Poštnina plačana y gotovini.
ŠTEV. 53.
V LJUBLJANI, ponedeljek, 7. marca 1927.
Posamezna številka Din l-—.
LETO IV.
NARODNI DNEVNIK
Khiji ^Mk daa opoldne, kvienli nedelje la
pratnike.
guoteini: V Ljubljani in po poiti: Din 90*—, inozemstvo Din 80*—•
Neodvisen političen iist.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA STEV. 23. UPRAVNISTVO: KONGRESNI TRG STEV. 8. TELEFON ŠTEV. 552.
Rokopisi m n« vračajo. — Oglasi po tarifa.
Plameniš vprašanjem naj se priloži mamka n odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu itev. 18.688.
Plemenske stranke.
naše	krajnih nacionalistov bodo
h'D h ,rSaie Politične razmere v tistem ‘PU boljše, ko bodo izginile vse plemen-6 Stanke. Mislimo, da je to mnenje Popolnoma zgrešeno in tudi naivno.
že samo to dejstvo, da so plemenske stranke na vseh valitvah odnesle zmago, **°kazuje, da niso brez podlage, temveč ^ imajo v sebi tal-;o silno agitatorično ko nobena druga stranka. To je tu-1 naravno in drugače niti biti ne more. Glavna agitatoriena moč plemenske anke je v spoznanju naroda, da ni v J*;1. eimkoi>ravnosti. Na papirju je
K*la prakj	Vf k° d°V°lj’
SlovenaL-« 1 J *lsto dnigo pesem.
davčni S^ merno višje k« • wem*i nepri-
lu države neprimerno več ko Slovenija Cele knjige bi mogli napisati o vladajoči neenakopravnosti, toda čisto nepotrebno je to, ker itak ni Slovenca, ki ne bi te neenakosti že občutil na lastni koži.
In protest naroda proti tej neenakosti 80 ravno plemenske stranke in te bodo ostale, dokler ne bo zavladala popolna enakopravnost.
strank, namvnS?	^lemenskih
zato orfmr-i	raison	d’etre	je
ss:nDrkostL v tem tuii
tranie-.-nAi;tix	P°men, ker je vsaka no-
dokler no	konsolidacija izključena,
ne samo 23	da ,tudi v življenju — in
Pravnost M papu'iu ~ P°Polna enako-Te enakopravnosti ni mogo«e drusax-doseči ko z bojem. Ni misliti, da bi ti«ti ki danes profitirajo od vladajoče neena-kopravnaosti, prostovoljno odstopili od Pr^ il&gijev. Nasprotno, oni jih
0	rzflli» kakor dolgo jih bodo le mo-
•	e pa se da enakopravnost doseči le p ojem, potem pa je jasno, da mora tvo-i vse, kar ima isti interes, tvoriti tu-i eno fronto. Cepitve so v boju Skndlji-vse sile naroda treba za boj d-ratiin — zaradi tega spoznanja so tu-^niagale plemenske stranke, sled istega spoznanja tudi vsedržav-e stranke zaenkrat nimajo tal in ga ne Mare j 0 imeti. Slovenske interese mo-re z uspehom braniti le stranka, ki je res na slovenskem stališču, ravno tako P® se more na Hrvaškem zasidrati sa-franka, ki je res na hrvatskem sta-.	• Zato pa tudi tudi srbska stranica
e mor® prodreti niti na Hrvaškem, niti v Sloveniji, temveč se narobe celo v srbskih prečanskih pokrajinah oglašajo vedno močnejše težnje po srbski prečandki stranki. Gospodarski interesi so pač močnejši od vseh drugih.
Vse vsedržaivne stranke so bile dosledno in redno vedno samo srbske stranke. Slovensko, hrvatsko in jugoslovansko
5?.}® ,bilt) le dekoraciia, toda stvarno bile le srbske stranke in zato tudi ni-^ mogle zlbrati pristašev v nesrbskih m. Po tem neuspehu pa so postale j?,	^ srbske kakor so bile in tako ra-
ko demokrati zajemajo vso svojo *°S le v srbskih krajih. Ali naj sedaj begajo svojo pozicijo med srbskim na-r°^om zato, da dobe negotove pristaše ■»p ‘ouniisijv	TTpffsqjssu	«
jj^slefi ljudje tega ne morejo pričakovala^ bodo ostale plemenske stranke in verjetno svojo pozicijo še utrdile, dokler vsej državi res ne bo veljal samo en jpon in samo ena pravica, gele potem, J* bo enakopravnost izvedena, šele po-v ^postanejo vsedržavne stranke mogo-^ Dokler pa ne bo vseh enako žulil če-3» ddkler ibodo nekatere .pokrajine plačeivale davkov zato, ker jih
Zasedanja Sveta Zveze narodov.
ženeva, 7. marca. Predvčerajšnjim so prispeli sem ministri zunanjih poslov Francije, Anglije itn Nemčije, Briand, Chamberlain in dr. Stresemann, da sodelujejo na 44. sestanku sveta Lige narodov, ki se prične, danes. Stresemann je prišel v Ženevo v spremstvu državnega sekretarja Schuberta. Popoldne je prišel tudi dr. Beneš. Briand in Chamberlain sta imela najprej konferenco o dogodkih na Kitajskem. Po konferenci je izrazil Chamberlain novinarjem nado, da se bo skupnemu sodelovanju
velikih sil posrečilo očuvati interese Evropejcev na Kitajskem.
Zasedanje Lige narodov se prične danes ob 11. Na dnevnem redu je 30 vprašanj. Od teh so najvažnejša: Saarski problem, posojilo Gdansku, vprašanje nemških šol na Poljskem in v Zgornji Šleziji, predhodna dela za konferenco o privatnih tvomicah orožja, naseljevanje grških rumunskih in bolgarskih beguncev, vprašanje mednarodne trgovine z belim blagom.
Demokratska stranka razširi svoja delovanje na vso
državo.
Beograd, 7 .marca. Včeraj je vladalo popolno politično mrtvilo. Od političnih dogodkov je edino važna seja demokratskega glavnega odbora, ki se je vršila dopoldne. S te seje je bil izdan tale službeni komunike. Glavni odlbor demokratske stranke je imel sejo s člani iz države in je sklenil: 1. Da se skladno s statuti stranke ojbnovi organizacija stranke v celi državi in da se izdado o tem potrebna navodila. Istočasno je glavni odbor določil svoje delegate, ki se bodo brigali za intenzivno delo in organizacijo v krajih, kjer te organizacije še niso popolnoma ustanovljene. Spori, ki obstojajo v poedinih organizacijah stranke, se odkažejo posebnemu ožjemu odboru, ki 'jih bo proučil in predložil glavnemu odboru v definitivno rešitev.
2. Da se borba, ki jo stranika vodi za ustvaritev svojega programa, posebno še za učvrstitev zakonitosti in za zavarovanje ustavnih pravic državljanov nadaljuje najodločneje i v narodni skupščini i v javnosti i v narodu. V tej svoji akciji bo demokratska stranka glede na težke prilike in stanje posvečala posebno pozornost nujni rešitvi gospodarskih problemov zahtevajoč v smislu svojega programa da se s to rešitvijo zasigura pravilen. razvoj poljedelstva in da se obvaruje naši državi toliko potreben značaj kmetijske demokracije, ki naj krepi in učvršča ekonomsko silo vaBi.
DEMOKRATSKA STRANKA V BOSNI.
Beograd, 7. marca. Na včerajšnji seji širšega glavnega odbora demokratske stranke je bil izvoljen odbor za organizacijo stranke v Bosni in Hercegovini. Izvoljeni so bili Voja Veljkovič, Stjepan in Vasilije Grdžič, dr. Mandič in Vladoje Mišovič. Ta odbor si bo prizadeval, da deluje v spoirazumu z Jugoslovensko muslimansko organizacijo, ki je član Demokratske zajednice. Istotako je bil izvo-jlen odbor za organizacijo stranice v Hr-vatski ui Slavoniji. V odbor za izravnavanje sporov v poedinih krajih so bili izbrani Kosta Timotijevič, Dragutin Ran-kovič in Aleksa Miovič. Nadalje se je sklenilo, da se zlasti zahteva proovit se-ljaških slojev, ki se nahajajo glede na gospodarsko krizo v težkih okolščinah. V tem duhu se bo delalo v skupščini o priliki sprejetja zakonov.
ORGANIZACIJA DEMOKRATSKE STRANKE N AHRVATSKEM.
Beograd, 7. marca. V začetku aprila se bo vršila konferenca odposlancev demokratske stranke za Hrvatsko in Slavonijo v Zagrebu, širši odbor je včeraj določil
za delegate Grgo Angjelinoviča, Kosto Kumanudija, Vojo Marinkoviča, dr. Ribarja in dr. Krstelja. Predmet te konference bo organizacija stranke in odločanje o tem, kako stališče naj zavzamejo | demokratske organizacije nasproti dru-! gim strankam v Hrvatski in Slavoniji.
VOŽNJA NA ŽELEZNICI BO CENEJŠA.
Beograd, 7. marca. V ministrstvu za premet je izgotovljena tarifa za osebni promet na železnicah. Z novimi tarifami se znatno znižajo vozne cene za osebni promet. Zlasti se bo omogočila večja rentabilnost prvega in drugega razreda, ker so dosedaj zaradi visokih cen potovali potniki večinoma v tretjem razredu.
UZUNOVIČ JE ŠE VEDNO BOLAN.
Beograd, 7. marca. Predsednik vlade Uzunovič je še vedno bolan in ni šel zaradi tega tudi včeraj iz hiše, medtem ko bo Marko Trifkovič, ki je že ozdravel, ■prevzel danes zopet vodstvo sej Narodne skupščine.
druge plačujejo preveč, tako dolgo pa bodo obstojale plemenske stranke, ker jih bo obstoječa neenakopravnost vedno znova 'klicala v življenje.
Pot do vsedržavne stranke vodi le iz plemenske stranke. Tisti pa, ki se danes navdušujejo za vsedTŽavno stranko ovirajo uresničenje enakopravnosti in s tem tudi konsolidacijo razmer, iz katere šele more nastati -vsedržavna stranka.
Ni prijetna ta konstatacija in ni .v ča<rt našim nazmeram, toda resnična in potrebna je, ker na podlagi resnice, ne pa na podlagi želj , je treba graditi politiko.
ITALIJANSKO »PRIJATELJSTVO« VEDNO ENAKO.
