo potnikov, a niso ubile ni ene edine osebe. Jubilejaka razstava v James -townu. Prcdmicoli petek je bila v James-townu (Združene države) otvorjena razstava, ki ima spominjati na to, da je sedaj minulo 300 let, odkar so se Evropejci prvikrat naselili na tleh današnjih Združenih držav Severne Amerike. Leta 1607, za časa kraljice Elizabete, je dve sto Angležev zgradilo na obrežjih reke James svoje koče, ko jih je „London Company« poslala v Virginijo. Kdo od kolonistov, ki so se tedaj naselili v Vir-giniji kakor lovci, farmerji ali trgovci, je mogel slutiti, da se iz te naselbine razvije veliko mesto ? Kdo je mogel tudi v snu pomisliti na velikanski razvoj Združenih držav, ki so ga dosegle v 300 letih ? Kjer so se nekdaj razprostirale puščave in torišča Indijancev. so daucs zrastla iz tal sijajna velika mestu : industrija in trgovina je v razmerno kratkem času d' segla neverjeten napredek, tako, da so danes Združene države svetovna velesila, k s pa se še ni povspela do zenita svoje moči. Na vse to ima spominjati razstava v Janiestownu, ki jo je v petek otvo-ril predsednik Združenih držav. V pristan Hampton Iioad so države odposlale svoje brodovje. Poleg ponosne ameriške eskadrc 20 vojnih ladij, so bile te dni tamkaj vsidrane vojne ladij c Angležke, Francoske, Italije, Švedske, Portugalske, Argentinije, Brazilije in Japonske. Tudi Avstro-Ogrska je odposlala tjakaj vojni ladiji „Sv. Jurij-' in » Aspern «. Bodočnost Afrike. Angležki pisatelj S. P. Verner je nedavno priobčil v „Word*s Worku~ članek o l>odočnosti Afrike v 50 letih. Članek je v marsičem zanimiv, in ako je tudi pisan nekako optimistično, temelji vendar le na zanesljivih podatkih, a kar je glavno, je znak pravca, v katerem se nameravajo in za morejo razširjevati evropske dr žave svoje interesne sfere. Moderna c vilizacija širi se in prodira v Afriko, izlasti centralno, z nenavadno hitro stjo. Ni minulo še par desetletij, kar se je v obče pričelo preiskovati notranje kraje Afrike, a že se snu cjo in gradijo železnice in industrije ter se naseljuje v«e veče š evilo belokožcev v to deželo b dočnosti. Bogastvo Afrike zamoglo bi se v kratko reasumirati nastopno: 1. Afrika ima 5 milijonov kvadratnih milj rodovitnih tal, ki niso doslej obdelana, semkaj niso uračunjene zemlje potrebne črncem niti nerodovitna tla. 2. Zlatih in drugih plemenitih kovin ima Afrika toliko, da bi moglo proizvajanje donašati na leto do 500 milijonov. 3. Isto &>liko se zamore na leto pridobivati dragih kamenov. 4. Razsežnost premogovnih tal iznaša okolu 800.000 milj. 5. Afrika obiluje velikimi naslagami bakra in železa. 6. Gozdovi dajejo nenavadno mnogo lesnega materijala. Ako se tudi odračunajo vo opadi sla-toeji od 10.000 konjskih sil, dajajo samo velike vode 90 krat več sile nego Niagarski vf>dopadi. 8. Afrika ima do 15 m lijonov ljudi sposobnih za delo. 9. Konečno je v Afriki 40.GU0 milj plovnih rek. Vse to je precej znano, ali navadno se prigovarja glede potežkoč eksploatizacije vsega tega bogatstva. Ti prigovori so nastopni : 1. Nezdrava tla. Ali to je predsodek, kajti od 11 milijonov kvadratnih milj površine zamorejo brez zdravstvenih neprilik bivati Evropejci na 6 milijonov milj. Nepristopnost notranjosti krajev radi pragozdov, puščav in gor. Toda temu odpomorejo nove železnice, o. Spopadi med belokožci in črnci. Temu bi se moglo odpomoči skrbjo interesovanih potom pametnega načina civilizacije. 4. Spori med interesovanimi državami in kolonijami. To je važen zadržek, ali mirovna sodišča, avtonomiziranje kolonij in primerne zveze mogle bi odpomoči tudi tukaj. In sedaj dokazuje pisec na temelju dosedanjih vspehov in na temelju obstoječih načrtov, kaj bi mnglo postati iz Afrike v 50 letih. Do tedaj bodo dogradjene dve veliki železniški progi od severa na jug, a pet prog od vztoka na zapad. Prva proga se že gradi ter gre iz Kaire do Kapa. Druga pnjde od Alžirja preko Sahare do Timbuktu. Od tu pojde en odrastek do moija, to je do ustja Senega-a, drugi pa do ustja Nigerja. Od poprečnih pet prog pojde ena paralelno iz Maroka do Aleksandrije, a druge na jugu v določenih oddaljenostih. Te železnice in vse tem veči promet razvijejo tudi velika industrijalna mesta. Kapstadt bo imel nad en milijon prebival* cev. Kimberlev, .Johanesburg, Bulawayo, Stanlevville, Kartum postanejo velika mesta izlasti pa Kairo in Aleksandrija. Nova mesta se razvijejo okolu jezera Tanganike in Albert. Slapi Sambezija, Nila in drugih rek bodo davali veliko električno moč, a manjše reke bodo služile za krajevne potrebe in bližnja mesta ter manje industrije. Elektrika bo lahko gonila tudi železnice. Delta in kraji ob Nilu bodo lahko proizvajali na leto do 3 milijone bal bombaža, a gumija se bo lahko izvažalo iz Afrike za 500 milijonov na leto. Pisec je tudi prera-čunil, koliko Evropejcev se bo moglo naseliti v notranji Afriki in pravi, da bo moglo to število narasti na 10 milijonov. Ako pojdejo dela brzim korakom, tedaj bi zamogle v 50 letih brzojavne žice iznašati 150.000 milj, železnice 40.000 milj, a ceste 30.000 milj. Po rekah bi moglo ploviti do 1000 parnikov. Da se pa vse to omogoči, bodo morale evropske vlade crpiti potrebne nauke od Amerike. Afriko se bo moralo smatrati priveskom Evrope. Vsaka kolonija bo morala biti povsem avtonomna. Definit vno se bo moralo izključiti naseljevanje kitajskih delavcev, v obče Azijatov. Razmere med Črnci in belokožci bi se moralo uredili tako, da ostaneta plameni povsem oddeljeni, ali v parlamentih