ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER *
LCommerical Printing of All Kinds
..............................................................icaimniiiiM
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
.................................iiiiiniiiiiiuiiiitiiiiiiiuiiiiDiiiniiiiniD^
OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
fi]iiHiiniiiiauiniiiiiiiHiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiit}iiiiiiiiiiii[]iiiiiiiiiiuE3iiiiiiiiiiil
VOL. XXXVIII.—LETO XXXVIII.

CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), JUNE 8, 1955
ŠTEVILKA (NUMBER) 111
john novljan
■ Kakor je bilo včeraj poročano, Je preminil v ponedeljek zve-cer v Euclid-Glenville bolnišnici Novljan, star 74 let. Stanoval je pri Mr. in Mrs. Louis Ublak, ki vodita trgovino s po-aistvom na 6612 St. Clair Ave.
11 je samski, doma iz vasi Mala Kacna pri Grosupljem. Pogreb se vrši v petek zjutraj ob 8.30 n iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob
Calvary" nat° na pokopališče *
j°hn lopatec
v Harrisburg, Pa., je umrl
let ?aja John LoPatec> star 87 • Zena mu je umrla leta 1929. zapušča pet sinov in eno stT/ tukaJ" v Clevelandu pa pa-
turn P°Znane^a Pevca in kul-P0"e^a delavca Franka Plut.
Pokn v"6 je Vršil na ondotno ^kopališče in udeležila sta se
ga tudi Mr. in Mrs. Plut.
»»athew leveski
od i?1 j? nagl°ma umrl- ^det stann?" kapi' Mathew Leveski, PogrT nl v19151 Abbey Ave. VodM*^ Pogrebni za-St. P01 A- Svetek> 478 E. 152 jutri °bnosti bomo poročali
KUTNAR
Pokojnf l6 nam P°r°ča, je bil truplo lp^ aro1 Kutnar- čigar
du Marv a V pogrebnemu zavo-
si Pumct f" Svetek> doma iz va-
J^osla^ijahv Vzhod
Stol^RA?' 7- «a_V pre-sednit ,g°Slavi;ie se mudi Pred" Jug0IVlade države Burma. V
dni h t b° °stal kakih deset letanj na uradnem obisku. Na du v Zemunu pri Beogra
Sl°vans^rigf ,je Prinesl° jug0"
BUrm' k0 letalo, je predsednik Rar0dll-IlaStopil v sv°ji domači
Ivanovn0Ši' °d strani JuS°-Pel sprej(^u Je bil prirejen to-
Šal TrifSednik Jugoslavije mar-»oSeti°f bil v Indiji Nehruja, Sedo t>, 3e enako indijsko so-
^ TiTakrat se * p°v-
Ve2ati . ce Jugoslavija na-govske • aZ1Jskim vzhodom trna ju "J v°jaške zveze. Poseb-^eseca Vanska delegacija bo Sirii0	odpotovala tudi v
J0 v Mali Aziji.)
sežne splošne posledice. Država je bila v gospodarskem napredovanju, je več izvažala kot uvažala in to relativno blagostanje je bistveno pripomoglo britanski konservativni stranki, da je pri zadnjih volitvah prepričevalno zmagala. Gre pa tudi za britansko Labor Party, ki sloni v pretežni večini na delavskih unijah in če bodo stavke trajale še dalje časa, bo zopet vprašanje, kdo bo znal položaj V stranki bolje izkoristiti, ali zmerni Attlee ali radikalni Aneurin Bevan, ali pa britanski komunisti.
SrezpoSELNoS
kc^velandu
skem ur ^ maja so v cleveland-za h ki izPlačuje podpora je brezposelnost, ugotovili,
Ved«o rZfCTeV 2a t« podporo ueset ti« " pa še vedno nad Preje "°oC takih. ki to podporo Nosilci - nJavljajo se novi vilo v ' Vendar je njihovo Ste-
^jega ST"1 3 prosilci PreJ-
se.	na Primeroma manj-
4 S.D T dru§tva sv. Ane št. 3o na rJ° vabljene, da pride °stnih v Se;io noc°j ob pol Seji bo navadnih prostorih. Po ° Prosta zabava.
STAVKE NISO SAMO Y AMERIKI, MARVEČ TUDI V ANGLIJI
LONDON, 7. junija—Sedanje stavkovno gibanje v Velike Britaniji je eno najpomembnejših za britansko narodno gospodarstvo. Kakih sedem odstotkov železnic obratuje, drugod promet počiva. V petih glavnih britanskih lu-kah ni ne natovarjanja, ne raztovarjanja, ladje morajo ostati v pristaniščih. Že dosedanje posledice so zelo kvarne za angleško gospodarstvo. Na sto tisoče brezposelnih, ker tovarne ne delajo! V angleškem javnem mnenju se je začelo s politično debato, v koliko sme v interesu skupnosti poseči centralna vlada v take stavke.
Angleško javno mnenje sili v* predsednika vlade Anthonya Edena, da naj poseže v ta mezdni spor. Eden pa ne more zapustiti britanske tradicije, da so unije za sebe in da se svobodno pogajajo z delodajalci.
Med tistimi panogami, ki jih je bila podržavila bivša britanska socialistična' vlada, so bile tudi železnice, sploh transportna sredstva. Britanski zakon dovoljuje stavko v nacionaliziranih podjetjih! Vlada mora spoštovati zakon in tudi predsednik vlade Anthony Eden ne more na tem ničesar spremeniti.
Britanske delavske unije se organizirajo po svojih lastnih interesih. V železničarski službi je skupno okrog 450,000 nameščencev vseh vrst. Posebno unijo imajo strojevodje in njihovi pomočniki. Ta unija šteje 67,000 članov, splošna železni-čarska unija pa 380,000. Med to splošno unijo so zopet inženirji m njihovi pomočniki. Eden ali drugi stalež ima posebno plačo. Ena, kakor druga unija hoče biti v svojem delokrogu popolnoma samostojna, hoče izvojevati za svoje člane čim več pravic in materialnih prednosti. S tem je nastopil v Veliki Britaniji čuden slučaj, da se unije, ki so si sorodne, v .mezdnem gibanju ne podpirajo, marveč so si nasprotne. Unija 380,000 železničarjev je proti uniji strojevodij in njihovih pomočnikov. Ker pa so strojevodje in pomočniki na stavki, tudi drugi železničarji niso polno zaposleni.
Inženirji v železniški službi imajo približno v dolarski valuti $70 na teden. Zahtevajo povišano plačo. Vlada stoji na stališču, da je njihova zahteva neupravičena, obenem pa zahteva od delavske stranke, katere hrbtenica so ravno delavske unije, naj napravi sama red med unijami, ki v železniški službi med seboj tekmujejo.
Isto kakor glede nameščen' cev v železniški službi, velja za delavstvo, zaposleno v pristaniščih. Ena unija teh delavcev, ki šteje 18,000 članov, je v sporu z drugo unijo, ki ima med pristaniškimi delavci večino, pa je prva šla na lastno roko na stavko. Velika britanska unija transportnih delavcev šteje nad 1,300,000 članov, pa druge manjše unije noče pripoznati; ta je na stavki. Glavna angleška pristanišča so ohromljena.
Posledice stavk
Leta 1947 je imela Velika Britanija deset tisoč stavk, v glavnem v premogokopih. Velika Britanija je v. svoji ^produkciji prav posebno navezana na pre mog. V teh stavkah je izgubila osem milijonov ton premoga in je bila prisiljena, da premog uvaža iz drugih držav. Kakor običajno, so čutili tudi stavku joči veliko materialno škodo, ker pač niso delali in zaslužili. Na mezdah jim je odpadlo $28,-000,000.
Sedanje stavke v Veliki Britaniji bodo imele lahko daleko-
Ni več poštenosti!
V Pittsburghu je dobil poštni ravnatelj James Smith tisoč novih nalivnih peres in to od glavne poštne uprave v Wash-ingtonu, da jih razdeli na podrejene poštne urade svojega okraja, s posebnim naročilom, da nalivnih peres ne pritrdi, marveč naj bodo na mizah na prosto razpolago občinstvu, ki ima opravka s poštnimi uradi. Poštno tajništvo v Washingto-nu je tudi pripomnilo, da ima polno zaupanje v ljudstvo, da sodo nalivna peresa ostala tam, kjer so.
Ravnatelj James Smith je naivna peresa res porazdelil. Toda nalivna peresa so izginila skoraj tako hitro, kakor so bila porazdeljena. Nekateri krajevni poštni upravniki so ravnatelju poročali, da so zginila tako hitro, da si sploh ne morejo ustvariti pravilne sodbe, kako se je moglo to zgoditi. En poštni urad je poročal, da je prejel sto nalivnih peres, da jih je porazdelil na mize 79 in vseh 79 je izginilo.
Ob rojstvu Amerike in dolga, dolga leta in desetletja poslej ni silo ne ograj okrog hiš in tudi vrata se ponoči niso zaklepala. Veljalo je, da naj vsakdo spoštuje svoje, zaupa pa tudi svojemu bližnjemu . . .
KDO JE S SATANOM, KDO S SVETNIKOM
V kraju Castelvetere Valfoltore v Italiji, v hribih Italije, so domači prebivalci skromno, pa mirno živeli. Kraj sam bi lahko postal letoviški kraj, bi privabil tujce, domačini pa bi s turizmom zaslužili. Tako je padlo nekaterim domačinom v glavo.
Boginja ljubezni pri starih Rimljanih je bila Venera. Upodabljali so jo nago. Ti kipi so v ostalev svetovno znani. Neki upokojenec iz Castelvetere Valfoltore je prišel na misel, da bi kopija takega kipa kraju koristila in ga je tudi dal napraviti. Kip je bil napravljen iz domače gline.
Občina Castelvetere Valfoltore ima komunističnega župana, ki se je z obema rokama oprijel ideje, da se postavi v domači občini tak kip. V resnici se je tudi postavil, na kipu pa so celo opazili, da v luninem svitu rdečkasto žari. To je bilo razumljivo, ker je bil napravljen iz take gline.