Beograd, 7. marca. Del inozemskega nam neprijaznega tiska je tendencijozno in fantastično opisoval poslednji potres v Hercegovini in Dalmaciji. GTe tu za dobro premišljeno kampanjo avstrijskih, nemških in angleških listov, ki jih pa še. prekaša kampanja italijanskega tiska, vse to z jasno tendenco, da oplaši inozemske turiste, ki so hoteli posetiti naš Jadran. Zaradi tega so morali tiskovn’ oddelek' ministrstva zunanjih zadev, agencija Avala, turistični oddelek ministrstva za trgovino in industrijo in razne privatne institucije z demantiranjem takih vesti prikazati pred celim inozem-naklonjeni tisk, ponajveč italijanski, nadaljuje z izmišljotinami o strahotah fantastičnimi izmišljotinami o strahotah ia velikanski škodi v Hercegovini in Dalmaciji, računajoč pri tem, da bo s tem odvrnil turistovske posete od nas in zvabil turiste v Italijo. Uradna agencija italijanske vlade »Stefani« gre v svoji ogabni borbi celo tako daleč, da se spušča v demantiranje naših pravilnih poročil o škodi, ki jo je napravil potres. »Agenzia Stefani« je razširila ponovno v inozemstvu vesti, da so uradna poročila iz Beograda v flagrantni kontradikciji s privatnimi poročili novinarjev iz teh pokrajin.
Dr. Korošec nevarno obolel.
Beograd. 7. marca. V političnih krogih je vzbudila posebno zanimanje bolezen dr. Korošca. Korošec je zbolel na vnetju pluč. V noči od sobote na nedeljo je bila kriza. V stanovanju dr. Korošca so bili štirje zdravniki. Sinoči se je javljalo, da je Korošcu nekoliko bolje. Njegova Okolica izjavlja, da leži dr. Korošec, čeprav je kriza srečno prešla, še vedno med življenjem in smrtjo. Poslanci njegovega kluba so bili ves dan v njegovem stanovanju.
OBČNI ZBOR NARODNE BANKE.
Beograd, 7. marca. Včeraj je bila v poslopju Narodne banke 7. redna leto* skupščina delničarjev, ki ji je predsedoval bivši guverner Protič. Dr. Vlado Markovič se je zahvalil Weifertu za njegov« dosedanje delo. Nato so bila prečitana poročila. Najprej je govoril Arsa' Stanojevič, ki se čudi, da še do damfes .ni ia-bran guverner, čeprav so odnošaji med' Narodno banko in vlado zelo ddbri. KrU tizira poročilo, da Narodna banka hrani v rezervi angleške funte. Dr. Stanarevifi govori o novčanicah in pravi, da so triko slabe, da ima ljudstvo muke z njimi. Nobena sosednih držav na Balkanu nima tako slabih novfanic kakor naša držav*. Novčanice po 1000 dinarjev niso salma slabe, ampak so tudi neestetične in slične etiketam neke znane naše pivovarne. Omenja tudi Banko in hranilnico za Primorje, ki je propadla. Pravi, da je bila Narodna banka leta 1925 popolnoma zadovoljna s to hranilnico in ji je še mak> pred polomom dajala kredit, to pa pomeni, da ima Narodna banica zelo slaibo organizirano informativno službo. Govorilo je nato še več govornikov, nakar je jpred* istavnik ministra za trgovino in industrijo Zebič izjavil tole: Svoječasno je upravni odbor predlagal pet kandidatov in je pri tem postopal po zakonu. Z druge strani pa je fakt, da je preteklo že več mesecev, a vprašanje guvernerja še iu rešeno. To je znamenje, da je že čas, da stopi upravni odbor v stik z vlado in da se vprašanje izvolitve kandidata revidira, ker je Narodna banka ne samo delniški zavod, ampak tudi važna državna ustanova.
Ko je bila odobrena bilanca in deio lanskega upravnega odbora, se je ob B. popoldne izvršila volitev novega upravnega odbora.
Od Slovenceiv je bil izvoljen v upravni odbor g. Ivan Jelačin, ml.
NOVI RIMSKI POSLANIK ODŠEL NA SVOJE MESTO.
Beograd, 7. marca. Sinoči je odpotoval
na svoje novo mesto kot jugoslovenskt poslanik na Kvirinalu Milan Raflrič, Na kolodvor ga je spremilo mnogo prijateljev in znacev, med ostalimi tudi biv&i minister Miša Trifunovič. Zlasti je vzbudilo pozornost, da je bil na kolodvoru tudi dosedanji poslanik na našem dvor« general Bodrero.
NEUSPEH GRADJANSKEGA V EGIPTU.
Aleksandrija, 7. marca. Četrto tekmo je odigral Gradjanski proti reprezentanci Aleksandrije z rezultatom 1:1, Vse dosedanje tekme je Gradjanski izgubil Dosedaj je Gradjanski igral proti angleške^ mu vojaškemu teaimu z izidom 5:1 v ko-rist Angležev in z reprezentanco Kaira dvakrat z rezultatom 3:2 in 3:1 v škodo Gradjanskega.
Zagreb, 7. marca. Včeraj se je vršila pokalna tekma med Haškom in Derb^ jem, ki se je končala v koriat- fltSk* * rezultatom 3:1.
1>r. Jos. C. Oblak.
K žalos nemu poglavju.
(Irijombe ga. A. G.)
Gospod A. G. je k enemu samemu stavku mojega predavanja v »Soči« nagromrdil 4-oliko ugibanj in retoričnih vprašanj, ki kažejo, da je na svoječasno svojo tezo, ki jo ■je glede sloveniske Koroške postavil z ozi-^rom na ^dinamiko in ekspanzivnost« nemškega naroda, povsem pozabil. Bila je in je čndisfcutaibel in se bistveno razlikuje od te-.ga, kar trdi g. A. G. zdaj. Tu nisva daleč •narazen in ako bi znal g. A. G. za celo vseli ino mojega predavanja, bi dejal, da sva si •v.elo bliau.
Toda k retoričnim vprašanjem ga. A. G. -bi stavil tudi jaz par vprašanj: Ali res mi-fcli g. A. G., da je bil koroški plebiscit izraz wlje aut'<htonega našega naroda na K'»roškem? In ali ni bil marveč plebiscit s tako ^prirejenima conama, tako prirejeno glasovalno pravico, s takimi metodami in tako polnočjo, kakor je bila italijanska Nemcem — samo maskirana aneksija slovenskega ozemlja Avstriji kot plačilo in pogoj, da se ne •»druži z Nemčijo? Ali je znano g. A. G., da ho se Nemci Italijanom javno zahvaljevali za mjihovo jpomoč ik »zanagk dne 10. oktobra? Ali misli g. A. G., da ima samo Nemčija svojo dinamiko in nanjo naslonjeno »pravo«
—	mi pa ne?
Gospod A. G. se s koroškim vprašanjem jpmogo peča vsaj v člankih — zato mora biti v vseh detajlih zgodovine pred in po plebiscitu dobro podučen.
G. A. G. poudarja revščino našega malega naroda. Prav zato pomenja 100.000 koroških Slovencev za tako mal narod veliko stvar. ■Gospodu A. G. pa se zdi število 200.000 mali-cijozno omenjenih »poljskih Mazurov« premalenkostno in nevredno vpoštevanja na-jiram 2 milijonoma Nemcev v Poljski — -morda ima prav v tem oziru. Toda prav zato velja za »ubogi« slovenski narod
1(.0.000 kompaktno naseljenih Slovencev na \ Koroškem več kakor 1 oljakom 1 milijon njihovih ljudi, i oljakom pa 200.000 poljskih lju-dij zopet več kot Nemcem 1 milijon nemških, nam pa 100.000 naših toliko kot Nemcem 4,700.000 nemšikih!! Maloštevilnost kakega na - oda pa zame še davno ni kriterij njegovega uboštva.
Gosp. A. G., ki je kot »Panevropejec« gotovo idealist, pravi, da gre zgodovina in politika čudovita pota preko vseh nelojalnih in neiskrenih pogodb, naj mi verjame in —
■s >.memu sebi, da gre tudi preko — takih plebiscitov.
Manj idealna pa se mi zdi trditev, da nas usoda Poljakov nič ne briga, češ, ker se tudi Čehi niso brigali za nas v najusodepolnejših trenotkih. Slab vzgled drugih pač ne more biti — opravičilo in zapoved še za druge, ker ■ ><i sicer mogli proglasiti tudi bolgarski vzgled ‘ v svetovni vojni za — ideal — in bi se dalo potem tudi kako zagovarjati tiste naše politične prodance, ki nam v‘Veliko škodo slovanske ideje blatijo še danes naše sveto ma-tuško Rusijo — bogve komu na ljubo in v korist? — tisto Rusijo, kjer gradijo narodi Sovjetske Unije z veliko vero nov svet vzpri-5o lažnivosti ostale imperialistične Evrope ob velikem razmahu moderne ruske kulture, j umetnosti in znanosti, — o čemur mi ne j smemo ali nočemo ničesar vedeti.
To je poglavje, g. A. G., ki sem je debelo 1 podčrtal oni dan — važnejše in praktičnejše za nas Slovane kakor vsa utopija »Panevro-pa«, vse lige in »zveze«, ki so menda le za to tu, da varujejo krivično posest za enkrat izčrpanih mogotcev. Tisto, kar je dalo povod tej sicer ne nekoristni diskusiji, je bilo le bolj ali manj pro6transka stvar.
Nova Kitajska.