in na vladah treba, da pridejo do pravega zastopa in to razmerno po številu, kulturi in blagostanju. Slednjič bi se moral urediti zistem tarifov tako, da bo omogočen svoboden promet po vsej Afriki, a za Evropo treba da bodo uvedene naj veče ugodnosti. Da te povšpeši delo civilizacije Afrike, bo Še potrebno, da se črnci polagano koncentrirajo na zaokroženih teritorijih ter da se spoštuje njihove interese in običaje, v kolikor niso isti temeljno protivni morali in pravu evropske civilizacije. Polagoma ali dosledno se bo moralo dati upravno avtonomijo tudi naseljencem in uro-encem. Tako piše angležki pisec. Oni, ki spremlja moderno ekspanzijo evropskih držav, ter vitli poleg tega, kako se Amerika vse tem bolj zapira Evropi, bo zpoznal lahko, da niso te ideje Vernerove povsem fantastične. Civilizacija se v Afriki naglo širi, ali promet Evrope se pričenja tu Ji polagoma, ali sigurno od severa proti jugu. Do nedavno je bil ves interes Evrope na zapadu (Amerika) oziroma na Vztoku (Indija, Kitajska, Japonska). Toda toliko Azijski vztok kolikor tudi Amerika se emancipirata in dvigata. Obadva povsod iztiskujeta Evropo. Edina svobodna pot je v Afriko. Tukaj je še mnogo neeksploatiranega blaga in dovolj prostora, a tudi mnogo dela. Sredozemno morje postane zopet središčem evropskega prometa. A to po menja, da se bo zopet zamoglo oživiti tu i i Jadransko morje in na njem naše obale. Razvoj Afrike je torej tudi za naše kraje velike važnosti. Gospodarstvo. Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu aprilu 1907. je 190 strank! vložilo K 55.893-25, 181 strank vzdignilo K j «53.146*47, 12 strankam izplačalo se je hipot. j posojil K 27.550*—. Stanje hranilnih vlog K 1,513.733*56. Stanje hipotečnih posojil! K 1,184.513*44. Denarni promet K 261.297 95. „QMHD HOTEL" « DUTOVLJAli v"\ V bližini železniške postaje Dutovlje-Skopo. oddaljen od Trsta 50 minut 2 bohinjsko zeteznico Edini hotel, zgrajen na novo, obdan s cvetlič-§----~ nimi vrti, gozdiči in kolibami Krasno drsališče, elegantno igrališče. — LAVVN-TENNIS, kegljlSČe in krogljišče. — Kopelji, velika dvorana in sobe moderno opremljene, napeljava vode, acetilenska luč. Kuhinja italijanska in nemška. PLZEN8KO PIVO prve vrste; tu- In inozemska vina, posebni kražki teran, KAVARNA in MODERNI BILJARD Ouibis ii Koćije u vsaki prilol m oilliod vJaia. — Daje se t laieio sletains točile. Lastnik: IVAN GUSTINČIČ. Xfj J/.Tršqj« se tu«Ii n aro«'ila sra i*eel>tic to'erje in Lotila /a društra, blu>ie, diuiine itd. i. Dajiecjo ločnoijao in po jako nizkih cenali. Zadostuje naznaniti 24. ur naprej. Prvi valjčni mliD (Zaloga moke I. vrsteči Vinka Majdič-a s—== v KRANJU s—== Edino zastopstvo za Trst. okolieo, Istro in Dalmacijo AIsEKS. RUPNIK & C°. ^ TRST — ulica Squero nuovo št. II. Serravallo-vo železnato kina vino za boiehne otroke in rekonvalescente Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodec in ojačuje organizem. Priporočeno od na^sloveeih zdravnikov v vseh slučajih, kadar Je treba se po bolezni ojačiti. Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 5000 zdravniškimi spričevali. — I. SERRAVALLO = TRST ===== dor želi m dobro kapljico: uamizno vino Iz mgboljih dalmatinskih kleti; vlito Mrsko, desertno vino iz leta 189? ; Šumeči rpf*>šk. zadarski maraski«, luk-srtrdo itd. — tropiiiovec, pristno vije iz oljk, likvorjev iii špirita, naj se obrne ;ia Zalego, ulica Farneto 3 „AlProffresso Dalmato" Via Farneto štev. 3 ZOBOZDRAVNIK Univ. M. Dr. ffiafcso Brillant v TRSTU nllo* I- Antonlo it. H. iAmtr. Izrrfaje zadelanje z euajleiB, pireeluik srebrom tu zlatom. Izdeluj« posamezne umetne zobov« kakor tndi celo zobovje. ORDINIRA od 9.—12. predp., 3.-5. popol. UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov. zdiranje zobov brez ~ vsake bolečine v zobarskem kabineta Br. J Čermak .= (j. Juscher TRST ulica della Cassrma it »v. 13. U. nadat. flnlODio Alberti 3zddovanje in barvanje kežuhovinc Trst, ulica Ponziana 656 Prevzema DFjrocbe in vsako povpravljauj* Cisti in pere vsako vrst koMovioe. Na zahtevo prihaja tudi na dom. K Pohištva Pohištvo svetio !n temno, spalne fa jedilo« I sobe, divani, obešala, pisalne mize. zelezae j postelje, slike zrcala. stolice, popolno poblstvo za kuhinje in tudi posamtzai komadi. j Trst, vi a Chiozza 8 (Rodeče table) VITTORiO DOPLICHER ■V Najnižje cene. Pojdite vsi v j trgovino z obuvalom GIACOMO GIACOZ Piszza Rasaiio št. 5 'nasproti csrlre st- Petra; Zaloga obuval izdelanih v lastni delalnici, za etroke, ženske in moške. Sprejema naročbe pa meri po takih cenah, da se ne bojitekmnovanjo Pr Ivanka Dorejhini ■ TRST - ulica Madonnina štev. 8 VEUKA ZALOGA pohištva, mani faktur, ur. slik, zrcal in tapet ar i j Popolne spalne in obedovalne sobe. Moške obleke na izb ero. UGODNE CKNK. bk Prodaja proti takojšnjemu pJa- a — čiiu in tudi na obroke. Stran VI > EDINOST c Stev. 12:3 V Trstu, dne 5. maja 1907 J. pertofc Trst, ulica Poste Nuove 9 Žepne are naj bolj iih tovarn Najnovejše stenske ure. Izbor ur za birmo in za darila. Popravlja po zelo nizkih cenah. ](ova zaloga krompirja in kklena ro\ia repa, grah „kok" nl#l%J|a fetljll prodaj i po nizkih cenah l/ikfor Sanković, Trsi ulioa dei Gelsl štev. 7. Kupuje repo, grah in kromoir. Podpisani priporoča si. oičicstm svoio zalogo dalmatinskega vina nahajajočo se v ulici S. Francesco d'Assisi šf. 2. in gostilne ul. Somagna št. <4 in ul. Giulia it. 71 v katerih toči dalmatinska vina najbolje vrste jtate Dvornik trgovec z