Poštnina plačana v gotovini ŠTEV. 6 2SADRUGA.R Glasilo „Nabavljalne zadruge uslužbencev drž. železnic v Sloveniji" v Ljubljani VH Izhaja vsakega prvega v mesecu. = Naročnina letno za nečlane Din 18-—. = Posamezna številk* stane Din 150. = Dopisi in reklamacije naj se pošiljajo na upravni odbor N. Z. U. D. Ž. Ljubljana Vfc Samopomoč Dosti se piše in vtpije proti kapitalizmu, o kapitalističnem jarmu, o izsesavanju delovnega ljudstva. Dejansko se pa malo stori za zboljšanje sedanjih razmer. Umre tovariš, hodijo zanj nabirati, zboli tovariš in rabi več denarja za lečenje — hodi spraševati, kje bi dobil posojilo, pride bolezen v hišo, in pride član naše zadruge presiti, naj se mu že preje narasli dolg dovoli odplačevati v obrokih, in prosi za nov kredit. Kot kapljica na veji visi velik del pro-letarijata, nezadostno socijalno zavarovan, vsaka nezgoda ga podere in spravi v zagato in dolg, iz katerega se težko izkoplje. Osvoboditev se začenja pri lastnemu jaz. Osvobodi se za slučaj, ko bi morala tvoja vdova prosjačiti in iskati denarja za pogreb. Osvobodi se za slučaj, ko prideš v pokoj, pa ne dobiš zlepa akontacije, kje šele pokojnino. Zbiraj za oni čas! Osvobodi se nabavljalne zadruge, ogibaj se kreditiranja in dolgov, kjer le moreš. V normalnih razmerah naj gleda vsak, da je brez dolga in da si prihrani še železno rezervo za slabše čase, kot bolezen, študij, otroke. Tu se začenja'osvoboditev od kapitalističnega jarma. Drugi korak je: Združite se izkori- ščani, kjer imate skupne interese. Vsi mi povečini niti ne znamo ceniti, kaj pomeni skupnost, bodisi v stanovskih (ali strokovnih) organizacijah, bodisi v gospodarskih ustanovah. Prihranek, kapital posameznika v rokah posameznika je vreden precej, mnogo večji uspeh pa se da doseči z združenimi močmi v obliki zadruge, pa naj bo to na-bavljalna ali kreditna, poljedelska, mlekarska ali žebljarska. Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal! To geslo velja tudi tukaj. Štiri leta so naši železničarji reševali premoženje Gospodarske poslovalnice, samo za to, da si prihranijo vplačilo deleža 800 Din, ki so ga mislili dobiti pri razdelitvi onega premoženja. V onih štirih letih je vsak znesel poprečno 1000 Din v to ustanovo, na kupček, ki je morda last države. Hodili so v Beograd intervenirati, da bi" bil ta denar njihov. Zakaj si niso ljudje pomagali sami? Da bi bil vplačal vsaj 10 Din deleža, danes bi ne bilo treba hoditi na sodnijo in ne v Beograd. Danes piresedlavajo železničarji in marsikdo si zbere rajše trgovca, kot da pristopi v kako zadrugo. Le! Ali nosi rajši denar v Peskovo banko kot ;vi našo hranil nico. Svobodno mu! Večina železničarjev se je pridružila gibanju proletarijata. Samopomoč in še enkrat Sarmopomoč. Ali znamo prav jesti? Pod tem naslovom prinaša »Slovenec« v izdaji od 17. t: m. poučen in zanimiv članek, katerega (priobčujemo v izvlečku: Jemo, da živimo in ne živimo, da. jemo. Te stare modrosti se še vedno nismo prav naučili. Mnogo jih je, Ivi žive samo zaradi jedi in pijače in kar je zanje enako pomembnih telesnih užitkov; so pa zopet drugi, ki se za hrano ne brigajo in menijo, da je dovolj, ako želodcu vržejo karkoli. Prvi jedo trikrat, štirikrat preveč, drugi navadno tudi, toda pri tem nimajo nobenega užitka, marveč le težak želodec. Redkejši so, ki iz prezira do telesnih potreb premalo jedo, številnejši žalibog tis‘ti, ki to delajo iz revščine. Na vsak način se večina hrani nepravilno. In vendar je pravilna prehrana ogromnega pomena za polno, delavno, radostno izživetje posameznika in za uravnovešenje narodnega gospodarstva ter dobrobit skupnosti. Brez (pravilne prehrane in zdravja, ni celoletnega izkoriščanja delovnih sil, ni razumne, ravnotežje ustvarjajoče porabe domačih pridelkov in proizvodov. Zato ljudska prehrana ne spada samo v področje narodnega zdravja, marveč tudi v področje gospodarsko-socijalne politike. Razbistrenje pojmov o prehrani je važno in nujno. Skozi en želodec gre hrana, toda nasi-čevati mora dve nikdar siti žreli: prvič moramo s hrano telesu nadomeščati snovi, ki jih izrablja — drugič pa moramo telesu v obliki hrane dovajati kurivo za pogon, obratno energijo. Sedaj je pa važno vedeti, da ne moremo zadostiti obema zahtevama s kakršnokoli hrano, kajti obnavljanje celic človeškega