Že nekaj mesecev se svetovno časopisje ‘ Intenzivno bavi s kitajskimi dogodki. Ker | ije politična orijentacija vsakega lista temelj *a presojo vseh dogodkov, je bil in je slikan ' položaj na Daljnjem Vzhodu v vseh mogočih ■ barvali. V sledečem članku vam hočem po- j dati sodbo o vzrokih in nadaljnjem razvoju i borbe na Kitajskem, kakor sem si jo ustva- j ril na podlagi časopisja, knjig in posebno i razgovorov z mnogimi kitajskimi študenti v j Parizu.	i
•	Naj omenim mimogrede, da je kitajska ko- ! ionija v Parizu priredila dva izborno uspela t shoda za neodvisnost Kitajske, za akcijo ! 'Kantona in proti vmešavanju velesil. Prvi j shod se je vršil pod okriljem levičarskih -Strank ob ogromni udeležbi. Govorilo je več komunističnih in socialističnih poslancev. Prugi shod pa je bil pod okriljem »Lige za Človečanske pravice«, kjer sta imela posebno pomembne govore g. Kauču-sin in poslanec Buisson. S tega shoda je bila poslana ministrstvu za zunanje zadeve resolucija, ki -svari ministra pred vsakim vmešavanjem v kitajske zadeve in izraža željo, naj Francija v zmislu prave demokracije z veseljem motri j indirektno pomaga Kitajski v -borbi za ‘ •svojo .svobodo. Zanimivo je, da je na obeh j fchodih govoril tudi zastopnik »Lige za uki- ■ njenje vseh (torej tudi francoskih) kolonij’, i Da preidemo na stvar samo. Če iščemo “ vzroka nacionalno - revolucionarnemu po- ! kretu, ki ga vodi Kanton, pridemo do za- i ključka, da je vse to le nujna posledica im- j perijalistične politike velesil in pa silnih Sprememb, ki jih donaša novi čas v socijalno j strukturo kitajskega društva. Današnje Kitaj- j «ke^ ne tlači samo strašna ekonomska, tem- ! več tudi velika moralna kriza. Rušijo se temelji vsega po stoječ ega reda in poraja se | flosedaj neznani čut za celoto in njen interes, j Poraja se kitajski patriotizem. Čisto neosno-vana so mnenja, da je gigantska borba v Kitajski zgolj. .spletka Moskve. Gotovo je, da imaj9 sovjeti nad potekom dogodkov v Kitajski velik interes, ie V9led rivalitete z An-glijO'- in Japonsko, vendar tri bilo absurdno i .trditi, da veLikoptezna akcija Kuo-min-tanga j (Kantoncev) iti nič drugega kot plačana intriga'Moak ve. Takšen način gledanja na ki-.tajske dogodke čisto onemogoča pravo razumevanje, ker nam pokaže borbo z<a osamo-Bvojitev , Kitajske kot marijonetno gledališče diplomatov, G. Henri de Jouvenel, znana francoski publicist in senator, je še nedavno smatral kitajske borbe kot drugo rusko-japonsko vojno. Danes, ko so si že skoraj vsi edini v lem. da predstavlja Kuo-min-tang (Kanton) mlado nacijonalno Kitajsko, je gotovo tudi g. Henri de Jouvenel spremenil svoje mnenje.
. 2e prej sem omenil, da je nacionalni po-kret, ki je Izšel iz Kantona v prvi vrsti posledica imperialistične politike velesil. Med-■tem, ko ae je Rusija odpovedala vsem predpravicam na Kitajskem in sklenila s slednjo bilateralno pogodbo, po kateriso v enaki meri razdeljene koristi in dolžnosti (slično pogodbo ima tudi Nemčij as Kitajsko), so Anglija in Japonska v prvi- vrsti, pa tudi Francija in -Amerika dosledno zasledovale •politiko koncesij. Pri teh pogodbah Kitajska aii bila enakopraven pogodbenik in so na ■njeni strani vsa bremena, na drugi strani vse koristi. Eksteritorijalnost, podsodnost angleških, francoskih itd. državljanov na Kitajskem konzularnim oblastem in ne kitaj-ifeim sodiščem, neobdavčenost tujcev itd., ^ee to so privilegiji, kakršnih ne trpi najmanjša 'državica na zapadu.
Evropejski oblastniki brezvestno eksploati-fiijo delovno silo mase v industrializiranih pomorskih mestih in ropajo prirodna boga-<*tra zemlje ki skoro ne more več prehraniti pregosto naseljenega prebivalstva. Pri-rodna nujnost je, da se je rodil proti vBemu 3emu odpor, kajti borba revolucionarnega
Kantona proti mandžunskemu despotu Čang- i colinu pomenja prelom s tradicijo, pomenja j odpor proti suženjski nemoči Pekinga.
Združene države so prve uvidele resnost j kamtonske akcije in so se pričele prve poga-jati s Kantonom. Združene države imajo i namreč poseben položaj na Kitajskem: imajo j investiral kapital pri kitajski buržoaziji in j je 'torej v njih interesu, če se ta buržoazija ; nacijonalno razvija. Radi tega skušajo celo i podpirati ngacijonalni pokret v Kini.
Drugačno je stališče Japonske. Dasiravno ona tudi podpira kitaijsko burožaziio, vendar • bi bilo ujedinjenje severne in už,ne Kitajske nasprotno njenim interesom radi njenih aspiracij na Šantung in Mandžurijo. Sever stoji pod njeno zaščito, pa tudi Kantonu ni sovražna, ker je na jugu Anglija njen najmočnejši rival.
Odločno nasprotna nacijonalnemu gibanju pa je seveda Anglija, ki se boji razveljavljenja neenakih pogodb. Vendar pa je Anglija silno previdna. G. Chamberlain se je nedavno sam izrazil, da so pogodbe s Kita;sko precej zastarele in potrebne remedure. Ni pa Anglija pripravljena žrtvovati svojih privi-legijev na Kitajskem, še posebno zato ne, ker vidi v vseh teh dogodkih politiko Rusije, j Francozi so napram Kitajcem vsekakor zelo galantni, pač pa jim kitajski pokret na tihem povzroča mnogo skrbi radi Indokine. : Od veselja pa si manejo roke v Moskvi. Seveda ne samo iz idealne želje po osamo- j svojitvi kolonialnih in napol odvisnih narodov. Je tu še drug globlji vzrok. Socijalne pridobitve velike revolucije postajajo vedno bolj in bolj ogrožene vsled izolacije, ki jo trpi Rusija radi svojega izjemnega položaja. Lenin je računal na skorajšnjo svetovno socijalno revolucijo, ki bi edina v polni meri garantirala za nemoten obstoj novega družabnega reda in niegovo uveljavljenje drugod. Zato eo takoimenovani »pučisti«: Troc- : kij, Zinovjev, Buhari,n zahtevali in še zahtevajo, da je treba posvetiti vse sile in porabiti vsa sredstva, da se zaneti socsijalna re-volueija. Ker so bili vsi dosedanji napori brezuspešni, jo vladajoča etruja Stalina pričela na drag naSin uresničevati Leninov
nauk in ščititi pridobitve revolucije. V nekaterih stvareh popušča v korist starega živ-Ijenjskea reda (privatna trgovina) z namenom, da gospodarsko konsolidira državo, ki bi z večnim finansiranjem vsakoiakih ponesrečenih pučev ekonomsko propadla.
Potek panazijatske konference, ki se je vršila avgusta meseca lanskega leta v Nagasaki, je Rusijo prepričal, kje ji je iskati dobrih pomagačev. Konferenca v Nagasaki nj pokazala nobenega uspeha za pacazijatsko idejo, dasiravno je pokazala željo po ustvaritvi »azijskega društva narodove Vse to pa je več ali manj iluzorno, ker se je pokazalo odločno nasprotje med Kitajsko in Japonsko. Indija, Turčija, Perzija in Afganistan so pokazale simpatije za Japonsko in vsa ta skupina se obrača Evropi še z dokaj prijaznim licem. Kitajska in Rusija pa sta odločno anti-evropejski. Rusija sb konsolidira^ Kitajska se nacionalizira, osamosvaja in s tem je postavljen nov problem. Gotova je še ena stvar; če je pokazala Indija simpatije za Japonsko, je 'bilo to v prvi vrsti radi tega, ker ie Kitajska radi svojih večnih vojn oslabljena im je predstavljala Japonska v danem momentu gotovo največjo azijsko silo: torej zanesljivejšo pomoč. Toda čim se postavi Kitajska na noge, je položaj drugačen.
Da se prepričamo, koliko so zgoraj navedene domneve upravičene, si r[>0™'m0	J1®
jasnem, kako so nastali in kakšen značaj imajo aktuelni dogodki na Daljnem vzhodu.
Rekel sem že, da potresa Kitajsko ekonomska in moralna ikriza. Čangcoli n j e predstavnik vladajočega razreda, torej kitajske aristokracije, ki obstoja v glavnem iz bogatega
uradništva (mandarinstva). Skoro vsaka odlična kitajska f amili ja ima vsaj enega'člana v službi države radi raznih ugodnosti, ki so zvezane s tem. Temu vladajočemu razredu stoje ob strani premožnejši kmetje, takozvani Tao-hao. Na drugi strani pa je ogromna ve- | čina kitajskega ljudstva; to so revni kmetje in delavci, razred, ki ječi pod težo ogromnih davkov. Na tisoče lokalnih uprav dokazuje jjreobdačenost naroda. Dasiravno nima lvuo-min-tangova akcija (kantonska akcija) značaja izrazito razrednega poikreta, temveč v prvi vrsti nacijonalno-revolucijonaren značaj, se vendar zavzema za široke sloje ljudstva.
V	vseh zavojevanih pokrajinah se masa odločno opredeluje za Kanton. Tudi del bur-žoazije se posebno v primorskih mestih navdušuje za Kanton.
Toda, če hočemo poiskati najgloblji vzrok kitajske borbe, nam je iti še dalje.
Tisočletja je bazirata socialna struktura Kitajske na kultu prednikov. Zakaj? Kult prednikov je bil za široko maso naroda edina veljavna religija, zasnovana na dogmi pietete napram staršem. Ta kult je omogočil temeljno socialno enoto kitajskega društva, to je »patriarhalno familijo«. Takšne zajedni-ce s starešino na čelu so živele v miru brez orožnikov tekom mnogih tisočletij in odgo-j-ile na milijone ljudi v enostavni rodbinski disciplini Oženjeni sin ali vnuk in uslužbe-ni tujec se brezpogojno pokori starešini. Te zajednice so v bistvu slične zadružnemu življenju Slovanov, ki se še dandanes javlja v zadnjih ostankih po nekaterih krajih (celo ■pri nas v Srbiji). Za časa ostre socialne krize je Konfucij nekako pred 2500 leti uspel s svojim naukom razširiti zadružni duh, ki je preveval kitajsko zadrugo, tudi na državne ustanove. Obenem je preuredil tudi zadružno življenje, to se pravi, s svojim naukom je uspel polagoma organizirati zadrugo talko, da je bil do takrat absolutističnemu starešini pridejan zadružni svet. Na isti morali je bila osnovana tudi državna oblast in vladar ni bil nič drugega kol vrhovni starešina.
Seveda ni poznalo kitajsko življenje skoro do danes velike delavnice. Uslužbenci raznih familij so bili smatrani kot rodbinski člani. Za tujce v 9plošnem pa družinska morala ni imela nobenih načel. Budistični nauk, ki uči, da so nam vsi ljudje bratje, se je na Kitajskem utrdil le v svojih zunanjih manifestacijah; budistična morala pa ni pognala nikdar svojih korenin v kitajskem ljudstvu. Sicer pa niso marali tujcev, nam dokazuje »kitajski zid«.
Nova doba pa je vnesla v kitajsko življenje novih elementov. Beli ljudje so industri-jalizirali kitajska pomorska mesta, zasužnjili v tvornicah sto in stotisoče. Misijonarji pri-digujejo o krščanski ljubezni, medtem ko Evropejci razkazujejo s pomočjo kanonov temu staremu kulturnemu narodu vse sladkosti zapadne civilizacije. Kitajski zid je porušen in z njim se krhajo vse stare institucije. Kakšna nova vzgoja bo nadomestila Konfucijev nauk, ki ne ureja razmerja med gospodarjem in delavcem, ker pozna samo družinsko delavnico, v kateri velja disciplina napram roditeljem? Še posebna komplikacija je v tem, ker so gospodarji po večini tujci, glede katerih Konfucij tudi nima načel. Kako se bo preobrazita socialna struktura Kitajske vsled propadanja temeljnih principov stare familije? Vse to so vprašanja, ki jih bo rešila bližnja bodočnost.