vinom. čržaska posojilnica in hranilnica Piazza della Caserma štev. 2 u lastni palači (Vhod po glavnih stopnicah) TELEFON 952 — — ^ ima na razpolago Jekleno varnostno celico ki je varna proti vlomu in proti požaru, v kateri so shrambice. ki se oddajejo strankam v najem in sicer : za celo leto kron 30 „ pol leta „ 20 „ četrt , 12 za en mesec „ 6 Shrambice so 24 cm visoke, 21 cm široke, 48 cm globoke. Shrambic ne more nihče drugi odpreti kakor stranke, ki same osebno shranijo in zaprejo svoje stvari, katerih ni treba prijaviti. ===== Nadaljna pojasnila daje zavod ob uradnih urah. = Kdor hoče hitro in dobro prodati hiše, posestva, dvor-ee, stavbišea, na] izvoli to prijaviti Sncc. T. aiP. Milossovicli Ceno in pristno "»i istrsko vino iz prve roke prodaja Sebastijan Luk trgovec v Kringi, poŠta Tinjan (Antinjana) pri Pazinu v Istri. Vino pošilja v sodčekih od 56 litrov naprej proti gotovemu denarju ali proti poštnemu povzetju franko. Železniška postaja sv. Peter v Sumi (S. Pietro in Selva). Na zahtevo pošilja tudi vzorce. Krojačnica gožeglav Trst, Corso 11, II. d. Zadnji uzorci. Zmerne cene. Najveća hitrost. VELIKA ZALOGA apnenega karbida sodčaki od 100 kg kron 30; 50 kg kron 31; zrnato kron 33 za IOO kg. . Čiste teže. ambalaža zastonj. —■■ Z« Istro, Goriško franko na ladjo ali postajo uaročnifca PADLO PATRIZI, Trst TRST ulica Ponterosso štev. 6 BOGATA ZALOGA umetnostnih predmetov. Štakljice barv za darove. Fratelli Rauber gkladiSŽe ustrojenih kož. kože za čevljarje in sedlarje Lastna tovarna ustrojenih gornjih kož (tomaje). — m* IzvrSuje naročbe za vse kraje v pokrajini —— via San Giovanni 18 (Telef. 14-73) ki vsprejema tudi zakupe, uprave in vknjižbe. : : : xxxx>ooooacococxx Josip Rože mizar v trstu, ulica 6iulia štev. 10 ■i daje na posojilo ■ razne scenarije za odre, male in velike. (:fobe, gozde, trge. morje z valovi, jezera n bribovi. hi$e, č7t». Sprejema hranilne vloge od vsakogar, tudi če ni član, in je obrestuje Sprejema tudi vloge po i K na teden tako da se po 260 tednih dobi K 300.— Sprejema hranilne knjižice tujih zavodov, in je realizuje ne da se biobrestovanje pretrgalo daje posojila na razne obroke in proti mesečnim odplačilom po K 2 od vsakih K 100, tako, da se posojilo odplača v petih letih. — Deleži so po K 20 in po K 2. Malina nojaaila se iajsjo v iraln med oratMii arami, ti so: ob delavnici od 9. do 12. dopol. m od 3. do 5. popol. Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu registrovana zadruga z neomejenim jamstvom. O O O O O oo o ooooooo ^Mlekarna „Patria" TRST — Passo S. Giovanni 2 Prodaje mleko prve vrste Kuhano in surovo naravno maslo, sveža jajca, specijaliteta čajno maslo Prodaja na debelo in na drobno. Dostavlja tudi aa dom. — — Pošilja gostilnam In kavarnam 10 Kdor želi pristna, jamčena vina naj se obrne na dobro znano ZALOGO VINA ĐOMENICO RAVALICO, ulio* Nioold MaoohUyelll štev. 32. — Telef. 1729 kjer Hajde Istrska, Furlanska, Dalmatinska vina, Kraški teran kakor tudi stara vina po nizkih conah. Pošilja tudi na dom. — Xa krčmari* gomtUnl&arje ceno po dogovoru. VELIKA ZALOGA praznih buteljk Trst, via delle Ombrelle št. 5 Guido e ttgo Coen 100.000 buteljk od šampanjca BV za refošk Prodaja tudi koruzno perje za postelje. M. ud. ZERQUENIS nlica Luigi da Palestrina 2 (osel nI. Coroaeo) Skladišče kož barvane, vseh vrst: rumene in črne za čevljarje in sedlarje z delavnico gornjih delov čevljev (tomaje). Telečje kože črne in rumene (Bokskalb). Voščila naj bolje vrste za barvane čevlje. Naročbe za vse kraje dežele izvršuje točno in hitro GIACOMO FREGNAN di S. Trst, ul. Caserma 11 [poleg kavarne Sociale] Prodajajo in kupujejo se buteljke vsake vrste za refošk. Šampanjc, bor-deaux, rensko vino. konjak itd. VELIKA ZALOGA Buteljk od pol litra 1 litra in 1 in pol litra. Damjane iz ~ stekla opletene. . prevzamejo se dopošiljatve na deželo. Kupuje se razbito steklo vsake vrste. VVAKTOR & Co. via Torre Bianca 28 - T R S T - via Torre bianca 28 Prvi tržaški zavod uničevanje podgan, miši in mrčesov. Gotovo pokončanje stenic z lastnimi disinfekcfjskimi aparati Pohvale parobrodnih društev, zavodov, hotelov, gostilnic, tovarn in privatnikov so na razpolago klijentov. Azeglio Venturini TRST, uliea Farneto št. 26 Edina umetna delavnica za nadvrata in okvirjev izdelanih popolnoma na roko. Plastične slike v barvah. Prevzamejo se naročbe za okolico in deželo. Začudenje vzbuja! Mesto K IS le K 7 c v II fi wmw Krasna Gloria remontoirska srebrna ura, s 3 močnimi pokrovci in z odskočnim pokrovcem, bogato gravirana, točno idoča, 3-Ietno jamstvo pošilja po povzetju za samo K 7 Tovarna ur L K O X I G Dunaj, VI., Westbahnstr. št. 36/317. Veliki parni zavod za pranje in likanje na lesk perila, ki se tudi popravlja. FANNI SAMOKEZ Trst, ul. Komagna 4, I. nad. Vsprejema vsakovrstno delo po najnižjih cenah. Perilo odnaša in prlnaž* gflT" m dom brezplačno. V nadeji, da me počastit« a svojo naro-a'oqb£ lefiaa se udana P. SAMOKBZ. pravi ruski kaviar ruski Čaj, Grške oljke, Jfove ruske sardine ter raznih delikates, vdobi se najbolje in ceneje pri Franu Vertovec TRST, ulica Caserma štev. 14. (vogal ulice Molin piccolo) Oglas! Častim se naznaniti svojim cenj. odjemalcem, da mi dospejo v kratkem nove razglednice s pogledom na Trst in Miramar. TRST, i ^ Via della Borsa št. 2. , Ejiiiilio i ber Delavnica godbenih instrumentov Arst9 Dia delle Seccherie štev. 36 FILIJALKA: VlA Di CAVANA 3. Knnnje iniiroflaja soflljsne instrumente Popravlja po zmernih