telesa zahteva drugo mero čisto določene snovi nego vzdrževanje energije. Tri temeljne snovi so, ki jih nujno potrebuje človeško telo in ki jih mora vsebovati naša hrana: beljakovine, tolšče in ogljikovodiki. Beljakovine so najvažnejše, ker so teloh’orne; iz beljakovine sestoje celice človeškega telesa in le z beljakovino se obnavljajo. Vrhu tega pa je beljakovina potrebna tudi v drugi namen hranjenja — za obrat, (pri čemer jo morajo pa izpopolnjevati še tolšče in ogljikovodiki, ki so izrečno obratne snovi. Znanost pravi, da potrebuje človek na dan za obnavljanje celic do 70 gramov beljakovine, od tega najmanj 30 g v mesu ali mleku, in 2800 kalorij obratnih snovi. Ako dobiva telo premlalo telotvorne beljakovine, se posledice pokažejo šele tekom daljše dobe; ako pa telesu zmanjka obratnih snovi — kalorij, se posledice pokažejo neposredno: človek postane slab, delo mu ne gre yeč od rok — lačen je. Človek, ki ne dela veliko telesno — kar velja na splošno o mestnem prebivalstvu — ne potrebuje toliko kalorij in ne more prebaviti toliko hrane kakor človek, ki opravlja težko telesno delo. Pač pa ne sme prikrajšati telesa na beljakovinah. Zato mora uživati v iprvi vrsti jedila, ki vsebujejo veliko beljakovin, a dajejo malo kalorij. Sladkor 990 g 4580 Moka 84 g 8 g 670 g 3200 Krompir 15 g 2 g 200 g 890 Fižol 168 g 6 g 440 g 2600 Kaša 76 g 7 g 730 g 3300 Riž 64 g 5 g 770 g 3400 Olje 950 g 8800 Mast 3 g 950 g 8800 Mleko 32 g 34 g 49 g 670 Meso 194 g 74 g 1600 1 jajce 122 g 115 g 1600 Da bo primerjava lažja in vrednost posameznih živil razvidjiejša, poglejmo še, kolike količine kakega živila je treba, da ima toliko beljakovin odnosno kalorij kakor 1 kg bele moke. Treba je: Krompirja 5.06 kg 3.06 kg Fižola 0.05 kg 1.02 kg Kaše 1.01 kg 0.98 kg Riža 1.03 kg 0.95 kg Olja 0.36 kg Masti 0.36 kg Mleka 2.61 4.80 1 Mesa 0.43 kg 2,- kg Sladkorja 0.70 kg Jajc 0.68 kg 2,- kg Mleko in kruh. En kilogram moke ima isto kalorično vrednost kakor 2 kg pustega mesa, a moka stane 6 Din, meso pa okroglo 40 Din. Meso je najdražja hrana, posebno če vpošteva-mo njegovo neznatno kalorično vrednost. Naravnost idealni živili sta tako po svojih redilnih vrednotah kakor po ceni kruh in mleko in mlečni izdelki. Obe živili pridelujemo odnosno proizvajamo v domači državi, mleko in njegove izdelke v lastni domačiji. Mleko nam preostaja, izvoz zanj sedaj ni ugoden. Pomagali bi torej našemu narodnemu gospodarstvu in sami sebi, ako bi pri prehrani v čim največji meri uporabljali mleko in njegove izdelke. Seveda bi se pa moralo naše mlekarstvo dvigniti, da bi proizvajalo mleko, surovo maslo in sir prve kakovosti. Ako si daš v Grazu postreči s čašo mleka, potem ti to mleko že s svojim krasnim duhom vzbudi slast, dočim je pri nas ravno nasprotno. Razen tega bi se morale tema dvema ljudskima živiloma — moki in mleku ter njegovim izdelkom — primerno uradniškim in delavskim plačam urediti cene. Meso, sočivje, zelenjava. Meso je za ljudi, ki se telesno malo gibljejo, potrebno. Toda uživati ga je vedno le v majhnih količinah, ker se drugače poruši ravnotežje v presnavljanju; telo se prenasiti z beljakovinami in posledica so razna obolenja. Najlažje prebavljivo je takoimenovano belo meso: perutnina, teletina, ribe, možgani, telečji prižele. Težje prebavljivo je rdeče (meso: govedina, divjačina, močvirne ptice. — Goveja juha nima nezakuhana nobene 'redilne vrednosti, pač pa zelo dobro vpliva na tek. Med maščobami zavzema prvo mesto surovo maslo; za njim prihajata na vrsto svinjska in gosja mast. Na vsak način mora biti vsaka zabela sveža, čista in nepokvarjena. Sočivje je precej težka hrana, toda za zdrav želodec izvrstna izprememba. Krompir, kolerabe, repa, zelje in druga zelenjava so za pravilno prehrano neprecen- ljive vrednosti, ker dovajajo telesu zlasti razne rudninske snovi, ki jih telo neob-hodno potrebuje za tvorbo krvi, stanične jedrovine, kože, kosti itd.; največjega pomena pa so rudninske snovi za obtok telesnih snovi. Rastlinskih snovi ne moremo povsem nadomestiti z morsko ali mineralnimi solmi, ki jih pa telo seveda tudi v tej obliki potrebuje. Posebno pažnjo zaslužijo zelenjave, ki jih uživamo surove, predvsem razne solate, ker z njimi dovajamo telesu poleg soli tudi za telo velevažne vitamine, ki se drugače pri dolgi kuhi