Pariz, februarja 1927. Vse to so vprašanja, ki jih bo rešila bližnja bodočnost.
Sta-Men.
Politične vesti.
— Generalna debata o proračunu se bliža svojemu, konou in jo bo ta teden skupščina zaključila. Da bi bil proračun pravočasno sprejet, se bodo vršile od danes naprej seje skupščine dopoldne in polodne. Sobotna seja skupščine je potekla zelo mirno. Predno je prešla skupščina na dnevni red, je odgovoril predsednik skupščine na upit samostojnih demokratov zaradi surovega napada bivšega črnogorskega predsednika vlade Plamenca na s.im. dem. posl. Kecmanoviča. Ta je namreč po pravici napadel bivšega voditelja črnogorskih emigrantov in sedanjega jugoslovenske-ga ministrskega prenzionista v skupščinskem govoru. Plamenac se je hotel zato maščevati in je napadel Kecmanoviča s palico ter mu prizadejal veC lahkih ran. Kecmanovič se je sicer s pomočjo prijateljev napada obranil, vendar pa je predrznost Nikitovega agenta revoltirala vse javno mnenje. Predsednik skupščine je odgovoril, da je že pred prejemom upita pismeno sporočil notranjemu ministru o napadu ter zahteval, da se Plamenac takoj kaznuje. Skupščina je nato prešla na dnevni red. Najpreje je govoril zemljoradnik Vujič, ki se je pritoževal čez previsoke davke in nastopil proti partizanstvu, ki mori vse javno življenje. Radidevec Neudorfer je nato I tožil o zapostavljanju Hrvatske. Ko je še go-i voril radičevec Robiček, je bila seja skupščine zaključena. .
= Naša notranja politična situacija je za enkrat zopet v znaku nesoglasij v radikalnem klubu. Pašičevci frondirajo in napovedujejo hude stvari. Pravijo, da ne bodo samo vrgli vlade, temveč ustanovili celo svoj nov kk*b ped imenom Narodni radikalni klub Nikole Pasica. Ni mogoče trenutno ugotovili, kaj je pravi namen najnovejšega frondiranja pašičevcev, vendar pa mislimo, da stvar ni tako huda, kakor pa iagleda. Ni niti izključeno, da so radikali sami raznesli vesti o nesoglasjih v radikalni stranki, <ja oslabe odpor opozicije. Ce bi namreč ta računala na razkol v radikalni stranki, potem ne more biti več tako enotna, a tudi ne tako aktivna. Sicer pa se bodo pašičevci premislili briljirati s klubom, ki šteje samo 80 poslancev. Kajti jpolitičen upliv takega kluba bi bil silno majhem. Brez političnega upliva 'bi pa bilo nemogoče tudi vse ostalo, na kar se ravno pašičevci najbolje razumejo. Zato mislimo, da tudi ta- juha ne bo tako vroča izpita, kakor pa je bila skuhana. — V zadnjem času se tudi mnogo govori o ponudbi bosanskih radi. kalov pod vodstvom dr. Srskiča SDS, da ta
vstopi v vtado. Mnogi so na podlagi te vesti zid .li ž? 'epe grrdove, izkazalo pa s-3 je, da so t' gradovi le v oblakih, ker je dr. Srskič izjavil, da mu o taki ponudbi ni nič znano in da tudi ne m'sli na kako takšno ponudbo.
= Italija pripravlja revoluciji v Albaniji. »New-Tim s r oročajo, da pripravlja Italija z ved.iostji A' med bega revolucijo. Namen revolucije bi bil opravičiti zasedbo Albanije po italijans’ 'h četah. S pomočjo italijanskih čet t i n"to A’inied beg sigurno vladal.in iz; vedel vse načrte Italije. N"dalje poroča isti list, da misli Italija zasesti tudi Črno R®r0 sicer v imenu »nezadovoljnega čnMJp™^' ga ljudstva.« M:slimo, da je vest ameriškega lista znatno pretirana. Da se hoče Italija v danem trenutku poslužiti Albanije kof sv°le operacijske baze, je gotovo. Da bi pa hotela tudi iti po kostanj za brezpomembne gorske emigrante in priti v nas^oU«1 Zvezo narodov, pa odločno dvomimo. Zato w-di mislimo, da je ameriška vest znatno Pre'
ep *I00J OUlI[S!UI 3U Ep8A.as Ed UI0) §'‘BUTH?l
je vest brez vsake podlage in zato je treba, d« začnemo mi že enkrat politiko,, ki bo vodila k konsolidaciji države in ki ne kakor sedanja, vedno bolj škodovala našen>u ugledu in mednarodni veljavi.
= Kitajski dogodki. Razkroj armade gene-rala Suna je dovršen in te armade ni več-Večina vojakov je prebežala h Kantonoeffl. ostali pa so pometali od sebe orož e in pobegnili v Šangaj. Tu je sedaj absoluten gospodar general Čang, ki je izdal ostre odredbe za vzdrževanje miru. — V Sang*^
6e zopet opaža propaganda Kantoncev, hočejo proti novemu gospodarju Sangaja n8' stopiti z demonstracijskim štrajkom. — Kan-tonske čete so presekale železniško zvezo & progi proti Tientsin—Pukov. S tem je arina' da generala Čanga odrezana od zaledja. Ob; enem ie začela kantonska armada prodirati proti Nankingu, da potem napade severno armado od strani. Sličen manever poskuša tudi general Čang, Su prodira proti Hang' čavu, da napade Kantonce od strani. — Afl' gleški listi poročajo, da je prišlo med Kan-tonci do nesoglasij. Konservativni krogi hočejo iztisniti iz stranke boljSevike. — Med Francozi in Angleži je že dosežen spor.izuni za skupen nastop pri obrambi šangaja. TudC.I Japonci.se bodo temu nastopu pridruž i, do- ? čim so Amerikanci udeležbo odklonili
= Položaj Čangsolina vedno bolj kritičen. * Kantonska armada razvija sijajno svojo prH' pagando in na njo se ibolj zanaša ko pa n bajonete. In po pravici. S svojo propagand0 je dosegla, da je večina Sunove armade pre' stopila na njeno stran in sedaj se poroča, so tudi nekateri podgenerali Vupejfua stopili h Ivantoncem. Tako je prišel lin v zelo nevaren položaj, lcer mu gf®1 pad z juga in z zahoda. Obenem pa se poT . tudi o zbiranju mongolsko-ruskih čet na 8 veru Mandžurije proti Čangsolinu. Iz džurije same pa prihajajo vesti o rastoči nP' zadovoljnosti prebivalstva proti čamrsolino-vemu režimu. Mandžurija je finalno oi Čangcolinovih davkov čisto_izčnpaTia ™ ključeno, da pride v Mandžuriji	\
je, kakor hitro bi doživel Čanoso p . jažki neuspeh. Čangsolin konferira v i gu na vse strani, toda dosedai vse te KOH' ference nimajo nobenega rezultata in,vs® kaže, da je bivši cestni ropar Čangsolin zelo težki situaciji.	^
Prosveta.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČ
V	LJUBLJANI.
Drama:
Začetek ob 20. uri zvečer.
7. marca, ponedeljek: Gobsek. Red E.
8. marca, torek: Recitacijski večer Srec’K-Kosovela. Izven.
Opera:
7. marca, ponedeljek: zaprto.
8. marca, torek: zaprto.
Premijera Sattncrjeve opere »Tajda« s" vrši v sredo dne 9. t. m. v ljubljanski oper1' Zasedba te izvirne slovenske opere je &e' deča: Urh visoški, star slep grajščak — Betetto; Tajda, njegova hči — ga Lovšeti’ Erazem Osojski, mlad plemič — g. Kov* ’ Jurij, sholar, njegov spremljevalec — g. ^u' pan; Marjetica, Tajdina spremljevalka — g* Ribičeva; Severus, magister — g. MonoTii, Germana, bogata meščanka — ga Poličeva; Katra, kmetica — ga Asejeva; Padrone ladje Santa Fe — g. Šubelj; Krmila? — g. Sekula; Starec — g. Penko; Starka — gna Potu®0' va; Mornar — g. Janko; Neznanec — g. Gre-gorin. Poleg tega nastopajo tudi mornarji-bratje Sv. Jakoba, mornarji in roparji. PrV® dejanje se vrši na naši obali, drugo na ladji Santa Fe, tretje pred katedralo v Santiago. Nove dekoracije po načrtu scenografa g. Vavpotiča naslikal g. SkruSny. — Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi.	l%
Opozarjamo na izvajanje* BeeO>»T;”"naleija simfonije pod vodstvom opeo-n®!^?. .	vn
j. Mirt. Polita in pri	H-
krat poje v našem mestu ‘ lerjeva oda >Radosti< v s^>v^n	^	~
Izvajanje tega epohalnega dela zahteva na ravnost ogromen aparat. Močan orkester,
1 ima glavno vtogo pri tem delu je za naše ifr vajanje sestavljen iz celotnega opernega or fk.estra, ki je pomnožen s Člani aiikpetiralne^ druStva Glasbene Maitice, dalje s člani. Pod' saveaa nnizičarjev, sodeluje Pa	^ ^
nov zaerebšikega opernega orkestra. Zborno- ' ski del, katerega je naštudiral ravnatelj Matej Hubad, je jnirff* z^r Glaflbene matice, ki je za to pnjiko pomnožen z gobici konservatorija in glaisbene šole. Somstiene nartiie pa imajo v l-okah odlični člani nase opere ga. Marija Žaludova, Vilma Thiejry-Kavčnikova, g. Zdemko Knittl in g. Julij Betetto. Posestnike opozarjamo, da so vstopnic že v predprodaji v Matični knjigarni- Konceia tedna pa bode na raapolago tu.dl kiujižica s kraitkimi podatki o delu samenn s tiskanim besedilom ode. Izvajanje IX sitf fon-ije se vrši- v četintek, dne 10. t. m. ofc zvečerr v Uniomsiki dvoraiu. ,	,
Dnevne vesti
ALI JE TO MOGOČE?