cenah. V Trstu dne 5. aprila 1907 »EDINOST« št. 12-i Stran VIT 6. Kramer S it Jffasutti Elektrotehnični mehanični zavod in a vtoto rizo vani instalater za vodo in plin Trst, ul. Madonna del mare 10 Telefon št. 194-9 Prevzema vsakovrstna popravljanja Šivalnih strojev in koles Daje kolesa v najem. s s.s P:Ti slami k3nc3sijoairani imi za čiščenje OTION Podjetnik OTTO KOFER Trs: - ulica Fontanone št. 11 - Trst Obrnili je tudi na rr.irctiilnico HflGELSMlDT, uiica Sebastiano -- TELEFON Št, 915 — r driiž. E3N0 (Moravska) Chechnergasse 3 A Zlata kolajna, visoko odlikovanje na mednarodni razstavi v Milanu leta I906. O 1 131 I ED ^D A iI 1 A IVI 7plsail y ™ f^rmatopeji O 1 n U 1 1 M L-* 1 /-V 1 N ^ za čiščenje in krepčanje krvi. PROFESOKJA E K NEST A PAGLIAXO ===== (Nase pravo je nepreklicno priznano od visoke oblasti) Tekočina - prah—svalki (krogljice) Prodaja se v vseli glavnih lekarnah. (Za Avstro-Ogrsko M. LANG — TRST KB. Pazite na ponarejanja — Zahtevajte našo tovarniško znamko (modro, rudede, zlato) Nimamo podružnic) TVT 1 * Naslovljati: Prof. ERNESTO PAGLIANO — 4, Calata San M&rco iNICapClJ Neapelj i-. Viku :.I *; hoili t!»!<> tj. f-iJčfU > — kakor rib:nje podo* » n:i» iu kn . n j- r«ri-ctov, čiAčcnje i.ktn. ril.anje iu iiant*-• I Ui!i. r r. »'jen, »L.jjr-si. je Uip«loT itil. — re i/vajA tsOno po nMudi. -- tuaka podjetja * BUKU. DoJsoieUia praku — iq zmjuičeno ^ipi© ia strar; priiurrao delo. V >'aroM>« p• najnižjih centih. ■ "VVNVVNV^V^NN^nvvn^VV Krcmarja iščem za boljšo gostilno v tržaškej okolici. t\. vcija 500 —600 kron. Najbolj prikladno bi •il > za kakega obrtnika, krojača, ali čevljarja. i'n
  • prirejene šumeče limonade. Na leto se porabi nad 40 milij. komadov. Prvo češko delniško društvo za oriet. sladkorno blago iu čokolado prej A. MARŠNEK Kraljevi Vinograd/ (pizcnka Češko) Glavno zastopstvo : DUNAJ VI. Ttieobaldgasse si 4 v bližini Masohmarkta. Podpisana naznanja slavnemu občinstvu, da i je odprla gostilno m Trstu, u ulici Media štev. 10 loči se izvrstna vina, osobito Vipavca. Kuhinja je preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili. Za obilen obisk se priporoča Franja Bukuvič Čevljarski mojster Viktor Schenk priporoča KOLESA (BICIKLJI) Cieveland, Vcst/ieH, Cojumbia svetovnoznane znamko modeli 1905 Kolesa Courier najnoveji sistem 13 kg. najnoveja oprava f nematrt L vrste. Jamči se za 2 leti. Moteli 1906 Cene zmerne. Francesco Bedni TRST. uiica Ponterosso št. 14 Gospodična e-ča slovenskega, nemškega iJ italijanskega jezika v govoru in pisavi išče v Trstu primerno službo Pojasnila daje ..Inseratni oddelek Edinosti" Slovenci m Slovani pijanost ni več Vzorec tega čudežnega izdelka ..C0ZA" se pošljo brezplačno. kari, v mleku, v jedilih ue Ua bi More bp dati piru, t rimi a!i pivec to zajiaTii. I*ra*ek ,.COZA" u£inknje čudovito, tako, d:k pivca priatilili alkohol in Tae alkoholne iu močne pi-jai'e. Ta praSek dflnje lako mirno in gotovo, «!a mu ga pniejo dati ženi, sestra ali hči dotienika, ne da h i on z pazil, kaj je resnično prozvročilo njegovo ozdravljenje. PraSek „OOZ&" je prinesel mir v tisočere družine, je reSil ogromno oseb f ram ote in ponižii'ija, da, iz takih cseb je celo napravil čvrste, močne in r*aceg* dela zmožne ljudi. Ta pr&iek je že marsikaterega mladeniča spravil nazaj na pravo pot sreče ter je podaljšal za uisogo let življenje mnogim osebam. — Zavod, ki poseduje ta čudodelni praček, pošlje vsem onim, ki zahtevajo, knjigo s pojasnili in en vzorec. Dopisuje se t italijanskem jezika. Zajamčeno je, da je praSek popolnoma neškodljiv. C0ZA ISTITUTE 5*25^55 pisma je djati znamko 25. na dopisnice za 10 stat. MI RODI LNI CA ANTON URSICH TRST — ulica Barriera vecchia 14 ZALOGA: barv pripravljenih z oljem in v prahu, povlakov, čistila za pod in velika izbera izrezov (stampov) za slikarje Za one, KI naKupavajo i=ii=ii=ii=i u Trstu! Večkrat se pripeti, da se okoličanski Slovenci in dežeiani ali drugi Slovani (posebno Dalmatinci), kateri kupujejo v Trstu pohištvo, obleke in drugo blago, pritožujejo bodisi zaradi visokih cen, bodisi zaradi slabega blaga. Nekatere pritožbe so dosle tudi našemu listu. Da se temu v bodoče izogne, svetujemo vsem Slovanom. kateri mislijo nakupovati v Trstu razne potrebščine, da se Informirajo pri „Inse-rat nem oddelku'1 našega lista kjer po-izvejo, katere tvrake dajejo dobro blago in po nizkih cenah.. Podpisani javlja slavnemu občinstvu, da je prevzel dobroznano pekarno Saksida v ulici del Belvedere, vogal ulice Cecilia kjer ima na razpolago 2-krat na dan svež kruh, izvrstne in najraznovrstneje slaščice, Čokolado, biškote itd. Prodaja moko prvih ogrskih mlinov, sprejema pecivo doma vkvašenega kruha. Priporoča se toplo za obilen obisk, v belvederskem okraju dobro znani JOSIP KOVAČIČ. svojo zalogo raznovrstnega obuvala za gospe, gospode in otroke. Prodaja najboljši biks Fredin gracosa cavalier. TRST w ^^^ Ulic Belvedere štev. 32 , ^xxxxxxxxxxxxxx* Prilika. Drobnarije za darove in potne torbice po 70 kr., gld. 1-40 in 2 gld. Prodajalnica porcelana - - in steklenine Trst, Trg Ponterosso štv. 7. d) Opozarjamo cenjene odjemalce, da je prodajalnica izgotovljenih oblek „A1F Operaio" katera se je nahajaja do sedaj v Trstu KORSO 34 preseljena na nasprotno stran : ■ Corso štev. 47 ■ Pri tej priliki se založi prodajalnico z VELIKO IZBERO oblek za moške in otroke, blaga, srajc, ovratnikov in ovratnic. Najnižje cene. V zalegi ANA SEMULlC Bogata izbera pohištva Trst, trg Belvedere štev. IO Lastna