Domači patron je sv. Nikolaj. Njemu na čast prirejajo letne procesije, procesija pa gre mimo spomenika boginje ljubezni. Ali naj se procesija vrši ali ne, to je krajevno in italijansko vprašanje. Sveti Nikolaj— pa naga Venera! Procesije ne bo, je zagrozil domači župnik. Ali bo aH ne bo. Venera bo ostala! je dejal župan. Med občani so se oglasili kompromisarji, ki so predlagali, da naj se kip vsaj za časa ,procesije pokrije na gotovih delih s figovimi peresi. Kompromis ni obveljal.
Ostalo je odprto vprašanje, kdo ima prav, ali domači župan, ki trdi, da je spomenik umetnost in turistična privlačnost, ali pa krajevni župnik, Id trdi, da ima župan na strani satana, on, župnik pa ima na svoji strani sv. Nikolaja.
Pravda še ni odločena...
NOVA DOBA AMERIŠKEGA UNIJSKEGA POKRETA, KO GRE ZA BOLJŠO IN SIGURNO BODOČNOST
Zadnje vesti
Ves dan bo deževen. Sploh je zajelo ameriški severovzhod deževno vreme. Najvišja temperatura dneva bo 71 stopinj, najnižja 55 stopinj. Jutri se bo zjasnilo.
V podružnici Cleveland Trust banke na Detroit Ave. je bilo vlomljeno dne 14. januarja ter odneseno $23,000. Pretekli pe-i;ek je bilo vlomljeno v podružnico iste družbe na Lorain Ave. ler odneseno $65,000. Preiskovalne oblasti imajo dva vlomilca pod ključem, izdala pa sta druge sokrivce, ki se iščejo ši-rom Amerike. Preiskava bo verjetno dognala, da so krivci tudi v notranjosti banke, a na drugi strani med mladoletniki.
Po razmeroma mirnem življenju v ameriških kaznilnicah so se snoči v St. Louisu uprli taznjenci in kaznjenke, kakih 50 po številu. Prišlo je do splošnega razbijanja in požiganja, pa je policija danes zjutraj napravila red.
VLOGA HELIKOPTERJA
Mont Blanc je najvišja gora Evrope. Visoka je 15,770 čevljev. Ameriški helikopter je pristal na vrhu te gore. Gre torej za to, kako pomembno vlogo bo imel helikopter v bodočnosti, pa tudi za to, da je bil ameriški helikopter tisti, ki je v zgodovini helikopterjev prvi pristal na najvišji gori Evrope.
Rekord v avtomobilih
V sedanjem mezdnem giba nju v gigantski ameriški industriji avtomobilov moramo po našem mnenju imeti pred očmi tudi dejstvo, da ima industrija kot taka ves interes, da se s produkcijo nadaljuje. Ogromna produkcija, ogromna prodaja, pa tudi ogromni dobički! Ameriške avtomobilske družbe so do sedaj v tem letu vrgle na trg 3,721,000 osebnih in 540,000 tovornih avtomobilov. Če gremo v tem tempu naprej, bo leto 1955 pomenilo rekord v produkciji motornih vozil. V letu 1950, ki je pomenilo dosedanji rekord, je bilo vrženih na trg le 6,660,-000 vseh vrst motornih vozil.
PODPORA KMETOM-UGANKA
centu, to pa za 34.25 za funt, Glavno pri vsem tem je dejstvo da se sir na zalogi pri kmetu ni niti premaknil s svojega mesta, marveč se je operiralo s številkami.
Gre za znano federalno podporo cenam kmetijskim produktom. Če bi bila pariteta 90-od-stotna, bi bila razlika še višja. Federalna vlada je namreč sir pokupila po principu 75 procentov paritete. Vsekakor vprašanje, ali je ta politika zdrava.
V	senatu v Washingtonu so določili, da naj bo najnižja mezda na uro $1.00. Eisenhower je predlagal 90c, unije pa zahtevajo $1.25. Sedaj v^lja najnižja mezda 75c na uro.
Politično so najnovejši dogodki doma in v svetu naslednji:
V	Moskvo je prišel predsednik indijske vlade Nehru, ki je bil tam sprejet nadvse svečano.
Kancelar zapadno nemške vlade Adenauer pride v Washington to nedeljo. Dobil pa je tudi povabilo, da gre v Moskvo.
Predsednik francoske vlade Faure je povabil ruskega zunanjega ministra Molotova v Pariz na razgovor. Molotov je povabilo sprejel.
Tito je v Beogradu pristal na i;o, da se vrši skupna konferenca s tremi zapadnimi zavezniki.
Urad Clementa Attleeja v Londonu je javil, da se bo 72-letni voditelj Labor Party Att-ee odpovedal to jesen na obč nem zboru stranke mestu načelnika. Attlee je vodil Labor Party 20 let.
NOVA POGODBA V FORDU JE LE PRVI KORAK ZA KONČNI CILJ
DETROIT, 7. junija—Nova mezdna pogodba, katero je izbojevalo unijsko organizirano delavstvo v avtomobilski stroki za podje'tja Ford, je vzbudila največji odmev po celi republiki. Delavstvo si ni izbojevalo popolne garantirane letne mezde, je pa doseglo prvo stopnjo, da se končno ta cilj uresniči. Povdarja se, da je bil storjen v veliki industriji prvi korak, ki bo imel posledice ne samo v sorodnih, marveč v industrijah na splošno. Kratka vsebina	*
dogovora:
Pogodba je sklenjena za dobo treh let. Od prvega junija 1956 bodo tisti delavci, ki bodo brezposelni, dobili od družbe Ford skupno z državno podporo za slučaj brezposelnosti 60 do 65 odstotkov povprečnih rednih dohodkov, to pa za dobo 26 tednov ali pol leta. Prve štiri tedne do višine 65 odstotkov, nadaljnih 22 tednov do višine 60 odstotkov. Da se krije ta pomoč, se je družba Ford obvezala, da bo zbrala posebni fond $55,000,000.
Najvišja pokojnina delavcev v teh podjetjih skupno z ono, ki so jo prejemali iz Social Security, je bila do sedaj $175 kna mesec, po pogodbi pa bo $252.80.
Plačanih praznikov mesto dosedanjih šest, bo po pogodbi sedem. Do sedaj je veljalo, da če družba delavca v priznanih praznikih zaposli, mu plača dvojno mezdo. Za podjetje Ford po novi pogodbi velja, da bo ta mezda za priznane praznike, če naj delavec dela, trojna in ne dvojna.
Povišane so dajatve, ki jih daje družba Ford v zdravstveni bolniški sklad, dobrote pa bodo uživali poslej tudi člani družine delavca.
Ostala je tudi klavzula o lestvici življenskih stroškov. Če gredo stroški preživljanja navzgor ali navzdol, je odprta pot do novih pogajanj glede osnovne mezde kot take.
to leto, ker morajo računati, da bodo vsa motorna vozila v letu 1956 dražja, ker je pač povečana tudi lestvica stroškov produkcije. Za produkcijo avtomobilov da bo šla produkcija jekla, obe pa končno zajameta bistveno tudi druge ameriške industrije. To je začetna kritika, ki pa navadno ne drži.
*
Pogajanja in stavke
Pri družbi General Motors se pogajanja o novi delovni pogodbi nadaljujejo. Polnoč med nedeljo in ponedeljkom naj bo zadnji termin za dogovor ali za stavko. Danes bo družba predložila uniji v Detroitu nove predloge.
Vkljub temu pa se stavkovno gibanje v avtomobilski industriji širi. Računa se, da je na stavkah tako pri Vordu kot pri General Motors okrog 60,000 delavcev. Deloma so proti pogodbi že sklenjeni za Forda, deloma pa gre čisto za krajevne razmere v posameznih tovarnah. Stavka v Chevrolet tovarni v Parmi še traja.
Ko pa gre za pogajanja v je-klarni so bili stavljeni medse-bojni predlogi v podjetjih United States Steel, Bethlehem Steel in Republic Steel.
MI SMO VOJAKI!
BONN, Nemčija, 7. junija— Kancler zapadnonemške vlade Konrad Adenauer zahteva od zapadnonemškega kongresa, da odobri zakon, po katerem se bo začelo rekrutiran je nemške mladine, zakon pa naj bo sprejet še pred 15. julijem. Nemška mladina se bo začela rekrutirati še to jesen, nove nemške vojaške uniforme pa bodo na razpolago proti koncu te jeseni. Vojaško življenje v Zapadni Nemčiji se bo tako zopet začelo.
Poroka
V soboto, 28. maja sta se poročila v cerkvi Marije Vnebov-zete Virginia Kalin, hčerka Mr, in Mrs. Philip Kalin, 15800 Holmes Ave., in Frank Siskovic ml., sin Mr. in Mrs. Frank Siskovic st., 19406 Kewanee Ave. Poročna slavnost se je vršila zvečer v prostorih Euclid Veterans kluba, nakar se je mladi par podal na ženitovanjsko potovanje v Florido. Novoporočen-cema čestitamo in jima želimo vse najboljše v zakonu!
Splošni odmevi
Zveza ameriških industrijcev je razočarana nad Fordom, da je tako daleč popustil. Boji se, da bo s podobnimi zahtevami, če ne takoj, vsaj v bodočnosti prišlo na dan delavstvo v drugih podjetjih.
Ameriški železničarji so novo pogodbo z veseljem pozdravili in izjavili, da sami študirajo, kako bi se dala prilagoditi zahteva po garantirani letni mezdi tudi pri ameriških železniških družbami.
Z novo mezdno pogodbo pri Fordu je nastopilo pravno politično vprašanje posameznih ameriških držav. Podpora za slučaj brezposelnosti se daje iz fondov posamezne države. Nasprotniki delavstva so pohiteli s tolmačenjem teh zakonov na ta način, da so jih razlagali na škodo delavstva. Oni pravijo, da že pojem podpore za slučaj brezposelnosti narekuje, da brezposelni ne more imeti drugih prejemkov in dohodkov, kakor to podporo. Če naj Ford daje od svoje strani podporo za brezposelne, potem naj državna podpora odpade, ali—kaj?