»Delavska politika« piše:
Kaj je pri nas mogoče! Za porotne obravnave prihodnjih dni je določena tudi porotna obravnava proti bivšemu carinskemu revizorju, oziroma poznejšemu carinskemu posredniku tvrdke Triglav v Mariboru, imenom Tiho-milu Miloševiču, in sicer radi poneverbe in goljufije. Tega gospoda doslej niso mogli še spraviti na sodišče; dejstvo pa je, da je on •sam činovnik finančnega ministrstva v Beogradu. Radi tega torej mu ni mogoče do živega: AU niso to res idilične razmere.
Se ©n zanimiv slučaj! Bivši obmejni komisar v Murski Soboti, g. Kosič je obtožen vai pos'^tva; to je gotovo prav, da se vsak grehe kliče na odgovor. Ali tega v drž- ^siča ni mogoče najti. Ni umrl, je ver ,avi’ s vendar ga ni. Naše oblasti so ei-vlavn	da je ta človek danes »rezki po-
To rvJužniSrbiji. Ali najti gani mogoče, s č. a ker iščejo naše oblasti Kosiča j?.-. Kosič pa se piše z mehkim č.
brriec 'sam/!>raVi komen1ar k tem,u Prijazni
Cenjenim naročnikom sporočamo, da *®o v svrho poravnave tekoče naročnine današnji številki priložili poštne položnice. One cenjene naročnike pa, ki so za vnaprej plačali, prosimo, da bi oddali položnice svojim ■'-Dancem in prijateljem, da se na naš list "»rože.
Posle volikega župana ljubljanske ob-
J**kt je prevzel v soboto popoldne novi veki župan dr. Vodopivec. Uradne ure za shanke bodo izvzemši praznike vsak torek in !>etek od 10. do 13. ure.
— Zapadna administracija ... Zagrebške
ugotavljajo, da trdijo naši vodilni
n?en-na^
■da obstnii „„x ^Padne administracije, ceš te j1!, '16 uradniStvo iz takih elemen-
bodočnosti«. Li£ pripomb^1 ? “S',KUranja ranje popolnoma napačno o x Je lo naz)' treba slabe elemente iz" .Pa bilo nirati ter nastaviti samo pošte^fnd*!'™1' uradnike. Tem bi se dala potem sev^a mul talko-Pragmatika. Napačno je, če naši polit*, m voditelji trdijo, da ljudstvo v Srbiji samo ne mara uprave po »zapadnem« uzorcu Res P« je. da bi narod to upravo z največjim veseljem akceptiral. Toda našim političnim voditeljem samim ta uprava ne konvenira, Ker je njihova mentaliteta pač čisto orien-tmska ter hočejo komandirati svoje uradnike liki paše.
mini«w»e^**iregulacijo Save. Na predlog
U3’'5''d' i' »A 2‘jnoS'S0 S”* ^ Z“
čaio i, n«Ze? mosi preko Neretve. Kot poro-
lia direkcUn nV.®161^6 ,amka-išnia gradbe-nri	■? rmčrte za velik železniški most
"ov dinarjev. b° Veljal okrog 10 milij°'
min	beograjske	tra-ovske	zbornice
'®per ukinitev konzulata v Brajli Beoffrid-*ka trgovska m obrtna zbornica' bo zoper
ukinitev konzulata v Brajli energično protestirala ter zahtevala, da se konzulat zopet vzpostavi. V svoji spomenici se bo sklicevala zbornica na to, da ukinitev konzulata v Brnili ?0 'do^o' b'*a na mestu, ker pasira Brajlo izvoza Qd-Stotkov vsega jugoslovanskega
V	zunanjem s katerim so v Malin TV •	1"-““»-“	svetnik
liu v1na'u’ za sekretarja poslaništva v Brus-sek .° Martince, sekretar v penziji; za Jarja poslaništva na Dunaju, Žarko To-. aš&vič, sekretar v ministrstvu za zunanje ' ;<i(leve; za sekretarja poslaništva v Berlinu, akov Nikolič; za dopisnika oddelka za štam-p° v poslaništvu v Berlinu, Stanislav Vi-"aver.
. Za konzula v Celovcu je imenovan dose-A!nii sekretar poslaništva na Dunaju Niko
Miroševie.
— Raznisana sodniška mesta. Odda se me-jd° sodnega predstojnika pri okrajnem sodišču . v Ljutomeru. ^(Prošnje je vložiti do 10. Uprila t. 1. pri predsedništvu okrožnega so-•lisča v Mariboru). Dalje mesto sodnega p-edstojnika pri okrajnem sodišču v Sevnici seHnisl6 vložiti do 1. aprila t. 1. pri pred-
mosto okra?nr0ŽQ6ga sodišea v Celtu) ter šču v LjUbif6®" soctnika pri deželnem sodi-sedaištvu defS' tprošnje je vložiti pri pred-
— Ua/.pisujc 'J?HiSf>d,š?a v Ljubljani), geometra prj komika *bono mest0 agrarnega v mariborski oblastih 23 agrarne operacije Ljubljani In nreiemki i^^asnim sedežem v
rije drž. uradnikov ter v^6’,11'
geometrov pri komisarjih za tS5S ■ **? mariborsko oblast k;,l • dubljansko m tega razpisa ali ^ki. *®. lzPrazniio tekom ' h	^radi njega. Pravilno ko-
vložiti najlk-asneje
, diplomatske službe.
ima ,u je podpisan ukaz, o . .,novani: za poslaniškega svetnika m n .ma^° Jurišič, poslaniški liu vnna'u ’ za sekretarja poslaništva v isrui *ek ,° Martinac, sekretar v penziji; z
llovanerprošnje^";,^• ^vilno ko-
0»	t 1 r>„i , 1o2itl najkasneje do
«4. marca t. i. pra pokrajinski komisiji za agrarne operacije v Ljubljani, županijska (vladna) palača, Bleivveisova cesta, II. nadstropje, vrata št. 20. Prošnje je treba opremiti z listinami, -ki jih zahteva 61. 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencev ter izkazili o dosedanjem službovanju.
— Razpisana učiteljska mesta. Na osnovnih šolah v Ljubljanski oblasti so razpisane nastopne stalne službe: Ljubljana-mesto na dekliški osnovni šoli 2 službi za učiteljici, na petrazredni mešani osnovni šoli na Barju 1 služba za učitelja, na VI. deški osnovni šoli . 1 služba za veroučitelja in na III. dečjem zavetišču 1 služba za uč i 1 elj i eb-upra vit el j i co in t služba za otroško vrtnarico, poleg tega-je razpisana po ena učiteljska služba v srezih Brežice, Kastav, Kočevje, Kranj, Laško, Ljubljana-okolica, Logatec, Novo mest« ’n
i Radovljica. Prošnje je vlagati pri pristojnem aloakem upravitelju najkasneje do 20. marca. Na Tehnični srednji šoli v Ljubljani je razpisano mesto strokovne učiteljice za prikrojevanje in šivanje perila. Prošnje je vlagati do 17. marca pri ravnateljstvu.
— Iz.premoniba v imeniku Zdravniško zbornice za Slovenijo. V imenik Zdravniške zbornice za Slovenijo so vpisani dr. A. Vladimir Novoselski, začasni okrožni zdravnik pri Sv. Marjeti nižje Ptuja, dr. France Logar, zobni zdravnik ter dr. Viktor Stacul, zasebni zdravnik, oba v Ljubljani.
— Veleposestvo Oskarja Koslerja v Orte-neku. Agrarna direkcija je rešila z odlokom z dne 1«. januarja 1927 proti odloku okrožnega agrarnega urada št. 451 z dne 30. marca 1926 glede utrditve agrarnih objektov veleposestva Oskarja Koslerja v Orteneku. Ta rešitev je na vpogled vsakemu agrarnemu interesentu med običajnimi urami pri mestnem magistratu ljubljanskem, gospodarski urad, Mestni trg 27-1. od dne 7. marca skozi 8 dni, to je do vštevši 14. marca 1927. V tem času je tudi proti imenovani razsodbi agrarne direkcije dopustna pritožba na ministrstvo agrarne reforme. Pritožbo bi bilo vložiti pri okrožnem agrarnem uradu v Ljubljani. Da agrarni interesenti lahko varujejo svoje pravice in tega poziva ne prezro, je dal mestni magistrat ta oglas nabiti na magistratni deski, dalje ga je priobčil v dnevnikih in končno javno razglasil potom okrajnega načelnika za Barje.
— Obiski bolnikov drž. zdravilišča na Golniku. Občinstvo se opozarja, da so vsled širjenja gripe (influence) obiski tukajšnjih pa-cijentov do nadaljnega prepovedani. Ukinitev te prepovedi se bo pravočasno priobčila. Vodstvo zdravilišča Golnik.
— Dobro jih je namazala. Jadranska zavarovalna družba v Zagrebu je imela nastavljeno kot blagajničarko žensko, Marijo Naglič, rojeno 1898 v Horenwaldu, pristojno v Lo-kvo. Te dni je gospodična blagajničarka nenadoma izginila iz Zagreba. Z njo pa je izginilo nad 300.000 Din, ki jih je poneverila na škodo zavoda. Svoj beg je spretno_ pripravila. Preskrbela si je potni list in vizum za Avstrijo, Čehoslovaško in Poljsko, prepričana, da bo poslana nato tiralica za njo v te države, dočim jo bo ona popihala drugam. Med tem pa se policija ni dala potegniti. Poizvedovala je tudi drugod ter ugotovila, da si je preskrbela defravdantinja pred svojim odhodom, ne da bi to komu povedala, tudi
iZa Jra!ijo’ k.amor i° je v resnici tudi popihala. Kako zvita je defravdantinja, do-kazuje dejstvo, da ij© izrodila pred svojim
pobegom nekemu gospodu pismo za neko osebo v Zagrebu, ter ga prosila naj pismo odda na Dunaju. Gospod ji je to uslugo tudi storil ne vedoč, zakaj gre. Med tem je policija ugotovila kot omenjeno, da je pobegnila preko Rakeka v Italijo, veled česnr je bila izdana za njo tiralica. Marija Naglič je visoka elegantna dama, ki je, bila vedno moderno opravljena. Defravdirati ji pač ni bilo treba, ker je imela za žensko pisarniško moč briljantno plačo 3090 Din, poleg tega pa se ne kega zelo splendidnega prijatelja.
— Petnajst dni v brezdnu. Ko se je igralo dni večje število otrok v okolici Parza,
močiti*8?11 tl<?kt> pritajeno klicanje na pomoč u je prihajalo i2 nelke b]ižnie jnr,ie 1 restrasem otroci so obvestili o tem tako svoje starise, ti so javili stvar policiji. Policija in ognjegasci so prispeli nemudoma na lice mesta ter pričeli raziskavati okolico. Končno so se spustili ognjegasci v naznačeno jamo ter po večurnem naporu izvlekli človeka v strašnem stanju. Takoj so ga prepeljali v bolnico, kjer je izpovedal, da so ga napadli pred 15 dnevi trije moški, ga oropali, pretepli ter ga končno vrgli v jamo. V jami, ki je globoka 20 metrov, je ostal celih 15 dni, brez vsake hrane. Pil je le umazano vodo, ki je stala na dnu jame pol metra globoko. Nesrečnež je star 22 let ter je rodom Italijan. Od mrzle vode premrle noge so mu morali nad koleni amputirati.