deialnica, ul. Ruggero Manna V zalogi ima vsakovrstnega pohištva. Cene zmerne in postiežba po?tena in natančna. olja, kisa, mila in kave v ulici Stadion štev. 19. (na oglu ulice delle Acque) se prodajajo si omenjeni predmeti brez konkurence. Inseratni oddelek :: „EDINOSTI" :: prevzema točne, pravilne in :: književne :: pREVODf iz in u naj§launeje : evropeJske jezike: kakor: hrvatske, srbske (s cirilico), češke, ruske, poljske, bolgarske, nemške, angležke. italijanske, francoske, madjarske in druge. : : Obrniti se je na inseratni oddelek Edinosti. Blago se dobi vedno sveže. Odpošilja se tudi na deželo. Priporoča se na i topleje upravitelj Edvard Liupieri. IVAN KRAGL & Co. Trst. ulica Giuseppe Gatteri št 40 (vogal ulice Pietži) Mehanična deialnica zc popravljanje strojev, kotlov, se?aik vsakega zistema, motorjev na plin In bencin, litografičnih in tiskarskih stro-/evw poljedelskih strojev vsake vr"telt«l 423, J I. Kadar kupujete pri tvrdkah, katere oglašajo v „Edinosti"; sklicujte se vedno na oglas v našem listu, ker tako bodo znale dotične tvrdke, da prinašajo oglasi, ki«j;h uvrščajo v Edinosti, dobiček, in radi tega bodo uvrščale svoje oglase tudi v bodoče v našem listu. Za to bodete bclje post.'eženi, zraven tega pa pomagale s tem ma-: terijalno lista „Edinost" : Biran VIII »EDINOST« SteT. 123 V Tretn, dne 5. maja 1907 Odhajanje in prihajanje vlakov Državne železnice Veljaven od 1. oktobra 1906 naprej Odhod iz Trsta (Campo Marzio) Trst—Revlnj—Pata (Dunaj) 5-30 0 Herpelje—Rovinj—Pula. 7'20 0 Herpelje— Divača—Dunaj. ^•50 0 Herpelje—Rovinj—Pula. 4.15 0 Herpelje—Rovinj—Pula (Divača—Dunaj). B Herpelje—Divača—Dunaj. (Kanfanar—Rovinj : 6-50. 9-20. 3. 8*15) 71® Itb nedeljah in praznikih : Herpelje—Divača. 215 BorSt—Draga— Trat—Boje—Poreć. trto 0 Koper—Buje—Poreč in med po staje, fio 0 Koper—Buje—Poreč in medpostaje. 6*2 0 Koper in medpostaje (le do Buj) Tr»7—6«rica— Jesenice— Celevee— Beljak— Meaakeve. 6*— 0 do Gorice In medpostaje (Prvačfna—Ajdovščina : 9" 57) 7-S5 B Gorica (Prvnčina—AjdovSčlra 9-57) Jesenice— Beljak—Celovec—Praga. 905 0 Opčine—Gorica (in medpostaje) Jesenice— Beljak—Mocakovo. 12-52 0 Opčine—Gorica (in medpostaje) (Prvačina— — Ajdovščina : 3*££) Jesenice—Celovec. 4-25 B Opčine (vlak se vstavi samo za vstop) Gorica ~ (in medpostaje) Jesenice-Beljak-Celovec-Praga do Gorice in medpostaje. Opčine- Gorica (Pivačina—AjdovSčina). 0 0 5*22 0 Opčine—Gorica—Jcsenice—Beljak. Ob nedeljah in praznikih ; 1'» 0 do Gonce ( Prvačina—Ajdovščina : 4'Jj[l _ OI»HOD iz Gorice v Ajdovščino: 915. Prihod v Trst Pali—Bavio]—(Daosj) 7'45 0 z Dunaja—Divače—Herpelj in medpostaj. 0*46 0 iz Pule—Rovinja—Herpelj in medpostaj. 11-05 0 z Dunaja—Divače—Herpelj in medpostaj. 3-40 0 iz Pule—Rovinja (Divače—Dunaja) Herpelj in medpostaj. 7-* 0 iz Pule—Rovinja (Divača). B iz Pole, Rovinja (Dtvače-Dunaja) Herpelj. Ob nedeljah in praznikih : 9'j^ »z Herpelj in Divače. Pereč—Baje-Trat. q*zo 0 U Boj, Kopra in medpostaj. 124« 0 iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. 9-35 0 iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. Meoakeva—Praga—Celevee—Jeaealce—Gcrtca—Trst 5 25 0 iz Monakova, Celovca, Jesenic, Gorice, Opčin itd. 7 58 0 iz Gorice in medpostaj, 11.55 B iz Prage. Dunaja, Celovca. Gorice. 2-Oft 0 iz Ce'ovca, Trbiža (Ajdovščine) Gorice, Opčin. G-SO 0 iz Monakova, Beljaka, Jesenic, Gorice, OpČin. 8-To B Iz Prape, Celovca, Beljaka, (Ajdovščine) Gorice. 11 10 0 i* Prage, Celovca, Trbiža, Garice, Opčin. Ob redeljah in praziuiiiii: 9 0 iz Gorice (zveza z Ajdovščino) in mejpostajami. Južne železnice. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione) V Italije preko Ćervinjana in Benetk. 5"47 B preko Ćervinjana v Benetke, Rim, Milan, Videm, Pontebo, Čedad in B do Kormina (Cor-mons) preko NabreZine. 0 preko Ćervinjana v Benetke—Milan (se zvezo na Videm in Čedad). B preko Červinjana v Benetke, Milan, Rim (se zvezo ca Videm). V Italijo preke Kanalna In Vidma. B preko NabreZine v Kormin. Videm, Milan, Rim. 0 v Kormin (se zvezo na Červinjan in Ajdovščino) Videm, Benetke. 0 v Kormin in Italijo (se zvezo na Červinjan). _ 0 v Kormin zvezo v Ajdovščino) Vlaem- Milan itd. B*00 B v Kormin in Italijo. 0 v Kormin (se zvezo v Červinjan). De 6eHce—Kormina—Ćervinjana. ti'jo o do Gorice, preko Nabrežine (se zvezo v Ajdovščino) 1-«0 0 do Kormina preko Brvia. B do Kormina («e zvezo na Červinjan). Trst—Ljubljana—Da naj (Reka-Zagreb-Budinpesta) Ostende. 7*55 B v Ljubljano, Dunaj, Reko Zagreb, Budimpešto 0-55 0 » Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. 6*22 0 ▼ Ljubljano, Dunaj, Reko. fi«»5 B v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reko. B v Ljubljano, Dnnaj, Zagreb, Budimpešto, M *22 0 v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. > i-to 5-» Zt$ 8-55 9-00 4'J« Ob nedeljah in praznikih : 2**jj Nabrezine. do Kormina; do Prihod v Trst. Iz i alije preko Ćervinjana in Kenaina. 7*40 0 iz KormiDa jn Ćervinjana preko Bivia. 8-52 B Iz Kormina preko Nabrežine. 10*38 B iz Kormina (zveza z Ajdovščino) in iz Ćervinjana. 0 iz Kormina preko NabreZine. 0 iz Kormina (zveza z Ajdovščino) in iz Čer vil jana. 0 Iz Ćervinjana. 0 iz Kormina izve.-a z Ajdovšč.) preko Nabre£inc B iz Kormiiu (zveza z Ajdovšč.) preko Nabre£ine. 0 iz Kormina in B iz Červinjana. - Oenaja lOetende in Londona) LJubljane, Zagreba Budimpešte in Reke. ti-15 0 z I unaja, BodimpeŠte. b',30 B z 1 'unaja, Ljubljane, Ostende in Londona. 