Drugi nasprotniki strašijo z inflacijo. Večji prejemki, več denarja, torej inflacija. Z gospodarske strani vzeto se napoveduje, da bo promet z avtomobili in avtobusi modela 1955 še živahnejši kot je bil. Tisti, ki imajo namen, da si kupijo novo vozilo, bodo pohiteli z nakupom še
Graduiranci
Jutri zvečer bodo graduacij-ski obredi v Severance Hall, pri katerih bo skoro 200 učencev Case Institute of Technology prejelo red Bachelor of Science. Med temi bo tudi Herman Joseph Sluga, sin Mrs. Josephine Sluga iz 21150 Tracy Ave. Študiral je civilno inženirstvo ter je član American Society of Civil Engineering in Campus kluba.
Pri graduacijskih obredih Notre Dame kolegija v South Euclidu je Miss Patricia Plesec, 324 E. 197 St., prejela red Bachelor of Arts. Študirala je sociologijo.
Vile rojenice
Vile rojenice so se zglasile pri Mr. in Mrs. Frank Pajek, 5539 Oak wood Dr., in pustile zalo deklico, ki bo v družbo brateoma.
Enako so se zglasile vile rojenice tudi pri Mr. in Mrs. Stanley Pajek na 3961 E. 89 St., in ju obdarila s krepkim fantkom-prvorojencem. S tema dogodkoma sta Mr. in Mrs. Jack Kna-felc iz E. 159 St. postala četrtič stari oče in stara mama. Čestitamo!
Ameriško kmetijsko tajništvo je moralo dati kongresu pojasnilo/ kako se z denarjem federalne blagajne kupuje na primer sir, ki naj gre na zalogo in kakšno podporo prejemajo poljedelci, ki se pečajo z mlečnimi izdelki. Šlo je za postavko $2,381,-000. Kmetijsko tajništvo je pojasnilo, da je pokupilo 86,600,-000 funtov sira po 37 centov za funt. Takoj ko je bila kupčija sklenjena, je federalna vlada isto blago prodala nazaj produ-
"ENAKOPRAVNOST";
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out pt Town'
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta;:
For One Year—(Za eno leto)________$10.01
For- Six Months—(Za šest mesecev)___6.00
For Three Months—(Za tri mesece)__4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: '.Za Kanado, Evropo in druge inozemske države).
For One Year—(Za eno leto) ____$12.01
For Six Months—(Za šest mesecev)____7.01
For Three Months—(Za tri mesece)__4.50
Entered as Second Class Matter April 26 th, 1918 at the Post Office ai Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3. 1879.
c^^.104
PO RAZGOVORIH V BEOGRADU
(2)
Komunizem se je od svojega rojstva postavil na stališče diktature. Na tem ni spremenila ničesar niti zgodovina, niti praktično družabno in politično življenje. Če naj človek povdari svojo osebnost, pa pravi, da se zanima za skupnost, za državo, ima v danažnjem razvitem gospodarskem življenju tudi svoje posebne gospodarske interese. Danes imamo polno stanov in vsak stan zahteva zase pravico. Pravimo, da je človek egoist, da gleda predvsem sam nase in zase. Če pa je temu tako in če je podana politična svoboda, se organiziramo po političnih strankah, ki naj naše interese branijo v parlamentih, v občinskih svetih, sploh, kjer se sestane človek s človekom, ko gre za javna vprašanjas*
Komunizem pravi: Diktatura proletarcev, delavcev, kmetov in ljudske inteligence. Ljudska inteligenca pomeni tiste, ki se pač strinjajo s komunizmom. Torej popolnoma obratni svet, kakor ga je pojmoval Amerikanec s svojo deklaracijo o neodvisnosti ali pa Francoz, za njim drugi Evropejci z deklaracijo o svobodi, enakosti in bratstvu.
Ta pregled je bil potreben, da bolje razumemo sedanjo sovjetsko zunanjo politiko. Komunizem naj bo sveto-' ven. Moskva je računala, da bodo v komunizem prešli narodi Afrike in Azije, ko se bodo otresli kolonijalnega go-spodstva. Azijska in afriška ljudstva so bila temeljito izkoriščana. Komunizem je računal, da se bodo tega bivšega stanja ta ljudstva zavedala in bodo prešla z zastavami in trompetami v komunistični tabor. Naj pri tej priliki omenimo konferenco, ki se je aprila meseca vršila v mestu Bandungu na otoku Javi, kjer je bilo zastopanih 29 azijskih in afriških držav in ljudstev. Za kaj nam gre, ko to konferenco zopet povdarjamo? Zastopniki teh držav in ljudstev so namreč govorili v imenu ene milijarde in štiristo milijonov ljudi! Če vzamemo, da je danes na svetu približno dve milijardi petsto milijonov ljudi, vidimo, da je bila na konferenci v Bandungu zastopana več kot polovica človeštva. Predstavljajmo si posledice. Kaj bi v svetu nastalo, če bi se te ogromne ljudske mase vzbudile, organizirale in sprejele enotni program, kakor sta to računala Moskva in Peking, Sovjetska zveza in komunistična Kitajska? Morda ne takoj, tudi ne v par letih, gotovo pa v bodočih desetletjih. To je bilo veliko upanje tako Moskve in Pekinga. Kaj pa se je v resnici pokazalo na konferenci?
Da so nekomunistični elementi takoj od vsega počet-ka imeli kakor pravimo iniciativo poteka konference v svojih rokah. Torej o čem se bo razpravljalo in kakšne bodo končno sprejete resolucije. Pa se je na konferenci videlo, da so vsi tisti predlogi komunistične Kitajske, ki bi šli ža tem, da se komunizem (čeprav v prikriti obliki) proglasi, seveda pod vodstvom Kitajske, kot azijski in afriški skupni ideal, kratkomalo propadli. Ko je šlo za obsodbo atomskega orožja, je bilo jasno, da če se to orožje obsodi, ne da bi istočasno obsodili splošno oborožitev, bi konferenca obsodila tiste države, ki imajo pač premoč v atomskem orožju. Prepoved atomskega orožja in skupna razorožitev gresta namreč roko v roki, če naj imata kako vsebino.
Na konferenci v Bandungu pa je nastopilo nekaj, nad čemer sta bili razočarani tako Sovjetska zveza, kakor komunistična Kitajska. Če so afriški in azijski narodi postali politično zreli; če so se otresli raznega kolonializma in so se izrekli za samostojnost, potem naj bo ta samostojnost resnična. Večina azijskih in afriških zastopnikov pa se je odločno izrekla tudi zoper moderni kolonializem, kakor ga dejansko uveljavaljata tako Peking na Kitajskem, kakor Moskva v Rusiji. Ideja svetovnega komunizma pod diktaturo Moskve ali Pekinga je torej propadla. Dejstvo samo je bilo treba vzeti na znanje.
Po našem prepričanju ne segamo predaleč če trdimo, da je komunistično vodstvo spoznalo, da z diktaturo iz Moskve ali iz Pekinja komunizem ne pride do svoje zmage. Iskati je po navadnih principih politike zaveznike in ni šlo samo za jugoslovanske-ruske razmere, če je prišla v Jugoslavijo posebna ruska delegacije, da jo pridobi kot zaveznika, ne pa kot navadnega tlačana, seveda v komunističnem smislu.	L,
UREDNIKOVA POŠTA
LOUIS ADAMIČEVA USTANOVA
EUCLID, Ohio — Preteklo jej več kakor leto dni, odkar se je sestala grupa Slovencev v Ameriško jugoslovanskem centru v Euclidu, kjer se je odločilo, da se javno poziva vsa slovenska javnost v Ameriki, da se pridru-« ži akciji za odkup literarne zapuščine ranjkega Louis Adamiča, katera naj bi našla svoje smelo mesto v knjižnici Princeton univerze v New Jersey.
Začetek je vsak težak. Poleg tega pa je pojmovanje o kaki ustanovi med nami nekaj novega. Da se pa to plemenito zamisel zadrži, se je našlo nekaj nasprotnikov z malenkostnimi in celo osebnimi predsodki, z namenom, da se ovira to akcijo med nami. Kako lahko je nekaj kritizirati ali podirati, mislim, da mi ni treba povdarjati. Louis Adamič je sam kritiziral, obenem pa gradil v najbolj kritični dobi naših časov. Imel je uspehe, kateri, žal, še niso napisani zanj. Pridobil si je milijone prijateljev, posebno med najbolj tlačenimi narodi. Pojmoval je zapadni liberalizem ter poskušal je upostaviti dejanske vezi med zapadom in takrat (in še danes) izčrpano Jugoslavijo. Njegova dela so neizprosno razkrivala staro mračnjaštvo in vžigala nove pojme v boljšo družbo človeka.
S tem svojim delom si je Louis Adamič seveda pridobil mnogo somišljenikov, ki so mu peli hozano; obenem pa si je nakopal tudi mnogo sovražni-p kov, ki so mu želeli pogin. Usoda je ugodila slednjim. Katastrofa pa je bila tudi naša. Težko je najti izraza k izgubi nenadomestljivega moža.
Ko sem leta 1952 potoval v domovino na obisk, sem spotoma dbiskal posestvo pokojnega Adamiča v Milfordu, ki je sedaj delno pogorišče. Med bujnim drevjem je z deskami zabita ožgana hiša, čez pot pa pogorišče garaže in avta. Pogled je bil porazen, posebno še ker je v tem pogorišču samevalo vprašanje: Kdo in kaj je povzročilo to, tudi našo, tragedijo?
V domovini me je pot nanesla
j na njegov rojstni dom. Usoda j je hotela, da sem obiskal hišo ravno par dni predno je umrla mati pisatelja Adamiča. Vse to in mnogo več, kar sem videl in izvedel v domovini, mi daje zavest, da smo mi v Ameriki dolžni nadaljevati delo tam, kjer je njemu zastalo pero.
Ustanova Louis Adamiča je bila idealna zamisel, ki je pridobila razumevanje naših ljudi, da se reši njegova dela pred pozabljivostjo. Odziv naših skupin in posameznikov je pričal, da imamo še med nami zavedne ljudi. : Njegov klic je odmeval od Atlantika do Pacifika in tudi pre-iko morja ob najbolj kritični dobi svetovnega preobrata. Zato i lahko z nekim ponosom bilježi-mo, da se doneski za fond bližajo zadnjemu tisočaku, in bo to prvič v ameriški zgodovini, da bodo Slovenci ustanovili fond v prilog naši in ameriški zgodovini. Ali nam ni v ponos, da, maji po številu, podpremo besede, ki jih je on zapisal tudi nam v prilog?