— Spomladanska potovanja po Jadranskem morju Jadranska plovidba na Sušaku
I namerava letošnjo pomlad prirediti več za-j bavnih potovanj po Jadranskem morju. Po-| tovanja se bodo vršila z luksuznim parnikom »Karadjordje«, ki ima 12.400 ton. Za .prvi dve potovanji, ki se vršita začetkom aprila, je število udeležnikov že kompletno. Tretje potovanje se vrši od 26. aprila do 6. maja ter bodo udeležniki istega poselili Trst, Benetke, Dalmacijo in Črnogoro. Četrto potovanje z istim programom se vrši od 9. do 19. maja, peto od 22. do 31. maja, zadnje potovanje pa od 4. do 13. junija. Cene za ta potovanja se gibljejo med 2950 Din iin 5.150 dinarjev, po kabinah in razredu. V teh cenah so vračunani vsi stroški prevoza, prehrane in prenočišč. Podrobnejši .podatki se dobe pri Tourist Office, Ljubljana, Dunajska cesta 1, ki obenem sprejema obvezne pri-jave.
nft'™«ri>Jiaarkl vo]e9eiiem — uradno priznana razstava. Gospod minister trgovine in in-
vefes£demeodTnd1 iVI; .Lfubljanski vzorčni sko	a • Juliia in II. Pokrajin-
uradno priznani izlJžhi^Zo?' .86p!emb^
Mkona o	Sn!1S,U §§ *>■, 197. in 113.
0	“S&ti industrijske svojine.
Ljubljana.
včen i'^""cinger je odpotoval
K’ S"tStfhSfr-p ,v
manje strank. ^ Prodaj, teden apreje-
1_	P"9«#1®	mesta Ljublia-
ne za zgradbo stanovanjskih hi« 80 nadalje podpisali: Jadranska zavarovalna družba za-
rfopktvo 'za Slovenijo 200.000 Din; Ličar’k“ rel, agram. geometer BOO Din; Petročnik Ivo agrarni nadgeoaneter 1000; BydIo Ivan,’
agrarni višji zemljemerec 2000; Ing. Prešel Ivan, agrarni višji stavbeni svetnik 5000; Kosec Franc, čevljarski mojster 2060; Spende Anton, ravnatelj zemlj, knjige v pokoju 2000; Kocjančič Ivan, učitelj 15(X.; Suhadobnik Iv., mag. oficijant 20Or; Rasberrer A., trgovina z gramofoni in dr. 2000; Simončič Milka, uradn .-i drž. žel. 10CO; Dermelj Josip, uradnik drž. žel. 1000; Podporno društvo želez li-ških uslužbencev v Ljubljani 100/00; Neimenovan 10.000; 3 neimeneovani jo 5000 — 15.0rO; 2 neimenovana po 2.500 — 5000; 12 neimenovanih po 2000 — 24.000 ; 61 neimenovani.! po 100*	61.(00 ; 3 neimenovani po
1.500 — 4.500; Neimenovan 700; Neimenovan 600;13 neimenovanih po 500 — 6.500; Neimenovan 200.
— Računovodstvo t defonske centrale Ljubljana 1, se je preselilo v novo prirejene prostore telefonske centrale. Dohod iz dvorišča zadnja vrata. — Ta oddelek ima začasno telefonsko številko 487.
1— Predavanje v Radioklubu Ker se v četrtek napovedano jiredavanje ni vršilo, bo prihodnje predavanje v torek, dne 8. t. m. ob pol 9. urj zvečer. Predaval bo g. Povše
0 sistemu in zgradbi visokih, sobnih in okvirnih anten, člane in prijatelje vljudno vabimo.
1— Recitacijski večer. V torek dne 8. mrfr-ca se bo vršil ob 20. uri v dramskem gledališču recitacijski večer pesmi Srečka Kosovela. Kdor zna ceniti veliki kulturni pokojnikov' pomen, ki je s svojimi pesmimi ostro zarezal v našo povojno literarno produkcijo, se bo tega večera gotovo udeležil. Na večeru, ki se bo vršil pod pokroviteljstvom častne dvorne dame ge. Franje dr. Tavčarjeve, nastopijo naši najboljši recitatorji ga. Mila Baričeva, g. Slavko Jan in g. 'Ciril Debevec. Uvodne besede v razumevanje Srečka Kosovela kot človeka, kakor umetnika, pa bo govoril urednik pokojnikove zbirke g. Alfons Gspan. Ker je namenjen čisti dobiček za izdajo pokojnikovih pesmi, smo j>repričani, da bo občinstvo napolnilo gledališče do zadnjega kotička. Vstopnice bodo v predprodaji od nedelje 6. marca pri gledališki blagajni.
— Samoumor dijaka na Bledu. Dijak, ki so ga našli v soboto na Rečici pri Bledu obešenega, je osemnajstletni Vinko Kuhar, dijak pete realke v Ljubljani. Kuhar je sin bogatega obrtnika iz Mokronoga. V Ljubljani' je stanoval pri g. Graparju. Ker sta v petek izginila iz Ljubljane dva dijaka, se je podal na Bled sin g. Graparja, ki je ugotovil samomorilčevo identiteto. Kakor smo obveščeni ni vzrok Kuharjevemu samomoru le slabo šolsko spričevalo, temveč mnogo bolj lahkomiselno življenje, v katerega je Kuhar zadnja leta zašel. Za drugim pogrešanim dijakom Francem M. ni do sedaj še nikakih sledov.
Maribor.
m— »Iz hrvaškega kulturnega sveta«. Opozarja se ponovno na zaključno predavanje Ljudske univerze v Mariboru o hrvaški umetnosti in sicer o hrvaškem slikarstvu in kiparstvu. Hrvaško kiparstvo je doseglo z velikim Meštrovičem najvišji svetovni sloves! — Predaval bo o tem predmetu visoko čislani umetnostni zgodovinar, ravnatelj zagrebške umetnostne akademije, na kateri ravno deluje naš Meštrovič — dr. Branko Šenoa v ponedeljek 7. marca ob 8. uri zvečer.
Razpis učiteljskih služb v mariborski oblasti. Na osnovnih šolah mariborske oblasti je razpisanih več učiteljskih služb. Prošnje je vložiti pri pristojnem šolskem upravitelju najkasneje do 25. marca t. 1.. Podrobnosti gtej v Uradnem listu.
OBČNI ZBOR SPLOŠNEGA ZENSKEGA DRUŠTVA.
Včeraj se je vršil redni občni zbor Sploš-nega^ženskega društva. Ta najstarejša slovenska ženska organizacija je praznovala v tekočem letu petindvajsetletnico svojega obstoja. Društvo je ta svoj jubilej proslavilo na lep in dostojen način: priredilo je z vzajemno pomočjo ostalih ženskih društev razstavo »slovenska žena« ter izdalo vešče urejen zbornik »Slovenska žena«.
Kakor dosedaj’ že vseh petindvajset občnih zborov je tudi včerajšnji občni zbor otvorila društvena predsed.nic-<i ga. Franja Tavčarje-va, ki je pozdravila vse navzoče, zlasti pa zastopnice sorodnih ženskih društev. V svojem predsedniškem poročilu je očrtala razvoj društva tekom petindvajsetih let od časov, ko oruštvo radi prepovedi avstrijske vlade ni melo. iskati stikov s seterskimi društvi v ne-deželah, ,pa do letos, ko praznuje vseh ti!1' ?a Precteednica se spomni dalje kit/, ?	. eta umrlih društvenih delavk,
ge Marjje Trdjnove in čim- '	, predsednica se zahvali dalje vsem
lamcam, ki so požrtvovalno delale pri pri-P avah za razstavo, zlasti pa agilni gej Min-
1 Govekarjevi, ki je vodila ves aranžma raz-
'u |n "redila zbornik »Slovenska žena« ter
ge Heleni Vurnikovi, ki je napravila umetniški načrt za razstavo.
Gospodična Marija Bajtova poda tajniško potočilo. Uvodoma omenja, da praznujeta po. _eg društva tudi predsednica ga Tavčarjeva in tajnica ga Govekarjeva petindvajsetletnico svojega društvenega delovanja. Gdč. Bajtova P°da nato podroben opis razstave »Slovenska zena«. K razstavi jb prejelo društvo številne čestitke in soglasna priznanja. Izvrstno delo
o	slovenskih ženah je tudi zbornik »Slovenska žena«.
Tekim leta je priredilo društvo ciklus ženskih jfredavanj, ki se bo letos nadaljeval. V Beogradu je društvo organiziralo razstavo ročnih izdelkov, ki je lepo uspela in pridobila tem izdelkom med Srbi občudovalcev in ku-povalJev. Društvo je tudi interveniralo pri vladi za zaščito naših Čipk. Splošno žensko društvo je sodelovalo pri številnih humanih In socialnih akcijah, kakor n. pr. za poplav-ljence, sirote državnih uslužbencev itd., pri raznih proslavah in jubilejih, organiziralo je., materinski dan, sodelovalo pri sprejemu 5e-
ških parlamentarcev, med katerimi so bile tudi tri žene.
Fnn nc.jvčjih prireditev, pri kateri je Splošno žensko društvo <*znatni meri sodelovalo je veliki mednarodni ženski kongres na Bledu oktobra meseca. Splošno žensko društvo je kot pripravljalni odbor’ organiziralo vse potrebno za ta kongres.
Zadnja prireditev SŽD je bila proslava umrle pisateljice Zofke Kvedrove. (O proslavi je objavil »Narodni Dnevnik« izčrpno poročilo.)
Blagajniško poročilo je podala ga Luskovčeva.
Knj žnica je imela v preteklem letu od pet do šest tisoč knjig. Vsega skupaj je bilo izposojenih približno 10.000 knjig.
Poročilom so sledile volitve. V odbor so bile izvoljene Bajt Marija, Berbuč Ela, Bukovec Darinka, Erjavec Milena, Gašperlin Minka, Govekar Minka, Hille Mara, Kobal Lea, Lapajne Vida, Lebar Ajda, Leskovic Ivanka, Lindtner Marjanca, Mencinger Irma, •• Nykl Marija, Serko Angela, Tavčar Franja,' Um-berger Milka, Vasič Romana, Vetter Valeska, Vrčon Marta in Žitek Jakobina. Za preglednici računov sta izvoljeni Jelačin Minka in Čuden Josipina.