9*25 B z E unaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešto in Reke. 10*25 0 z Dunaja, Ljubljane in Reke. 0 z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte. 9 JJ* B z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Bdpst in Reke. >1*28 4.1& 715 7-4« 8*0 Z Ob nedeljah in praznikih : I0*2j iz' Nabrežine ; Kormina. Opazke: Debele in podčrtane številke znači jo popoludne. 0 —• Osebni vlak in B Brzovlak. Električna železnica. ODH4ID ii OPĆD': 5.30, 6.26, 7.07, 7.31, 7.50, 8.20, 8.44, 9.16, 9.56, 10.44,j 11.4 J, 12.12, 12.44, i-«6. M4. *-J6> 3-*41 3 4-08. 4.32, 4.56, 5.12, 5.30, 5.56, 6.13, 6.30, 6.40, 7.04, 7"3°J 7 S6' 8.20, 9 08, 9.56, 10.48, 11.32. Odhod z OpČin-Država* železnica: 7.25, 11.34, 1.39, 0.24, 7.50, 10.42. «1>H01> Iz TRSTA: 0.02,7.06, 7.56, 8.20,8.44, 0.08, 9.56, 10.44, 11-32» 12.04, 12.20, 12*52, 1.20, 1.56, M4, 3.32, 4.08, 4.32, 4.56, s.2o. 5.40, 5.56, 6.20. 6.38, 6.50, 7.14, 7.32, 7.56, 8.20, 8-44. 9.08, 9-56. 10.32, 11.32. ,2.10. Tovorni voz odhaja iz Qpčja samo ob delavnikih ob 9. uri predpoludne ter odrine iz Trsu ob IO.52. Vozni red pomikov. ODHOD in PRIHOD. Istrska proga (Parniki odpotujejo vsaki dan) TRST-M1LJE: (par. „Epulo* in „Gianpaolo") 8 — I2-« 2*52. 4-«, 6"22 *) S. M A RCO-MILJE: (ob nedeljah in praznikih) 8—, 12-—, 2-£o. 6« M1LJE-TRST :705, 9-30, l*o, 3*», 5-30. 3IILJE-?. MARGO: (ob nedeljah in praznikih) 7 05, 8-30, I'™, TRST-KOPER : (par. .Santorio«, nS. Giusto" in -,Ca-podiatria-) 7 45 1Ž-—, 12-05, 2-», 4*22. (ob ne-nedetjah in praznikih); 7-50.11'—, 12.«, 2-", 5. KOPER-TRST: 6-45, 7-45, 9-—, 1», 3 »>. (ob nedeljah rn prazn.): 6*15, 7*45, 9-—,T—, 4"—. TRST-1SOLA-PIRAN: 10*30, 4-—. PIRAN-TRST: 6 30, I2"30. TRST-UMAG: (samo ob delavnikih) 3'™ UMAG-TRST: 6 —. TRST-ROVINJ: (Vstavi se: v Izoli, Piranu, Umagu, Cittknovi, Poreču in Versaru) torek, četrtek in soboto: 6"—. ROVINJ-TRST : v ponedeljek, sredo in petek 7-30.> TRST-PULJ: PoStni parnik. (Vstavi ae: v Piranu, j Salvore, Umagu, Cittknovi, Poreču in Versaru. I vsaki dan : 7-30. PULJ-TRST: (Poštni par.) vsaki dan : 6*30. TRST-PULJ: Trgov, parnik (Vstavi se v Poreča, Versaru in Rovinju) v ponedeljek sredo in petek: 5*—. PULJ-TRST : (Trg. par.) v torek četrtek, soboto 5 — * Eventuelno. Furlanska proga. TKST-3IIRAMAR-GBINJAN : vsaki dan 9.30 in 3 — GRINJAN-MIRAMAR-TRST : I —, 6 —. TRST-SESLJAN-TRŽIĆ (Monfalcone): 3 —. TRŽIČ-(Monf.)-TRST: 7 —. TRST-GRADEŽ : /parnik nMagdalau) v torek, četrtek in soboto: 12*—. GRADEŽ-TRST: ponedeljek, sredo, petek : 7- —. Dalmatinska proga. Avstrijski Ltoyd. TRST-KOTOR: (Brzoparnik „Graf Wnnnbrand«) v penedel.: 8-—, vstavi se: v Pulju, M. Lošinju, Zadaru, Spljetu, GruŽu. V Kotoru v petek 11*15. Nazaj iz Kotora v petek 1*— v Trat v soboto 4*45. V Pulju zveza z dunajskim brzovlakom, ki pride v Pulj ob 9 45. V Kotoru sveza s Črto v Bari. TRST-KOTOR-KORFU : v torek 8 —, vstavi se: v Rovinju, Pulju, M. Lošinju, Silbu, Zadru, Šibeniku, Spljetu, Milnu, Hvaru, Korčulu, Gružu, Ercegnovi, Teodu, Risanu, Kotora, Dulcinju, Medui. Durazzu, Ss. Qnaranta. V Korfu drugo sredo 9*30. Nazaj iz KorfCi v četrtak 3-— in pride v Trat v sredo 6*—. TRST-METKOVTČI (A): v sredo 8-30. (Dotiče vse večje luke) v Metkovič v petek 4*30. Nazaj iz Metkoviča v nedeljo 8 30; v Trat v torek 13« V Metkovičih pripravna zveza po železnici 0. Mostaijem. Odhod z Metkovičev ob 5-04. TRST- METKOVIČI (B): v Soboto 8 30, v Metko-vič v ponedeljek 4"30. Nazaj iz M. v sredo 8 30; v Trst petek 6*—. Zvezo z Most. k. g. Dubrovačka parob. društvo. TRST-KOTOR: (p. „Petka") v ponedeljek 4*30 vstavi se: Pulju Zadaru, Spljetu, Korčulu, Dubrovniku, Ercegnovi (molo Giuseppina) 4*30. TRST-KOTOR: (p.„Dubrovnik")* četrtek 4 30 vstav, se: Zadru, Spljetu, Trsteniku, Dubrovniku Kamenari in Risan. Zvezo v Dubrovniku (par. „Bojana") z Obotti (Skadar). TRST-KOTOR: (Ug.-hrv. par. društvo, p. „Salona") v soboto 6*—; vstavi se: Zadru, Spljetu, Korčulu. Gružu, Ercegnovi. Nazaj v Trst v sredo 4*50. TRST-REKA-METKOVlCl-KOTOR : četrtek 1*2-— (opoldne (p. društ. Topič), vstavi se: Ižolu, Piranu, Rovinju, Reku, Zadru ia od Zadra do Kotora vse najglavnije kopnene luke in otoka Visa. Nazej v Trst v ponedeljek 11 — TRST-METKOV1ČI: (Rismondo) (poltni) v četrtek 4'—. Nazaj ▼ Trst v četrtek 815. Beaeika praga. TRST-BENETKE: (L!oy a.) iz Trsta ponedeljek in četrtek o polnoči; iz Benetk v torek in soboto ob 12. Carigradska praga. TRST-SMIRNA-CARIGRAD : Vsako drugo Dedeljo (počemši 1 okt.) iz Trata ob 4 —, čez Reko ; v Korfu pride sredo 3*—. Pireus v soboto 5*— (zveza z nagliČem Trst-Caiigrad) v Carigrad v četrtek ob 6-—. Iz Carigrada (po l okt.) vsaki drugi ponedeljek ob 8-30 in pride v Tr*t v | nedeljo 11-—. Aleksandrijska proga. TRST-ALEKSANDRU A : (brzoparnik) vsak teden iz ' Trsta v četrtek 11*30, v Brindisi pride petek 1 I"—, v Aleksandrijo ponedeljek 6-—. Iz Alek-sandrije soboto 3*—, Brindisi torek 5*— v v Trst sredo 11*—. Ta parnik ima zvezo z ekspresnim brzovlakom Ostenda Trst. (Lloydovi parniki v ožjo tudi med Carigradom in Odeso vsako soboto ob 6 okt.; med Carigradom in KoStanco vsak teden. Trst-Reka-Carigrad vsako drugo soboto od 14 14 okt. med Carigradom in Brailo vsak drugi petek, med Aleksandrijo in Carigrad vsak drugi ponedeljek od 1 okt. OPAZKA : Debele in podčrtane Številke značijo popoludne. grane) hotel „Union" v Ijubljam. J[MRfort prve vrste. jtad 100 sob ASSICURAZIONI GENERALI IN TRIESTE (Občna zavarovalnica v Trstu). DraStvena glavaiea in reserva dne 31. decembra 190»". K 270.0"» I 078*61. Olavaiea