Moralna dolžnost vseh nas je, da imamo delež pri gradnji tega fonda. Louis Adamič je bil člen verige v sodobnem literarnem svetu,' kjer je pojasnjeval pereče bolesti svojega naroda. Zato naj ta dela ostanejo Ameriki v spomin. Namesto njega, pa naj imajo priliko bodoči literati, da bodo razumeli kdo so bili oni, ki so garali po premogovnikih, plavžih in težkih železarnah, da so naredili Ameriko to, kar je.
Generacija, ki je šla skozi te čase, sedaj izumira. Z njo bodo umrli spomini in vse. Danes ni več 12-urnega ali 10-urnega dela kot nekdaj ko so garali ino-zemci za goli obstanek. Zato je Adamič vse to zapisal in povedal v svoji knjigi resnico o nas, o tebi in naših prednikih. Ako nam je kaj na tem, da se to ne pozabi, bomo vsi prispevali v literarni fond za ustanovo Louis Adamiča.
Prispevke v ta fond lahko pošljete blagajniku Ustanove John Zigman, 20713 Recher Ave., Euclid 19, Ohio.
Michael i. Lali.
Bil je lep večer...
CLEVELAND, Ohio—Vedno veseli "Zarjani" smo se tako razigrano zabavali med našimi ta-mladimi, da smo pozabili na | naša leta in bili spet mladi s ta-i mladimi. To je bilo dne 14. maja zvečer v Slov. nar. domu, soba :št. 1 na St. Clair Ave.
Ali veste zakaj smo bili tako veseli? NoK naše pridne, ne-utrudljive tri pevce in delavce smo presenetili na omenjeni večer, številni prijatelji so se zbrali skupaj z nami in naši slavljenci niso niti najmanj slutili pomen večera, saj so sami )omagali pri vsem tem. Na seji *o sugestirali kako bi bilo bolj uspešno, ter da bo večer čimbolj zabaven.
Zabava je bila v polnem teku ko vstopi pred ta veliko mizo ! predsednica Zar je, Jennie Fa--ur, ter pokliče na pripravljene tri sedeže Josephine Turkman, Sophie Elersich in John Krebel, ivdijenci pa sporoči pomen današnjega večera. V kratkih besedah oriše njihova dela, zatem )a odda nadaljno stoloravnate-'jstvo našemu pianistu Edwin Polšaku. V jedrnatih besedah niše koristna in težka dela v tetju in dramatiki skozi dolga 'eta, ki so jih vsi trije doprinesli Zarji na oltar.
Vsem, ki smo gledali presenečene obraze treh slavijencev, pa bo ta prizor ostal v trajnem spominu. Solze so tekle po licah ] naših pridnih deklet Josephine in Sophie, in Krebel ni mogel priti do besede od ganutja. Veli-
ko požrtvovalnega dela sta doprinesli naši dekleti, saj sta pri zboru že skoro od detinstva. Njune dolgoletne izkušnje v petju in dramatiki so tako bogate! In Krebel? On je steber zbora, dolgoletna pomoč in vseskozi požrtvovalen.
Večer se je razvijal v lepi harmoniji. Sledili so govori in čestitke od raznih skupin in mi vsi sitio se jim, pridružili v krog in čestitali našim mladim ženam in še krepkemu Krebelnu.
V znak priznanja jih je zbor obdaril z zapestnimi urami in lepimi prsnimi šopki cvetlic. Rajali in peli smo pozno v mlado nedeljsko majsko jutro. Lep večer pa bo nam vsem ostal v pri-jjetnem spominu!
. Mary Bozich.
j jajčne lupine so ; koristne
Človeški organizem potrebuje mnogo kalcija, često mnogo več, j kakor ga dobiva z redno hrano. Na univerzi v Oklahomi so se strokovnjaki zadnje čase podrobno ukvarjali s tem vprašanjem in sklenili svetovati gospodinjam, naj ne mečejo proč j jajčnih lupin. Jajčne lupine so namreč sestavljene večidel iz apnenca in so torej najboljši dobavitelji življenjsko važnega elementa kalcija. Stolči jih v ; prah ni težko. Prah iz jajčnih lupin je treba primešati moki, ko peče gospodinja potico ali kekse. Tako pride v človeško telo dovolj kalcija, kar je za zdravje zelo važno.	j
Piknik drušiva Soča ši. 26 S.D.Z.
CLEVELAND, Ohio — Član- : stvo društva Soča št. 26 S.D.Z. je odločilo se prirediti piknik v nedeljo, 12. junija na prijaznem vrtnem prostoru Doma zapad-nih Slovencev rta 6818 Denison Ave. Pričetek ob 3:30 uri popoldne. .Godba bo pričela igrati ob 5.30 uri in bo igrala kakor je naša navada, pozno v noč.
Prav prijazno ste vabljeni vsi člani in članice društva, kakor tudi vsi prijatelji in cenjeno občinstvo iz širnega Clevelanda in okolice na obilen poset. Postrežba bo tudi prvovrstna, tako da boste vsi posetniki dobro in točno postreženi. Za ples bo igrala dobra godba Tony Mauser Polka Jest Orkester. Ker so prostori dobro urejeni, se bo piknik vršil tudi v slučaju slabega vremena.
Torej na veselo svidenje v nedeljo, 12. junija v Domu zapad-nih Slovencev, 6818 Denison Ave. Bratski pozdrav
J. Miklus, tajnik.
VAŽNO OBVESTILO
IZSELJENCEM
POVRATNIKOM
Rojaki, ki se nameravajo za stalno vrniti, in naseliti v Jugoslaviji, imajo po jugoslovanskih carinskih predpisih pravico uvoziti vse svoje premičnine. Te premičnine so v tem primeru oproščene vseh carinskih uvoznih taks in koeficientov.
Da pa ti rojaki—povratniki ne bi imeli nepotrebnih sitnosti pri carinskih organih, jim sporočamo, da si pred odhodom v rojstno domovino preskrbijo potrdilo, oziroma naj bo to raz-' vidno iz potnega lista, da so res povratniki.
Poleg tega morajo imeti tudi seznam vseh predmetov, ki jih prinašajo s seboj v Jugoslavijo, n. pr.: automobil, šivalni in razni drugi stroji in aparati. Tal seznam pa jim morajo overoviti bližnja jugoslovanska poslaništva.
Če boste upoštevali gornja navodila, ne boste imeli pri uvozu svojih premičnin nikakih sitnosti.
Prosimo rojake, da vzamejo gornje obvestilo na znanje in da o tem obveste svoje znance in prijatelje, ki se nameravajo za stalno vrniti v Jugoslavijo, pa tega obvestila morebiti ne bodo; čitali.
Slovenska izseljenska matica.
tragedija na morju
Z zastavami na pol droga je priplula 23,000 tonska angleška potniška ladja "Stratheden" v marsejsko pristanišče. Njena posadka je na odprtem morju prihitela na pomoč posadki ponesrečene grške tovorne ladje . "lason." Kapitan Cummins je pripovedoval o junaštvu svojih mornarjev. Morje je bilo zelo viharno. Brž ko so zagledali po-tapljajočo se grško ladjo, so spustili na morje rešilni čoln. Angleškim mornarjem se je posrečilo rešiti 11 grških mornarjev. Rešilni čoln pa je morje čedalje bolj premetavalo. Bil je še kakšnih 60 m od ladje, ko ga je zgrabil velikanski val, ga dvignil visoko in prevrnil. Utonila sta dva oficirja, šest indijskih vojakov in 11 Grkov. Rešili < so se samo štirje mornarji.
dobra pesem
Pesnikov prijatelj: Ta pesem : je zlata vredna!
Pesnik (grenko): Da bi bila le kruha!
■--i
za kratek čas	!
"To je pa sreča, da st.e prišli k meni!—Skrajni čas je že bil." i
"I seveda, gospod doktor, de- 1 nar je dandanes pač vsakomur < potreben!"	i
«TAM DOL! ZA NAŠ VASJ0»
Ljubljana, 12. maja 1955 '
V	sredo dne 11. maja je z brzovlakom preko Trsta prispela v Ljubljano letos že druga večja skupina jugoslovanskih izseljencev. V skupini je potovalo 19 Slovencev in nekaj Srbov, Hrvatov in Črnogorcev.
S tajnikom Slovenske izseljenske matice tov. Albertom Švagljem sva pričakala rojake na obmejni postaji v Sežani. Tu so rojake pozdravili tudi zastopniki ljudske oblasti iz Sežane, Socialistične zveze, zastopnika podružnice Slovenske izseljenske matice iz Sežane in pa šolska mladina pod vodstvom svojih učiteljev. Otroci so držali v rokah velike šopke majskega cvetja — španskega bezga, šmarnic, tulipanov in potonk v pozdrav rojakom iz domačih logov.
Po opravljenem carinskem pregledu so se pojavili na oknih obrazi naših dragih rojakov in rojakinj. Prisluhnili so namreč pesmi šolskih otrok, ki so jim jo zapeli v pozdrav. Najprej "Gor čez izaro," potem pa še "Tam, kjer teče bistra Žila," . . . "Tam, kjer zibka tekla je, tega kraja jaz ne zabim več," so pela mlada grla. Rojaki niso mogli več zadrževati solza.v Kot otroci v tistih davnih časih so jokali. Otroci so- nadaljevali s petjem ves čas postanka vlaka v Sežani. Ko so naši rojaki premagali prve solze ginjenja in veselja, da so po dolgih desetletjih zopet doma na rodni grudi, so mnogi začeli peti znane napeve z mladino.
"Kako lahko in lepo je peti na Slovenski zemlji" je vzkliknila skozi okno rojak in ja Danica Hrvatinova iz Clevelanda.
"Srca so nam tako velika, da jih komaj zadržujemo v prsih," i je vsa navdušena zaklicala skozi okno. Rojakinja Hrvatinova je doma iz Pivke na Krasu. Vsa srečna mi je povedala, da jo doma pričakujeta se oče in mati, oba stara že okoli osemdeset let.
V	Sežani sta izstopila iz vlaka zakonca Anton in Johanna Ujčič. Obljubila pa sta ,da nas obiščeta na izseljenski matici v Ljubljani.