uničijo. Motovilec in ločika vsebujeta poleg mnogih redilnih soli tudi beljakovino, ogljikovodike in tol-šče. Še več ogljikovodikov in soli vsebujejo kumarce. Izvrstni so endivija, radič in glavna solata. Potrebno je le, da solate skrbno očistimo in operemo v obilni vodi. Zelo priporočljivo je, da očiščeno solato dalj časa namakamo v vodi, ki smo ji dodali soli ali kisa in jo nato še enkrat v sveži vodi splahnemo. Na ta način dosežemo, da se vsa nesnaga zanesljivo odstrani, razen tega pa (popokajo tudi jajčeca raznega mrčesa, ki na solati odlaga svoje zalege. Sadje. Vrednost sadja v prehrani je izredno velika, kar se pri nas še vse premalo vpo-števa. Sadje se smatra le kot nekaka slaščica, kot luksus, dejansko pa je sadje redilno v najboljšem smislu in bi moralo biti povsodi vsak dan na mizi. Če bi izdajale družine le pol tega, kar izdajajo za alkohol in tobak, za sadje, bi bila njihova prehrana vse boljša in pravilnejša, otroci bi imeli leto in dan sadje in polagoma bi bila želja po alkoholu in nikotinu upadla, če ne izginula. Sadje ohranja zdravje in mladost. Naša ožja in širša domovina sta vele-sadonosni. Pri nas zore vse vrste sadja, od najzgodnejših do najpoznejših, a sadjerejo bi mogli brez posebnih stroškov povzdigniti, da bi donašala petdesetkrat več in boljšega sadja. Potem bi si mogla žlahtno sadje privoščiti tudi uradnik in delavec. Sadje vsebuje malo beljakovin, zato pa temveč sladkorja, kislin in rudnin, po-. sebno apna, ki je za tvorbo kosti neob-hodno potrebno. Največ apna vsebujejo rdeče jagode, agres, grozdje in slive. Mnogi zdravniki pravijo, da je tisti dan, ko otrok ne dobi nobenega sadja, zanj izgubljen. Samo za otroke, ki še niso prekoračili 1 in pol leta, sadje ni primerno. Pa tudi odraščen človek mora telesu redno dovajati apna. Surovo sadje je okusnejše in učinkovitejše, kuhano pa lažje prebavljivo. Ob sebi se razume, da mora biti sadje, ki ga uživamo, vselej zrelo in zdravo. Kuharska umetnost — velika umetnost. Kakor ni vseeno, kaj denemo v lonec, tako ni vseeno, kako jedi pripravljamo. Tu je predvsem važno dejstvo, da izgube živila tem več svojih redilnih snovi in vitaminov, čim delj jih kuhamo in na vse mogoče načine pripravljamo, začinjujemo, dušimo itd. Take prekuhane jedi telesu ne dovajajo dovolj snovi, ki jih potrebuje in hoče imeti. Zato nas sili, da jelmo mnogo več, nego bi bilo potrebno in da jemo hitro, požrešno. Jedi premalo zgrizemo in tako telo dvakrat oškodujemo. Kajti le dobro zgrizeno in s slino zmešano hrano more želodec uporabiti in predelati. Razsodba o trnovim Gospodarske poslovalnice Slovenec poroča v svou nedeljski številki 115: »Kakor smo že jporočali se je vršila 19. aprila t. 1. pred tuk. prvoinštančnim sodiščem razprava o tožbi vpokojenega železniškega uradnika Josipa Kiteka proti Gospodarski poslovalnici, sedmim njenim funkcijonarjem ter državnemu erarju za priznanje solastninske pravice in sodno ustavitev likvidacije Gospodarske poslovalnice za železničarje. Kakor znano, gre tu za približno 12 milijonsko premoženje Gospodarske poslovalnice. Sodišče je poslalo sedaj v tej zadevi vsem prizadetim strankam (pismeno razsodbo. Sodišče je izreklo, da pripada imo-vina Gospodarske poslovalnice južni železnici, oziroma njenemu lastniku, drž. erarju. Postopanje proti toženi Gospodarski poslovalnici se izreče za nično in se tožba zavrača. Proti ostalim tožencem, razen Francu Planinšku, vodji poslovalnice, se tožbeni zahtevek zavrača. Sodišče v stvari sami smatra, da je imovina Gospodarske poslovalnice last države, in sicer iz razlogov, ki jih je navedla finančna uprava in jih je razprava dognala ter z ozirom na člene 10 (odst. 3.), 12, 15 rimskega pakta in pravil za življenjsko skladišče in ugotavlja dejstvo, da imovina G. P. ni privatna lastnina, ampak obratna imovina južne železnice. Konstrukcija G. P. kot juridične osebe, ki bi njej in ne državi pripadalo premoženje, bi ne bila samo prisiljena, amjpak bi po tej konstrukciji tožnik za cilje, iza katere mu gre, predvsem za preprečitev likvidacije, komaj prišel do zanj v tem pogledu ugodnejših rezultatov. Institucija bi sicer res služila v prid odjemalcev, toda samo radi tega bi odjemalcem sodišče ne moglo priznati ci- viilnopravni vpliv na upravo in nadaljni obstoj te institucije. Toženi