za zavaroraaje življenja o 31. decembra 190o K 771,879.007*51. Plačana podvračlla d leta 1S31 do 31. decembra 190-"» K 827,976.227*41». S 1. januvarjem 1P07. je društvo uvelo zaživljenski oddelek nove glavne poboje police nadar^'-e-najvećo kulantnoetjo. Povdaijati je sledeče ugodnosti polica: L Veljavnih takoj od tadanja: a) brezplačno nadaljevanje veljavnosti police za celo vlogo, kadar mora zavarovanec vrniti voja^K službo, ako je vpisan v pol ah črne vojske. b) ako plača zavarovanec 1 °/0„ od zavarovane svote, lahko obnovi polico, ki je izgubila veljaviM-vgled pomanjkljivosti plačevanja, samo da se plačevanje izvr5i v teku t> mesecev po pretek roka. XX. Vsljsvalh po pretoku 6 mesecev od ladanja: a) zavarovanec more — ne da bi za-to plačal posebne premije in brez vsake fonnalitet-e potova' in bivati ne samo v celej Evropi, ampak tudi v fcaterejsibodi deželi tega sveta (Svetovne police b) Društvo je zavezano izplačati celo vlogo tudi v slučaju da pade zavarovanec v dvoboju. XXX. Vsljavalh po preteku lata po ladanju polica: a) Zavarovanca se oprosti plačevanja za metana zavarovanja v slučaju da }K>«iane ne«5po*(>be! za delo. XV. VaJJavuik po protoku trak lot od Izdanja: a) Absolutna neizpodbojnost zavarovanja rasum slučaja prevare. b) DruStvo je zavezano plačati celo vlogo tudi ko bi zavarovanec umrl vbled samomora aii lenega samomora. c) Zavarovanec sme dvigniti posojila proti plačevanju 4 *i . Društvo sprejema zavarovanja za življenje, požar, prevažanje in ulom. Kadar prideš v Kobdilj (Postaja Štanjel-Kobdilj — uro dale? od Trsta) obrni ne na RESTAVRACIJO FILIP NAHNIČ Tam dobiš pristna vipavska vina, kratki teran In - FIKOLJT - Kuhinja je vedno preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili. : Postrežba točna. ALLLOZ -i akcijska družba za zavarovanje na življenje in rente na Dunaju » Uatasovijena leta 1890. — — : Dru/lm veprejema zavarovanja na življenje v tedenskih obrokih od lU stotiiik naprej. Zavarovanja za vse sloje / zdravniškim spričevalom uli brez njega. Dne 31. decembra I90t?. je bilo v prometu 283.342 polic z zavarovalno glavnico....... Garancijski fondi znašajo po bilanci leta lfJOb K 88.692.338.10 11.003.45C.42 L Za informacije in prospekte obrniti se je ca glavno agencijo ^ALLIANZ" TRST, via della Gasema štev. 13. (Vsprejemajo se lokalni agenti in produkterji) tiniment Capsici C°. nadomestek a Anker-Pain- Expeller Pri nakupoTaoju teg. priznano najlrrrstnejega, bolublainjoć«ga mazila, ki se dobi ▼ rseh lekarna i| naj se vedno pozi na znamko „SIDRO". Lekarna t PRAGI. Poipirajiio Dijaško podporno društvo v TRSTU Najboljše stiskalnice za grozdje in oljke so naše stiskalnice „ERGOLE" najnovejšega innajbuljšegasestava t dvojno In nepretrgano »pritiskalno močjo ; zajamče no najboljše delovanje, ki prekata vse druge stiskalnice. HIDRAVLIČNA STISKALNICA. Najbolif« auionudfno pat^ntoTunc Utne brizgulnir«, ki oflujejc Niti.c od £«-be, ne da bi jih bilo treba gouiti. .Svphonia" plugi, stroji, za grozdje, :n oljke, mlin za miti grozdje. Plugi za vinograde. Stroji za sušenje sailju in drugih vegetaln.h, življenskih in mira inih pridelkov. Stiskalnice za ocn-\ slamo itd. na roko. Mlr.tilnice za žita, čistilnice, rešeta!niče. — Slamurezniea' lotflMčaa bruialiica. roeni miio za žit.«< v raznih velikostih in vsi drugi stroji za poljedelstvo. Izdelujejo in pošiljajo eh jamstvo kot posebno najnovejšega izbore ega uresničenega, najbolj pripoznanega in odlik, f^estava. Št. Stlak»l»le» za »toz4J.. PE. MAYFARTH & Co. Tovarna za poljedelske in vinske stroje, DUNAJ, II. TABORSTRASSE Odlikovani v vseb državah sveto z nad 530 zlatimi, srebrnimi in častniici kolajnami Ceniki z mnogo~-ttrilninii pohvalnimi pismi brezplačno. Razprodajalci in zastopniki se iščejo povsodi kjer nismo zastopani. SLOUENCI in 5L0UANI! KUPUJTE LE PRI ONIH TVRDKAH, - KI OGLAŠAJO V NAŠEM LISTU, BODETE DOBRO POSTREŽENI IN S TEM BODETE PODPIRALI TUDI „E D IN O S T". ci) <$> r#) r<|i r<|> r#> r#> r#> DELNIŠKR DRCJŽBR GREIMITZ Corso štev. 35. - - - - TRST. Piazza C. Goldoni št. 2. ZRL0GR traverz, železniških šin, potrebščin za stavbinstvo sploh in priprav za cestarska dela. — Orodja za vrtnarje, kamnoseke in zidarje. — Orodja in strojev za poljedelstvo. — štrralke za trte in strojev za žveplanje trt. — Specijalitete za pohišno opravo od priproste do najfinejše ka--- kovosti. — Vse po skrajno niskih cenah. =----= V Trstu dne 5. aprila 1907 ►EDINOST« št. 123 Stran IX HOTEL BALKAI ^JL^«« HOTEL BALKAS M. SALARIN1 Pomladi (Vogal ul. Torrente.) Poletje! I j Zaloga oblek in površnikov za gospode, dečke ln otroke, velik izbor platnene obleke in kostumov, raznovrstne jope ter rumena in — modra obleka za delavce. —— Not dohod blaga ze, obleke po meri, koje se zvrSe točno in hitio po zelo nizkih cenah. Na deželo vzorci brezplačno in franko. PODRUŽNICA: „AT.T.A CITTA DI LONDRA" ul. Poste nuove St, 5. (vopal ul. Torre bianea.' Josip Stor kovač in mehaniker instalater za vodo in plin TRST Ulica Boachetfo štev. 1. XX)OOKXXXX)IOOOOOOt Večkratno odlikovana prva in edina TRGOVINA BOGOMIL PIN8 bivši urar v Sežan javlja svojim cenjenim odjemalce* da je odprl svojo novo - kave in olja VERA vsakovrstnega blaga po ceni Blago vedno sveš3 Stekleniea Pošilja franko na deželo od 5 kg naprej ftravos, trsi jfcdonnina M XXXXXXXXXXXXXXXX Andrej mizar wm- in izdelov&leo pohištva -mm (ulica Ireneo Mi croce 4, is ulica Scraa 8) Ima vedno v zalogi zakonske im obeđovalae aajflaejle to trdno delane v lastni delalniel. Posebna izbera kuhinjske oprare. Specijaliteta: OMARE- LEDENICE Sprajemlje kakorSno-koli naročilo za tn in M sanaj, kakor tudi poprave. je najbolja tinktura za lase. V isti ni nikakih škodljivih stvari. Dobi se plavolaso, kostanjevo, črnikasto, crno barvo, v odlikovani lekarni PRENDINI prodaj ainico ur t TRSTU, ulica ViMzo Belimi Str. 13 nasproti cerkve sv. Antona novega. 