Rojaki so bili nad sprejemom v Sežani tako navdušeni, da so se hotelkna vsak način izkazati hvaležne šolski mladini. Za šole v Sežani so zbrali kar na kolodvoru vsoto denarja in ga izročili učiteljicam.
Bližal se je čas odhoda. Rojaki so vstopili v vagone, s se-[ boj so pa nesli polna naročja lepega cvetja, ki so jim ga izročili pridni šolarčki. "Za popotnico" na poti do Ljubljane, pa jim je zastopnik Izseljenske matice iz Sežane izročil več steklenic pristne domače slivovke in kraškega terana.
"Vsa utrujenost nas je minila in s tem toplim sprejemom ste nam poplačali našo naporno pot preko oceana" mi je dejala rojakinja Francka Svoboda iz New Yorka, ko se je vlak žs pomikal proti Ljubljani. Rojakinja Francka je doma iz Logatca in je bila že pred dvemi leti na obisku v Sloveniji.
"Da ste mislili še na slivovko in teran ... Z njima bomo do Ljubljane premagovali solze, da bomo bolj "korajžni" izstopili v Ljubljani med sorodnike," je nadkljcvala rojakinja Svoboda. Skozi solze se je prikradel smeh tudi njenim sopotnicam v oddelku: Rosi Novakovi iz Minne-sote, Karlini Gornik iz Chishol-ma, Minn., Obe rojakinji že preko trideset let nista videli do- 1 mačih krajev. V istem oddelku je sedel tudi rojak Joe Slemec, farmar iz Willarda v Wisconsi- : nu. Rojak Slemec pol stoletja ( ni bil v svojem rojstnem kraju : Zg. Brniku pri Cerkljah.	<
V	sosednjem oddelku sem se seznanila z rojakinjami: Ivan- i ko Pirkovičevo, Ano Nemgar, i obe iz Eveletha v Minnesoti in \ rodom iz Ribnice ter z zakonce-
'ma John in Katerine Ubic 12 Clevelanda. Vsi rojaki iz te skupine so se zelo pohvalno izrazili o postopanju naših carinskih organov na meji v Sežani.
Na postaji Pivki sta izstopila Danica Hrovatin in pa rojak Frank Slavec iz Clevelanda, ki je doma iz Bač pri Knežaku. Vsi rojaki so se od njiju prisrc-1 no poslovili, saj so med dolgi® potovanjem postali res ena družina.
Rojaka Louisa Uovarja 12 Clevelanda sem spoznala na 1 hodniku vagona. Tam je skozi okno zelo pozorno opazoval n&" ; ravo. Kozolci na polju, čebelnja; ' ki v vrtovih, gozdovi, travniki prav vse ga je zanimalo, saj Je ' vse to njegova rojstna domovi-1 na. Pravil mi je, da si ni misl'1« : da ga bo povratek v stari kraj tako močno vrgel iz duševnega 1 ravnovesja. "Veste kaj bom nf" 1 pravil," mi je dejal, "v domačo 1 hosto bom šel in tam ležal ves ; dan, prav sam. Potem misli®' 1 da se bom spet znašel."
V tej skupini so bili še ro ' jaki: Frank Koračin, JenDie ' Košir, Mary Vodičar in Ang®
■	Jarm, vse tri iz Clevelanda, d°" 1 ma pa so iz Čateža, Vodičar]®;
va pa iz Hinj pri Kočevju. Tu ' one se po dolgih 40 letih vra-
■	čajo domov.
1 Čim bolj se je bližala ; ljana, bela prestolnica Sloven' 1 je, tem bolj so postajali na^
>	rojaki nestrpni. Par postaj
" že kar stoje pričakovali končne*
>	ga cilja svojega dolgega P° ° ! vanja. V mislih so bili Ž3 sre
svojih dragih ...	.
' Ljubljana. Najprej iskanj
■	klicanje, potem pa krepki ob]® ' mi, poljubi in stiskanje r° '
predvsem pa solze, "solze in & čez dolgo beseda.
Na obisku v Sloveniji ^
1 V aprilu in maju so P1^1.1 n. 1 obisk' sledeči rojaki in roja
•	nje: Artel Pavlina in Andrej
•	Bukovnik Martin, Božja Fran j ; Bokal Anton in Gertrude, Bar1^
Frances in Anton, Čolnar ^
■	tarina, Cimperman Jennie, L kajne Joseph in Karolina,
; bin Joseph, černigoj Alois, & ' žar Marija, Černe Ivo, Drob"lC Louis, Denk John, Dagarin J®^ 1 nie, Epich Frances, ®loVjn 1 Louis, Ermenc Vilhemina 1 Frank, Esca Stelle in '
■	Flais Alois in Rose, Karl.
■	Gornik, Gerlica Josephina,
•	sar Antonia, Grubič Rose, lob Alois in Joseph,
Gasper^
■	John, Hrvatin Daniela, IsteI1'ai Fani, Jansick John, in Jarm Angela, Jacobi Jackber
■	Frances, Jarc Matt, z
■	Frank, Klopčič Frank, Kral.g
. Stella in Jennie, Košič Jelin" ' Koračin Frank, Kapel
Korče Karol, Kumar L°u ' 1 Kosmač John, Kotar Krish John in Sophie, Kov*^ vich Pauline, Lovšin Viktor-žena, Levstik Louis in c phine, Mulec Gizela, Mag0* Angela, Modic Jennie, . ;n -Christina, Markočič Alois Karolina, Macesich ^ ^ Nemgar Ana, Jennie Noč Mary, Pugelj Vincent Christina, Jennie Perkovič, nikvar Josip, Perpar Job^11 .. Mary, Petrič Stanko, Po«*K Frances in Helen, Prosen J11 ^ Remenich Anton in JoS3^' Rosich Anna, Sopšič LudVV Slerrtec Joseph, Slavec Fr»n ' Santracek Paul in Karo^V Spetich Frank, Stefanek Tel*** Špetich Jos., Somrak Ubič John in Katerina, ^J , Anton in Johana, Udovich R0^ Vershay Anton in žena, ^0 čar Mary, Wolfe (Volk) Fr* ko.	J
Računamo, da je do sl'e meseca maja, to je komaj v \ četku sezone obiskov že ^ 200 naših ameriških rojaki 1 obisku v Sloveniji.
Okoli dvajset je v Slov^' na obisku tudi rojakov iz gen tine. Precej pa tudi Že ^ evropskih držav. Veliki tra*1
(Dalje na 3. strani)
ENAKOPRAVNOST
STRAN S
"TAM DOLI ZA NAŠO VASJO.
rr
■ K
(Nadaljevanje s 2. strani)
Porti, celi vlaki, naših rojakov !Z f/ancije, Belgije, Holandije m Nemčije pa so predvideni v avgustu.
Predvsem pa smo se pri nas na Matici razveselili, ko smo zvedeli, da nas letos obiščejo spet tisti rojaki, ki so bili na obisku v Sloveniji komaj pred dvemi leti. To sta predvsem rojaka Louis Levstik iz Clevelanda s soprogo in pa rojak Bokal Anton s soprogo, ^udi iz Cleve-|, a' Snidenje z njima je bilo nf pnsrčn°, saj so nam ostali zadnjega obiska v najlepšem spominu. Ob tej priliki smo Poznali tudi soprogo rojaka ! ' J°sephino Levstik, j leP° smo z njo pogovorili. 2 zgodovine organizacije Progresivnih Slovenk mi je bilo ^ano, da je bila rojakinja Jose-j.. Levstik med ustanovite-Jicami te organizacije. Novi-
da ŽiliCa mi ni dala miru> a ]e ne bi malo povprašala,
*aKo Je bilo takrat. Med dru-Pm m je tudi povedala šaljivi godek, ki je sicer vzporeden, JJ vendar v zvezi z ustanovit-jo te dicne organizacije. Nam-sta ^ POti k ustanovnemu se-roi!T Tse J'e Pokvaril avtomobil
vrt p Sa Levstika in naše e rtogresivke, so morale, ho-
Jf nočeš, avtomobil—potiska-
Levstil?naJ mi PrijaZna r°JakinJ'a 2 - ne zameri, da sem dogodek "obelodanila."
Neko dopoldne, ko nas je ro-al 'VStik obiskal> je bila v
S^Vfnaša *ridna štu-
vichp g be Florence Sisko-ffled i •' jak Levstik jo je za-
PozdraviM Pt° ,angl6Šk0 prisrčno i aravil. Toda na veliko začu-nje, mu je Cvetka> kakQr
Pri na*> odzdravila v ^ slovenščini. Tudi na vsa na-
ie dl-VP,raŠanja v angleščini, ^«?°VOre V PraViIni
kaj mu T" K° 30 Je vprašal> za"
ni mu . odgovori v anglešči-
sl°venš|niV2^no °dg0V,?rila v IU- Ne morem."
Florence Siskovicheva je prav pridna študentka in kakor slišimo, se pod vodstvom svojega profesorja petja in našega odličnega dirigenta Boga Les-kovica pripravlja, da bo jeseni pela v ljubljanski operi vlogo Gilde iz Verdijeve opere "Rigo-letto." Prav sedaj pa naša Cvetka pričakuje razveseljiv obisk: svoje starše, ki bodo nekaj časa ostali na obisku v Sloveniji.
V Ribnico, kjer žive sedaj Levstikovi pa pride v kratkem tudi rojakinja Karlinca Teli-cheva iz Clevelanda, ki je bila tudi komaj pred dvemi leti na obisku v Sloveniji. Letos pride s soprogom in da ne bosta .preveč pešačila po Sloveniji, bosta pripeljala s seboj "Caro." Tudi rojak Levstik je letos prišel s svojim udobnim "Dodgem." Na splošno opažamo, da je vsako leto več rojakov na obisku v Sloveniji, ki pripeljejo s seboj svoje avtomobile, s katerimi si precej olajšajo bivanje v Slovenije. Ni jim treba pešačiti in niso vezani na vozne rede avtobusov in vlakov. V krajšem času si lahko veliko več ogledajo.
Mila Šenk.
VAS MUČI NADUHA?
Pri nas si lahko nabavite najboljšo olajšavo za to mučno bolezen. Zdravilo je jamčeno ali pa dobite denar nazaj.