Ga Ela Berbučeva je v kratkem nagovoru proslavljala številne in neprecenljive zasluge predsednice ge Franje Tavčarjeve in tajnice ge Minke Govekarjeve ter jim v imenii društva v znak zahvale za njuno petindvajsetletno in požrtvovalno delo v prospeh društva, izročila krasni spominski diplomi umetniško delo akademskega slikarja Gasparija. Svoje čestitke so še izrekle: v imenu »Zenskega po-kreta« ga Prijateljeva, v imenu »Feministične alijanse« gdč. Karla Modičeva, v imenu »Kluba Primork ga Maša Gromova, v imenu »Kola jugoslovanskih sester« ga Mira Jžngel-mannova, v imenu »Društva učiteljic« ga Milka Umbcrgerjeva in v imenu srbskih žen ga Jankovičeva.
Ga Tavčarjeva se je v svojem in v imenu ge Govekarjeve ginjeno zahvalila za čestitke, nakar se je lepo uspeli občni zbor zaključil.
POŽAR NA POLJANSKI CESTI.
Snoči, točno ob 10. je prebudil Ljubljano, ki se je že j>odala spat strel z grada: 'Goril Strelu je sledil še eden, znamenje, da gori v Ljubljani. Množica, kolikor jo je bilo še na cesti, je odhitela proti Poljanski cesti, od koder so bili vidni visoki ognjeni prameni, ki so švigali proti nebu. Gorelo je skladišče peka Ivana Cerarja na Poljanski cesti šft. 25. Kakor pripovedujejo domačini, je nastal °genj najbrže na ta način, da je šel eden od Cerarjevih uslužbencev stikat v nizko poslopje na dvorišču, kjer se je nahajala v jmkL strešju velika množina sena, z gorečo, lučjo ki se mu je po nesreči prevrnila. Ni izključeno, da je kdo v senu prenočeval in j>ri tem kadil. Seno v podstrešju nizkega napol lesenega skladišča je pogorelo tekom četrt; ure, ko je dospela na lice mesta močna jTOŽarna braniba za dvema motornima brizgalnama. Gasilci so takoj stopili v akcijo. Gašenje je malo oviralo to, da so morali napeljati vodo iz oddaljenega hidranta na Ambroževem trgu. Gasilci so hitro lokalizirali požar. Pod senikom, v pritličju pa se je nahajalo okoli 40 vreč. moke, ki so jo gasilci in Cerarjevi pekovski pomočniki hitro prenesli vso, ven, vendar pa se je je vsled vlažnega vremena in blatnih tal precej pokvarilo. Pogorelo je vse seno ter velik del lesenega ogrodja, Gasilci so pogasili požar v četrt ure.
Kakor po navadi ob takih prilikah, se je nabrala tudi tokrat kljub pozni uri velika množica opazovalcev, vendar pa jim je mo-čna policijska straža zahranila odstop na dvorišče, tako, da niso mogli ovirati gasilcev pri delu. Lastnik, ki trpi približno 15.000 dinarjev škode, je bil v času požara ods.oten ter se je vrnil domov šele ob 11. zvečer. Mesto skladišča seveda le žalostno pogorišče.
RAZKRINKAN TRGOVEC Z DEKLETI.
Ljubljanska policija >je te dni razkrinkala rafiniranega zločinca, ki se je bavil s trgovino z dekleti. Je to šestindvajsetletni delavec Ludovik Slapar, doma iz Tržiča in stanujoč na Zaloški cesti. Slapar je po lastnem priznanju spravil že pet deklet v roke dveh mu-slinianskih trgovcev, bratov Ključo, lastnikov kavarne v Novski v Bosni. Svoje žrtve je lovil s pomočjo inseratov v časopisu. Pred meseci je inserirala mlada deklica Amalija S., služkinja pri neki družini pod Rožnikom, da išče boljšo službo. Slapar se je naivnemu dekletu predstavil kot Ludovik Hartler, ter ji obljubil krasno službo v Novski s 1500 Din mesečne plače. Dekle je res nasedlo in izročilo dozdevnemu Ilartlerju 1000 Din zahtevanega predujma na nagrado za posredovanje. Slapar je deklico spremil do Zaloga,-tu pa nenadoma izginil. Amalija se je pripeljala do Zagreba in tu čakala na goljufa, ki je res prišel, toda samo zato, da jo je ogoljufal še za 500 Din, nato pa je odpravil dekle v Šanac v Bosni, kjer sta jo sprejela brata Ključo ter jo zaprla v hotelsko sobo. Dekle je spoznalo, da je prišlo v roke trgovcev z dekleti. Pisalo je obupno pismo ljubljanski policiji in zahtevalo pomoči. Na zahtevo ljubljanske .policije je bila Amalija osvobojena. Slapar pa je bil aretiran v Ljubljani in izročen sodišču, ki ga je kaznovalo radi goljufije.
Policija je še naprej preiskovala zadevo in dognala, da gre tu za premetenega trgovca z dekleti. Slapar, ki je bil samo .podagent bosanskih trgovcev z dekleti, je zadnje čase razpolagal z velikimi vsotami denarja, ki ei jih je pridobil na ta goljufiv in zločinski način. .	’	.
Ljubljanska policija ima v evidenci nad 40 deklet, ki so neznanokam izginile. Slapar je priznal, kakor smo že omenili, da je spravil v Bosno kakih pet deklet, katerim pa'ne ve imena, razen Amaliji S; Nadaljna preiskava bo dognala, koliko od, vseh pogrešanihjde-klet je še izginilo po zashigi SlAparja. “•
Ljuba D. Jurkovič:
ŽIVLJENJE IN DELO NA LJUBLJANSKI UNIVERZI.
m.
Ona duševna gibanja, ki vzbujajo vobče vso mladino, vzbujajo 'tudi ljubljanske študente, ki se razlikujejo, oziroma se odlikujejo od drugih edino le v tem, da pri njih ni one ogorčene in strastne borbenosti za uničenjem nasprotnika, kakor je ‘to drugje; ljubljanski študentje so mirnejši, tolerantnejši, bližji prevdarnosti in resnejši v borbi.
1	.Vprašanje Jugoslovanstva.
To vprašanje še vedno vznemirja vse študente; išče se njegova definicija in solucija. Čeprav so vse skupine v svojih napisanih programih načelno rešile to vprašanje, ali za ali proti, vendar to vprašanje še vedno živo zanima vso dijaško mladino in je skoro vedno predmet diskusije in razgovorov. Praktično Jugoslovanstvo ima v Sloveniji težji položaj, nego kje drugje in to radi tega, ker mora še vedno urediti svoje razmerje do Slovenstva in to je težja in kompliciranejša stvar, nego s Srbstvom ali s Hrvatstvom. Toda vendar, vsaj po osebnem razumevanju tega problema, so ljubljanski študentje rešili ta problem povoljno in ni daleč čas, ko se bode pokazali praktični rezultati našega skupnega življenja in dela in v tem bo imela ljubljanska univerza svojo posebno vlogo in zaščito.
En dokaz za to! Pred nekaj meseci so imeli v Ljubljani kongres vsi študentje tehnike v državi. Pri reševanju tehničnih znan-
stvenih izdanj in skript, je Sklenil kongres, da se te izdajajo v zvezni založbi in to za vse tehnike naših tehnik v latinici v ekav-skem narečju srbskega ali hrvatskega jezika! Ali ni to praktično Jugoslovanstvo? (V oklepaju naj omenim, da je tudi slovenska kine-matograMca puiblika praktično rešila . vprašanje napisov v kinematografu. Danes se napisi v srbohrvatskem jeziku čitajo prosto, brez tolmača, — publika se smeje, plače !n razume vse enako, kakor se čita v Srbiji, v Bosni in drugje čita latinica!) Jugoslovanstvo krči samo sebi pota ...
Interesantno je konistatirati, da so t. zv. katoliški (klerikalni) študentje jugoslovansko orijentirani; najboljši med njimi se s tem zlasti odlikujejo. Mladina je sprejela za resnico ono, kar so jim njihovi vodje (dr. Krek in dr. Korošec) toliiko let dopovedovali in dokazovali; njih ni, kar je psihološko razumljivo ,odvrnila od te ideje slaba administracija naše centralne uprave, neenakost davkov, borba za autonomijo slovenske administracije itd., oni niso vedeli, da so to samo taktičnae poteze, pa so se* za to idejo navdušili in si jo prisvojili, — oni so postali iskreni Jugoslovani!
Katoliški dijaki priznavajo potrebo narodne skupnosti z nami Srbi in z brati Hrvati, oni so celo prepričani, da se bo s kupnim življenjem ustvaril skupni jugoslovanski nacionalni tip ter se samo bore, da doprinesejo k temu kot Slovenci maksimum svojih pozitivnih elementov in samo tako je treba tolmačiti njihovo pojmovanje jugoslovanstva.
(Dalje prihodnjič.)
Šport.
I. kolo tekem za prehodni pokal LNP.
ŽSK Hermes : SK Krakovo 9:0.
j Hermes je pokazal, da je v dosti boljši for-j mi, kot prejšnjo sezono. Opažati je bilo se-
i	veda posledice zimskega počitka. Svojega na-! sprotnika je gladko odpravil z zgoraj ome-| njenim rezultatom. Sodnik g. Smale dober.
SK Ilirija : SK. Panonija 21:0.
j Ilirija je Panonijo takoj spočetka igre po-
i	tisnila v njen prostor in igraje dosegla re-
i	kordno število goalov. Moštvo Ilirije je bilo j sestavljeno povečini iz rezerv, ki pa so se izkazale kot zelo uporabne moči.
V	splošnem pa igri nista nudili nikakega : športnega užitka.
i
Ping-Pong.
SK Ilirija namerava ustanoviti ping-pong sekcijo, ki bi imela namen propagirati to zelo priljubljeni in razširjeni šport. Klub razpolaga z lokalom in potrebnim inventarom za igro. Prirejati namerava tudi razne turnirje po vzgledu mednarodnih turnirjev, ki se vrše posebno poizmi kot nekako nadomestilo za tenis.
Te dni se bo vršil sestanek vseh interesentov v klubski sobi SK. Ilirije v kavami »Evropa«. Tega sestanka naj se zlasti udeleže vsi oni, ki se nameravajo udeležiti otvoritvenega in propagandnega turnirja, ki se bo vrši! začetkom aprila. Detajli glede treninga se določijo na sestanku, ki se ‘bo ipravočajno objavil.