poslovodja G. P. Prane Planinšek pa je na razpravi v svojem in v imenu G. P. za katero je trdil, da jo je bil kot poslovodja upravičen zastopati kot samostojno pravno osebo, priznal tožbeni zahtevek. In le v tožbi proti Planinšku je sodišče ugodilo vsem zahtevam tožitelja ter izreklo povsem obratno razsodbo kot pa proti ostalim osmim tožencem. Tako razsodba. Če ostane pri odločitvi prve instance, pripada po tem zakonu imovina Gospodarske poslovalnice državi. Zadeva pa bo romala najbrže še pred drugo in tretjo instanco. Tako zgleda razsodba v prvi instanci. Morda ostane pri tej odločitvi, morda se razsodi v tretji instanci. Končno konzu-mentom v prid. Eno se lahko napiše: Ni bil neumen oni, ki je svaril: Ne tožite, ne zahtevajte denarja kot svojo lastnino, ako v praksi lahko isto dosežete. Morda bi se bilo moglo doseči to, da se prepusti to imovino zadrugi kot posojilo, proti garanciji Saveza nab. zadrug do onega časa, ko se določi, kdo je pravi lastnik. Bilo je preveč trme, premalo edinosti in premalo časa in dobre volje, da bi se to vprašanje dodobrega proučilo. 72ajvečji sovražnih zadružništva je Rapifafizem! Upravni odbor Nekateri menijo, ko se zadruga poveča, se mora povečati tudi število odbornikov. Kdo je upravni odbor? Po našem pojmovanju in po naših pravilih je to oni, ki na občnem zboru odgovarja za stvari, za katere večkrat ni odgovoren. Nameščenci delajo, upravni odborniki, ki imajo večkrat malo časa, pa odgovarjajo. To nenaravno stanje so si v Nemčiji bolje uredili. Upravni odbor sestoji iz 3—5 odbornikov, medtem ko jih ima nadzorstvo do 15 in več članov. Zadruga kot Miinchen Sendling ima 89 podružnic in samo 5 članov upravnega odbora. Toda v upravni odbor izvolijo samo ljudi, ki imajo vso strokovno siposobnost za trgovsko, denarno in organizatorično vodstvo takega podjetja in ljudi, ki imajo čas, ali katerim lahko preskrbijo prosti čas. Upravni odbor je vedno navzoč, primemo honoriran in je res upravni odbor, elastičen, kot ga zahteva trgovski obrat in odgovoren, kot se to zahteva in mora zahtevati v zadrugi. Podedovali smo upravni odbor in pojmovanje upravnega odbora, kakor ga imamo. Ne samo 9, celo na 15 in pri Savezu nab. zadrug naletimo na 18 članov upravnega odbora, ki se sestaja letno samo 2—4 krat. Radi elastičnosti uprave, radi hitrejšega izvrševanja trgovskih poslov se predvideva poslovni odbor, po naših pravilih čl. 21 iz dveh ali več članov. Do tega nismo še prišli v naši zadrugi, ker so mnenja različna, večji obrat, prilike pa bodo zahtevale določeno .eksekutivo upravnega odboja in ta se bo imenoval poslovni odbor. Kemija v mlinu V tehničnem pogledu je dosegla mlinska industrija že svoj višek. Nedolgo tega so še mleli na kamen. Uvedli so finejša sita, cilindre, ki sortirajo moko, belo od manj bele, krušne itd. Moderni mlini imajo že takozvane »Phansichter«, celo vrsto svilenih sit (do 20, 25), in do 15 krat preide zdrobljena pšenica in moka skozi aparate in sita, predno dobimo iz pšenice vse vrste moke, ki jih danes nudi moderen mlin. Pšenični zdrob, moka Ogg, Og, 0 gladka, 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 7U, 8 in otrobi troje vrste, drobni, srednji in debeli. Ali je najbolj bela moka tudi največ vredna, o tem smo že večkrat pisali. Zdravniki povečini trdijo, da je krušna moka po svoji kemični sestavini (lepila, beljakovine, rudninske soli kot apno itd.) posebno pa radi vitaminov več vredna kot bela moka. (Tako smo letos čitali v : Jutru;;, da so delali v Londonu poskuse s podganami. Dvema skupinama podgan so dajali kruh, kolikor so ga hotele in mogle pojesti. Eni skupini so dajali belega kruha, drugi pa črnega. Prva skupina je več jedla, druga manj. Uspeh pa je bil ravno narobe: žival, ki je pojedla mnogo več belega kruha, je opešala in hirala, podgane pa, ki so jedle črni kruh, so kljub manjšim porcijam postajale vedno bolj rejene in živahne.) Toda v trgovskem svetu ima večjo vrednost bela moka, in po barvi se tudi ceni moka. Še enokrušna moka je bolj ob-čutljva kot bela moka, rajše sprejema vlago in se preje pokvari, zgreni ali skisa, med tem ko mora bela moka vsaj 14 dni ležati, da je dobra in vležana. Tako je pri nas — drugod, posebno v Angliji, Franciji, se skoro ne najde belega kruha. Mlinski tehniki je priskočila končno