MANDEL DRUG CO.
15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034
Lodi Mandel, Ph. G.. Ph. C.
Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
ZA ZDRAVJE KUPITE SLOVENSKI PLANINSKI ČAJ
samo $1.00 za škatljico
Tivoli Imports
6407 St. Clair Ave., Cleveland 3, O. Pokličite HEnderson 1-5296
Pošiljamo tudi po pošti Govorimo slovensko
STANOVANJE V NAJEM
5 LEPIH SOB V NAJEM
ČEDNO STANOVANJE, KOPALNICA IN FORNEZ NA PLIN. ODDA SE ODRASLI DRUŽINI. Pokličite HE 1-5311
mm**
§v
M
BEGINNING JUNE 11th
Sun by Pay... Fun by Ni$kt!
ON-LAKE-ERIE
NOW GREATER THAN EVER! Recreation for the entire family... swimming, fishing, boating, moonlight cruises, tennis, picnics. Free movies, dancing, and spectaculars. New Midway attractions. Good restaurants, bars, popular prices. Children's playroom^ sitter service. Sunday services for all faiths.
Family Accomodations HOTEL BREAKERS
Cleveland Office: SUperior 1-7280 AMPLE PARKING U.S. Highway 6, six miles east of Sandusky Passenger Ferry Service from Sandusky
[[NEST BATHING BEACH IN THE WORLD!
THAT'S n fBIT
ATO ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
1RUT11 vws,N"r nL He wl« as A Ym^, /
'	clerk tj, '	teacmek, p6ncins ihstbuctok.shipiw	^fc
»ai«^*^^^*"*laltmt* to poctomn* mvfc^	^^^^^^^^^^^^^
T"e *',lg * » "visa wan « ->t weeeai •kdotv'/ the wieisr w*v to
ItrutO-.ifj b6tt6j than 6v6» ut savwat totldi!	i
ČLOVEK USPEŠNO PREMAGUJE HITROSTNE OVIRE
Človek lahko preteče v dese tih sekundah 100 m in o mnogih pticah vemo, da prelete na uro 90 km. Sodobno potniško letalo prileti iz New Yorka v Chicago v' dobrih treh urah. Človek bi mislil, da je treba samo vdelati v letalo dovolj močne motorje. Ta domneva ima v sebi nekaj verjetnosti, a leteti po zračnem mqrju s hitrostjo 1500 km na uro ni samo vprašanje močnih motorjev. Pridemo namreč do meje, ko .vse kaže, da smo stopili v nov svet, kjer kraljujejo nevidne sile, ki se nam postavijo po robu in razvijajo strašno moč, da mora človek kloniti pred njo.
HITROST ZVOKA
Ne moremo trditi, da se je ta skrivnostni svet velike hitrosti odprl fizikom nenadoma. Še preden je človek izumil letalo, so vedeli že marsikaj o hitrosti, saj so proučevali med drugim iz topov izstreljene krogle, ki drve po zraku hitreje od kateregakoli letala. Pojem hitrosti zvoka ali še večje je sicer mnogim ljudem še povsem nov, fiziki pa ga poznajo že dolgo. V želji po napredku tudi na tem področju je začel človek hitrost zvoka primerjati s hitrostjo letala. Če mahamo po zraku z roko, če vržemo žogo ali pilotiramo letalo, zmeraj začne zrak valoviti in zračni valovi se širijo na vse strani. Ti valovi pripravljajo roki, žogi ali letalu pot.
MEJA HITROSTI
Fizik si predstavlja to tako, da valovi zrak s to pripravo delno pospešujejo, tako da teče po gornji in spodnji strani letalskega krila. Oblika zračnega toka je odvisna od spremembe tlaka. Brž ko se približa letalo hitrosti zvoka, pa naj leti viso-
ko ali nizko nad zemljo in ko doseže zračni val pred seboj, nastanejo težave—destruktivne sile nadzvočne hitrosti. Zrak tedaj ne teče več enakomerno po krilih letala, marveč se začne vrtinčiti, na krilih se nekako lomi in sili narazen. Večkrat bi človek mislil, da hoče nevidni orjak s kladivom razbiti letalo ali streti z orjaškimi rokami in ga raztrgati na kose. Lahko bi rekli, da potegne narava sama mejo hitrosti.
Spričo tega so fiziki že pred drugo svetovno vojno menili, da nobeno letalo ne bo moglo leteti hitreje od 800 km na uro. Pozneje so pomaknili to mejo na 880 km, potem pa (ko so se pojavila nad bojišči prva nemška reaktivna letala) na 1000 km. In končno so jo pomaknili na hitrost zvoka. Zdaj letajo poskusna letala že s hitrostjo 1500 km na uro ali pa še več. Leta 1952 je dosegel znani ameriški pilot William Bridgeman z letalom D-558 II Skyrocket hitrost 1800 km na uro.
Vojaški piloti, ki se jim 'je zdela hitrost 480 km na uro premajhna, so jo skušali povečati s pikiranjem in leteli so 1000 km na uro. Izkušnje iz teh poskusov so marsikaterega med njimi prestrašile. Robovi kril in propeler so vibrirali ali "brenčali," kakor pravijo piloti. Letalo se je gugalo ko pijano, večkrat se je pripetilo, da je odle-tel kos repa, višinska in stranska krmila niso več delovala, tako da je bilo pilotiranje izključeno. Nekaj posebno brzih letal
so zračni tokovi dobesedno potisnili v stran. Geoffrey de Haviland, eden najboljših pilotov sveta, se je z lastnim letalom DH 108 smrtno ponesrečil. Piloti, ki so imeli srečo, da so preživeli nekaj takih poskusov, so debelo gledali, ko so jim fiziki rekli, da so leteli hitreje od zvoka in da so lahko veseli, da so še živi.
Hitrost letala je odvisna seveda od njegove oblike in sile motorjev, pa tudi od trenja. Čim ihanjše je trenje, tem večjo hitrost lahko doseže letalo. Zato vidimo, da so sodobna letala plaščata, spredaj stisnjena, da laže režejo zrak. Konstruktorji proučujejo zdaj zlasti vprašanje, kako bi trenje čimbolj zmanjšali.
V poročilih o poskusnih poletih Geoffreya Havilanda je bila večkrat omenjena tudi visoka temperatura. V letalo so jno-rali vdelati posebno hladilno napravo, ki bi zadostovala za ohlajanje zraka v veliki kinematografski dvorani. Tako so preprečili, da se zlitine aluminija in magnezija med poletom niso omehčale. Letalo Skyrocket je namreč narejeno iz takšnih zlitin. Visoka temperatura ne prihaja iz motorja, marveč je,. posledica trenja, tistega trenja,' ki ga mora premagovati tudi meteor in ki mu je treba pripisati, da meteor zažari, da govorimo o padajočih zvezdah. Da nima letalo hladilnega aparata v pilotski kabini, bi se človek ne smel dotakniti nobene kovine v njem, ko doseže hitrost zvoka.
Za zavarovalnino
proti
OGNJU . . . NEVIHTAM AVTO NEZGODAM
pokličite:
JOHN ROŽANCE
15604 WATERLOO RD. KE 1-6681
For Your Vacation s . . Welcome to
CHRISTIANA LOOSE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U.S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
Dominik and Agnes Krasovec,
Proprietors
Rt. 1, Box 243
Edwardsburg, Michigan Phone 9126 F5
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
8502 ST. CLAIR AVE. '	*	ENdicott 1-0583
Avtomobili in bolniški voz vedno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD: 452 EAST 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 1-3118
Legislatures, Not Courts, Must Make Laws, Says Justice of Highest U. S. Court
BP^araa
Sixteen years ago this month, William O. Douglas took his seat as a new Associate Justice of the Supreme Court of the United States. Prior to this honor, he had been chairman of the Securities and Exchange Commission.
Mr. Justice Douglas has pursued the course of such great pioneering judges as Holmes and Brar.deis. The courts must not infringe upon the rights of the people to make laws through their elected legislators, Justice Douglas holds. Legislative bodies, state and national, "have constitutional authority to experiment
with new techniques" and "are entitled to their own standard of the public welfare" and the Supreme Court does not "sit as a super-legislature," he has said.
During the past month, Mr. Justice Douglas, speaking for a unanimous Supreme Court, wrote: "The day is gone when this Court uses the Due Process Clause of the 14th Amendment to strike down state laws, regulatory of business and industrial conditions, because they may be unwise, improvident, or out of harmony with a particular school of thought."
HIŠE NAPRODAJ
LAKE SHORE BLVD. in EAST 185th ST.
Krasna zidana hiša za 2 družini; 5 lepih sob v vsakem stanovanju. V izvrstnem stanju, nizki davki, gorkota na plin. Idealno za dve poročeni sestri, ki želite lepo stanovanje.
KOVAČ REALTY KE 1-5030 960 EAST 185th STREET
Naprodaj
Da se uredi zapuščina se proda hiša za 1 družino, 7 sob in posamezno zidano poslopje 38 čev.
Za 2 družini, 4 gor, 4 dol, 2 garaži.
Za 2 družini, 4 gor, 5 dol, plinski furnez, garaža.
Vse hiše v bližini SND na St. Clair Ave.
Kličite po 4.40 uri
HE 1-2867
Vse snovi, iz katerih je narejeno takšno letalo, morajo biti odporne proti visoki temperaturi. če se poveča zvočna hitrost, govorimo o nadzvočni hitrosti. Pri takšni hitrosti pa bi se vse doslej uporabljene kovine raztopile, kakor se je razstopil vosek na Ikarovih krilih, ko se je približal soncu. Zato delajo zdaj poskuse z nerjavečim steklom, s tantalom in drugimi proti vročini odpornimi kovinami. Potrebne bodo tudi boljše hladilne naprave, kakor so sedanje. Misliti je treba ne samo na pilota, marveč tudi na elektronske in druge aparate, denimo na ra-
Dva pogrebna zavod« Za
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebnisko postrežbo
po
CENAH. KI JIH
VI
DOLOČITE pokličite
AjGNDINAfrSONS Funeral directors
nMMTUftl »(ALt.1
■Hbtiuvsr.
m+r—ttou -am um
mi
dar. Potrebno je tudi posebno olje, ki kljubuje temperaturi, pri kateri se začne aluminij topiti. Če bodo hoteli doseči večjo hitrost, kakor jo je dosegel Bridgeman, bodo morali premagati mejo visoke temperature, pri kateri se začno doslej uporabljane kovine topiti.