0551G0 £<11)20112'Prodaja vsakovrstne ure in popravlja Iste VUlfeV ; po zmernih cenah in z jamstvom. MATEJ ŽAGAR mizarska delalnioa Trst, ulica Ggo Foscolo štev. 30 ^s v TRSTU artistična vlivanja Trg della Valle in sv. Ivan (Vrdela) TELEFON številka 1673 Izvrši vsako mizarsko delo, popolnoma urejenr spalne, zakonske in obedovalo« sobe v modern> 'j. Stilu in priproste, po načrtu, kakor tudi knhinjako pehlStvo. — Ima vedno pripravljeno pohištvo Prejema naročbe vsakovrstn. mizarskega dela in popravljanje pohištva. Delo fino in solidno. Cene zmarr^ 3-— K Fomjatv« po poitnem povzetju jvan 5erschen Pekarna in sladščičarna TRST. ulica Solitario štev. 8, TRST si švsž kv%h večkrat na dan. ■ : : : : : POŠILJANJE NA DOM : : : : : Točna postrežba za vsakovrstno naročilo slad-čic. Ima v zalogi tudi vsakovrstnih likerjev V prodajalnici manufakturuega blaga L. G. Colombani Ker ulica Vincenzo Bellini št. 18 je zimska doba kmalu končana, proda se cela zaloga blaga in fuštanja po nizkih cenah. Specijaliteta : bluze in obleke za gospe MIRODILNICA Jnstavo jtiarco j ulica Giulia št. 20 | iroge, barve, pokost, pttro- ; le], kopiči, Sče&e, mila, par-im\ tfd. — Zaloga Sip ta -=——— steklenln. Filijalka : ulica Molin grande 38 FOTOGRAFICNI ATELJE s Biagio Fadovan Trst, Via della Madonnina 31 5. Kehiayan urar in zlatar TRST, Corso str. 23. Prodaja ure in dragocenosti. Popravlja z največjo točnostjo in z garancijo. -Cene amerne.- Kupuje in menja. Zaloga fotografičnih predmetov. SPECIJALkITETA KODAK itd. Fotografira se ob vsakem vremenu. PRODflJAIiHlCA IiIKERtJEV Giuseppe Tiziaiii KS mr toči likerje prvih tvrdk Specijaliteta : Crema reale' sestavljena izključno iz luhada KINE in MARŠALE, LIKER IZ KINE iz čistega lubada kine. „SSgfS** PHVfl ZALOGA VIKA UMBERTO ZUCCO TRST — ulica Tiziano Vecellio 9 ima izključno izvrstna namizna uina Istrski refoik po 72 stat liter; Dalmatinsko vino po 80 st. liter ; Opolo is Omišlja po 80 it liter; raznn tega Izbera finih likerjev t buteljkah. SPECIJALITETA RefoSiiiMet ciz lastni! mogradoT) zajamčeno pristen 3I Mila. Pošilja tudi na dom. — Jamči za pristnost lastnih pridelkov._ Za gostilničarje _ ^^ ^ «ne po dogovoru Toot&mooooaooooot Pridite vsl V gostilni ulica Belvedere štev. 17 O ^ ima lastnik orkestron >JUNO«, kateri svira navlašč za Slovence izbrane narodne pesmi. Toči se vsakovrstna nova in stara vina po jako nizkih cenah. * HENRIK KOSIČ, lastnik. »ooooooooooooooot Prej, nego kupite otrobe, drobne ■■ wmm otrobe, oves, ko- koruzne ruzo itd. in pšenične moke, obiščite skladišče Vinko de jVfarin Via Vittorio Alfieri št. 10 (kraj ognjegascev) kjer najdete blago najboljše vrste in najceneje vseh trgov. Zahtevajte vsi Čokolado in Kakao KiifFerle & Co., Dunaj k i(lmoBqm P® »P M9o ISHOD *"I ft^P11 izaf[iq {moi[S[qo nmrjiqo z ojrjffBood OA5sai3qo *aojs oua«|s oq -ep 'tpijti ^ •oftaojjpt uj ofrsoupot Of?9A.fTBU Z 9A.O}OW*f 9B fJf 49%9JqO 9ffOIH VZ IU3JU od BJipOJBU 99 Ofvm9f9Jd$ *93|9|qo 8)|S0UI BZ BfiB|q BfiOfBZ — ^fjBJflUBUaui Ul 89BAO]| ez — ojpoui Ul oueainj — a)je|qo 8U9U}8|fsofl 'OOABiep bz b^sja Buqasod .»SNOMaOD" ofteJS Ul pism b^hoa — '©>!§oui bz i^eoipaid iJSnjp iu^sjao^bsa ui oo;aoSou 'aoiu^BJAO 'i^iu^bjao 9oiua;a|d' cauBAJBq u; eiaq aofBas 'j^iUAOja; (3?B]q (!?idor 'v&t n 3H§on n yiqo gmafiAoiofizi efiojez niipA 9t*9uv|gojjoi ibSOA 1SI«T« B|J SI 8»u9jjoi BOjjn oniAoSi^ a isa os i onoo ni ojqop as a^aoojj Točne ure prodaja \ Smilio pller I y najuglednejša in najstarejša pro- f dajalnica ur v TRSTU via Pontero8so, ogel Nuova SO VELIKA IZBERA verižic, zlatih in srebrnih ur, kakor tudi stenskih ur vsake vrste ĐstaMTM Isto nodajaiiž 1850. IIOU3AOJS JOZOcJ o & £ £ B o" i ■ i Velika zaloga ietrijanakega in dalmatinskega vi na, belega in črnega iz najboljih kleti, maršala I. vrate na debelo in drobno Pošilja na dom brezplačno vsako količino, izven Trata franko p o« taja Trat po konkurenčnih cenah. Ul. CHot. Boooaoolo 11 FRATELLI de GIOIA, Trat v. Hermangild Trocca Barriera vecchia št. S ima veliko zalogo mrtvaških prs&Ltnete za otroke in odrašČene. Venci od porcelaoa in biserov vezanih zrn deno žico, od umetnih cvetlic s trti kovi in napisi. Siiie na porcelanastih ploščali za spomeulić Najnižjo konkurenčne cene. VAV K JIGO VEZNICA Tovarna trgovskih registrov Gustavo Tassini & Figlio Trst, Via Porporella št. 5 - ogel Via della Sacna JADRANSKA BANKA v TRSTU poalonJ« : : I eskohpt henic in inkaso. borzna naroČila (RENTE, OBLIGACIJE, ZASTAVNA PISMA, ifa SAFE — DEPOSITS PRIORITETE, DELNICE, SREČKE itd. itd. j.....PROMEŠE K VSEM ŽREBANJEM - - - - VAIiUTE IH DEVIZE - - -----ZAVAROVANJE SREČK. - - PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE I ^ »vn- TAT MT T A Oi BLAGA I.EŽKCE V JAVNIH SKLADIŠČIH I UL Xfl M «1 AL JLM JBi A W A Via della Cassa di Risparmio štev. 5 - - VLOGE NA KNJIŽICE - - - - TEKOČI IN ŽIRO RAĆTJN - -VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VZDJGA STAVBNI KREDITI, KREDITI PROTI ---DOKUMENTOM VKRCANJA. - - - 4' vavav Uradne ure: O.—12., 2-30—5-30. — Brzojavf: JADRANSKA"1^ - Telefon: 1463 In 1793,