na pomoč še kemija, in z njo so dosegli presenetljive uspehe. Z raznimi klor preparati, ki se jih meša med imioko, se doseže bolj belo barvo, kakor nekatere perice pri perilu uporabljajo klor. Tak jpireparat je n. pr. »No-radelox«, katerega se primeša malo količino 12 mg, komaj za noževo konico na 100 kg moke. Drugod obdelavajo moko z dušikom, z ozonom, ki se razvija, ko pasira navaden zrak električne iskre (pola 12—16.000 voltov napetosti) itd. Taka moka je bolj bela, se ne skvari tako hitro, kruh naraste za 8—11% več kot normalno. Nekateri mlinarski strokovnjaki se branijo teh metod, češ, da je to potvorba živil, drugi se za to ogrevajo, posebno s trgovskega stališča. Njih dvojka je taka kot drugod ničla, krušne moke kot št. 6, 7, pa sploh ne poznajo. Zaslužijo, in ljudje jih pohvalijo. Ali je taka moka zdravju škodljiva? Obdelavanje moke z elektriko (ozonom) ne bi moglo škodovati zdravju; za kemikalije kot »NoradeloX' pa ne moremo soditi. Prodajamo moko iz pšenice, kot jo je Bog ustvaril, morda ni najlepša; morda ima pa oni prav, ki dela z umetnostjo in kemijo. (jospodarsfco svododo dosežemo fe na zadružni podfagi! Skupščina Saveza nabavljalnih zadrug se vrši letos dne 3. junija v Sarajevem, kjer se bo razpravljalo o bilanci za 1. 1927, največ pa o bodočem delu v Savezu. Za skupščino je naša zadruga stavila 4 predloge: 1. Radi uprave Saveza, da se po- enostavi, 2. radi izdelanja pravilnika za nameščeno osobje Saveza (socijalno zavarovanje) kar bi bil v mnogih slučajih tudi lahko zadrugam za vzor, 3. radi višine kredita, ker dovoljuje poedinim zadrugam največ 3 Din kredita. Naj se maksimiranje kredita odpravi, ali naj se dovoli tali kredit tudi na vsako filijalko zadruge. Dosti bo razpravljanja o spremenjeni Uredbi o nab. zadrugah in o ustanovah, ki jih sedaj predvideva Uredba: o kreditni in stavbeni akciji drž. nameščencev, o raznih podpornih akcijah, posmrtninah itd. Naša zadruga pošilja na skupščino dva delegata. Na naslednji strani priobčujemo bilanco Saveza: Aktiva I. RaLeon Pasiva Tekuci računi: a) novčani zavodi . b) Zadruge . . . c) liferanti i ostali . Hartije od vrednosti Roba ....... a) u komisionu kod Zadruga b) knjige, formulari i kasete Ostave........................... Nameštaj i pribor (po otpisu) . . Depo hartija od vrednosti Razna aktiva..................... Gubitak do kraja 1925. godine (rešenje red. god. skupštine 1926 god.)..................... Nepokretnost .................' . 50,490.624 '65 Glavnica: 56,947.564 64 16,017.193 14 a) udeli Zadruga .... 253 500 29,331.963 65 b) 10°/0 obustava po čl 70. 5,141.467 86 ozakonjene Uredbe 67.100 41 1,339.044 — c) 1 °/o obustava po čl. 70. 1,231.177 82 ozakonjene Uredbe 56,626.964 2.3 1,026.655 82 Fondovi: 131.997 56 204.522 — a) penzioni 56.806 94 34,053.418 73 b) rezervni Zadruga po čl. 6. 134.428 50 Uredbe . . 34.152 _ 6,418.000 — c) za osiguranje robe 41.038 62 188.160 15 Komitenti . . 58786 15 4,364.043 78 Ostavljači ostava 34,053.418 73 Deponovane hartije od vrednosti 6,418.000 Rezerva za. pokriče gubitaka iz 2,383 645 60 2,295.958 70 ranijih godina .... 521.443 65 Višak (dobitak) u 1927. godini 100,514.856 33 100,514.856 33 II. Rfkčun outMIRa. I dotsilRci Raskod na dan 31. decembra IO‘Z'7. godine Pribod Režijski troškovi: 1,270.200 04 a) upravni 980.856 59 lični . . 887.343-94 materijalni 93.512 65 b) kirije 100.020 — c) porez i osiguranje . . . 81.053 45 d) razni 108.270 Revizija Zadruga i zadr. propa- ganda 165.184 70 Otpisi 701.723 65 a) na robi kod Zadruga . 616.219 45 b) razni • . 85.504 20 Višak (dobitak) 1 521.44365 2,658.55204 1 1 Kamata: 2,204.102 a) po tekučim računima . b) na hartijama od vrednosti 1,981.102 50 223.000L- Zarada: 454.449 a) na hartijama od vrednosti b) na robu ................. 