Tekem za avstralske prvenstvo v plavanju
se bodo letos udeležili tudi Japonci, ki bo odposlali svoja najboljša plavača, Takaishi-a in Sato. Med avstralskimi plavači, ki bodo nastopili proti Japoncem, je tudi Andrew Charlton, ki je zmagal na pariški olimpijadi v prostem slilu na 1500 m. O uspehu šele 18 letnega visokotalemtiranega Avstralca bomo poročali.
Rigoulot zopet premagal Cadina. V Anger-su sta se pomerila v petoboju Rigoulot in Cadina Zmagal je Rigoulot, ki je za 65 kg več dvignil kot njegov rival. Med drugim j«' obojeročno sunil 170 kg.
Dirka okoli Italije. V času od 15. maja do-5. julija se vrši petnajstič od »Gazetta delh' Šport« prirejena dirka okolu Italije, ki eeb0 izvojevala v 15 etapah na 3579 km dolgi progi. Dirke se lahko udeleže vozači U. V. I. p1' ve, druge ie tretje kategorije kakor tudi li' cencirani inozemski poklicni vozači. Posamezne etape so z eno samo izjemo krajše kakor 300 km. Dirka se začne v Milanu in gre čez Turin, Reggio Emilia, Lucca, Grosseto, Riirn, Neapel, Avellino, Bari Campobasso, Pescara, Pesaro, Treviso, Trst, Verona in Milan.
Tex Rickards gradi nov velestadion. Ker j?odo v kratkem demolirali veliki leseni amfiteater pri Jersey Citty, bo Tex Richards tam postavil nov stadion za približno 100.000 gledalcev. Načrt za to veleagradbo je že gotov; zgrajena bo iz železabetona ter bo veljala 1 in pol milijona dolarjev. Vendar p» bo Tex Richards šele potem začel z zgradbo, če bodo postave v toliko spremenjene, da bo smel prostore prodajati tudi dražje ko po 25 dolarjev.
H ja Ercnburg:
Sansanetta.
Preko gladkih, spolzkih skal ata prišla na višimo.
»Tu!«
»Toda zakaj?« je vprašal Francoz ves zmeden. Mesto odgovora je začutil rahel hlad samokresa na sencih.
»Vi ostanete tul To je moja volja, tako želim, jaz — kapitan za vožnje po viharnem morju, Gustav Olsun. Jaz ljubim Samsaneito hi vam jo bom vzel. Nikar se ne upirajte. In — govorim odkritosrčno, kakor naj govori mož z možem — nikar ne upajte na rešitev. Vozil sem proti jugovzhodu in tu smo zdaj daleč od vseh velikih morskih linij. Vi boste umrli tu.«
Jules de Rosignol je sedel na kamnu in ni poskušal niti zbežati, niti kričati ali ipa omehčati kapitanovo srce. Brezupnost ga je nekoliko okrepila. Prosil je le: »Ustrelite me!«
»Ne lahko bi čuli strel na »Mariji«.
Ko se je Gustav Olsun v temi nehote dotaknil Francozovega obraza, je začutil tople kaplje, kakor bi mu vel veter južnega morja nasproti.
In kakor v krčmi »Pri morskem solncu« se je kapitanu drugič zasmilil Jules de Ros-sigmol.
»Pri sebi imam ptijače,« je dejal, »toda vzemite to pipo in mošnjo tobaka. Kadite — dan,
dva, dokler...« In kapitan ni izgovoril do konca.
Po kratkem molku se je lotil najtežjega: »Najine zadeve so urejene. Zdaj vas prosim še to: pišite Sansanetti, da ste končali svoje življenje s samomorom. S tem jd prihranite nepotrebne prijetnosti, če bi hoteli stvar obesiti na veliki zvon, bi lahko prišla ona tatvina na dan in posadili bi jo v zapor, kot vašega sokrivca.«
Če napišete kar vas prosim, storite pred smrtjo dobro delo.«
»Dobro«, je trdo in mirno odgovoril Jules de Rossignol »toda pisati moram francosko, ker ona ne razume angleščine.«
Kapitan je potegnil iz žepa staro karto pristanišča v Kopenhagnu in nalivno pero ter prižgal majhno žepno svetilko. Ko je bil Jules de Rossignol gotov in luč ugašena, je kapitan v temi trdo stisnil njegovo noto. Čoln se je odpeljal nazaj k »Mariji«. Ko se je Gustav Olsun obrnil je videl v noči rdečo luč pipe.
Prišel je trenutek, strašne preizkušnje. Ko je šel kapitan s pismom doli v kajuto je mislil na stavek:
»Če um riješ ti, potean umrjem tudi jaz.«
Sansanetta je ležala še v istem položaju kakor prej. Tekom pol ure, ko se je odločila usoda njenega prijatelja, se ji ni posrečil niti gib s prstom. Kapitan ji je izročil karto pristanišča v Kapenhagenu, kjer je bila na drugi strani napisana usodepolna vest. Njegova roka, ki je brez strahu kazala pot skozi mor-
ske megle se mu je zdaj vidno tresla. Mežikajo je Sansanetta brala enakomerno pisane vrstice. Gustav Olsun je bil pripravljen na kričanje, solze, morda tudi na trenutno smrt. Toda, ko je Sansanetta prebrala, je karto mirno zložila, jo vtaknila v nedri, se brez strahu nasmejala, pokazala kapitanu prazen prostor ob njeni strani in ga pozvala, naj leže k njej. Bilo je nerazumljivo, toda ker je Gustav Olsun čutil na svojih licih Sansanettin dih, ni poskušal uganiti nerazumljive stvari. Bolj omamljen kakor od steklenice wiskya, je pcdel na nežne hladne, polraagaljene prsi. Sansanetta se je napol dvignila in ga spretno in občutno udarila s copatico po licu. Kapitan si je zakril obraz in jo zmedeno pogledal. Sansanetta je prešla z roko njegova neobrita lica in očitajoče stresla glavo — kako se je upal s takimi ščetinami dotakniti Be njene božanske kože. — Potem se je zopet sama zleknila na ležišče in kmalu zaspala. Kapitan je sedel na tleh. Tako je minula prva no«. Proti večeru drugega dne so se pokazale na emajlu fropičnega neba bele kocke hiš mesta Rio de Janeairo. Kapitan je stal na poveljniškem mostičku, nenavadno mračen in med zobmi ni bilo pipe.
Kakor zmirom se je mudila »Marija« teden dni v pristanišču, da so predali stroje in naložili vreče kave, ter odplula potem nazaj v Kopenhagen. V Rio de Janeiru si je kapitan kupil novo pipo, toda Sansanetta jo je vrgla v ogenj. Poslušno je sedel pri nogah nezgib-
ne žene in se učil francoske besede — kraB-ne glasove, ki so prihajali iz njegovih drobč-kanih ust. Ko je priplula »Marija« v Kopen-hagen, je izjavila Sansanetta Gustavu Oteli' nu, da ji je morje zopeiw> in da hoče v Pariz. Kapitan je šel v urad »Danske izvozne i« uvozne družbe« in celo pristanišče — kapitani, krčmarji in dekleta — je začudeno mrmralo, ko je izvedelo, da se je Gustav Otem* za zmiraj ločil od »Marije«.
Zvečer je Gustav Olsun v kupeju prvega razreda ekspresnega vlaka gledal škoBi-okno. kot bled trak se je zabliskalo morje in naenkrat izginilo. Čutil je, da je njegovo življenje končano.
Leto dni je preživel Gustav Olsun s Saa-sanetto v rue d’0storp. Saneanetta se — bete in zaspana — ni nikdar oblačila in je prele-žala cele dni na antitopini koži poleg zmirom žarečega Kamina. Po sobah je vladala neznosna vročina in dišalo je po parfumu iz' tridesetih ozkih stekleničic, ki jih je ona, odpirala in zapirala, če ji je postalo dolgočasno. Toda njen najljubši °PraV ^ v* bilo ogledovanje lastnega telega; vigni a je roko ali iztegnite nogo, se občudovala m milostno dopuščate to tudi Gustavu Olsunu-Pustite ga ni iz hiše, iz njenega srebrnega glasu so kapali čudežni zvoki:
»Avto bi te lahko povozil. In če umreš tte umrem tudi jaz.«
(Dalje prih.)
GROM
LJUBLJANA. Kolodvorska »lic«
lunHil
oečate %
graveraivo oiiheit
SITAR & SVETEK
Najboljši šivalni stroj in kolj
Je edino le
iV LJUdLJAlM^
s	s
O	»
■a dom, obrt In Industrijo v vieh opremah
leto tam pletilni stroj DUBIBO
Pouk t tutnlu b uplitM
Večletne garancije
[UUvnlc« n |opu«ll». Miki cmi, tu« H Uroki.
Josip Peteline
liubllana
Mia Iriiirioii«« »piinMki,
MALI OGLASI.
Ste vsako besedo se plafa 50 par. Za debelo tiskano pa Din 1.—•
PRAGO
na
/ u	i	velesejem
ki se vrši d 20. do 27. marca 1027
odpoiujejo
posetniki lahko že 10. marca
30 ° | o popUSt
pri osebnih in brzovlakih na jugoslovanskih in čehoslovaških železnicah.
Min niiniii n iinimtin n m ni ■umri n talini
mubliana tamuiat i ijiiiiiii
Kongresni t«g 3.	Breg 8.
TRIKO - PERILO
M moške,žene ta «^e,
volna ’^|enice, nahrbt-£3*0» Marje in lovce, dežnlRI kloti, »foni, žepni robd. palice, rilce, nozi, škarje, potrebSCIne sa Šivilje, krojače, Čevljarje, In brivce
edino le pri tvrdki
JOSIP PETELINC
LJUBLJANA
bllcu Prcfemovcga ipomenlka. Najalljs cml	N» viUko Ib mala
» , *•
Oglašujte t Narodnem
Lesni
strokovnjak
starejši, neoienjen, prvovrstna moč, z večletno prakso in prvovrstnimi izpričevali, z znanjem slovenskega, nemškega in delno italijanskega jezika, želi prememiti službo le k večji lesni industriji. Gre najraje na skladišča ali pa v gozdove. Cenjene ponudbe na upravo 11-ata pod značko »Vesten In marljiv strokovnjak«
Premog - Čebin
W sit sva t/II. -	"
1
oferravallo vo železnato China-vino
vzbula voljo do jeli, okrepi« živce, zbollia kri In je REKONVALESCENTOM In MA10-KRVNIM zelo priporočeno e i idrovaBkm avtoritet. IZBORNI OKUS. Md1«*®* mikih prlporolll. MM so v vsoh lonernon.
TISKAR
MERKUR
r / U B LJ A N A
S,Jon oreoorčičeva ut, se priporoča
*a naročila o Hskarsk0 stroko spadajočih dol
, . . _ u a*«o dtaOnr« odfBtatJt Andraj Bom Tol r M«UJut.