—Ljudska Pravica
V blag spomin
ob drugi obletnici smrti našega ljubega soproga in očeta
FRANK RACE
ki je umrl 8. junija 1953. leta.
Dve leti že Te zemlja krije, v tihem grobu mirno spiš, nam pa težko je pri srcu, ker več med namine živiš!
Solnce naj na trato sije, kjer počivaš dragi Ti, duša pa naj raj vživa pri dragem Bogu v večnosti!
Žalujoči:
SOPROGA in OTROCI
Cleveland, Ohio, dne 8. junija 1955.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z globoko žalostjo v naših srcih naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem tužno vest, da je kruta smrt pretrgala nil življenja naši ljubljeni soprogi, dragi mami in stari mami
MARY KRIŽMAN
Pokojnica je previdena s sv. Zakramenti za umirajoče za-tisnila svoje mile oči dne 31. marca 1955. Pogreb se je vršil dne 4. aprila iz Behm pogrebnega zavoda v Madison, Ohio,__v ondpino cerkev Immaculate Conception in po opravljeni sv. maši zadušnici in pogrebnih obredih smo položili njeno truplo k večnemu počitku na pokopališče Calvary.	_	.
Pokojna je bila stara 77 let ob času smrti. Doma je bila iz Lokve na Primorskem.	'
Tem potom izrekamo našo iskreno zahvalo vsem, ki so položili krasne vence in cvetje k njeni krsti; vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njene duše; vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu; vsem, ki so prišli pokojnico pokropit ko je ležala na mrtvaškemu odru; pogrebem, ki so nosili krsto, in vsem, ki so jo spremili na pokopališče.
Hvala duhovščini cerkve Immaculate Conception v Madison, O., za opravljene cerkvene obrede, ter Behm pogrebnemu zavodu za vso postrežbo in lepo urejen pogreb.
Bodi vsem, ki ste nam stali ob strani in bili v pomoč v bolezni in dneh smrti, kakor tudi vsem, ki ste na en ali drugi način izrazili svoje sočutje, izrečena naša iskrena zahvala.
Predraga soproga, nepozabna mama in stara mama! Kruta smrt Te je odvedla s seboj tja, odkoder hi več vrnitve. Žalostne in objokane si nas zapustila in zaman Te iščejo naše oči. Tolažimo se, da se enkrat zopet snidemo na kraju večnega miru in blažen-stva.
Žalujoči:
ANTON, soprog
JOSEPH ZACK, sin v Midville, O. MRS. MARY JOPKO v Madison, O. in
MRS. FRANCES MITCHELL v E. Canton, hčeri osem vnukov, dva pravnuka, MRS. JENNIE NOVAK v Madison, O., sestra v stari domovini brat JANEZ STOPAR in sestri KRISTINA UMEK in FRANČIŠKA VOLK North Canton (Middlebranch), Ohio, dne 8. junija 1955.
CEDAR POINT
V BLAG SPOMIN
ob tretji obletnici odkar je odšla od nas naša ljubljena soproga in dobra, skrbna mama in stara mama
JOSEPHINE DOLSAK	I
Njeno dobro srce je prenehalo biti dne 8. junija 1952.
Kje si, moja ljuba žena,	Naša mamica, predraga,
kje Tvoj mili je obraz,	šla si proč od nas,
kje je Tvoja skrbna roka,	Črna zemlja Te pokriva,
ki skrbela je za nas?	a mi Te pogrešamo ves ta čas.
Počivaj v miru, blaga žena, preljuba mati v grobu tam! V spominu trajnem Ti ostala nepozabna draga bodeš vsem.
Žalujoči:
FRANK, soprog
FRANK, JOSEPHINE, JOHN, EDWARD in
THERESA, sinovi in hčeri vnuki in vnukinje, zeta in sinahe ter sorodniki
Euclid, Ohio, dne 8. junija 1955.__B
ILKA VAŠTETOVA
UPOR
ZGODOVINSKI ROMAN
(Nadaljevanje)
Tedaj je stopil na gostilniški prag izredno velik in močan človek, v kmetiških irhancih in prepasan s širokim rdečim pasom. Vrh srajce iz domačega platna je imel bel, nekoliko okrvavljen mesarski predpasnik. Dolga črna brada mu je padala po prsih, iz temno zagorelega obraza so gledale črne oči. Črni dolgi kodrasti lasje so mu viseli na široka ramena: Miha Ror-man.
"Dober dan želim gospodi! Prosim, da počakate, plemeniti gospod. Za malo gospodično imam nekaj, kar sem ji obljubil prinesti z Ogrskega."
Mali 'Izi so se zasvetile velike modre oči.
"Prašička!" je vzkliknila. '
"Da, ogrskega prašička zelo lepe, velike pasme," je potrdil velikan na vratih.
Za njim je stopil iz veže mesarski pomočnik, gospodarju po obrazu podoben, a zelo majhne rasti: Rormanov mlajši brat Jakob. Podal je gospodarju košaro, povezano z mrežo. Rorman je stopil z njo po stopnicah navzdol in jo dvignil v voz.
"Hvala!" je zažarela Iza.
"Koliko pa sem vam dolžan za tole, mojster Rorman?" je vprašal Pleško in izvlekel svilen mošnjiček.
Chicago, 111.
CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE Couple, 4 children, need 2-3 bedroom, 5-6 room unfurnished apartment. 1st floor. Can provide own stove and refrigerator. Vicinity Jefferson Park.
ROdney 3-7689
RESPONSIBLE Couple, 2 little children, need 4-5 room unfurnished apartment. Good location N. or N.W. near school. Moderate rental.
ARmitage 6-5702
RESPONSIBLE Couple, 2 children, need 4-6 room unfurnished apartment. Prefer Northwest or will take North. Moderate rental.
NEvada 8-0766 or NAtional 2-2441
HELP WANTED
Excellent job opportunity! — DEPENDABLE COUPLE / — Experienced cook-housekeeper. — Garden, farm and stable work. Year round position. Berrien Springs, near St. Joe, Michigan. 5 room home, $160 a month. Start immediately. Newcomers welcome. Some English necessary. — SAginaw 1-5104 — call Saturday — DEarborn 2-3179
BUSINESS OPPORTUNITY
SHOE STORE for sale — Established 3 years. Modern living quarters; reasonable rent. Because of other interests, widow will sacrifice at a real bargain for only $9,500.
Call -r-
__ REgent 4-2832
GROCERY - FOOD MART — Self-service; 4 room apartment in rear; rent reasonable; well established. Excellent income. Priced to sell. Owner has out of town interests.
LAwndale 1-3515
Mesar je zamahnil z roko.
"Prav nič, plemeniti gospod. Hotel sem le mali gospodični napraviti veselje. Veliko sreče pri reji!"
"Krasna plemenska živalca!" je strokovnjaško pohvalil Lan-ger.
Pleško, ki se na svinjerejo ni spoznal, se je Rormanu zahvalil in velel pognati.
V tistem trenutku se je od podrtih Ljubljanskih vrat navzdol zakadila četa tujih konjenikov. Nekaj se jih je ločilo od drugih. Zdrveli so v Ulico sv. Katarine in izginili za ruševinami in pogorišči proti Usko-ški ulici. Ostali so v diru prija-hali po Ljubljanski ulici in se ustavili nekaj korakov pred Ple-škovo kočijo. Za njimi so se po vseh. hišah odpirala okna in zvedavo iztegovale glave. Na vseh hišnih vratih so se gnetli radovedneži. Vodja čete je za-jahal h kočiji in vprašal nekaj v jeziku, ki ga Langer ni razumel. Razumel pa ga je Pleško.
"S'il vous plait, monsieur, ou est 1'hotel de ville?" (Prosim, gospod, kje je rotovž?)
"Au bout de la rue vous tro-uverz la place avec la municipa-lite" (konec ulice je trg z občinsko hišo), je Pleško gladko odvrnil.
Chicago, 111.
GEORGE EISELE Pharmacists
Highest Quality - Lowest Prices on Prescriptions, Vitamins and Drugs.
176 W. Adams Phone FR 2-8935 Open daily Mon. thru Fri.
— Closed Sat. and Sundays —
Francozi!
"Francozi so tu!" je šlo z grozničavim trepetom od ust do ust. Kakor bi trenil, so izginile glave z oken in hišna vrata so se naglo zapirala. Tu in tam je še švignil kdo v stransko ulico, da po ovinkih, ne da bi nosil sovražniku svojo kožo na prodaj, čim hitreje obvesti in posvari sorodnike in prijatelje.
"Jernej! Zdaj pa kar brž domov!" je velel Pleško in nadaljeval proti Langer ju: "To je bila predstraža. Bojim se, da sč nam ne usuje s Kapiteljskega hriba vsa vojska naproti. Rad bi, da prej zavijemo v stran. Upam, da na Stari grad ne pridejo za nami, preveč jim bo od rok."
Langer je le nemo prikimal. Skrbelo ga je lastno posestvo. Kaj, če v njegovi odsotnosti pri-hrumi oddelek sovražne vojske na Pogance? Vendar se je sramoval, priznati svoj strah, in pogumno je vztrajal pri potovanju k znancu, ki je od njega pričakoval dobrih nasvetov, kako naj si pomaga iz zagate.
Sicer o kakšni večji sovražnikovi vojski ni bilo ne duha ne sluha. Ko se je cesta odcepila in so zavili ob Krki navzdol, so se plašno ozirali na Kapiteljski hrib, a njihov strah je bil nepotreben. Noben Francoz se ni več prikazal.
Pleško se je prvi otresel strahu. Pravil je Langerju o svojih znanstvenih načrtih in dejal:
"Potrebno je, da se nekdo resno loti pisarjja domače zgodovine od Valvasorja dalje. Pomislite—dobrih sto let nazaj! To je že dosti novih dogodkov, pa tudi mnogo folklornih izpre-memb."