352.032 102 417 2,658.552 04 III. Brofno slaraje zadrug ^ i udel^t na dan 31. decembra IO‘Z'7. godine. Na dan 1. januara 1927. godine bilo je 99 Zadrugara sa 481 udelom U toku godine dopisano je . . . . ._. . , 11 udela Svega 99 Zadruga sa 492 udela U toku god. prestale su da rade i isključene 19 Zadruga „ 39 udela Na dan 31. decembra 1927. godine bilo je 80 Zadruga „ 453 udela Beograd, 31. decembra 1927. godine. Predsednik Upravnog Odbora Dušan P. Letica, s. r. Podpredsednik Upravnrg Odbora Toma S. Javanovič, s. r. Upravnik Vladimir N. Vujnovič, s. r. Šef knjigovodstva Ant. M Markovič, s. r. ČLANOVI UPRAVNOG ODBORA: Dr. Smiljan Klaič, s. r. Kosta V. Stankovič, s. r. Marin Katicarič, s. r. Dušan Glumač, s. r. Vasilije Bojič, s. r. Aleksije Čurdjič, s. r. Dr. David Karlovič, s. r. Miodrag Stamenkovič, s. r. Miloš Štibler, s. r. Dr. Milorad Djordjevič, s. r. Vojin M. Djuričič, s. r. Dr. Muh. T. Javanovič, s. r. Staniša Jovanovič, s. r. Dimitrije Petrovič, s. r. Na osnovu čl. 27. ozakonjene Uredbe od 5. decembra 1920. g. i pravila Saveza Nabavljačkih Zadruga Državnih Službenika, Nadzorni Odbor pregledao je ovaj »Račun izravnanja«, i »Račun Gubitka i Dodobika« i »Brojno Stanje Zadruga i Udela«, uporedio ih sa glavnim i pomočnim knjigama i našao, da su u svemu tačni i ispravni. Podpredsednik Nadzornog Odbora, Predsednik Nadzornog Odbora, Mih. Vukmirovič, s. r. ČLANOVI NADZORNOG ODBORA: Mihajlo Cocič, s. r. Fran Voglar, s r. Vašo Stojanovič, s. r. Mil. Žica, s. r. Drag. J. Babič s, r. Milan Mandrovič, s. r. Rista Jankovič s. r. Rudolf Poič, s. r. Vesti iz zadruge V zadnjem času je pristopilo v našo zadrugo nad 700 članov. Pristopajo vedno, in izgleda, da jih dobimo do konca leta 1928 še svojih 1500—2000 članov. Sedanji prostori nam postajajo tesni, in ne bi mogli sprejeti več kot še 500 članov. — V Mariboru so se pojavili železničarji, ki so zaprosili, da bi ustanovili v prostorih sedanjega skladišča živil podružnico naše zadruge. Razmišljali smo o tem, ali ne bi kazalo v Mariboru ustanoviti sploh lastno Nabavljalno zadrugo železničarjev. Zaenkrat smo se odločili za ustanovitev podružnice, ker je premalo časa, da bi se ustanovila lastna zadruga. Spremeniti bi morali najprej pravila naše zadruge, omejiti po pravilih njen delokrog na ljubljansko oblast, da se s tem omogoči Mariborčanom ustanovitev lastne zadruge. (Dve Nab. zadrugi ne smeta biti v enem mestu ozir. na enem teritoriju.) Zaprosili smo za poslovne prostore skladišča živil in dobili od direkcije odgovor, da bi se moglo dati lokale v najem šele takrat, ko bo zaloga razprodana. Prostore podružnice na Meljah smo že vzeli v najem. Odločili smo se, da bi pustili vse poslovanje v mariborskem okolišu po starem sistemu. Direkcija nami je tudi ponudila vi odkup preostalo zalogo. V principu se je izjavila zadruga za pripravljeno, predmetov pa kot krompir in kavo ne bi mogla prevzeti, ker nima dovolj odjemalcev. Krompir se pokvari, kave pa je skoro za en vagon, in to drage kave. Upali smo, da bi mogli začeti v Mariboru s 15. majem, izgleda pa, da niti še s 1. junijem ne bo šlo. Še danes, 22. maja ne vemo, kdaj da dobimo one lokale in pod kakimi pogoji. Šele potem, ko dobimo definitivno obvestilo, kdaj se lahko vsedemo v lokale, zamoremo naročiti in tja poslati potrebna živila. Predpriprave, čas prevoza iz Banata do Maribora (sladkor, moka) traja lahko 10 dni. Kadar prejmemo torej od direkcije sporočilo, katerega dne smemo zasesti prostore v Mariboru in če bodo pogoji sprejemljivi, razglasimo to v posebnemu letaku. Potem sporočimo tudi članom, pristopivšim iz Mariborskega okoliša, od kdaj naprej naj kupujejo v Mariboru. Prodaja mleka V Ljubljani plačujemo mleko povprečno po 3 Din za liter, na dom dostavljeno dobi se v mlekarnah po 2.50, kmetu ga pa plačujejo prekupci po Din 1.25 do 1.75. Kmet premišlja, kako bi si pomagal. Izdelujejo sir, maslo. Če se sir posreči, da ga dobro izdelajo (iz 400 litrov mleka je 32 kg sira po 25 Din), mu pride mleko največ na Din 1.80; če se mu pa ne posreči, in se naredi tak sir, kot ga mi prodajamo po 20 Din, tedaj izkupi za liter mleka Din 1.05. — Žalostno poglavje, kako se muči kmet od zore do mraka, pa ne najde izhoda; mlekarske zadruge propadajo, ker morajo prodajati v izgubo. Vkljub nizki ceni ne najde kmet dovolj' odjemalcev za mleko oz. mlevske izdelke. Zakaj? Konzumentu je mleko po 3 Din predjrago. Če bi ga dobil po 2 Din, bi ga porabil polovico več. Pomagano bi bilo konzumentu, ker bi si pirihranil denar za druga živila, pomagano bi bilo kmetu, ker bi spečal svoje mleko v denar. Posredovanje, dostava mleka od kmeta do konzumenta stane danes toliko, kakor stane mleko samo. In delo kmeta je nekaj drugega, kot delo mlekarice. Proučavali smo že to vprašanje, hoteli smo že začeti 1. aprila z razvažanjem mleka. Radi predstoječe likvidacije Gospodarske poslovalnice smo ta poskus odgodili. Kako smo si stvar zamislili? Naravno bi vsak mislil na to, da posnema Združene mlekarne, to je, da se zbere mleko pri producentu v vrče po 25 litrov, mleko se prepelje v Ljubljano, pasterizira tu ali že pri dobavitelju, se razdeli v steklenice ali kanglice in dostavi na dom. Toda manipulacija pasteriziranja, pretakanja, čiščenja in pomivanja je draga.. Tn kar je glavno, riziko je tu velik. Izkušen mlekarski strokovnjak mi je rekel: pribijte 50% za režijo in riziko k nakupni ceni mleka. Na ta način ne bi ljudem! pripomogli do cenejšega mleka. Odločiti bi se morali za oni sistem dobavljanja in razpečavanja, kot ga ima naš železničar že vpeljanega. Dve garnituri vrčkov; kmet natoči mleko direktno v naš vrč (2—2V2 1), za prevoz po železnici se nabavi zaboje, v katere se spravi 6 vrčkov, kar bi tehtalo polno 21 kg, prazno ca 9 kg in bi bilo pripravno za manipulacijo. Mleko se dostavi v isti posodi na dom. Vse bi šlo — samo za razvoj kot tak bi si morali organizirati vse. To poskusimo, ko bomo imeli več prostora . 1. Ideje gospodinje Žena železničarja je iznajdljiva, pri mali plači mora pomagati, a ne samo doma: vidiš jo na potu, na vlaku — do Suša-ka in Zagreba jih srečavaš. Nosi solato, papriko, mleko, da bi se pa katera domislila in stopila v Nabavljalno zadrugo z na- svetom: tu se dobi poceni jajca, tam drugo — tega še nismo doživeli. Na trgu v Ljubljani so sedaj prodajali solato po 3—4 Din za glavo, v Vinkovcih se je dobilo 6—8 lepih glav za 1 dinar. V Ljubljani dobiš poleti za 1 Din 2 papriki, v Zagrebu 6, v Vinkovcih 16 za 1 Din. Podobno je s sadjem, orehi, fižolomi itd. Organizirali bomo akcijo sami; če dobro gre, bomo letos prodajali poleti papriko. Rabi jo gospodinja za polnjenje z rižem in mesom, rabi se jo kot zeleno solato, vlaga se jo v kis itd. Doma je porabimo po 30—40 kg na leto. Kupim v Banatu mešano papriko, ljuto, pol-ljuto in sladko«; barve zberem največ zelene, malo rumene, malo pa ru-deče. Pobere se peclje in peške, nareže drobno kot n. pr. kislo zelje, nasoli, da voda izstopi, nakar se jo dobro izžme, kakor n. pr. kumarce. Stavi se jih v večje kozarce, doda običajne dišave kot za kumarce, polije s skuhanim in shlajenim kisom, nalije čez vrh malo olja — in celo zimo do spomladi imamo okusno in dobro solato. Dokler imamp (zeljnate glave, se pomeša zeljnata solata s papriko; okusna in dobra jed h krompirju. Med zrezano papriko se devlje v kis tudi cele, zelene paradižnike, ki se jo potem zreže na krožniku. Jed, ki ni draga, in se jo porablja pozimi, do aprila meseca, kadar treba. . Naročili bi paprike vagon ali več, kolikor bodo naše gospodinje v naprej naročale. Kdor se navadi na zimsko papriko-so-lato, jo bo vsako leto naročil vsaj 20 kg. Pismena ali ustmena naročila zbira zadruga. Nekako julija ali avgusta, ko bo paprika najbolj poceni, jo kupimo in razdelimo. Iz trgovine Naval na trgovino. Da se omeji naval pri blagajnah, svetujemo članom, da spišejo naročilo že doma, in ga predajo pri blagajničarki. Pismena naročila se takoj prevzemajo in se računi nemudoma izstavijo v pisarni. Polletna inventura. Prihodnji mesec ostane trgovina vsled inventure dne 23. (junija) zaprta. Manufakturni oddelek pa ostane zaprt od 18. do 23. VI. Skupno pošiljanje embalaže. Ponovno poživljamo člane, da naj v interesu hitre in točne odpreme živežnih pošiljk na progo, zberejo embalažo v posameznih postajah in jo k. določenim terminom skupno vpošljejo zadrugi. Delegate in zaupnike članov prosimo, da organizirajo skupno vpošiljanje embalaže v svojih domicilnih postajah. V zabojih naj člani vedno tudi vpošljejo posode za tekočine, mast in tudi paradižnike, ker teh v manjših dozah nimamo več. Omejitev nakupovanja na kredit. Dnevi od 20. do 24. vsakega meseca so določeni isključno le za nakupovanje proti gotovini. V teh dneh se pod nobenim pogojem ne izdaja roba na kredit in niso dopustne nikake izjeme. Tržne cene. Koruza se je ponovno podražila in stane v Banatu od maja naprej 3.