"Zdi se mi, da bi bili vi, gospod pl. Breckerfeld, najbolj pripraven človek za to delo."
"Ne rečem, da bi ne imel veselja za to. Ampak za izdajanje takšnih del je treba veliko, veliko denarja in—trdnega zdravja. Obojega nimam. Zadovoljiti
FARM LANDS FOR SALE
160 ACRE FARM, 17 heads of cattle—All necessary machinery. 7 room house. $13,500. Write or call Mike Roiger, Westboro, Wis. or phone Rib Lake 104R16 or WAlbrook 5-0424
DOMESTIC HELP
HOUSEKEEPER — Dependable and capable managing home for couple in business. One 7 year old girl. Stay. Own room. References and English required. Current wages. Phone week days only.
CAnal 6-2387
ELDERLY WOMAN with income or pensioned, who will appreciate a good home more than large wages. To do light housework and care for working mothers' 2 children. Room, board, salary. References and English required. — Call CLiffside 4-7088 before 1 p.m.
HOUSEKEEPER — Under 50. Experienced cooking and cleaning. Other help. Excellent salary. Sleep out. Must have Chicago references.
LAkeview 5-5319
WOMAN for light housework, cooking, help with care of children. New home in Wayne, 111. Own apartment with TV. References. Stay. Speak and understand English.
PAlisade 5-8000
HOUSEKEEPER — For Catholic family with children; fine home in suburban Lincolnwood. All modern appliances. Room with private bath and board and excellent salary for qualified person. Must furnish references.
Call ORchard 5-1165
Chicago, III.
REAL ESTATE
ROOMING HOUSE — 55 units, 47 1 and 2 room kitchenets and 8 sleeping rooms; 10 year lease; income $23,000 yearly. Location near Broadway and Foster.
ROgers Park 4-4228 or HOllycourt 5-0239
WESTMONT — 5 rooms, bath, enclosed porch, basement, oil heat, 4 garage, extra closets and cabinets; landscaped lot 50x150.'
3902 Hahndorf Downers Grove 1442 M
FOR SALE — 7 room brick house, automatic oil heat, 2 car garage, good location near Catholic and public schools, churches and transportation. Best offer. Selling due to other interests.
Bishop 7-0739
WISCONSIN — Bohner's Lake, Wis. near Burlington (26 miles to • Milwaukee). Year round home, 2 bedrooms, full bath, sun porch, recreation room, basement; fully furnished. Electric stove and refrigerator. Price $9,000. Call owner, J. Morlock, 4 So. Albert St. Mt. Prospect, 111. Phone CLearbrook 5-0534
MAYWOOD — By owner. Brick home on corner lot, 4 bedrooms, 2 tile baths; 2 car garage. $20,000.
Call — Fillmore 3-6259
LOMBARD — 2 bedroom brick home in very desirable neighborhood of new homes. Full basement, gas heat. Large screened porch, garage. Near school. — Owner. $19,500. See at
557 So. Craig Place or call Lombard 1397-R
ROOMING HOUSE —
Small. Near Fullerton L. Income $450 month.
Buckingham 1-3248
FABULOUS
PEARLS
GORGEOUS
AND
CARRIERS
VISITORS ALWAYS WELCOME
THE RINKO MINK FARM
IRON RIVER. MICHIGAN
V* Mile West on Division St.	Phone 857
se bom moral z opisovanjem najbližjih krajev in ljudi, čeprav bi rad sestavil opis vse kranjske dežele."
"Ali vam vaše gospodarstvo daje dovolj časa za takšno delo?"
"Saj imam vendar oskrbnika!"
"Hm!" je prikimal Langer. Ni hotel predčasno soditi, a zdelo se mu je že, kje tiči glavni vzrok Pleškovega gospodarskega poloma.
"Jernej! Ustavi!" je nenadoma velel Pleško. "Oprostite, mladi prijatelj, takoj pridem!"
Odprl je vratca in skočil iz voza. Odkraj ceste so tesarji po-kladali na novo zidano hišo ostrešje. Že se je drobni Pleško vzpenjal na zidarski oder in od tod na podstrešje. Langer ga je videl, kako je hodil sem in tja, govoril s tesarji, kazal n:i ostrejše in si nekaj zapisoval na listek, ki ga je držal vrh listnice.
Ko se je vrnil, je žarel v lica. Z nasmehom je sedel v voz in velel pognati. Položil si je listnico z listkom na kolena in s svinčnikom nekaj pripisoval.
"Zanimivi, zelo zanimivi izrazi! Sleme, brun, lemež, špiro-vec . . ."je pojasnjeval Langerju in slovenskim besedam, ki jih je nabral med delavci, pripisoval nemška ali francoska imena, da ne pozabi njihovega pomena.
Langer se je čudil. On se je še vedno oziral, kadar koli se je za njimi odprl razgled po dolini: ali ne prihajajo Francozi čez kapiteljski hrib? Pleško pa je že pozabil na nevarnost in ves je gorel v jezikoslovni strasti.
"Francozov pa ni videti," je rekel Langer, ko se je zopet ozrl.
"Mogoče so poslali samo patruljo v Novo mesto," je ugibal Pleško.
"Zelo verjetno," je pritrdil Langer. "Glavna vojska teh Ja-kobincev pojde skoraj gotovo čez Ljubljano na Štajersko in proti Dunaju. Sodim, da se jih Novomeščanom ni treba več bati ..."
In vendar so se jih bali. Strašno bali! Koliko groznega so bili zadnja leta pripovedovali Dolenjcem o njih po vseh cerkvah in ob vsaki priliki. Jakobinci—revolucionarji—giljotina — kri! Hu! . . . Kakor bi jih pomedel, so izginili meščani in okoliški naborniki s trga, ko je iz ene izmed stranskih ulic, ki se stekajo na trg, nekdo kriknil:
"Francozi so tu!"
Ko je del francoske čete pri-dirjal na trg, so se že zapirala vsa hišna vrata. Na oknih ni bilo žive duše, le tu in tam se je zastor rahlo zazibal. Na magistratu, kjer je še malo prej zasedala naborna komisija in sta bila poleg nje zbrana skoraj ves notranji in vnanji mestni svet z upraviteljem mestnega sodKšča Mohorčičem na čelu, je bilo vse prazno, vrata zapahnjena. Patrulja se je ustavila pred poslopjem z lesenim stolpom. Eden izmed vojakov je skočil s konja in udaril s puškinim kopitom po njih. Tresoč se kakor trepetilka jim je odprl mestni vratar, sluga in bobnar Bošt-janček.
"Ou est le maire?" se je
Francoz zadri nanj.
it
• • . .
Boštjanček se je tresel, odpiral usta, a glasu ni bilo iz njih. Kako, če niti malo ni razumel jezika, v katerem se je drl ta ja-kobinec? Pa ga strašni mož, ki je gotovo pripeljal s seboj oni grozni morilni stroj, ki so mu francoski podivjanci rekli giljotina, v drugič niti vprašal ni. Pahnil ga je od vrat, da je ubogi Boštjanček nemilo priletel ob zid, in zdirjal do prvih vrat, jih odprl in zopet zaloputnil, ko se je prepričal, da ni v sobi nikogar. Potem je šinil po lesenih stopnicah navzgor, odpiral vrata in loputal z njimi ter se naposled zakadil po stopnicah navzdol mimo Boštjančka, ki se je —bled kakor zid—stiskal v kot za vrata.
(Dalje prihodnjič)
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicoil 1-3113
ZAVAROVALNINO
PROTI
Ognju tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd preskrbi JOHN CENTA, 13417 KUHLMAN AVE. Pokličite MU 1-0811
QUALITY AT A PRICE—EASY TERMS
STAKICH FURNITURE CO.
JAMES D. STAKICH. Prop. IVanhoe 1-8288	- 16305 Waterloo Rood
STORE HOURS: Monday. Thursday, Friday—9 A.M. to 9 P.M. Tuesday-Saturday 9 A.M. to 6 P.1N1 — Wednesday 9 A.M. to 12 Noon
— PRIMEREN POPUST ZA STAR APARAT —
LETS EXPLORE OHIO,
WZJ?

Migrating herds of buffalo in following the watercourses and the easiest grades through the wilderness, engineered O h i o's original highway system. Indian iioccasins wore these trails deeper and the white man's axe widened them into wagon trails. Today many of our paved motor roads follow these same routes.
'.Vhen the Ohio Country was an Xnuian paradise, their main travel routes were north and
south between Lake Erie and the Ohio River and east and west along the lake shore, the Ohio River and across the middle of the State.
The Indians had many side trails that led off the main routes to the salt licks, to their villages and to the flint mines where they obtained material for their arrow heads.
Important crossroads on Indian travel routes were sucn present-day Ohio cities as Fremont, Akron, Chillicothe, PMi«®' Canton, Youngstown, Marietta.
Dover, Circleville, Coshocton,
Portsmouth, Cambridge, LeD" anon, Cleveland, Defiance, Uppei Sandusky and Cincinnati.
Substituting the names of 1» dian villages for the names « Ohio cities, this map shows tnc travel routes in the Ohio Cpun try as Tecumseh's grandfatne knew it before the coming of ■white man.
fjott
m
LfOuJi
Uff-l
Folks, this is Groucho talking. What I have to say is no joke. A lot of us are often confused these days by conflicting speeches from behind the Iron Curtain. At times, Kremlin spokesmen talk about the entirely peaceful intentions of the Soviet people. But at other times, Kremlin masters boast that the Red Air Force can destroy us at will with atomic and hydrogen bombs. And maybe that's no joke either.
Certainly if an attack ever comes we must have warning. We know our military forces
are on guard twenty-four hours a day and that We have radar. But many do not realize that radar is not always reliable under all conditions. Fortunately there is something important that every citizen can do about this dangerous situation. You bet your life! You can take your turn in an observation post or an air defense filter center along with thousands of patriotic citizens already serving in the Ground Observer Corps. The Aif Force needs you! The Air Force wants you! Volunteer today!
JOIN THE GROUND OBSERVER CORPS
CONTACT CIVIL DEFENSE
T.!.pf>On» Numb.r
-fjult -idetK (fatoccfo ytoc"
Contributed at o public itrvlc* by
Mfefco Up I eiarn up I Look Up t
ENAKOPRAVNOST