—činkvantin po Din 3.20, ali franko Ljubljana 3.09, oz. 3.28 Din. Uvaža se sedaj že ameriška koruza, in se domača ne more več podražiti. Mi imamo še nekaj stare zaloge, zato nam ni bilo treba sedaj cene zvišati. Do prihodnjega meseca upamo, da bo cena že padla radi ameriške konkurence. Riž se je podražil ponovno za ca 10%. Danes stane-riž kot ga prodajamo mi (Caro-lina Diamante) Lit. 2.50, kar znaša franko Ljubljana z carino in užitnino vred Din 8.41. Pšenica je dosegla svojo najvišjo točko. Tako draga kot sedaj že ni bila od leta 1923 šeni. Danes stane 3.62. (Plačati smo jo morali deloma že po 3.70) in je kritika, zakaj se je moka podražila, neumestna. Julija — avgusta se lahko pričakujejo nižje cene. 'Draži se čajno maslo, ker se je pričela sezija izdelovanja sira. Plačevali smo preje za dobro čajno maslo (Radomlje) 40.— Din za kilogram, sedaj ga ne moremo več dobiti po 46.— Din. 'Popusti pri nakupu manufakture. Onim, ki plačajo nabavljeno manufakturo takoj, se dovoli sledeči popust: od 100 — 300 Din 2%, od 300 — 500 Din 3%, od 500 Din dalje 5%. Popust se dobi tudi od delno plačane vsote. Za izdelavo oblek imamo dogovor s krojačem M. Pučnikom, Ljubljana, Sodna ulica in g. Verhovcem, blizu postaje Št. Vid Viž-marje. S. Pučnik je prvovrsten krojač, računa za kroj 350 Din poprečno, g. Verhovec tudi ne dela slabo, računa pa precej manje. Tako imajo naši člani izbiro. Cenik, živil aja mesec junij 192S Na reklamacije se ozira le takoj ob prejemu blaga! Mlevski izdelki. Moka pecivna, ostra Ogg kg 5 50 Moka Om ali Og v 5 50 Moka krušna št. 2 ff 5'10 Moka krušna št. 4 Jt 4'50 Moka krušna št. 6 >f 3'40 Moka ajdova II a n 4-80 Moka ajdova I a n 6 — Moka ržena I a ff 5'— Moka koruzna » 3'40 Moka krmilna n 240 Zdrob pšenični >t 6-— Zdrob koruzni yy 4-20 Otrobi pšenični 2'30 Otrobi koruzni •—'— Testenine. Makaroni jajčni kg 11 50 Makaroni domači it 10 — Zrnje. Riž I. vrste kg 9 40 Riž II. vrste n . 7'— Koruza v zrnu tt 3'20 Kaša prosena tt 5-— Ješprenj domači tt 5'50 Ješprenček za juho tt 9 — Fižol koks tt 6 — Fižol mandaljon »» 4'50, Fižol beli kg ‘2 60 Leča debela n 16'— Sladkor. Sladkor v kockah kg 15 20 Sladkor sipa tt 13 80 Sladkorčki (bonboni) tt 24- Sladkor v prahu J/ 15 20 Kava Kava Perl kg 64 — Kava Portorico tt 64'— Kava surova I. vrste >7 52 — Kava surova II. vrste tt 42' — Kava žgana tt 62 — Kava žgana »Speciak tt 72'— Kavne primesi. Kava Kneipp kg 14'— Kava žitna tl 8'— Kava vidrova tt 13' — Kava figova tt 22 — Kava Enrilo škatla 16 — Kava Enrilo kg 20 — Cikorija Franck tt 18 — Cikorija kolinska tt 16 50 Drugi predmeti. Mast domača kg 27'— Ceres mast, bela tt 26 — Čajno maslo la tt 52'— Čajno maslo Ha tt 44- — Kuhano maslo tt 35 — Paradižniki na vago tt 20 — Delikatese. Slanina krušna kg 24 — Slanina »Hamburška« kg 28'— Slanina ipirekajena debela tt 28 — Slanina papricirana ti 28'— Salame navadne >> 18 — Kranjske klobase kom. 5'— Reberca kg 26 — Prekajeno meso kg 28— Svinjske glave brez kosti kg 18 — Med ajdov kg 24'— Sir trapist it 25'— Sir Edam, zelo pikanten kg 40'— Sir pol ementalski I. tt 32 — Sir »Alpina« n 20'— Sir Permazan tt 88' — Maggi na drobno dkg 175 Juhan velike steki. 12 — Juhan male it 6'— Juhan na drobno dkg . 140 Guljaž goveji škatle 8'— Jetrna pašteta tl 6'— Sardelna pašteta tt 7'— Sadje. Češplje suhe bos. 80ice kg 9 — Hruške suhe domače ti 7'— Orehi celi ti 7'— Kozici celi ti 7 — Mandelni tt 48'— Rozine fine tt 35'— Grozdiči - Vamperli it 18 — Čebula tt 3 — Česen it 10'— Limone komad 1, 0'75 Fige v vencih it 12'— Tekočine. Kis vinski liter 6 — Kis dvojno močan it 4'— Olje namizno tt 18 — Olje bučno tt 20 — Olje olivno tt 22'— Potrebščine za perilo. Milo Schicht, terpentin kg 18' — Milo Schicht kg 15'20 Milo Zlatorog n 14 — Milo Zlatorog, terpentinov tt 16'— Milo Gazela tt 14'— Milo v kockah ala Marseill tt 15 — Milo toaletno »Apolo« komad 7 — Milo toaletno »Elida« tt 8'— Milo toaletno »Speick« tt 6'— Milo toaletno »Glycerin« tt 9 — Milo toaletno viola tt 4'— Milo toaletno »Marija« tt 10'— Milo za britje tt 3'— Potrebščine za čevlje. Krema črna škatla 5, 7 Krema rujava it 5 — Ribje olje za mazanje podplatov 'h 1 steki. steki. 10'— Druge potrebščine. Kalodont za zobe tuba 6'50 Krtače za zobe kom. 12, 8 Ominol za kovine za v. 2'50 Vim, (čisti vse) it 3'50 Muholovci it 1'— Prah za čiščenje obleke tt 14'— Izdajatelj: »Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Sloveniji«. Telef. 2641. Glavni in odgovorni urednik Fr. Rupnik. Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani.